Največji slovenski dnevnik • v Združenih državah
Velja za vse leto ...	$6.00
Za pol leta .....	$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
7a inozemstvo celo leto	$7.00
NARODA
=3E
Listislovenslcih idelavcev v Ameriki.
largest Slovenian Dafly'L*^ i	the United States.	|;
a Issued every day except Sundays J ||	and legal Holidays.
^^^^^5,000 Readers.	, j
TELEFON: CORTLANDT 2876._ Entered ss Second Class Matter, September 21t 1903, st the Post Office at New York, W. Y., under the Act of Congress of March 3, ^1879.	TELEFON* CORTLANDT 2876
NO. 114. — ŽTEV. 114. ~	NEW YORK, FRIDAY. MAY 15, 3925. — PETEK. 15. MAJA 1925.	VOLUME XXXIli~— LETNm yy^TTT
HINDENBURG JE POVERIL
KANCELARJU VLADO
List "World"" je bil informiran, da so bill vsi njegovi govori spisani s sodelovanjem kancelarja. Predsednik se zadovoljuje z vlogo simbola eno-tosti. — Nemci razočarani, ker ni bilo čestitke iz Washingtona. — Hindenburg priznava, da ni politik.
Poroča Samuel Spewack.
vedno bolj drago.
Prijatelji žgane pijače bodo morali plačati stroške nove "svete" vojne proti opojnim pijačam.—Bližajo se novi krvavi spopadi med tihotapci in carinsko stražo. — Predsednik je odredil strogo izvedbo prohibicijske postave.
Izza izbruh« "mornariške vojne"* proti taikozva ncmu Runi Row je baje suho kot v Sahari. T*e smemo vrjtfi zajrotovilom fjeneralno-*ra Nt a ba prohibioij-skih sil. a v mesrtu ne opazi <"lovo-k še ničesar slii'nejra. Pro>tori. kjer dobe u<Viii, uvedeni. svoj "kik*', imajo oči vidno ■bopra.te zalogo, kajti eeiu-i jc le malo posjiočila. Plačuje ]m> SO centov <!o ene<ja dolarja za dober scotch in prav toliko za Manhattan eocktaiJ. V lokalih, ki so nan ».o ujemi .premožnim, . dobi lahko človek še vse. česar si poželi sevtxla, če ima potrebni denar. l^a.stitLki takih (prostorov niso niti malo vznemirjeni vsled mornariške vajne proti tihotapcem t žganjem.
V cenejših prostorih računajo sedaj že pogosto 75 centov za drink — a zalog je .še obilo.
— Seveda. — pravijo la-stniki tak ill provtorov, — če bo prišlo do najhujšega, bomo še v< dno lahko dosetgli i>o sintetičnem d/.i-nil. Ljudem sicer no prija posebno dobro, a izpolni svoj namen in obrežna straža stor! potem lahko kar hoče. — Zaloga džina je oči-vidno ntilzčrpna.
Zvezni sodnik Knox je včeraj odredil zatvorjenje štirih prostorov. v katerih se je baje dosledno kršilo prohibicij-sko postavo.
Danes zjutraj se je zaznalo, da so včeraj od polnoči naprej pa do jutranje zoro neprestano pokalo strojne puške in mali topiči uradnih carinskih lovcev, ki so preganjali tihotapce z žganjem. Tihotapci so seveda vračali ogenj s svojim ročnim orodjem. Tihotapci trdijo, da so tekom "boja" izkrcali velike množine žganih pijač, a kljub temu trdijo voditelji obrežno straže, "da ni prišla niti ona kapljica žganih pijač skozi carinski kordon". t. WASHINGTON. D. C.. 14. maja. — Predsednik Cool idge jo pozval zakladniškega tajnika, "naj zapoene po celi deželi z odločnim, bojem proti trgovcem z nedovoljenimi pijačami". T>očim si obrnžna straža že scnlaj prizadeva zapreti obali pro»ti tihotapstvu z žganjem, hočejo od sedaj naprej tudi bolj iskati po celi deželi rnivn-šajnerje in prekupee munšajna. I Probibicijsk.i komisar Ila vnetje dobil JH50.0C0. da razširi po celi deželi plaikate. na katerih se bo opisovalo velikansko škodljivost opojnih pijač. Ker pa je waka taka propaganida v Ameriki brez gesla nemogoča, si je rzi-lil naslednje geslo; — "Bullets and (Bullet ins", — to jc: Krogi je in plakati. Nimamo sicer ničesar pro-
njeprovo geslo.
Smrt vsled dremavice.
OLEAX. N. T.. 13. maja. — Mrs. Mary Snowden. Rav, stara 23 If*, jc umrla datns tukaj kot žrtev dremavice. V nezavesti se je nahajata desat dni. po napadu influence, od katere ni popolnoma okrevala.
DOLGOVI FRANCOSKE REPUBLIKE
Francija bo v teku štirinajstih dni pričela razpravljati o svojih obveznostih. — Briand je razkril inozemsko politiko ter je mnenja, da naj bi bila Liga prevzela vodstvo glede razoroženja. — Noče razpravljati o iztočnih mejah Nemčije. — Ruhr bo izpraznjen avgusta, če bo Dawesov načrt do takrat izvajan.
Poroča Arno Dosch-Fleurot.
BERLIN, Nemčija, 14. maja. — Predsednik von Hindenburg je izročil vlado kancelarju Lu-thru. Nastopal bo kot svetovalec, ne pa kot ekse-kutivni uradnik. Celo v vlogi svetovalca pa bo skušal svoj vpliv omejiti tako zelo kot le mogoče.
Iz akcij zadnjih dveh dni je razvidno, da ni Hindenburg maršal. Sprejemal je povelja, mesto da bi jih dajal. Ker se je uživel v prepričanje, da je le simbol nemške enotnosti, se je zadovoljil s tem, da ostane simbol. %
Slehrni njegovih govorov tekom včerajšnega dne je bil spisan s sodelovanjem kancelarja. World je ugotovil, da ni nekaterih izjav, katerim je dal svoje ime, spisal sam, temveč da so jih vtaknili oni, ki so spoznali politično vrednost njegovih nagovorov tekom inavguracijskega dne.
Hindenburg se ni podvrgel vsemu temu iz slabosti. Če bi mu bila dana na razpolago armada, bi ji lahko poveljeval. V politiki pa je izgubljen in on je dosti velik in razborit, da to tudi spoznava. Vsled lega je pripravljen, da se ga vodi, seveda le v gotovih mejah.	_
Celo svojih osebnih navad ni izpremenil ob času, ko je zasedel predsedniški stol. Se vedno hoče po kosilu malo pospati, kot vsak starejši moški, in le redkokedaj bo šel pozneje spat kot ob desetih ali še preje.
Zaenkrat sledi Hindenburg politiki, koje namen je pomiriti vznemirjenja doma in v inozemstvu. V svojem včerajšnjem govoru na državne predsednike ter voditelje državnega zbora je poudarjal potrebo enotnosti v državnem zboru ter dostavil:
— Prav posebno v republiki počiva dostojanstvo naroda v rokah njegovega parlamenta. Zunanji svet nas bo rešpektiral tako kot bomo rešpekti-rali same sebe.
Ko je sprejel socijalističnega pruskega ministrskega predsednika Otto Brauna, je rekel: — Ni mi treba praviti, kako tesno spojenega se čutim s staro Prusijo.
V šestih govorih, katere je imel v teku zadnjih dveh dni, je skušal Hindenburg prepričati Nemčijo in zunanji svet, da bo podpiral republiko ter deloval za mir.Danes bodo končane njegove govorance.
Brzojavne ali kablogramske čestitke so dospele semkaj iz škandinavskih dežel, Finske, Avstrije, Mehike, Japonske in južno-ameriških republik. Amerika, zavezniški narodi in sovjetska Rusija, niso poslali nikakih čestitk.
Čeprav ne predpisuje mednarodno postopanje pošiljanja čestitk, je vendar v Nemčiji veliko razočaranje, ker ni Amerika čestitala.
BERLIN, Nemčija, 14. maja. — Predsednik Hindenburg je sprejel danes diplomatični zbor. Združene države je zastopal Warren D. Robbins.
Številni visoki nemški uradniki so prisostvovali današnjemu sprejemu diplomatov. Med temi
so bili kancelar Luther, zunanji minister Strese- ti vse ča«ti vrednemu gospodu, a man, eksekutivni tajnik Meissner in podtajnik zalr^bne 'brihtnosti ne razodeva to zunanje zadeve Schubert.
Diplomat je so nastopili v fraku in ne v svojih uniformah. Papeski nuncij, monsignor Pacelli, ki stoji na čelu diplomatičnega zbora, je bil določen, da izreče novemu predsedniku čestitke v imenu zastopnikov različnih tujih narodov. Hindenburg je odgovoril, da želi Nemčija sodelovati v miru z vsemi drugimi narodi. ,
LONDON, Anglija, 14. maja. — Besede Hin-
denburga ob priliki nastopa urada nemškega pred- zelo dober vtis, kajti iz njegovih izjav se je sklepa-»ednfcfc so napravile v tukajšnih oficijelnih krogih j lo, da se bo vzdržal vsake pristranosti.
PARIZ, Francija, 14. maja. — Sedaj je mogoče obrazložiti inozemsko politiko novega kabineta Painlevea, ki je bila doslej precej nejasna. Francoski minister za zunanje zadeve, Briand, je včeraj popoldne sprejel inozemske poročevalce. Čeprav se niso njegove besede razvile v interview, je govoril prosto. Iz njegovih pripomb je mogoče nuditi splošen pregled stališča Francije napram različnim vprašanjem.
V	prvi vrsti pridejo vpoštev vojni dolgovi.
V	teku štirinajstih dni bodo dosegli razgovori glede vojnih dolgov zadostno napredovano stanje, da bodo postali formalni. Negotovo je, če se bo vršila konferenca v Washingtonu ali Parizu, kajti formalni pogovori niso bili Še otvorjeni.
Vlada Painleveja nasprotuje washingtonski iazoroževalni konferenci. Mornariško vprašanje smatra rešenim, v kolikor je prizadeta Francija. Nasprotuje konferenci v Washingtonu glede razo-roževanja na kopnem, ker trdi, da je Liga narodov, ki ima med svojimi člani večino oboroženih dežel, naravno zastopstvo za sklicanje take konference. Glede te stvari zavzema Briand isto stališče kot ga je v Ženevi septembra meseca. Konference v Washingtonu, ko je bila predlagana, ne smatra za koristno.
Vlada stoji na stališču versaillske mirovne pogodbe. Vsak jamstveni dogovor mora biti podrejen pogodbi, katere se ne sme kršiti.
— O nemških iztočnih mejah ni mogoče razpravljati. Francija je pripravljena skleniti katerikoli arbitracijski dogovor, kar je razvidno iz njenega stališča napram ženevskemu protokolu. Meje Nemčije pa so določene vsled mirovne pogodbe in vsled tega ni mogoče razpravljati o njih. Ce bi pa se pojavilo kako vprašanje glede uporabe mirovne pogodbe, tikajoče se teh meja, bi bila arbi-tracija na mestu.
Francoske čete bodo konečno poklicane iz Ruh-ra, če bodo pogoji Dawesovega načrta izpolnjeni do dotičnega časa.
Nemčija bo še pred koncem tekočega meseca dobila od sveta poslanikov obvestilo, kaj je potrebno, predno bo proglašena razoroženim. Ko bo zadostila tem pogojem, bo Kolin izpraznjen.
WASHINGTON, D. C., 1 4. maja. — Washing-ski uradniki so danes željno pričakovali oficijel-nega sporočila iz Pariza, da bodo predloženi konkretni predlogi kot temelj za refundiranje francoskih dolgov.
Ker ni nobenega avtoritativnega znaka glede metode, katero bo predlagala francoska vlada, niso mogli uradniki ničesar izjaviti ter le dali izraza svojemu zadovoljstvu/da so pričele izginjati diference glede uravnave francoskega dolga.
Označili so položaj kot najbolj važni razvoj v številnih mesecih glede problema dolga ter dali izraza svojemu veselju, da je prišla francoska vlada konečno v položaj, da vprizori definitivno gibanje.
Rusi prepovedali polet.
TOKIO. Japonska. 13. maja. — -Tapoirski pooblaščenec v Moskvi je dan« brzojavil v Tokio, da jo >ovjctska vlada odklonila dovoljenje za predlagani pndet dveh japonskih aeroplanov preko Rusije na poti k *fokija v London. Poročilo pravi, da bi sovjetska vlada dovolila japonskima avijatiko-ma poleteti le do Moskve.
Marx kot voditelj romarjev.
BERLIN. Nemčija. 14. maja.— Prejšnji kancelar Marx, neuspešni predsedniški kandidat v zadnjem volilnem boju. se bo napotil danes v Rim. kjer bo prihodnji teden sprejet na čelu velike množice nemških romarjev, ki bodo obi-.kali Rim ob priliki svetega leta.
Dr. Marx zastopa nemške katoliške^ šolske organizacije.
Velika zavist
med pevkami.
Operne dame so strašno ljubosumne druga na drugo. — Jerico je njena tekmovalka imenovala "neumno gos".
1H X-U Avstrija. 14. maja. — I>nnaj ima zopet nekaj, u čemur lahko razpravlja, namreč škandal med opernimi p ve i. žalitve, solze in tako dalje. Vse to ni posebno estetično. — a strašno zanimivo in originalno.
• Ljubosumnost in zavist sta miši i že davno prijazen dom za kulisami dunajske državno oper«--Va eni strani je stala gospa Marija Jerica, na drugi strani pa njene tovarišioo ali pravzaprav tekmovalke«. Včsoka plača -Jerico j.-vzbudila zavist. Vsled tega se i, že večkrat pripetilo, da nUo hoteli ostali pevci in pevke nastopiti / njo.
Pri prireditvi * Walkuero" j-pela poljska pevka Olševska vlogo Krike in mad a m a -1 erica je sta Ia za kulisami ter zbijala šale. To je razburilo pevajočo Friko tako da je pričela metati Jerici v ob m? žaljivke, kojih najbolj ponižna jr bila ''neumna goska
Ker ni imela s tem nobenega uspeha, je stopila gospjj Olš. vsk;-na stran odra ter pljunila z ročnostjo in natančnostjo. Ji i bi de !ala. čast vsakemu staremu mor narju. v smeri proti skupini, v kateri se je nahajala gospa Jeri ca. ŽaLibog pa je zadel pljunete pevko Kittel. ki se je vsle-d t-g" seveda strašno raztogotila.
Ko je prišla nato OlŠevska v odra. je bilo treba napeti vse sile. da se odvrne od nje gospo Kittel. Gospa Olševska. p- neča se od jeze. je izjavila, da ji je žal, da pa je bil pljunek namenjen gn-spej Jerici.
Gospa Jerica je hotela zaipn>titi predstavo, in le s težavo so jo konečno ]>r i »govorili, da je pela naprej.
V uradu ravnatelja se je boj nadaljeval in konečno je. bil sestavljen tribunal. Gospa Olševska se ni opravičila. Krepko je pljunila — a v sed anient slučaju ji a tla. povedala ravnateljem, kaj misli o njih tt r zapustila, negnstoljnbnc prostore. Odpotovala bo v London. kjer mora izpolniti kontrakr.
Za prihodnjo predstavo Taran-bauserja je bilo treba pripraviti Miss Gertrud Geyorshach, kajti neka druga pevka ni hotela peti z mati am o Jerico.
Bolgarska še
še ni pomirila.
Bolgarski vojaki so u-smrtili sedem banditov, ki so vznemirjali okolico. — V Rimu je bilo aretiranih dvanajst komunistov. — Policija je zaplenila veliko komunistične literature.
SOFIJA. Bolgarsko. 14. maja. I"r»*d kratkim so banditi vprizo-rili -splošen napad na mo-to tla-zarlik ter o;hiesli za jx>l milijona lovov vrednosti. Ve-* ujrl Alnih meščanov so odvedli kot talce -eboj. Začela jih je zasledovati močna bolgarska vojaška popadka ter Ustrelila sedem banditov.
RIM. Italija. 14. maja* — Tukaj j«- policija aretirala dvanajs* komunist o*- ter v njihovem glavnem stanu zaplenila veliko komu nističn« literature.
Sodi.-V je mnenja, da jim bo mogoče dokarzati. da -i direktno ruvali proti vladi.
A* tem slučaju bodo. soglasno ▼ novo postavo, obu jeni na Mnrt.
LONDON. Anglija. 14. maja. — Ase angleško časopisje izr;i/.,-* -trail pred splošnim širjenjem 'komunizma po angleškem imp-riju.
Tuth kabinet je izprevi.J.-L <!a je sedaj skrajni čas. da se napravi konce 'boljševiški propagandi.
Vlada bo najbrže prepovedala letno konferenco, katero nam ra-vajo iniet.i komunisti dne :11. maja v Glas«own.
Najbrž bo že prihodnji todeu uveljavljena določba, da morajo v-i inozemski radikalei zapustiti Anglijo.
Cecilija in sin v Lizboni.
LIZBONA. Portugalska. ]?,. maja. — Prejšnja nemška kronprin-cesinja Cecilija, ki se nahaja v sprtinstvu -vejoga najstarejšega sina incognito na povratnem potovanju v Nemčijo, je prekinila svoje potovanje za on dan. da ogleda znamenitosti mesta.
Princesinja se je prav posebno zanimala za palače, v katerih je Manoval kajzer tekom svojega zadnjega obiska v Lizboni. Obiskala tudi trg. na katerem sta bila l'ta 190S umorjena portugalski kralj Carlos in prestolonaslednik Luis Philipp.
Pred povratkom v Nemčijo bo obiskala princesinja Bilbao, k.icr sr mudi sedaj njen najmlajši s-n
L
kot irost španskega kralja Alfonza .
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU,
Dto« B0 asi« cm Bledtft!
JUGOSLAVIJA:
1000 Din. — $17.30 2000 Din. — $34.40 5000 Din. — $85.50
Pri nakazilih, lrl znašaj« man} kot k*« tm tM itaurjev nbmM imcM II Motor za poštnino in druge ttroške.
■if iilji na zadnje poiU In Izplačuje Taital Mond ml".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE
200 lir ........... $ 9.40 500 lir ..........$22.50
300 lir ........... $13.80 1000 lir..........$44.00
Pri namillih, Id nihje mam* kot £M lir raianmmm pee*«] po II mlmw sa poitnlno in druge stroške.
Razpošilja na zadnje peftte in lzplainjo Ljakljanzka kreditna banka p Trata.
Za poftlljatve, ki presegajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOO LHt dovoljujemo po mogočnosti Se poeeben popust.
In f lr— sedaj m stolne, nteji se reflkrat tal Mprl i; Is tega razloga naai nI nnih podott natontn« eeae T—prtj dne, ko mmm pride psslenl if sr t reke. FO&LJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO |f NAJKRAJŠEM ČASU TEB RAČUNAMO ZA STROŠKE
Order aH »o
New Terfc Bani
FRANK SAKSEH STATE BANK SS Ctorftlaadt Strni,	Nnr York, M. T.
GLAS

01.A s N'ARi »| )A. 15. MA-JA 192-'..
Peter Zgaga
I GLAS NARODA 1
1	(SLOVENE DAILY)	1
Owned and Published by
SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakser, president__Louis Benedik, treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"GLAS NARODA"
_"Voice of the People"_
Issued Every Day Except Sundays and Holidays._
Za celo leta velja list za Ameriko	Za New York za celo leto __ $7.00
in Kanado ......................... $6.00 Za pol leta___________________$3J>0
Za pol leta ....................- $3.00 Za niozemstva za celo leto — $7.00
Za četrt leta _________________________ $1.50 Za pol leta________________________$3.50
Subscription Yearly $6.00.__
Advert isement on Agreement.____
**Olas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemii nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujej-":. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.	|
MG L A S NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
& RAoFšl. ^"fcoL-HC.^
EPIDEMICNA NOROST
V žalostno in muko življenji* ameriškega davkopla<"evalca j«* ;>* 1 .-I /itn k soluca. Henry Kord. ]h» celem svetu znani izd lovalee cenenih. a priličnih avtomobilov. ho e kupiti trgovsko mornarico /.'i:-u/'-niji držav, ki prihaja iz ra»ov vojne ter .se nahaja pod upravo ladijske oblasti.
Xn.'-t- sieer plaeaii dovti, kajti kot pravi on, je nI št.iristo te-li i.. :i j Je -št trideset resnično sposobnih za uporabo, dočim spadajo vse ostale 'udje enostavno med staro železo, ali pravzaprav med stari 1» s.
Neg lede na v-/o t o, katero namerava plakati in katero bo dejanski pla<*al. pa je ameriški duvkoplae valeč še vedno laJiko zadovoljen ri ve-el. kajti vzdrževalni stroški tega brodovja znašajo \.>ako • •:•» i lih dvajstt milijonov dolarjev več kot pa znašajo dohodki, kater.- ima ladijska uprava iz te mornarice.
'i o je dejstvo, kajti vlada ne more enostavno pustiti bižati teh lad:j že iz ozira na ameriško trgovino razventega povzročajo šte-viln« ladje viMikf -Troske. tudi ee stoje ]>opolnoma pri miiru.
Do.*.i i teh ladij m* je tekom časov svetovne vojne zgradilo z jiajv.-. jo naglico in sicer od ljudi, ki niso imeli niti najmanjšega pojma o ladjedelništvu.
Kot znano, je ev< la takrat pšenica raznovr-tnih mazačev in za te je pomenjala vojna pravcato zlato dolio.
S iili mi v državne službe t>-r dobivali tako visoke plače, da bi adkdar preje ni; i v >aaijah ne razmišljali o njih.
Isto Velja leUi irKde inžiniriev in drugih tehnikov.
Ilesiiie-no zne ž.ni in sposobni **<» imeli dobra mesta v privatnih obratih, a ostale je brez vsake prave izbire sprejela vlada na delo. 1 > peli i t e]» šušmarj»'v seveda niso bil ipreveč sijajni. Pri štovilnih 1- h ladij .so namr. e -troji pretežki za ladijsko telo in pri drugih se je opazilo se številne nadaljne konstrukcije napake. Dobro le, da je bda vojna tako lntro končana, kajti drugaee l»I našel marsikateri ameriški vojak svojo >mr: v morskih valovih, ko bi se potopi! s tako ladjo vred na dno morja.
— Te ladje se .;< gradilo, ko j. i.i] sleherni elovek prismojen. — je rekel llenrv Ford.
S tem je povedal ••isto resnieo. Ameriška vlada ba se morala e j ni {»reje mogo.'-e izn« biti teh ladij, ki -e drže na površini vode le z največjo težavo, brez ozira na to. koliko dobi zanje. Ameriški na-i"d stal" te ladje dale*"- preko tisoč milijonov dolarjev, vendar pa 3,. vrjamenio. da bi bilo mogoče rešiti deseti tlel te svote. Ostalo bo treba pripisali izgubam, ko, se je zgodilo že glede Številnih nepotrebnih in neprimernih izdat.kov tekom vojne.
Res, pravcata histerija je vladala v onem ca.su in ladjedelništva so -e lotili ljudje, ki ni-o imeli niti najmanjšega »ojina o tem. kako 1/gleda ladja znotraj. Pisarji so zapuščali urad ter prijel'« za kladiva, za g . električne vrtiljake. Zaslužek je bil sijajen, nadzorstvo skrajno površno. Sleparijo se je vse vprek. glede ur dela. glede prekurnega dela. glede Ldatkov in drugih stroškov, ki pa so obstajali le na papirju.
Vlada pa je plačevala, plačevala in plačevala.
Lahko j - plaeevala, saj iji izdajala svojega lastnega denarja, pač pa denar davkoplačevalcev, ki pa so biLi .s svoje strani zopet tako naščuvani in zm< šani, da <e niso_ brigali za to. kako se gospodari z ni j h denarjem.
Kes. to je bila pristna doba vojne histerije, katero si more privoščiti le tako neizmerno bogat narod kot je ameriški.
Kaj takega, kar se je godilo takrat v Ameriki, bi -e ne moglo godili v nobeni Irugi dež li sveta, če že ne iz drugih razlogov, pa vsaj iz domoljubnih.
Tukaj pa je navdajala podjetnike le ena miseJ: profit, in zopet profit.
\ rag naj vzame narod, vrag naj vzame demokracije in prostosti. dokler .se polnijo naše mošnje !
Zmaga je prišla, podjetniki in dolarski deLavci so se umaknili v ozadje in narod kot tak mora plačevati vojne stroške.
Jugoslavia irredenta.
Železniška nesreča.
];li/u Povirja na Kra-i -e je i : .petila železniška netsreča. ka-
:< ;c žrte.v j.* okoli 00 Itt stari iiil kar A ud ie j Vite/, iz li rest o vire. Ko je vozil čez tir je prihru-/•:-] ori •nt-c.vpres in pograbil voz Lis mlekarja. Truplo jc bilo stra£-uo razmesarjeno.
Preiekt v Vipavi.
Prefekt furlanske province liie-ei ve j,, mudil v Vipavi. Sprejem ..e bil '/j. lo lep in prisrčen. kakor da sO Slovenci navajeni spr je-::jr: t i visuke polit ične fuukeijonar-je. Pri banketu na županstvu sta govorila vipavski župan Pdrov-či* in župan z Vrhpolja Lavren-■•;*•. ki je. ]>o italijanskem poročilu, izjavil, da se Slovenci v Itn-j liji ne smatrajo za tujce, marveč I za prave državljane, ki ljuT»i.v'» :ta-j iijansko domovino. Vipavci ;VIe. da se vzpostavi v Vipavi zopet okrajna sodnija in da s • pospeši razpeeavanje vina iz Vipavske eoline. P reft kt je odgovoril. <la >r :o bavil > temi vprašanji. Dodat-
no se porot-a. d.i -e je župan 1 /i n. ne.ie / Vrhpoija v svi.jem iro-\t*ru zavzel za -to. d;) naj vlada povrii" Sb»v.-n '. in slovensko šoio.i \ kateri --t- ho pt • , - vala tudi ira-l !:janščina. \ potrebni m vi pt» uradu« naj se na!Uešajo tudi Slovenci. da odpad ■ pojri. >u toltna-■«•'.'. <>is-de vina <e žel; izvoz t»'-"-i I meje. pr-efekt j obl d 1>0-:!*"■'• in. reke!, da iio.-e obljube tudi i>po! :ii1 i.
Froti slovanskim imenom novorojenčkov.
Da s-- vp.še v knjisro civilne-ara tanja na goriškem magistratu -icvanskf* ime otrrdvu. za lo treba veiike-ra boja. 1'rainiki imajo naiogo. da s - protivijo željam slovenskih starišev. da bi dobil otrok lepo s-lovendvo ime. V stvar sr vmeša ra 1 tudi znan dr. Verze-uiiassi in pravi, da zakon zabra-u ju je .-lovanska imena. To pa ni res in zakon, te :I7-! člen civilnega zakona ne tbdočuje nič v t -m. kako mora biti ime novoro--neka. Po eel m ^vi u je tako. da tio'ot-ijo y\ svojeua otroka iiue starši in to mora veljati tudi v Cioriei!
Občinske volitve v Trnovem pri Kobaridu.
V zadnjem oa.su so vsem ameriškim koiigresiiikom zvišali pla-
Tako je prav. Ziuduge je treba nagraditi.
Xa>taue {ki \^irjišanje. zakaj so v zadnjem času ameriškim kon-gresni-kom zvišali }>lače ?
X'kaj krasnega je pravilo: Trdo delaj in šttdi! Skrbi za star«: leta.
Kdor se pa tega ]»raviia drži. pride na stara leta -do čudneg:-rspi znanja. Denarja ima tlosti. toda z denarjem si zamore nabavit, le tiste -stvari, katere lahko vesel.i
zadovoljilo edimde mlad elovek uživa.
*
Xeki zna:U><tv.«n:k ugotavlja, dn j» v sedanjem času poloviea ljudi r:a -vetu norih.
Kdor naran'-no Študira današnjo modo. kdor vstrajuo čita čn-sopi-.> in kdor se za politiko zanima. mora priti nehote do prepričanja. da je na svetu več kot polovica ljudi norih.
Na sv t'? u vse st v;t.
Vse pa kaže. da se nekaj ne im p<« taralo. X mška republika n^ i S o nikdar stara.
I "-ost a že Iliitdenbtirjr in kajzer po-krbela. tla ne bo.
Ameriškim iznajditeljem je od-I rt o širmko in hvaležno polje, iznajdejo naj nekaj, kar bi ne o proi i postavi.
\ čeraj se je juifocila vnukinja najbogatejšega -človeka na svetu — Kockttfellerja.
Ibu-iJ-čnih slavnosti se je udeležilo veliko število milijonarjev. Velikanska dvorana je bila okra-na in tako na gost o ok i učena s s\ ežim e vet jem. «_la ni bilo videt: niti cii.-.M inča ])raznc stene, j Ne v - M ilia < bie.ka je veljala tri tisoč dolarjev. Nakit, ki ^ra j . le pila nevesta na sidd. je pred-Javljal stotisočake.
S; a.-i Ro-dct feller je jiodaril nevesti za par milijonov dolarjev dtdnic.
Neu oče. mladi Rookefell r je podaril novoporočeneema krasno, več milijonov vredno posestvo.
In s tem j" za enkrat -Iva r zaključena.
V	listih pa čitam gletle Roeke-t'«dierja še naslednje zanimivo p.t-
, . . čilo ;
j V Rockefcllerjevih d-davnicah 'v Uavonne. N. J., je bil neki pet-i inšestdesetletni kovač postavljen j na cest o. Za Kockefellerja je vztrajno delal dolgih štiridesel I t.
V	vsem tem času ni zamudil ni-t; enega šihta. Kot star in zlom-
11 jen starec je pri-sil družbo, naj »mu <Ia že vsaj toliko pokojnine, 'da ho imel za sol in tobak, toda ' i:a prošujo ni tlobil nobenega od-1 «rovora.
j Primerjajte tt> poročilo z ziror-jnjim poročilom, pa bo«te videli, •kaj ustvarja boljševizem v Ameriki.
*
Pr 11pogoj za boljševizem so tu-jtli d<fcgoil!ci kt>t je na primer tale: j V Orlando. Klorida, ^o obtožili j nekega zamorca, da se je pregrešil nad dvanajstletno deklico.
Osumljenca so aretirali ter uvedli obširno preiskavo. Toda tiokazati mu iib»o mogli alw>!ut-nr> nob-oie krivde. Kajti če l»i bila (na njem 1.* seinea kake krivde, bi Idi brez vsakih posebnih cerimo-nij obs »jen na smrt. oziroma po-slan v dosmrtno ječo. Sodnik, ki 'je natančno preštudiral takozva-ni "i!okazilni*? materijal je rekel porotnikom, da ira nikakor ne morejo spoznati krivim, ker se mu ne more absolutno ničesar dokazati. In res so ga porotniki, neradi sie»r. toda vendar proglasili nedolžnim.
Ko se je zamorce vračal proti domu. ga je obkolila ljudska množic va ter ga linčala par minut vstran od &od<nijskega poslopja.

Smrt afriškega voditelja.
Pred kratkim je umrl takozvani nekronani kralj Afrike Rausuli. — Njegovo življenje je bilo pestro in polno romantičnih doživljajev. Svojim ciljem se je izneveril, ko se je proti primerni svoti vdinjal Špancem. Beg iz jetništva.
"l-l So':"" poroča iz Tangt'ra, da je šerif KaU-1 LI ptnllegel težki bolezni.
Opftovano razširje^na vest o ^ ni rt i tega nekronanega afriškega kra'ja se z !aj potrjuje. Ko je padci Raisiili koncem januarja v :«'ie svojega največjega sovražnika Abil-el Ktrima, je bilo konec r jegove karijere. Mub-j Ahmed d RaL-uli j<> ime. ki zavzema odlično mesto v zgodovini severozn-padie* Afrike zadnjih 2-_> let. R d-z<> kdaj jt- naletela evropska civilizacija na tako trdovratnega, zn-krknjenega. fanatičnega in ue-\ a ni e ga i>rt-tivnika. kakor Je bi' Raisidi. Bil j.- tipični razbojnik v velikem stilu, e len onih pustinj-skdi šakalov. j»r d katfi-im > ■ tre-v-a okc»li«*a. Slav>-n ji» ]>.->stal po ut-štetdi tlr/.nih napa lih na karavane. Vedno je ujel kako evropski« znamenitost, ki mu ;e raje plačala l.o<rato tidškotIii':;! ». kakor pa da bi s,. e\'rla na ražrnju.
Angleški n« v :ia - liarris. ki je • bil uj pri Ta n ireni. je znal r>ri- j povedovati tem drznem razboj-? ' s t U r i eel-- - ir * : i te. Tudi llarrlso\:: r«.jak IVrdiearis <_ra obrani v traj- j '•'■m s-poiuinu. Strasiso krutosl o-b!čaje\- v afriških p ustinjah pa je ■ -liti! Raisiili r i t. i i na !;i - tni ko/.i. ko st. v mladih letih ujeli in o.l-peljali v piLstkijt) pristaši marc. »\:s!!-dveya uhana. X jeg'.\ tovariš je v ujetništvu kmalu umrl. lvai>ui: j moral gleda,: i. kakti bo dijo lifKlgane dan za dnem irlodaT trujdt«. ki je viselo na njivroveni ttdesu. Takrat se mu je posrečilo pobegniti. i'»da ta dogodek ni tun-l'i I tuiif.hčati njttgove divje narave. F>talnt - ga j bilo vi letl v krva \ ih spopadih, vstajah in ropar-napadih, dokler Španci nisu spoznali, da najde zlato por tudi do tak-'ga razbojnika. Podkupil? so ira z mošnjiekom zlata in tak-je postal liaisuli prijatelj Spancev. Toda njegovo prijateljstvo j.
okrajno nezanesljivo. Y>ak l.ip j" bil pripravljen stopiti zopet ■•a čela svojega divjega plemena in vedno <d jt. d;d svojo zvestobe Spancem ponovno bogato nagra di:i. Sh-enjič j.- ]»onudiI svojo zve sto službo Alticisu XI1J. v oi»šir-nem pismu, ki ga je pisal španskemu. kralju leta	Spau^ka vlada je morala hočeš nočeš računati z njegovo avtorit eto, opirajočo sr ne le na slavo voditelja domačega pb-.nn-na. nego tudi na. lostojan-stvo šerifa, zakaj Raisnli je noisil vedno zeleni turban kot pravi po-tomec prerokov in ljudstvo je videlo v njem edinuga kraljev« gr. namc.-tnlka. J^ato m) Spanci upali.
tta se jim posreči z njegovo avtoriteto ohraniti v afriških kolonijah mir.
Uspehi njegovega mlajšega tekmeca Ab-el Krima -pravili Ra-isiila ravnnrtežja. Ker ni vedel, komu pripad.i tlafinii ivna zmaga — Spaneem ali upt-kornikom — j.-	prid pretvezo vodenice ob
strani Ln skušal igrati <1 vojno vlogo. V tem ča.sti ga je p.-etila angleška pi-:iteljca K u'besova in Ra-isiili. ki je bil vesel, da lahko v miru povef-a svinjo slavo, ji je dik-■ tiral tlan za dnem v-e podrobnt»st i svoj burnega življenja. Do konca taaigerstkega konflikta pa ni mogel iirra-ti dvojne vloge. Al»-Ki-uit je navalii s svojimi riff-'.skimi plenieiii na trdnjavo Tnz-jrur. tlof-ini je tabori! Kai-uii sred j svojega lusrcma in ogromnih zakladov. Po krvavem boju je Taz-ruf ii'i's koncem jan.tarja pade! Kai-uli s,, j - svojemu tekmecu u-d.d :n ko j • jv»slal svt>jega si.ua in nf-'-aka kot ta-ca. lt;i na nosilkah prenesli v Sešnamo. 'la bi se Ab-. e! Krimu ne bilo treba več bojat; . vsv. Tam j - našla star. »a rif-jfai'skega ra/bf»jnika iti politika ! - U! t 5.
Mnenje poslanika
Houghtona.
Poslanik Houghton je rek »d v enem svojill govorov pr«.d anierl-- i: » * rgtiv.sko zb(*mico v Parizu. )a - ■ bo Ameriki kmalu zopet pojavila nova. v lika prosperite-ta. CXi pa povedal, koga se ho ,i-kaia ta pr<^.;»eritcta. i)tdavca na;-luv.e ne, pač pa podjetnikov in in-dustrijalc 'v v splošnem .
Francozi so baje zmagali.
RABAT. Francoski Maroko. 1 !. maja. — V celi seriji bojev meti prodirajočimi rifskimi Vstaši t -r francoskimi četami, so doživeli pr-Vt resne korake, \sh-d katerih so bile oproščene vse francoske zunanje postojanke, ki s(i hile obkoljene. z izjemo dveh. Francozi sn .s' mogli nato utrditi na višinah pri Niban".
Rifske \-s,raš>' se i,, popolnoma pregnalo iz le t .»kol ice in pustili .so na licu mesta veliko Šr- vilo mrtvih in ranjenih. Francozi s(( tudi zaplenili velike množine orožja in vojnega materi jala. Med o rož j m se nahaja baje tlosti nemških Mau.-er pušk l?i At-liko število, francoskih pušk. katere so zaplenili Nemci 1. 1914 pri Maubeugc.
Dop

Iz Belokrajine.
Dolgo časa ni bilo glasa iz starega kraja. Vzrok temu je, da ni bilo skoraj kaj pisati. Letošnja pomlad je jako mokra in dosti hladna, kar ni dobro za vinograde in sadje, ki letos jako evete. Bela se sedaj vendar nekaj pri nas v Kanižariei, kjer kopljejo premog. Poa&ljiijo gsa v Ljubljano tiagvee. Okoli Gradca so one velike lože že skoraj vse posekane. iLotHi bi se raH tudi Malegm Ba-
kovja. pa se boji čufut še. ker jc lani imel sitnosti zaradi sekanja. Na Preloki -se popravlja šola in Bojanjčani bodo tudi dozidali svojo malo šolieo. Imajo jako podjetnega učitelja, ki se briga za Tazne podpore in izobraževalno delo. V Črnomlju se bode nadaljevalo s zidavo Sokolskega doma m upati je, da bo jeseni že pod streho.
Glede žuničkega mostu vam jk>-roeamo sledeže ": Jako nas je raz- ni malo.
veselil glas iz Amerike, da. so na :;nšo ]>r«>šnjo ustanovili naši belokranjski rojaki poseben odbor. k: •p< bira pris}»evke za mtt-r. Izdali j
o poziv s s]Jko bod<»č ga mostu i;> M-rflaj razpošiljajo okoli po <1 rust vi h.
Rojaki, pomagajte nam. da s (Liesniči naš;« davna žt Ija. Preko polovice stroška imamo za kritje za.siguranecra. sjn'iuitc s- še Vi starega kraja, kjer Vam j.- tekla zilj i! in kjer žive Va^i bratje in sestre in starši v stiski. Postavili si bodete najlepši spomenik v starem kraju, če omogočite zidavo mostu. ^lislili smo začeti že lete s tako pa Mino morali vsled vedno velike vode malo i>restaviti
lo.
Na Mirni Gori nad Semičem se gradi planinski dom in v Ljubljani se vrši te dni velika tombola v to korist.
Naši rojaki bodo zopet nastopili v starinski noši. da vzbudijo č.imveč zanimanja pri Ljubljančanih.
V kratkem izide tudi knjiga o belokranjskih krajih, o gospodarstvu ; popisani bodo tudi vsi narodni običaji, kar bo tmdi Vas za-
Na belo 11 • d -Ijo s,, se vršile ob-' ude' vidi* ve v Trnovem. Od 10."» volileev .ic prišlo na volišče fid.
'olj,-ni s«> domačini, ki ne si<*-jijo juhI v]»Ii\i,m iisiljivih "siin-
parjev".
Smrtna kosa.
A (Jorici j - umrl Fran Zigon. trgovec s čevlji. Pokopali so ga v Orchovljali.
Da nudimo našim vlagateljem čimveč koristi in jih spodbujamo k večjemu varčevanju, bomo obrestovali vloge na —
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
mesečno, namesto četrtletno kakor do-sedaj.
Od 1. aprila 1925 naprej veljajo pri tem sledeča pravila:
Vloge, katere se vložijo prrfya poslovnega dne vsakega meseca, bodo obrestovane s tem dnem; Vloge, katere se vložijo /to tem dnevu, bodo obrestovane .s- prrim dnem prihodnjcyn uuseca.
Vloge, vložene do vstevši dc^ffegu poslovnega dne meseca januarja in julija, bodo obrestovane izjemoma še s prvim dnem januarja in julija.
Obrestovanje dvignjenih zneskov se preneha koncem preteklega meseca.
Vloge sc obrestujejo jw» 4% na leto. Obresti se pripisujejo k vlogam ]. januarja in 1. julija.
Vloge nadzoruje Banking Department of the State of New York.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, : New York, N. Y.
Odgovor—	s? ^^^
Ne.—Sladkost je že v
listu kot mu jo je na-	/^BlW jšgk
/uW Miloha. in izrazitost čistega turškega t«i»a-J Km ka v Helmars sta nenailkriljivi. Nolieri t»»-	>Mf
/ lil hak za tlgarete se ne more primer .jat i s	|||S
\ hHL turškim.	Jllm
7 ^Rk.	Skat'je po 1C aii 20	/tm^
Iz Opatije
poročajo, da je I»il ob vdikonoe-' nili praznikih po v-eli hotelih polno tujee.v. Mnogi, ki so tlošli ka«;-. no. si» moralo oditi na Reko. Na-j vzoeih je bilo tudi izredno mnogo madžarskih Žid<»v. Vel^c dotok je bil i/. Zagreba. Neka hrvatska go->>poda ie ]>o svtiji stari navadi pridno švabearila. ,Za pra voslavnn j velikonočne praznike je l»ilo nekaj gospride iz Beograda. Navzo-' ee so bile tudi odlične politične^
I osebnosti.	-
■ • ■ • f. • , ■ . - •
O LAS NARODA. 15. MAJA 1905.
Poglavje o francoskih ministrih.
Trem možem, Painleveju, Caillauxu in Briandu, je poverjena težka naloga, da izmotajo Francijo iz težavnih kriz. Od Herriotovega kabineta ni ostal v vladi noben minister. Na krmilo je prišla nova struja radikalnih socijalistov. Briand in Caillaux nista posebno velika prijatelja.
Ministrstvo Painleve - Caillaux Rriaiul j«- vt-Ilko ministrstvo. Velika tričlanska firma. od kat* re pričakuje francoski narod zboljšanja političnih, gospodarskih, finančnih in soeijalnih razmer. Francozi -o imenovali prejSno vlado Herri otovo niinistrstvo. sedanji pa nihče ne pravi Painlevejevo ministrstvo. Imena Caillaux in Briand <-ta v tem ministrstvu enako vredni z imenom ministrskega predsednika. To ministrstvo j" dobro preizkušena kemična sestavina. čije elementi, zlasti glavni trije elementi — so bili temeljito pretehtani in proučeni, predno so prišli v eproveto. Vsakomur je bila prisojena kakor v alkimiji enaka kemična lastnost, ki mora dati v sestavini zlato. Kdo ve. če ne nastane iz formule eksplozivna snov ?
Caillaux! Radikalnbn soeijalis-lont ne primanjkuje vodilnih mož. Odpor proti Caillauxu je spravil na krmilo Ilerriota. Herriot je vodil radikalne socijaliste tako dot-|ro. dokler se jim ni zasvetilo v trla v i. tla g.a preveč vodijo drugi. Med francoskimi soei jalist i in radikalnimi soeijalisti zija globok prepad. Levo krilo se namerava v kratkem pridružiti socijalistom. "Le Quotidien"' nima zaman rdečega naslova. Kar ostane od radikalnih soeijalistov, pobašejo kon-s rvativei. Politično življenje v Franciji s tem samo pridobi. Tem bodo'-im konservativcem - Uskokom iz levega kartela — je Hit Herriot kot voditelj čedalje bolj v želodcu. Radikalni socijalish kolikor *» vstopili v novi kabinet. >c, vseskozi iz onih vrst. ki so obrti ib' Ilerrioitn hrbet. Že davno j* bilo jasno, da je med Caillauxom in Ilerriotom antagonizem. Xa znanem banketu v Luna Parku >p je Caillauxova politična karijera znova pričela. Xi samo slučaj, da od Herriotovega kabineta ni ostal na vladi noben minister. Na krmilo prihaja novo struja radikalnih socijalis-tov. Ta struja taktično • daleč ni tako stropa, kakor je bila njena predhodnica.
Briand. Ali ni ta mož določen da kot izborili taktik prevzame ftrmilo in vodi čolnič v varno pn-| ta 11 išče. ko .se morje sedanjega levega kartela razralovi* Kom-paktiiost levega kartela v sedanji obliki j•» zelo dvomljiva. Vse je pripravljeno za razkol. In radikalno - socialistična struja. ki je zdaj na krmilu na krmilu, kot rečeno ni taktično tako »troga. kakor je bila prejšna vladajoč« fra kcija. Centru nič kaj preveč ne nasprotuje, saj je že opetovano koketirala z njim.
Painleve. Xa premised niš k-nt se-dežu v poslanski zbornici je imel lie popi <ne krize in težave. Cesto je moral miriti razburjene duhove. Večinoma je napravil viharju v parlamentu konec na ta način, da je sejo prekinil. Če je predsedoval kak predsednik, na pr. soei jalist Rovusson. je vladal v zbornici večji mir. Res je. da predsedujejo zbornici podpredsedniki samo v slučaju, če je na dnevnem redu kak problem .ki ni načelno važen, toda zbornica je kljub temu dobila vtis, da ima njen predsednik Painleve manj hladnokrvnosti, nego običajni matematik. "Ni bil ustvarjen za predsednika tako razburljive in politično pestre zbornice " — so govorili o njem — "pač pa je rojen ministrski predsednik." Painleve je menda edina osebnost, ki lahko podaljša levemu karteiu življenje, vsaj v figurativnem pomenu. Painleve pravi, da je "alter ego** Ilerriota. To je mogoče. In če si o-gledamo novo francosko vlado, vidimo jamo, da se drži levi 'kar-tel za silo skupaj samo zato. ker je poleg Caiilauxa in Brianda na krmila tudi Painleve. Zanimivo j«, da. oaebno obtoriaja med Bri-
1)«- MoiLzie. novi prosvetni mi nister. je znan iz svojega prejšn«-javnega delovanja. Pravosodni minister Steeg (njegov ded je bil po krvi Nemec) spada med pol lične vedete, čijih imena so na dnc-jvncm redu pri vsaki ministrski krizi.
Minister trgovin« je Charles Chaumet. senator iz Rordeauxa. ki ji* skušal <losev pri zadnjih skup ščinskih volitvah kompromis med radikali in narodnim blokom, kar se tj»u pa ni posrečilo. On je bil že opetovano minister. Njegovo sodelovanje v novem kabinetu maline odtehta Rriandtovo. Notranji minister je Abraham Schrameek. ki je zavzemal že opetovano odlična mesta v francoski javnost?. Bil je tudi guverner na Madagaskarju. Doma je iz St. Etienna Njegova rodbina se je pred treni 1 (pokolenji iz-eliLa iz Češke. ^Minister javnih del Pierre Laval je Intimni prijatelj Caiilauxa. Ko je razpadla soei jalist i črta stranka, je koleibal med drugo in tretjo in-t-rnacijonalo. H Caillauxovi ožji dmižbi spada tudi Benjamin nove vlade poslanec Georges Bonnet, k: so nui dali portfelj državnega tajništva v ministrskem predsed-ništvu. Njegovo ime je zbudilo pozornost evropske javnosti v člankih v Europe Nouvelle". Radikalna stranka stavi nanj velike nade. Minister mornarice poslanec Emile Borci je kot Painleve profe sor matematike na Sorbonni. Državni tajnik trgovske mornarice Charles DalLelou, posla n<*c in pisatelj. velja splošno za najboljšega Briandovega prijatelja. Držav n» tajnik arakoplovstva je ostal I .a u rent Evnac. ki je srečno ja-dral j>o vseh ministrstvi od leta 1919. O njem se govori, da prinaša srečo. Je neke vrsto ministrska "maseotte". t. j. oni živi talisman, ki so jih nosili med vojno s seboj polki.
AMERIŠKO ZLATO V NEMČIJI
COPZJll«MT. HCVCTOMC.V>CW.CO, UHt.VM«
Te dni je dospela prva pošiljatev zlatega ameriškega posojila v Nemčijo. V potili sodčkih je za dva m pol milijona dolarjev zlata.
0 valuti in kreditu.
VIŠEK PODIVJANOSTI
N emški zdravnik Albert Schweitzer opisuje svoje doživljaje v Afriki. Preti vojno je živel dalje časa v koloniji Gabun. Ko se je lansko leto vračal tja, je cul že na parniku na reki Ogowe o neki nori tajni družbi, ki ogroža v vedno večji meni vse obrežje, fro je o ljudeh, ki se udajajo blazni rnisl: da so pravzaprav leopardi in da morajo vsled tega moriti ljudi. V svoji zbesiielosti se obnašajo kakor zveri, hodijo po vseh štirih, na roke in noge si navežejo kremplje kakega leoparda ali pa iz železa. Svoje žrtve napadajo za vrat in jim pretrgajo žile .kakor delajo leopardi. Iz krvi umorjenega človeka sc pripravi v tajni družbi neka čarov na pijača, katere se natoči v človeški lobanji in od te mešanice prilijejo nekoliko navadni pijači, »katero vživa osoftja. ki je od družbe natihoma izbrana za člana. Ko dotičnik popije, mu čez čas pove-'do, kaj je Lzpil. Nihče se ne brani. postati član one tajne družt>c. Divji, črni ljudje so prepričani, da ima čarovna pijača moč. kateri ne more nihče izbegniti in zato so brezpogojno a*si pokorni in store vse, kar se jim ukaže. Morijo brate. sestre in druge. Ne da se dognati natančno, v koliko je ta družba "leopardov" gibanje bedaste ga praznoverja in v koliko gibanje za. 'izvrševanje maščevanja \n za ropanje. Oblast je pozorna na te nevarne "leoparde" in jih je dala pred kratkim ujeti okoli 90. Nihče ni hotel nič izdati. V zaporu so se zastrupili. V družbi nekateri nesrečniki popolnoma Zblaz-nijo in-kakor znano, se "blaznost pri divjih narodov spoštuje cesto-krat 'kot boža iust veni pojav.
Mrsvkj* lahko avi do 100 dni
Londonska gospodarska revija "Spectator** priotbčuje pod tem naslovom zanimivo razpravo, v kateri izvatja med drugimi:
"Kaj pomeni kredit za navadnega človeka. Vera C credo — verujem da mu bo obljuba glede plačila v zlatu izpolnjena tako «ro-tovo. da poreče vsak. da je ta obljuba dobra, kakor zlato. V modernem gospodarstvu je pa zlato nekaka gardedama za malce lahkoživo in impulzivno dekb*1ee. ki mu pravimo kredit. Toda dandanašnji ima ta dama na svet.u kar tri ali celo štiri dekleta naenkrat. Kaj govori za zlato? Predvsem je to merilo valute. Zlata je malo in ga ni mogoče izdelovat i sintetično po potrebi. Ljudje mislijo, da jp zlato zanesljivo, v resnici je pa žejo nezanesljivo, ker se ne da razmnožiti tako. da bi bilo ustreženo vsem. Prebivalstvo in gospodarske potrebe rastejo hitreje, nego se množi zlato. Zlato prav za prav Človeku ni potrebno. Ljudje smatrajo zlato za redko kovino, ki slučajno ne eksistra in je zato potreba pripomoček za obmenjavo blaga, obrnemjavo kakršno sta poznala -Tones in Robinson. Toda t.T menjalni memorandum je bil izumljen prej. nesro črka in bankar-stvo. .Jones torej ni mogel napisati v njeni: "Izplačajte Jo nosu ali njegovemu pooblaščencu toliko in toliko kož ali jalw>lk."* Prišel je v zadreiro s tem. da je moral izjaviti: 4Ta svetla kovina jei splošno tako priljubljena in znamenita, da ti kupi nekaj, kadar in kjerkoli jo ponudiš. Če je prevelika, jo lahko odšČipneš. ker je vseskozi enakesra obsega. Pa tudi če je premajhna. jo shrani, dokler ne dobiš drugega koščka zlata. Obsesr trgovine je vsekakor zagotovljen f težo te kovine."'
Kdo bi se ne odkril temu možu. za tako duhoviti izum.' Toda da-nes se zlato ne menja več na ta primitivni način. To je zastarelo Obljuba plačati v zlatu je stopila na mesto zlata. Potem se te obljube plačati v zlatu medsebojno zamenjajo v clearing housti in se v veliki meri uničujejo, prav tako kakor če reče Jon« k Robinson zr igralno mizo pri kartah: "Vidim da sem ti dolžen deset funtov šter-Hngov. ti pa si mi ostai včeraj dolžan dva groša. Pobotajva se tako da noben novčič ne pojde iz rek v roke." Toda naj bo že kakorkoli zdaj ni dovolj kupnega kredita na svetu, da bi poskrbeli z»-potre* bni vozovni park ter prišli do živega prokletstva nezaposlenosti "Zakaj postopate ves dan?*' Za to, ker nas ni nihče najel. Storimo korak dalje v tem vprašanju in oglejmo si pripodoho v evangel i ju. "Kako je to, noben gospodar vas ni najet, da bi delali na njegovem polju?" Zato. ker bi nihče ne kupil njegove žetve, tudi če bi mu žito pospravili." Toda petdeset mili odtod ljudje wkoraj umirajo vsled pomanjkanja živil. 'To je mogoče, ali kaj početi, ko pa ni vozil, s katerimi bi jim peljali hrano." Dobro torqj, napravimo vozila in takoj vas pošljemo na delo. Z drugimi besedami i preneseno v naše gospodarske razmere, preskrbimo m kredit, ki nam da vo-sovoi pack in ovira bo odstnmje-
Toda v hipu. ko hočemo to storiti. m1 ojrlasi kak «ro-.p< larski modrijan ali praktični in preizkušeni politik, č iš: "Čuvajte se! Bili? je nekoč dežela, nazvana Nemčija. ki je blazno izdelovala finančni vozovni park. — Izdelala je teh vozil na milijone in primemo več. nego jih je mogla rabiti, pa je vendar fabrieirala dalje. Konec je bil narodni bankerot in splošna razvalina."
Odgovor temu strokovnjaku ni težak. "V vsem človeškem neha-«ju je treba poznati gotove meje. Nedvomno moramo omejiti porast vozovn-. industrije — razširjanje kredita —"toda potreba držati'se tega pni vila opreznosti še ni povod. da vzdržujemo 1 umetno py manjkanje in obsojaano tako ljudi na brezposelnost in bedo." Če zajezimo jM.rast kredita, namenjenega produkci ji in doba blaga o-nim. ki ga potrebujejo, smo sami povzročili brezposelnost. Čim so osebe, ki mi delamožne. tj. sposobne za industrijsko energijo sprejete v industrijo 111 delajo, moramo ustaviti izdelavo kreditnih vozičkov. Teli vozičkov potem ne bo več treba in izdelovati jih še bi jh> menilo tratiiti človeško energijo na ne-kaj. kar ni potrebno. Tu je torej garancija proti nadproduk-ciji vozovnega parka.
Ali pa ne pomeni to delati denar iz nič ? Ne. Ne smemo namreč zamenjati inflacije z dilucijo fra-zredčenjem). Ne .smemo razredčiti sile dosedanjih nakupovalnih sredstev. Pri razredčen ju in odgovarjajoče pominožitve produkcije, kakor jo vidimo, če se razširi trgovski kredit zato. da povečamo količino življenskili potrebščin Noben pameten človek noče brezglavo širiti kreditnega aparata. Pač pa je treba omogočiti posojila onim. kdor hoče ustanoviti al? razširiti industrijsko podjetje. To lahko dosežemo na več načinov. < *e je obrestna mera znižana, s* kredit avtomatično poveča. Ce pa to ne zadostuje, zakaj bi država ne mogla preskrbeti posojila po zmernih obresti hljudem. ki se zavežejo. da porabijo to posojilo zal izdelavo življenskili potrebščin? Ne trdimo, da je to pametno v praksi. Trdimo pa da je to predlog. ki je vreden preizkušnje.*'
AVSTRIJSKO GOSPODARSTVO
Življenje v blaznici
Dunaj. 16. aprila.
Avstrijska vlada je smatrala tre nutek za primeren, da ponovno o-pozori svet na gospodarske težave Avstrije in da poudari mednarodni značaj vprašanja sanacije njenega gospodarstva. Kot znano, živi avstrijska republika pod nadzorstvom Zveze narodov, ki je vzela v roke njeno sanacijo. Ker je o-zdravitvena akcija v glavnem končana, se pričakuje že za letos, junij znatno omiljenje kontrole in za prve meseee prihodnjega leta odpoklic generalnega komisarja Zveze narodov. Po sporazumu v Ženevi septembra lanskega leta pa ne zadostuje sanacija državnih financ, temveč bo tudi splošni gospodarski položaj Avstrije mero-dajen za trenutek, ko se bo sanacijska akcija proglasila za končano. Da ne bi prišlo do podaljšanja nadzorstva, je začela avstrijska vlada velikopotezno akcijo, ki naj dokaže Zvezi narodov, da je Avstrija vse storila, kar je v njenih močeh za ozdravljenje ne le državnega, ampak tudi privatnega gospodarstva in da je iskati vzrok nezadovoljivemu stanju le pri nje tli!, sosedah.
Že na kongresu krščansko - soci-jalne stranke v Gradcu sta finančni minister dr. Alirer in bivši zvezni kancelar dr. Seipcl opozarjala, da je ureditev sožitja držav, ki so si razdelile dedščine Avstro-Ogr-ske, ne le življensko vprašanje Avstro-Ogrske, ne le življensko v-
prašanje Avstrije, temveč nadvse i^nranio Cele ure s<
Poročilo nemškega časnikarskega poročevalca, ki je obiskal blaznico v Lipskem. — Slučaj dobrega slikarja, ki je naslikal nad svetopisemski raj velik balon Zeppelinovega sistema. Nekateri nesrečniki so mrki in zamišljeni, nekateri so veseli in zadovoljni.
p
Neki nemški novinar opisuje v listih sledeče pretresljive prizore iz blaziiiee v Lipskem.
V copatah hodim od postelje do [postelje po spalnici blaznice. Tre-notno v bula globoka tišina, ilo-dra svetiljka na stropu motno obseva uboare si>eče. Od vsakega iz-med njih poznam življensko in tr- \ pijensk "> zgodbo. Ta. ki leži pred, j' bil edtn na j zagone t ne jših in menoj, je bil nekoč ustanovitelj ! najčudnejšiJi. kar sem jih med vodja in lastnik velike založbe j mnogimi tisoči opazil. Mož. bled
in suh. ji* podnevi boječe begal
kričal nad zdravnikom : "Kuj pa še hočtte .* Vi že ve.ste in vaši zdra vniki so že desetkrat. 7-1 pisali, da. sem malem-u »vtro&m odgriznil glavo in jo nato požrl!" Prizor je bil tragikomičen, vendar se je celo psihijat*T moral smejati malemu, zavalanemu < ii vja kit.
Naslednji, ki je ležal v kotu.
LEDERER PRED SODIŠČEM.
Vojaški avddtor v Budimpešti je zaključil obtožnico proti nad-poročniku Gustavu Ledererju, ki je umoril mesarja Koudelka in razsekal njegovo truplo. Razprava je določena začetkom maja in sicer pred vojaškim sodiščem. Nadporočnikova žena bo zaslišana kot priča. Državno pravdništvo predlaga smrtno kazen. Lederer naj bi bil predhodno degradiran in odpuščen iz vojaške službe. Morilec je v zaporu zelo potrt in ko ga je te dni posetil njegov prijatelj, mu je s solzamri v očeh izjavil; "Poslušaj moj dobni nasvet— nikoli se ne zaljubi, zlasti ne v lepo žensko." O senzacionalnem procesu, ki ga pričakuje madžarska javnost z velikim zanimanjem
a SC . . _ ¥ f
važna mednarodna zadeva. V sredo pa je zvezni kancelar dr. Ra-mek dal na hitro sklicati glavni odbor parlamenta' in je zbranim zastopnikom strank poročal, da je avstrijska vlada pozvala Zvezo narodov, naj pošlje na Dunaj izvedence. ki bi proučili vzroke gospodarskih kalamitet v Srednji Evropi 111 Zvezi narodov predlagali potrebne korake za njihovo odstranitev.	* Dr. Ramek je izvajal približno sledeče :
'* Zvezna vlada je oklenila naprositi svet Zveze narodov, da temeljito prouči gospodarske in pro metne razmere v našem delu Evrope. Republika Avstrija je danes v srečnem položaju, da more ugotoviti, da je kriza njenih državnih financ, ki jo je ogrožala od nje 11-stanovitve do jeseni 1. 1022., premagana s pomočjo one velike akci-ki temelji na ženevskih protokolih od 4. oktobra 1922. Kar se je tedaj zdelo skoraj nemogoče, je danes gotovo dejstvo: Avstrija* ima stabilno valuto in ravnotežje v državnem gospodarstvu.
Avstrija pa se ima boriti danes z drugimi težavami, ki sicer nič več ne ogrožajo obstoja države, ki pa škodujejo mirnemu in povolj-nennt razvoju na gospodarskem in socijalnem polju. 31 i ne moremo prosto razvijati svojih produktivnih moči in posledica tega je, da imamo še danes armado 170.000 brezposelnih, ki pomeni ogromno gospodarsko, socijalno in finančni no obremenitev Avstrije. Vzroka brezposelnosti pa ni iskati v specifično avstrijskih razmerah, marveč v izpremembah, ki so nastale po vojni v trgovinskih in prometnih odnošajih našega debt Evrope. Ne sme se pozabiti, da se je avstrijska industrija razvijala v zaključenem carinskem ozemlju s 50 milioni ljudi in da je danes stisnjena na carinski teritorij s 6 in pol milijonov prebivalcev. Če bi se po vojni uvedel prehoden režim trgovske in prometne svobode, bi se avstrijski industriji morda le še omogočila prilagoditev na nove razmere. Zgodilo se je pa ravno nasprotno. Carinske zagrade, prepovedi uvoza, devizne omejitve, tarifne difereneiranosti, prometne ovire in končno deloma že izvedena, deloma preteča zvišanja carinskih postavk zavirajo promet in paralizirajo še one olajšave, ki jih je Avstrija-dosegla z trgovinskimi pogodbami, sklenjenimi leta 1923. in 1924. Pri tem vidimo čisto jasno, da vsled teh ukrepov ne trpi samo Avstrija, temveč je prizadeta cela Evropa. Torej ne gre vež za izključno avstrijski ampak takorekoč a evropski problem.
Lahko se je z njim mirno in prisrčno razgovarjati. san'n zahteva brezpogojno titulacijo "Veličanstvo". Drugače hži ali sedi več ur nepremično, čuti je nepretrgano san:o grgrajoče in hropeče glaso ve.
Druga postelja. Star. dolgo!et nt bolnik. Gotovo že nad 20 let žr-j vi tu prav udobno. Vitlno slika n kvarele. Imam več slik od njega, med drugim raj. čedno naslikan« podoba. Pokrajina s palmami, jelkami .rekami, morji. V sredi A-dam. Eva in kača. hudič za grmov jeni. Toda nad tem rajem kroži ponosno v modrem azurju — zep-*'Iin! Čudno je njegovo razmerje do stare budilke. Veti no jo nosi v Žepu. ponoči mu leži pod vzglav-jcm. Pri vsaki j trži 11 i jo hrani z drobtinicami, ki jih zbaše skoz' špranjo. Cele ure se pogovarja zf n jo kakor z otrokom. I11 bas ura je bila. ki ga je d o vedi a v blatni-, eo. Pred Uiti je bil namreč pos-!
trešee.k. Ko ga je neki potnik po-!	_
zval. da mu nese kovčeg, je počasi, y CMsnitzu v Krušnih Gorah potegnil budilko iz žepa, jo nada Se je začela zemlja pod starim de-
po sobah, hodnikih in vrtu. Ž njim ni bilo mogoče govoriti. Kadar pa se je pojavil zdravnik, ga je poznat že od daleč in tekel k njemu. Tri ali štiri korake pred zdravnr-kom je obstal, nato pa je zdravniku ostro ter s konec nt racijo vseh svojih sil pogledal v o.'-i. Naj si je zdravnik glavo okrcnil kamor koli je hotel, na levo ali na desno, i-stotako naglo mu j" je sledil bolnik. Eden izmed starejših zdravili kov je ta pojav demonstriral še jasnejše, zakaj naglo stT je pripomnil. Takoj je storil isto pacijent i p. če se je zdravnik okrcnil. je naglo tekel v krogu okoli njega, skočil v zrak. če je zdravnik im>-gledal kvišku. obraza mu je je bilo čitati b< lest en izraz strahu, da bi izjrubil zvezo z očmi.
POGREZAJOČE SE MESTO
vil na uho ter začud >110.111 n tujcu odvažno izjavil: Moram najpreje vprašati uro za dovoljenja.*"
Takoj poleg tega je ležalo bitje, obstoječe iz saiinih kotsti in kože Človek dan za dnem. uro za. uro škripje z zobmi. Celo najt Ža narkoza ga ne more umiriti. Nekoč sem si ogledal njegovo zobovje. Zobje so bili do malega popolno-mo zmeleti. Nedaleč od škripajo-C*ega leži .star. zavalan. vedno zadovoljen možiček. Vedno se poču-
lom mesta pogrezati. Pred vojno so našli pod tem delom mesta bo-gatH žile premoga. Neka nemška delniška družba je kupila dotično parcelo in izkopala iz zemlje vse, kar j«' mogla. Tenia nekoga dne s*» pustili vse. kakor je bilo in so začeli kopati na drugem kraju. De-s-et 1 et pozneje so se že pokazale posledic Sredi mesta, v starem Oelsnitzu. se je začela zemlja pod hišami pogrezati. Najprej so st«?-ne pora vili, toda v kratkem so se
ti prav dobro, rad je in govori 7.0pet pojavile razpoke. Zdaj
zelo pametno. Ramo zdravnikov ne more trpeti. Ko ga je obiskal glasov i ti psihijater dr. Rumke. se je možiček silno razburil ter je
Xa prvi pogled je jasno, da je za vprašanja, ki se tiče toliko narodov, kompetentna Zveza narodov. Zato se bo obrnila avstrijska vlada na svet Zveze narodov s pro šnjo, da poveri manjše število znanstvenih strokovnjakov z ugotovitvijo dejanskih razmer, pod katerimi trpi Avstrija in cela Evropa. Poročilo te čisto nepolitične komisije naj posluži Zvezi narodov kot podlaga k razmotrivanju in oil pomoči iz težav."
Prejšnji dan je dr. Alirer poudarjal v Gradcu, da je avstrijska industrija popolnoma navezana na izvoz. Papirna industrija presega potrebe domačega trga za 70 odst., strojna za 80 odst. in avtomobilska celo za 90 odstotkov. Zato je ustvarjanje teh industrij
je
prebivalstvo s grozo opazilo, da se tla pod njim neprestano pogrezajo. Ko so kopali premog, ni nihče mislil na to. da je treba jame zasuti. Katastrofa grozi trgovskemu okraju in centrumu mesta. Stene hiš so se že povesile, vrata in okna se ne dajo vete zapirati, v stenah so nastale široke razpoke. 40 stanovanjskilh hiš je v nevarnosti. da se vsa kliip porušijo in pokopljejo pod seboj vse prebivalce. De«et hiš so morali že izprazniti. Občinski svet hoče zgraditi v predmestju nov okraj, toda za to je potrebna izdatna finančna podpora. Zdaj je mesto vložilo tožbo proti rudniškemu podjetju, ki je odgovorno za vso škodo.
Nemško • francoska gospodarska pogajanja
so se zopet pričela te dni. Nedavno se je vršila plenarna seja obeh
kih panog v nasledstvenih drža-1	V nemikih ffospodars-
vah pogubno za avstrijsko indu-jk,h kro^]h mišljenja, da spre-strijo. Avstrijska vlada hoče alar- nieniba francoske vlade ne bo po-
vzročila zavlačevanja pogajanj.
UTRINKI.
Ko postajaš starejši in starejši, pn-ti, da voda sama nese tvoj Ne. veslaj več.
•oln.
mirati potom Zveze narodov celi svet proti industrializaciji nasledstvenih držav in doseči prost dovoz avstrijskih izdelkov v te dežele.
Septembrsko 'zasedanje Zveze narodov je sprejelo italijanski pre |	*
dlog, da se skušajo odpraviti pro- j Čim globlja prepričanja ima metne ovire in težave med država- človek, tem bolj osamljen stoji v tni. Ta sklep se je odstopil v na- življenju, daljno proučevanje gospodarske- j	*
mu odboru, ki je poveril s predpri J Ali bi bilo boljše in lepše, če bi pravami poseben ožji odsek. Ta o-j bili rojeni sitari ter hit.'li nilado-žji odsek namerava v kratkem po- sti nasproti? slati na Dunaj dva delegata, da sestavita poročilo za sejo gospodarskega komiteta Zveze narodov, »dobni drug drugemu kot zeleni li ki se snide koncem maja, in za ju- Isti v gozdi;. Slele v jeseni se poka-nijsko zasedanje Zvezinega sveta, žejo šatiranja. Avstrijska vlada je spretno poza- j	*
bila to priložnost in ni dvoma, da j Če se naše želje »polnijo, pripi-bodo.na Dunaj poslani strokovnja - sujemo to svoji brihtnosti; ee se ki informirani v smislu avstrij- lpa ne izpolnijo, pa pravimo da je »kili želja.	, _ to "usoda!*.
V mladosti so ljndje takof po-

GLAS NARODA. 15. -MAJA 1925.
Iz Jugoslavije«
Ponarejevalci ctcdin^rslch bankovcev v Banatu.
I*r«-«l kratkim je bil v Temešva-i*i l ]»r j j • * mehanik lena-i j S-h sh-r. za katerim jt- ^««diš"e v Velikem	;vkin izdalo rinrIe-o. 1 --1' * j: i pl"> m. ve ■«•»* je ! t _f ■ *" . > da je Kehb-*sb r izdeloval -kupno / %<■ > «lr:i/b»> hickorf-''. s<dii*--tder j bil prijet od obmejne p IT-»•ij.* v okoli-d Temcšvara. Tekom zasipavanja je priznal. da j obrti pe na reje vanja denarja i z-n i! pri bivšem /-a -.nikn M a / na Dunaju. Mrctzrk j- -pil; ramo bi vil z izd.-b»van>*m pon.-r lej»n<h Jiovčaiiie vseh držav S«ddi» • - rju je v zahvalo / i
nična -r-d-Tva /a izdelovanj'1 diiiare . t >o ."»<■.» Jej. S.-hi« ->!-r j-v sebi bii'u Tem cš vara takoj novil malo d lavni.-«,. Pri izddo-vanju hankoveev mu je pomagal kočija f. \*a»a. V lobi 4 b-1 st i oba ixb-lal i "»O.«!'*) knmad> v t«.narejenih K' Minarskih bankove.-v in 10.(. ,) komad »v romunskih ba-
e'lioii s|)i"| \	,t T?-ko*;1
j ;. | ■ ' < ' 1 e • • a I s' Š. . 1! " ' I i * S -11 " • - -
na v« b-1. da -e nahaja stroj za skan ha i! ko-.	r C- rv- •
pri p.-.. -! niku M i- : s. Krim: n a In i ura 1 v Tem- šv;-r i jc na p ■ 1-lagi 1- iy.wve.li p-dal v H rt: Ju;" ;i"'«*n1nV J v;, .r;,-,1'
31 idlerja r r nj j.ro Ibi « iSfroj /:i K.n.v- .ajt.coveev J"'.,' krt , " Ju ; u .inog-; l-a/pr. tora.; .".-.m • /.a M lb-rje
te 'i - i i joual; i iti razkritij.
Uničena komit» ka tolpa.
j.....• -ki 1	/' ■ e_r i. i - • v • j-a 1
jana I mova po-n ilo pr. k o nt.* i
ti iu.' n: e '. i I'rel.bb l,i X j i-
vojaške oblek . SO prodrli ne-pa-žf no m. <iornj -a K rat.va ob bol-garsJ;o-macedn;i.ki meji. K *reei jih prave a^ ... ..iMzila J s iT- M*.
■]ja>i;a patrulja! ki jc takrat p.--i-kovala gozd. Na prvi pogled sr. srlj.ik mid.li. da imajo pred - -bo; jug. vojake, ko pa so se jim pribb ?.*di. -o takoj spoznali nn d njimi S- ija.ua L^mova in še n -ka ; •! i:i kot.ut •.;.. v. ki m. :>r ■ tel-; !.i i to požirali v 'lirika.*-^ <*"-krajih. !»,: u- Ki Kili izn.-ni len? so seljaki takoj f.t varili ogenj i prVIiv • taš v.. \ :miku. S-f .i.i-
nje j:- opozorilo na nevamosi t v di ktiu"e iz *d:njih va-i, ki tak j pribit :i - pu-kami s -kira ■mi in mi'ikami na pomoč, i1' ■* njanja bolgarskih četašev udeležilo tuli vee ž.-n-k. K komit.i-'' vide ", da št.-vilo -• ; kf.'V ved io bolj narašča, -o spustih v h,- Toda v bližini vasi Hi-škovo j"m j.- me-na > djavka patrulja -u-!:!	in .'ili pr•! -vnovič v boj. M--d:em pa j.- prt-šb» tudi ž orožt;i«tvo pod p^ivelj-stvom poročnika liamoviča. Obko-Ijvtii od v- dt strani. s<( četa^: ceiiii ur obupno branili, koiič-no pa ! "]' v«i ji Ko . n k'
HMetyi star......>pazil ivutdo •
vode S-o jana. je vzkliknil: "Prt-khd ni!) ga i t r» kel. da ga nje-o konj ne bo več nosi! živega v *>-ši državi. To s s - laj • i li : ■ polnilo; **
I'rei-ka v a j - il<»g3iala. da je r-uničena komitska tolpa prekoračila mejo ne samo z vednostjo 1» ' gars!;i!i mejnih čet. ampak • njihovo pomočjo.
Vojvt.da Stoja l je letošnjo j . ndad p,-\i jtoskusi! svojo srečo, n Jpla a! ie po-ku^ z življenjem.
Zarota proti japonskemu ministrskemu predsedniku.
V Tokiju odkrili zaroto, ki jc imela namen, umoriti inniistr-skega f»redsednika Kata. Policija je izvršila številne aretacije.
ALI VESTE, —
da se-ho vršila tu* sera maja r Sina ji na Romunskem konft renra Mah Antanfet Ali veste, da stajic 20 Ht lmars cigaret tnalo vrč { kot 30 navadnih cigarst,— tod*i ♦ psako Helmar imate neka j kra ti
79
Knjigarna "Glas Naroda
Naseljenci ...................... .30
Kovele in črtice.................. .90
Na Prenji .......................30
Nihilist .........................40
Narodne pripovedke za mladino:
3.	zvezek ................... 35
4.	zvezek ..................... -40
Na krvavih poljanah. Trpljenje in'
strahote z bojnih pohodov bivšega slovens kega polka......1.50
Narodna biblioteka:
Svitcslav .....................35
Spisje ..................... .35
Krvna osveta.......................35
General Lavdon ..............70
Napoleon 1...................... 1.—
Babica .......................... 120
V gorskem zakotju ...............35
Za kruliom ........................35
7, ongjem in mečem ..............3.—
Grška jVI.tclogija, 2 knjigi ........ 1.40
Kranjske čebelice, poezije......... 35
Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 ktnici Dr. Janeza E. Kreka .. JZ5
(Ogenj tr. v..................... 1.30
Ob tihih večerih, trda vez..........90
i-adajoce zvezde tr. v..............90
Pij.t. zvona tr i. vez...............90
Petelinov Janez v« /................ 1.—
broš.........................90
Permi v prozi, trdo vez............70
Prigodce čcbelice Maje trda vez... 1.00
j Pabirki in Roža (Albrecht).........2">
| Pasti in zanke. Kriminalni roman .. J35
; Pariški zlatar.....................35
; P ing vinski otok tr. v. .............90
j 1 ovest o 7. obešenih i. v............90
j Po sireni klobuk .................90
j Pod svobodnim solncem J knjigi 1r.
ve z......................... 2 .50
Plebanuš Joare t tr. ves........... 1._
Pod krivo jelko. Povest iz časov Eo-
kovnjačev na Kranjskem......50
Poslednji Mehikanec ..............30
Pravljice II. Ivl&jar................3?
\ Povesti. Ečrač s stopr.iio pri sv. Kokti .3"»
5 Poligaiec ........................25
Praprtcanove zgodbe ............. SLo
jpatria, povesti iz irske junaške dobe .30 j Predtriani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu..............25
j Pet tednov v zrakoplovu. Trd. vez. 1.50
! Pol lit-a vipavca...................30
S Ptice selivke, trda vez..............75
j Pikova dama (Puškin) ...........30
! Pred nevihto ...-..................3f,
j Pravljice in pripovedke za mladino.
1 zvezek.......................40
zvez.-k .....................40
Pegan in Lambergar...............70
Rabi ji, trda vez...................7£
Rastoči Ri2sec (Tagore) t. vez.....60
Razkrinkani HabsburSani (Larish) .. .3"
Rcvolr.cija na Portugalskem ........3C
Rinaldo Rinrddini.................50
Slovenski šaljivec .................40
Slovanska knjižnica. Zbrani spisi,
vsebuje 10 povesti.............GO
Suneški invalid....................35
Skozi širno Indijo.................50
Sanjska knjiga Arabska ......... ^ 1.50
Sanjska kr.ji^a, nova velika........90
anjska knjiga, srednja...........35
p^.ke, Ljiioreske, trda vez........£n)
Strahote vojne ...................5C-
Stezosledec ......................30
Sveta noč. zanimive pripovedke ... .30
Strup iz Judeje ...................7f
limon Jenko zbrani spisi.........90
Sosedje tr. v......................60
Ivetobor .........................50
Itritarjeva Anthologija trda vez .. .90
into Šesto, povest iz Abrucer......30
Svitanje (Gcvekar), vez...........1.20
Šopek, simotarke (Komanova) vez. .50 Sin medvedjega lovca. Potopisni ro-
man .........................80
Sveta Notburga...................35
»redozimci. Serosa Jerica (Bohnije)
Shakespeare ve dela:
Macbeth, trdo vez................90
Julij Cesar tr. v..................90
Othelo tr. v.....................1.—
Sen kresne noči tr. vez.............90
.70
.25
nost, veseloigra v eem dejanju,
poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str.,
broš..........................25
Št. 7. Andersenove pripovedke. Za
slovensko mla_iino priredila Utva,
111 str., broš..................35
St. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije,
347 str., broš.................
St. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter iiouc, relijefna karikatura iz miru! o.sti. 55 str., broa...........
f 11. Pavel Golia : Peterčkove po- . slednje sanje, božična povest v
slikah. 84 str., broš............35
St. 12. Fran MilčinslD: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja
njih. 91 str., broš..............30
Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni-kolajevna, roman, poslovenil U.
Žun, 112 str., broš..............30
Št. 34. Dr. Kari Engliš: Denar, na-.rodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 št. IG. Janko Samec: Življenje,
pesmi, 112 str., broš.............45
št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko
Pretnar, SO str.................30
št. 18. Jarosl. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil
dr. Fr. Bradač. 47 str., broš......25
Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton
Funtek, 124 str., broš..........50
Št. 20. Jul. Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman, iz
češ čine prevel dr. Fran Bradač,	Beneški trgovec, igrokaz v 5 dejanj
.7 r -	...... • 45 Burke in šaljivi prizori, eno in
st. 21. Fndolm Žolna: Dvanajst	več d -ank ... ... ^........8(
kratkocasmh zgodbic, II., 73 str., Dolilla solz 3 enodejallke: Dva sve-
00 * t* "xr"	^ V " 25 ^va. Dedščina. Trpini........1.00
St. 22. L. N. lolstoj: Kreutzerje- Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih. .30
va sonata, roman, poslov. Fran	Cyrano de Bergerac. Hoerična kome-
A^" -VV 50 dija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 St. Sophokles: Antigone, žalna Divji lovec Narodni igrokaz s tjem
igra. podov. C. Golar, G0 str., br. .30 i v 1	..in,	rn
Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji t-p^	' l- -1" V • *" - J........o«
• ta	r i ,	;Eda, drama v štirih dejanjih........30
dnevi Pompejev, T. del. 355 .str., j Hla?ec Jernej v Q ^^ J..........^
T " A * y ": '" 74.......r *Sn i Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem
st. 26. L Andrejev: Črne maske,	v 3 dejanjih ......_ ...
poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. .35	Meško> m dejanja..........
nU " Z w JaTrj+ ZPf	Marta, Semenj v Richmondu 4 deja-
nost in problemi skrbstva za brez- ' nia
poselnc «r broš. .	.351 Starm,rica/ 'včsVloig«" v i' "dejanja
tL^- ' lJ°m * ! Ob vojski. Igrokaz ^ štirih sltoh . Jugurto, poslov. Ant. Dokler. 1°3 c«__- , , , - T
str! broš ..............501 iTT f^ ^odejanka, ......
, v „ .----V.**;*." Poljub, v dveh dejanjih...........
m str	'	Tcnčkove sanje ni Mfiklavšev večer.
s r"' .....................6,1 Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih
R. U. R. drama v 3 dejanjih s pred-
Spilmanove pripovedke:	igro (Čapek) vez.............
Revizor, 5 dejanj trda vezana.....
2.	zv. Maron, krčanski deček i,z Li-	Ujetnik carevine, veseloigra v 2
ban ona .......................25 janjih .......................
5. zv Marijina otroka, povest iz kav- Veronika Deseniška, trda vez.....
kaskih gora...................25, Za križ in svobodo, igrokaz v 5 deja-
I.	zv. Praški judek.................251 njih ........................
zv. Tri Indijanske povesti........30 ' T . , . A
3.	zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska [Ljudski oder:
povest iz Japnskega...........30 ; 3. zv. Miklova zala, 5 dejanj.......
\0. zv. Zvesti sm. Povest iz vlade	j 4. sv. Tihotapec, 5 dejanj .........
Akbarja Velikega.............2.5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja .......
II.	zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .301
12.	zv. Korejska brata. Črtica iz mis- i Zbirka ljudskih iger. jonov v Koreji...............30' 0 ..	^	« „ -
13.	zv Boj in zmaga, povest........* ^ ^^ ^ NeZa>
U. zv. Prisega Hnronskega glavarja. I 9 sm)';{.[ Na Botlch.mskem po-'
Povest iz zgodovine kanadske .. .30 r- r.	i *
u	1 janah. Kazen ne izostane. Oce-
15. zv. Angelj sužnjev. Braziljska	tova kletev, Čašica kave........30
povest ......................................12. snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-
10. zv. Zlatokopi. Povest...........30 stirici in kralji, Ljudmila, _
17.	z v. Prvič med Indijanci ali vož-	Planšarica ....................30
nja v Nikaraguo..............30 j 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije De-
18.	zv. Preganjanje Indijskih mis jo- ( vice, Marijin otrok............30
narjcv........................30 14. snopič. Junaška deklica. Sv. Boš-
19.	zv. Mlada mornarja. Povest	.30 tjan, Materin blagoslov........30
Tatič, Bevk, trd. vez................75 15- snopič. Trnki pred Dunajem, Fa-
Tri povesti trdo vez................75 bJola in Neža ................30
broš .50 20- snopič. Sv. Jnst; Ljubezen Marijinega otroka...................30
Tavčarjevi zbrani spisi:	PESMI IN POEZIJE:
Izza kongresa .................. 1.75 Bob za mladi zob, trda vez.........40
Cvetje v jeseni. Visoška kronika ... 2.50 Gregorčič, poezije trda vez........75
Gregorčičeve zbrane pesmi s sliko .. .40 Tri novele, tr. v..................90 Kettejeve poezije trda vez........1.10
bro5..........................70 Ko so cvele rože, trda vez...........60
Tunel; trda vez...................1.00 Godec; Pored narodnih pravljic o
Turki pred Dunajem..............60 Vrbkem jezeru. (A. Funtek)
Trenutki oddiha.................. .40 Trdo vezano.................75
Vesele povesti...............30
Vera (Waldova) broš..........35 Moje obzorje (Gangl) ............1.25
Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore
broš..........................60
"irdo vezano.................75
Volk spokornik in druge povesti za
mladino ..................... 1.00
Valentin Vodnika izbrani spisi......30
Vodnik svojemu narodu ...........25
Zgodba Napol, huzarja vez.......2.—
Zmisel smrti......................60
Zapiski Tine Gramontove.........60
Zadni dnevi nesrečnega kralja ...... .60
Zadna pravda ....................50
Zmaj iz Bosne................... .80
Zlatarjevo Zlato ................. 1.00
Zločin in kazen (Dostojevski) 2 knjigi tr. v. ....................3.—
Za miljoni,	........... j66
Ženini naše Koprnel«.....____ J36
1 *	* ? * * ^ *m.,
Zbirka slo venskih povesti:
PESMI Z NOTAMI:
1.	zv. Vojnomir ali poganstvo......35 mbšaNI IN MOŠKI ZBORI*
2.	zv. Hudo bresdno................35
3.	zv. Vesele povesti................ .35
4.	zv. Povesti in slike ............ .35 Slovenski
5.	z\. Študent naj bo. Naš vsakdanji
kruh .........................65
Zbrani spisi za mladino (Gangl):
1.	zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove-
sti .......................... .50
2.	zv. trdo vezano. Pripovedke in pes-
mi ...........................50
3.	z v. trdo vezano. Vsebuje 12 pove-
sti ...........................50
4.	zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove-
sti ...........................50
5.	zv.. trdo vezano. Vinski brat .... .50 G. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .50
Umetniške knjige s slikami za mladino:
Pepelka; pravljica s slikami......1.60
Rdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00
Seguljčica; pravljica s slikami____1.00
Trnoljčica, pravljica s slikami.....1.00
Knjige za slikanje:
Mladi slikar .................... .75
Slike iz pravljic ................. .75
Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom:
Mlada greda ....................$1._
Mladi umetnik .................. 1.20
Otroški vrtec ................... j.,20
Za kratek čas ................... 1.20
Zaklad za otroka.................J 20
I G R S
Priložnostne pesmi (Gmm) ......$1.10
akordi (Adamič) I. z v. .. .75 Slovenski akordi (Adamič) n. zv. .. .75
Pomladanski odmevi...............45
Ameriška slovenska lira (Holmer).. 1.50
Orlovske himne (Vodopivec) ......1.20
10 moških in mešanih zborov (Adamič) .........................45!
16 jugoslovanskih narodnih pesmi
(Adamič) 2. zv................80 1
Dvanajst pesmi I. in II. z v. izdala Glasbena Mat'.ca ................ .50
MOŠKI ZBORI:
Veseli Bratci (Pahor) .............40
Slovenske narodne pesmi (Hubad)
izdala Glasbena Matica.........40
Trije moški zbori (Pavčič) izdala Glasbena Matica ................
Domovini (Foerster) izdala Glasbena
Matica ......................
Narodna nagrobnica (Pavčič)......
Gorski odmevi (Laharnar) 1. zv. .. Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv. .
10 Evharističnih pesmi sa mešan sb.
(Foerster) .................. .40
12. Pange Lingua. Tantum Ergo Geni-
tori. (Foerster) ...............50
12 Pange Lingua Tantum Ergo Geni-
tori (Gerbič) .................50
Srcc Jezusovo. 21 pesmi na čast Srcu
Jezusovem. (F. Kimovec).....50
Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešani zbor. — Sopran,
alt, tenor, bas ................40
Hvalite Gospoda vnjegovih svetnikih. 20 pesm na east svetnikom.
(Premrl) .....................40
10 obhajilnih in 2 v čast presv. Srcu
Jezusovemu. (Gram) ..........35
12 Tantum Ergo (Premrl).........50
Missa in honorem Sanctae Caeciliae.
(Foeerster) .................50
Missa in honorem St. Josephi (Pogach-
nik) ...........
Missa Brevis et facilis (Sattner) ..
Missa de Angelis (Kimovec) ......
.40 j Litanije presv. Srca Jezusovega (Fo
erster) ......................
.40 J Oremus pro Pontifice ............
.35 j Kyrie ..........................
.45 j K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) ...........*...........
Sv
.4
SAMOSPEVI:
Pastirica, Kanglica, Snegulčica____
Nočne pesmi (Adamič) ............
Šest pesmi, izdala Glasbena Matica Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica
.40 .40 .40
.40 .40 .60
.40
Nikolaj .......................60
NOTE ZA CITRE:
.45!
-, o- ! Buri pridejo, korač mca ...........
75 j Slovenski citrar (Wilfan) .........
|Safaran. Ruska pesem. — (Wilfan)
.25 .25 .25
.45
NOTE ZA TAMBURICE
.60
i SPISI KRIŠTOFA ŠMIDA:
1. zv. Poznava Boga...........30
3. zv. Pridni Janezek in Hudobni
Mihec .......................30
7. zv. Jagnje .................30
.8. zv. Pirhi...................30
13.	zv. Sveti večer.............30
14.	zv. Po voden j...............30
15.	zv. Pavlina ...............30
17. zv. Brata .................30
SPLOŠNA KNJIŽNICA:
št. 1. Ivan Albrecht: Kan jena grada, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 Št. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50
Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105
str..........................35
Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broš. .50 Št. 5. Fran Milčiski: Gospod Fri-(JtoliH žolna famjegova drtiHna, veselomodre črtice I.. 72 str., br. 0.25
.35 .70
.30
.30
MEŠANI ZBORI:
Slovenske narodni pesmi za tambura-
ški zbor in petja. (Bajuk) ........ 1.30
Planinske II. zv. (Laharnar).......45	šel na planince. Podpuri slov.
Trije mešani zbori, izdala Glasbena j ' riar. pesmi. (Bajuk( .......... 1.00
Matica .......................45 , Na Gorenskem je fletno............1.00
RAZNE PESMI S SPRF.MLJE VAN JEM:
NOTE ZA GOSLI:
Narodni zaklad. Zbirka državnih himen
in slovenskih narodnih pesmi Uspavanka ....................
.50 .25
NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-NJEM KLAVIRJA
Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in
petero raznih glasov...........45
Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za dvo-
spev .........................20
V pepelnični noči (Sattner), kantanta
za soli. Zbor in orkester, izdala	Narodni zaklad. .Zbirka slovenskih
Glasbena Matica .............75
Dve pesmi (Prelovec) za moški zbor
in bariton solo.................20!
Kupleti (Grum). Učeni Mihec, kranj-
ske šege in navade, nezadovolj- I -•301 stvo. 3 zvezki skupaj 1 00: Klavirskl album » mladino (Pavcic) 1.00 Kuplet Kuza - Mica (Parma) .. * " 40 Tri skladbe za klavir (Adamič) .... .50 Naši himni (Maroll) dvoglasno s spre- ; Tri skladbe za klavir (Premrl).....45
mljevanjem klavirja...........sanje ......................
Slovenski biseri,
PESMARICE GLASBENE MATICE:
Narodni zaklad. .Zbirka narodnih pesmi ... Uspavanka ...........
NOTE ZA KLAVIR:
.90 .70
.35 .30
.60
.45 .75
.30 1.50
.35
20
potpouri____
........ - .40
.70 .60 .60
.60
marcic (urnaen) bros............3U
Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih
pesmi ......................40
Prešernove poezije trda vez......1.—
Primorske pesmi (Gruden) vez......35
Pohorske poti (Glaser) broš........30
Slutne (Albreht) broš./...........30
Pesmi Ivan Zormana.
Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi
v angleščini..................1.25
Slovenska narodna lirika. Poezije .50
Oton Zupančič:
Ciciban, trd. vez.................50
Mlada pota, trda vaz____r........50
Sto ugank .......................50
V zarje Vidove, tr. vez............00
Vijolica. Pesmi za. mladost........ JO
Zvončki. Zbirka pesni} za atomsko
Mladino. Trdo vezano ........ JO
1.	Pesmarica, uredil Hubad____2.50
2.	Slovenske narodne pesmi (Bajuk) .........................45
3.	Narodne pesmi (Gerbic).....30
4.	Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršič) 1., 2. in 3. zv. skupaj ........................ 1.00
Slovenske narodne pesmi Benečije
(Orel) .......................45
MALE PESMARICE:
št. 1. Sibske narodne himne _______ .15
Št. 2. Zrinjski Frankopan.........15
št. 4. Pod oknom.................15
Št. 5. V sladkih sanjah.............15
Št. 6. Jadransko morje.............15
št. 7. Pri oknu sva molče rlonela.....15
Št. S. Slovo .......................15
št. 9. Pogled v nedolžno oko.......15
št. 10 Na planine.................15
št. 11. Zvečer.....................15
št. 12. Vasovalce .................15
št. 13. Podoknica .................15
Narodne pesmi za mladino (Žirovnik)
3 zvezki skupaj ...............50
Slavček. zbirka solskih pesmi (Medved) .........................25
Vojaške narodne pesmi (Kori).....30
Narodne vojaške (Ferjančič).......30
Lira, srednješolska 2 zvezka skupaj $2.—
Mešani in moški zbori. (Aljaš) —
3. zvezek; Psalm 118; Ti veselo poj;
Na dan; Divna noč.......... .40
5.zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav...........40
G. zvezek: Opoinin k veselju; Sveta noč Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki ; Geslo .................
7.	zvezek: Slavček; Zaostali ptič;
Domoh>dna iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo
8.	zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan
zb.); Ti osrečiti jo hoti (moški zb.) ; Prijatelj in senca (mešan zb.) ; Stoj, solnčice stoj; Kmet-ski hiši ....«•»«•.*....••....
9.	zvezek: Spominčice; Večerni zvon
Siroti; Oee večni; Slovenska zemlja; Zimski dan; Večerni zvon; Zdravicte. I.; Zdravice II.; Oče večni; Tone solace...........75
40
.40
.40
narodni
(Jaki) ...............
Golden rain (Aletter) .............20
Slovenske zdravice (Fleischmann) .. .20
Oh morski obali. Valček. (Jaki).....40
Pripoznanje. Polka mazurka. —
(Jaki) .......................40
Srčno veselje. Polka franc. — (Jaki) .40 Vesela plesalka. Polka mazurka.
(Jaki) .......................40
Ljubavno blebetanje. Polka mazur.
(•Taki.) .......................40
Zmiraj zvesta, polka, (Jaki).......40
Pozdrav Gorenj ske j, valček ....... 1.00
Primorski odmevi. Fantazija. —
f Breznik) ...................50
Orel. Koračnica. (Jaki) ............ .25
Nocturne des Etudiants (Aletter) .. .20
Mabel. Intermezzo (Aletter)........20
At a Penguins Picnic. Intermezzo
(Aletter) .....................20
RAZGLEDNICE:
Zabavne. Različne, ducat...........25
Newyorske. Različne, ducat ... J25 Velikonočne, božične in novoletne
ducat ......................*. .25
Iz raznih slovenskih krajev, ducat.. .40
Posamezne po ................05
Narodna noša, ducat...............40
Posamezne po.................05
Planinski pozdravi, ducat.........40
posamezne po.................05
Importirane prorokovalne karte 1.—
ZEMLJEVIDI:
Zemljevid Jugoslavije.............80
Slovenske dežele in Istra...........25
Združenih držav veliki............40
Združenih držav, mali..............15
Nova Evropa .....................50
Zemljevida:
Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington,
Wyoming, — vsaki po....... .25
Zemljevidi:
Illinois,. Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — vsaki
po ...........................40
Velika stenska mapa Evrope......2.00
Prorokovalne karte..............$1.00
pesmi za
CERKVENE PESMI:
Domači glasi. Cerkvene
mešan zbor .................. 1.00
12 cerkvenih pesmi za razne prilike
cerkvenega leta ...............50
J 2. Tantum Ergo. (Premrl).........50
Maine pesmi za mešan sbor. —
(Sattnter) ..................... JO
Naročilom je priložiti demar, bodisi V gotovini. Money Order ali posfc&e znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete g"otovino, re-komandirajte pismo
Ne naročajte knjig, katerih ni v eeniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto.
"GLAS NARODA"
GLAft X A RODA. 15. MA.TA 192."
Ivaa Pregelj:
Plebanus Joannes.
(Nadaljevanje.)
Vikar je izpustil zvon in šel po pracnii cerkvi. Sam se j«* oblekel, sam prižgal sveče, pristopil, molil in odgovarjal.
Posnemal je gla*i .svojega eer-kvenika in ni (čustvoval pomena besed. Njegova bridkost jih ni n-lnela.	. ,
—	< unfiteor Dco. . .
Katstlo mu je faripavo v grlu in hi je očital: — Govoriš, kakor b* malin gonil. Besede so. a kje je duh' 1 Veki it »i. vikar gorjanski Joannes Potrebujež!
—	Confiteor Deo. . . — je odgovarjal in je vedel; Odgovarjam za hlapca >voj«<ra. Matm-žka. ki j** čist. Na meni pa je greh krvi in jeza Gospodova je na moji duši. JI a culpa, niea maxima culpa! —
Bral je 3 i —t -v«* t epa Pavla, kakor je bil tisti dan in je trpel: — Jldj apostol mi bije v obraz! Nisem blagoslovil, ni^on prenesel.
Dvignil je kruh in vino. da bi daroval, a je kričala njegova tr pinčena diiša:
—	Sodnik nebeški, samo svoj greh ti morem darovati, strahova-tio" dušo nesrečne Katarine, njeno >.'a!>«i in. ubogo porodniško te-
,o! ... i
Povzilignil je iti je elit H 1» rezil- I
i ki ga deli o, J Svt<t» ga, in je govori! v sebi:
—	Stori čude/.! Otmi jo teme! j Vrni ji luč razuma, ki sem ji g;i vz l s >truhom in trdostjo! j
Trkal se je na prsi in je videl:! — Ti sj jagnje. ki je vzelo vse grehe sveta nase. in si vse prenesel. -laz pa s'-ni kakor rjoveča zv r in >e mi ni smilila v svoji sla-j bost i!
Lomil je kruh za uživanje in jej obupa val: — V poirobljenje bo* moji nesrečni duši. kakor sem bil jaz v pogubljenje telesu nesre U1C | Katarine! — in je vzel kalili, kij inu je bil sicer sladek, v pomoč in i krepilo, in je trpel, ko je pil, ka-j kor da pije strup. In se je z besedo obredno zahvalil, v duši pa je prosil jez» nase: — T'dari, Go- j spod! l e udariš, bom vsaj vedel, da me nisi pooahil. IMari. Gospod, j norca in naibala. ki je v materi jiioril otroka! Amen!
Tako je služil Gospodu svojemu hlapce božji vikar .Janez tiste ža-
lo-tne dni. ko ga je klie;d čedaj-ski naddijakon po Tomažu Fal-cidijn v Čedad pred kapiteljski forum, in je vikar obupava!, ker Ji' našel ne tolažbe ne miru, "in je klical jezo Gospodovo p/ake. — Prav tiste dni ga je .poklical tolminski glavar Bonaventura k sebi.
*
Glavar "lanekuehtje stopil vikarju veder in živahen naproti. Stisnil je vikarju roko in dejal:
--To je le]X), zelo lepo. Nisem
verjel, ne bi verjel.
—	Pa kaj. goMjiod glavar.' — je vprašal vikar.
Glavar se je smejal in kimal ? glavo.
—	Ali pa sti* ga poSteno* Ali sploh znate udariti ? Ilaha! Dovr» lite!
Ogletioval je vikarjevo roko ir jo treipal z levico.
—	Ni otroška. Teufel. nI. — s« je se zadovolneje smejal. — Ail ste mu r<N izbili zobe? Povejte no, saj vidite, všeč mi je! t
—	Žalil me je, — je odvrnil vikar z f>lasom, ki je z\*etiel. »kakoj da se opravičuje.
—	I je nič obžalovat i. — je v z kliknil Roaiaventura. — kakor svinje in prasei ko bili. še premalo ste udarili, Teufel, odkrito povem, »e premalo.
—	Ta hudiči, ko je vesel, — je pomislil pomilovalno vikar. — Pa mu ne prist o ja, ni Tolminec.
Oni je postal resnejši in je vprašaj :
—	To mi povejte, kaj vas je zmotifo. da ste šli na večerjo, li kateri vas niso vabili.
—	.Špirita« oiboedientiae, — je odvrnil resno in slovesno vikar.
—	Zdi se mi, da -ir? spoštljivo govorite o iaftkaro "nadkonju".
var iz de ("aballlsovega imena in stanu. In zopet je odvrni! vikar latinski, uradno:
—	Secundum legem divinauil
—	To je bedasto. — se je vzne-voljil vikar. — Oni vas sramote, vi jim roko ližete.
Vikar ni odgovoril. Njegov molk je razburil Iancknehtov.sko glavarjevo naravo:
—	Tu sem! linam moč in oblas* i onujam vam Kvoje prijateljstvo svoje varstvo. Zdi se mi. da ga nr marate.
—	Ilvala lepa. — je odgovoril vikar. — Cenim vašo naklonjena st. a doslej nisem hotel bit* nadležen.
—	Ali boste v bodoče? — se y že ieznoprikrito rogal glavar.
—	1'pam. ne! — je odvrnil pri i prosto vikar.
—	Ali m ilite, da vas ne znajc <.d>1 aviti?
Naj me, — je odvrnil uver-,i< no vikar. — vzel bom breme na se in pro.»il pomiloščenja. — Tr w n« t.ihem je mislil pri sebi: — O. da bi yii Bog vsaj le tako pokoro ; dodeli! za greii. ki sem ga storil , s,roti Katarini iti njen mu uboge mu telesu! — Glavar ni vedel vi-karjevih misli, ni videl bridkost? njegovih besed, ni znal. da je de. klica na svetu, ki je bila zaprt pri mrliških glavah od polnoči do štirih v jutru.
—	Vidim, — je zamahnil jas-noolprto in pikro. — Rodili ste m tlačnim!
—	Nt*, — je odvrnil vikar. — JI o j oče je bil svobodnjak in je prelil kri. kakor vitez.
—Vi niste viiez, — se je poro ga l glavar.
—	Lanckneht smešni, ali meniš, da si ti vitez! — je mislil vikar, in odpor, ki je bil v njem utihnil, je zop-t vstal. Odgovoril je pre
i tira no slovesno:
—	Hlapce sem božji in nosim breme in jarem, ki mi ga je naložil Gospod Bog
-— Molčite o Bogu, — je vkzlik-ni! glavar. — To so \\>»r same be-* "de. resnica je drugod! Resnica je ta. — je nadaljeval, da ne vi ne vasi tovariši moje moči priznati nočete in ste smešni hlapci tujcev v deželi, ki jih jaiz n1 trpini in trpel ne bom. Hinavci ste!
V vikarju je zavrelo in je odvrnil pikro in zauosno užaljeno;
—	Duhovni scan, zato sem božji: hi bil cesarski, če bi bi! lane knebt!
Glavar je čutil udarec in je pre. bic !el joze. Nato je zamahnil jezno z roko. se premagal in dej a' noslja je:
—	Vaš" jxnios je sunken! Drugega nisem hotel vedeti! Razirmo-i . drugega nič!
Vikar se je j>oklonil nemo in šel. ne da bi mu segel glavar roko
—	Tvoj hlapec nisem bil in ne bom. — je mrmral vikar. — in rek Jizati ne znam. ne tejbi, ne če dajskim. —
tez hip je zaključil:
—	Ni vred no !
*
Pod za hišk i m sel iščem. globoko doli na Tolminkinem produ sta sedela moški in ženska. Jfoški je bil zaverovan v ribjo lov. ženska j" sedela na produ in se kamen-čkala, kakor se igrajo otroci na Tolminskem na klopi pred liišo. na ilovnatem tlaku v hiši. na mrtvem ognjišču, na klancu in zvoniku in celo a- cerkvi, če jih ne vi-d: eerkvenik in duhovnik izpred oltarja. Pet kamenčkov izberi iz proda, enega Vzemi v roko. ga poženi za dve ped i v zrak, za j mi po drugem, ki leži. a tako, da se ne dotakneš ostalih treb, in vjemi kamenček, ki pada. potem zopet kamenček v zrak in zopet z naglo kretnjo po ležeče.
To je bila zrela že-n«ka. a se je iirrala kakor otrok in je z jezic-" kom poigravala med ustnicami ka kor otroci in je bila okretna in urna kakor otroci. In ko je do-iprala, je zajeta, po dva kamenčka naenkrat* potem tri, štiri naenkrat, se je zaamejata veselo in
tkatik c rabMlur ' v' "
ft . .' ■ ^ . k ' •
—	Že spet doigrala srečno!
—	Lepa igra, — je odvrnil ri-bič. — pa stara. — Že Sara se je kanunč-kaJa. ko je dete nosila.
—	Kdo je bila Sara ? — je vprašala ženska in obraz ji je pokrila t r trdnost.
—	Da tega ne veš! Abrahamova žena je bila. stara čeljust in siva, a ljuba Bogu. Njen sin jc bil Izak. —
—	To je tisti. -— je ugibala ženska. — ki ga je oče na grmado položil in darova!.
—	Ni ga! Kozla je zaklal, ki je bit v grmu. Abraham in Izak pa sta jedla od bra vine, ker sta bili*. z\esta.
Ženska se je zamislila predse in je molčala. Možje rekel:
—	S:i j to menda veš. tla je Bog pia.vičen sodnik in bo sodil žive iF» mrtve.
—	Vem. — je odvrnila pokojno.
-— in ga ljubiš?
—	Ljubim. — je odvrnila.
—	In se kesaš, če bi ga bila žalila'?
—	O. moj Bog. seveda. — je < i vrnila. Mož je za trenotje po-molčal, nato je meni! previdno, oprezujoče :
—	Pa ali to razuineS, kar govoriva, Katrica? Raznimeš?
—	Vse razumem. — je rekla. — Kako ne bi umela ? Saj sem ki ičena in sem prejela dar sv. Duha.
—	Potem pa tudi veš. kako Hog v'asih skuša one. ki ga ljubijo, jim daje bridkost in žalost s« dem dni. da bodo veseli sedemkrat sedem.
Njeno obličje je postalo trudno Šepetala je predse: — Jleni b dal veselje sed.-an dni. da bom žalostna sedemkrat, sedem.
Mož. ki je govori! ž njo, je hi-j onia zaobrnil pogovor:
—	Trikrat si dokamenčkala. Ne rečem, trikrat že gre! Petkrat ::apored pa ne boš!
—	Staviva, da bom! — je odgovorila spet vedro.
Tn zopet je bila otrok in se je iurala. In ljubo solnee je bilo svetlo, in voda je bila čista in ribič je bil moder in je domislil:
—	Držim te. ribica ! Opolzka si i i lcze.š iz roke. Pa ne dam. ne boš v/plavala v kalno vodo. Tako m: Bog pomagaj in sveti Duh.
A j<* bil "aetualiter degradatus ante tres", ki je govoril, in je bila ženska, ki se je po otročje ka-nienokala. nezakonska mati. sirota brez moža. brez matere in očeta. in se je komaj zavedala, da jc in nasi pod srcem. . .
Mirni ribič je začel polglasno šumeti žaiostmo popevko; prestala se je kamenčka t i in je dopela žalostno:
* ^Zavoljo otrok nedolžnih, zavoljo porodnih žena."'
In ko je dopela, si je obraz pokrila z rokami in je vzdihnila ljubeče :
—	Peter, zakaj si mi storil hudo ! —
Potem so prišli deževni dnevi izobetmec in Katrica sta -sedela na ognjišču v koči in se kamen čkala Tn je ona tožila, da je nerodna in neokretna, in si je šla ; rokami čez svoje ubogo telo iai jf rekla:
—	israrr: me je!
—	Seveda, — je odvrnil Lzob če n i duhovnik, — te bo sram Saj ni bilo še Sare, ki je bila si va in stara čeljust
—	Pred vami me ni. — jc odvr nila, — samo pred gospod on stricem. Nevoljen bo.
—	Kaj bo nevoljen ? Saj ve, ka ko je.
Deklica sc je nasmehnila, zai^i
\
slila in je zehrep-mela:
—	Neki; dobrega bi r..da r.ila
—	Vim nr.am, — je odvrnil va »tih. — Poslal ti ga je stric.
Pokusila je vino in ji je dišal< in se je 5dadka1a:
—	Jutri bo sam prišel, — je pal mož previdno v njeno dušo
ka naenkrat* potem tri, štiri na-1— Če bo dobre volje, «e bomo k^-enkrat, se je zawmejala veselo in jmenčkali v treh.
" Deklica se je nasmejal*. -
—	Stri<* -c ne bo kamciiekal.
—	Kako ne?
—	Zanj se ne spodobi. — je odvrnila. —- je prehud. Pa to ve-J va le jaz in Peter.
Smehljala se je nekam 1 rev-skrbno. rahlo zaniJIjivo in je ']><)-vedala :
—	Da bi le bi i hu 1 j./.on. Al: menite, da se ira bojim?
—	Jlalo se ga že. — «> 1 vrnil mož.
—	N*! — je rekla. — še prijeten je. kadar ji* prav hud.
Prav tedaj j< vstopil vikar in je rekel toplo :
—	Nekaj malega st ni ti ririne^.^ za god. Katrica. Tako b pe la-^e r maš. pa jili nimaš kaku opletat:.
; Dal ji je malo srebrno zrea- 'c ; in se je vs,-^ vzratlo-'ila. zardela i in pogledala vprašuj »če ]>o ni../. a. 'Nato je vton !a izza o-^njišča v bo i * i j n pustila sama. I — Dobro? — je vprašal v kar i in oni mu te prikiinal molče — —
fDali*» pri'nrwjnt'^
TMNEHS BITTER WINE has immlMx ciunge
r - / 2 N ,i\

TRINERJEVO GRENKO VINO JE POVZROČILO IZPREMEMBO
DANES je mož ves nevoljen t «Ko!. Po prerini iuH"i	HANKS !i ml;i žei:a v kuliiiri in	; : n : ? >-
je sedel k zajtrku ltrez teka. lili je ner-	»hrii.i. "i'1-i v>le.l	• il».l;i	ier Ihit
vozen in ra::«lrs4žljiv. Nsiaij srtxle je kupil	vsa i ■ e»v I je. Ke:i. : ,» , :	.j.	v/;l_
Trinerjevo lirwiko Vin.i in —	n: • Triu •: i.-v.i Orenko Vino i:i	*
NASLEDX3E0A DNK j.- «»Kel ve- jSvalien in vesel.	X.\S!.EI»NME«;.Y !>\E p	uu\	: •
Xjegovn žena in <>tn«-i >,» veseli, da se je	P..je in - -ji >e.	t»er\ ::	• uii
• •«-ka tako izpr »meni!. To j' storilo Triner-	Ia Tr:r. "'\n lireako »"!::•	•.. "... r
jevo Hrenko Vino.	eujež.
Trinerjevo Grenko Vino je zdravilo, ki ^a jn-trel'Ujete, re tri it • vsied >r-;t«e^:i teka. n- : '.v ■/■• ■::]■■ -srostili Klavobolov. lun i l»rez spanja, uničile n«-rv»»zii.—?i. p.>ai:i. .'kanja < :: u .'• 1.- ;<tii-i v..m . ; „>, ;.. , . -je. pom:i^a'.o prel«avi. ojačilo živre. spnivi!<> va>e l'-IIi in jetra \ !'..!JCe de! vanj.- i;, tak • -e	■
Itovseui dru^a<"en r!ov<-k.
Te posledi'-e niso prnv nir skrlvm-fne. Sestavine. < • - :i* a - Ia in <! i !.'■>.:;.: , ■. •	... • ,. 1
reiiine in skorje ter s: ar., kalifornijsko vino. st.ro nuj rta:, j tri t-:n. !!.-.•■•''.> Tviner • •, • . v t-	• ]
zanesljivo odvajalno srnNtvo in izl>or:to želoiir-no truiko. Že ::." iet t:-.i.a :■ .• j riti;, .-»'n >. •. v : i	•.
venskih domovih j>-i Združenih državah in Kanadi.
IV vam sosi^Inji lekarnar, ali pn-daja'ee zdravil ne m v ; • ; •• i. • i-i . ..a;
•JOSEPH TKINEK ( OMPXNV. ISS3- i."> S. Ashland Air. v i;*n I'!.
Češki diplomat v Varšavi.
e. Sv-• p, *na tolike m rž nje . visi j	i [ož, ! jn> - .*. l;::ki»r j«
•a m. I : inimi !»*- ii i. To -nt« ' '•! V j" i.', -I\o eeiiosl-. »v;i-k ill j-porn r.. i: .Javori-i,-: ■ - < bmejn'
n"sju»va.:/;:tii. ki je '.: ' iikv;<lir.r:
i pozabljen, je !>:! .io!_o irlavna J zapreka na potu k p 'Ija'.; Ij.-kLn ' korr' in« 1 obi-ma tl»'>;;;vatiia
Sb-dn.j-e e je tr /.uim noliti ••M » i':; iti V: i: ■ a v i le. :'eči*o
•	i iJan^i . -<• !«• p<\i»jn-' dii'eren
•■• in iie.^p.• - Mzume. ka- je tudi ••-iitl« paiu 'tlo :il !o'j-;."iiif>. Toda
•	oneiTa znieira ' leje bra t-kej-;i
; oraz-uma in zaupanja m- i "Tn na nar doma ni bila izvoj vann : .i' z dipl > m a 1 i ."• n i ni i sredstvi I.an-ke p<virre!.ne svečanosti p:>!_; kej-a pisatelja Sienkiev.*i«-za \ l*'r.;o:i, ii.oiozal)iii pokloni njego-'u in;: te m so bili nai' i.d.; ^i do da -eiioslova <ka javin -t o;i-o v --!•:•» trijmanjše sovrasi vo d< !''d,!.-;:co\". «' ;; te.* odstraniti vsi sporne p robi -me in st •> bratom P< :.;;.kom v roko pn ko unvlnili
•	vir. 1 • svečanosti so «rl<>l)oko v divale na razpoloženje obeli na
redov i;i pripravile atmosfero, i kateri j,, dipb matično sadje na ulo dozorevalo. Nem-"ki predlog \ Lun ionu. k-r je šlo /,;i korekturi v/.hodn- i»»anške mej,- na škodo Poljske, je naučil ptdjakc vazu-;neti in prav dno ocenit; p»sledic<-: presta... n-variniti od strani Nemčije. Poljske nu j na.pran; Nemčiji aie bodo varn. •. dokler ne ■ de t!o ijepouie s< Iid;irnoisti in sodelovanja med njo in ( eho-lo-■"k i. j/.U da j.- pmdilo to •u-eprič-mje" t udi v Varšavi. Zaio ,«• !»e!r. - v p< ' velikega pomena za iiodočo prijateljsko r.irm rit meti idieina iližavama. Ta doiro-lek je tem večje važno-ti. ker stojimo nepoM-edno pred konferen-" Jlale antante. ki mora slednji" pritegniti v svoj delokrog tudi Poljsko.
COipodarska obnovitev Avstrije
K kor !»••:•. '	X ■• -. i«
j C''>|i<. Iar-ka komis^'a V.\ : aro. i d »v pričela	maja ra
■	p,.»da: -k' ohno , i S ■ i >i. K Komisija je i>ovab" • A
i o. dug.slavijo hi Jla l/.ar-k . d [,.!• . s v o i • d< Je g . >."• d- ■
- m i lu sej u. poda - •	i
... j,. _t * y č k a : Ot| prava \s-'i :ih in uvoznih ra: iusk:!: oni: l'a • prava ima cilj. da ' ■ 1 ro poda i*- k-» »• u« \o A rib-. ' -! »»trebita ...r de na fina • ■:.,» s;,-. '. •ijo thv.a.e — Pri teh ra
■	t ;i< 1 voiniio zelo /a s. ahi, i ' '
a. ker bj Avstrija rada in: " i • tove |»rr.daio\-t; na račun o.;(:'r nasleditvenih držav.
Ležišča petroleja v Albaniji in Grčiji.
Preiskave a:i.ei "Škili inž n a -;» v v Albaniji >o igo« ovil- ležiš '•a petroleja v ju ni Alban-ji. k" se ra/tekajo v grško oz- udi •..-• d< Stare < ir<*-:j
NAZNANILO in- PRIPOBOČILO
Slovenecm iti Hrvatom nazna 'ijam. da sem otvoril k?-oj.:šk» obrt v Pittsburgh. Pa.. r,:10? v »utler Štr -». Po svojih /u • -\\l' • na h Sem Že Več leto do' '."o Zil.ei
Slovencem in Hrvatom, l/d : i-em obleke po najnovejših kro-i:h. oziroma k».: si odjemal • • s,-:.; ž-di. V.a svoje d» lo irara nt irau:. Ko je obleka trotova, jo bb-eit.- in <m niste ž njo popolnoma do'.u ! ? ' ni. je ni treba plačati. Plačate ! • v ^lučaju, da st.- zadovoljni ž !!.': . l.e malo kroja"-v je toliko i ih. !a bi vam mogli dati tako iamstvo.
Rojaki v Pil t -burgbu in okolici. ki ne morete priti n.i buo meni. pišite mi dopisnico, da va-bom o,!»iskal ter prinesel \v.< r»-» seboj.
Se i>riporo»"am
Frank Marincel. * j 5"G4 Butler St., Pittsburgh, Pa
i j > '2\ lo. 221
('ehoslovaški zuna :ji mini-t- f
dr. llcneš je j rispel v Varšavo,
da p<nl]»iš-e trgovinsko pop !"> » >
Po! j - ko. Ure za prvo t -g.) vinsko pogodbo >: edino -dovan-sko »irž: -ve. ki llieji m sledilo 11; r < ' j. . slovaško, gre y.a prvi pos č.-ho - !o vaške ga zunanjega minisira ]ue-.ioli»-i po! .- k e republike. za }"*v.et„ ki ga je bilo India d'»!j" pi ipravlj. ti in - d!aš:ni. P» n bo
v Varšavi nedvt nvno ]>ri-i•■•no ■prejet in tako !<di!c. -ipri-'a: uj»-nov da po ti'in spree ha O ulihn«'jo odmevi <loltg»tlt-tnih m. t_r!a*sii. -o kalili prijal»djst vo in solid it nost m» 1 <dnuna slovan-kima dr žit vama. Na obeh vr;r.di - » si \o dilni ]xilitik'i hi državniki vsa po \Tojiiii leJii pri-zjidevali <idsrr-nir v<e ovir in ugladhi pat me.Ke-hojnemu kulturnemu iu polhičn*. mu zhližanju. -t ca bi o-! prevra-a ■» 111 je ležalo 11.1 poljsko •"< lios'o-vaških stikih rn'kai-: > traui"-n' proklef stvo. Nt i 'a upa u ;e in n-1-sporazumi so težili realne i»otre be. malenkostni spori hi dif ren c,. glede riiznnejitv s<» bili v-a j-.o vojna leta predmet živahnih, ni^ stoma zelo < strih in celo s »vr;-ž nih diskusij v političnih strankah in dupvnem tisku < "ndi »lržav. 1 i stem je bilo para;iziratu» vse pri zadevanjp vodilnih ptilitikov. d-pride slednjič no d obema država ma do tistega kontakta, ki je v in teresti £Tednj»*-evropske polil ik* miru in gospodarske konsolidaci
R s je bilo na obeh stratn-li glo h oko jir- .pričanje mi zavest, tla sporazum in sodelovanje nu.h" potrebno, toda ta glas državniški uvidevnosti so zaglušili liL^teričir in demonstrativni klici onih. !■: so bili v svoji zaslepljenosti ie tradicionalnem slovau-kem antr-gonizmu trdno jircpričaid. da do. be na ta način glavno heesdo. ko se duliovi na obeli straineh ponii-
Ofctok novi inic v ^cmoijh
Po- i k. U .1 '-.. I -ža n- "
• a. • ; l'i: ;f,: i .	' 7 t
'• * ... a a d! / a vi:! i; m.
v i 1 — t • '	* >
■ lena n a > :mč: "e ■ ■; \ .>
(OiUVnhbfU f
ZdiBltf \Č:.0
UOJ i.- , ra.":r - . . *. tr,'4'
kem east; ;rn» gri »"-•. :..' v- . t .-«'-
vdor ga ' . - i:., i , t:ik„. naroči, kt-r pa j,-	; ; r .t,
vodov zalog-	i s p,.; . Vr. d
40 CENTOV.
Oni naši znst »j :dh k. ••- nis--s ••a: "čiii kc^^aarjcr, r-. t s. ,■ -ijo, da ne bo pr» p - r; .
31. C VEN IC PULLISHTv CO., Ro nnr'-irrf Sr.. TI V f!
'-.10.-i:r Z/. ičl!ife f r Proti nal:(«a.a
PREISLAI
mehurja
■ t - - --V :nUio i Lt
PKEPREvHA is MO-,KF-
Vciika tnSa . .-. »•"•- 'fs) $1 V« : ircirn »ti Sarv-V-rCit tM-vt; '» PV iic^Scm»r» St. Kr» Verk
Prav
vsakdo—
!kdor ikaj Uče; kdor kaj;
i ponuja; Kdor kaj kupuja; |kdor kaj prodaja; prav j i vsakdo pr^-na va, da iiaajoj ; čudovit uspeh —
MAJU OGIlALI ;IG1&S Naroda"!]
GLAS NARODA". T!iE Bi:ST JXJG( )SLAV A D V EHTI«ING iCErjfUM
NA POTI OKREVANJA.
ANTHONY BIRK
HIŠNI IN SOBNI SLIKAR IN BEKORATOB
Prevzamem vsako v to stroko »padajoče del«. ROJAKI, PREDNO ODDASTE IHtUGKMU NARO«"lLOt VPRA9AJTB j
MKNE ZA CENO.
359 Grove Street	Ridge^ood,	Brookljm. N. "7 V>
UMoanwooo * UMMMrooa
Znana kinematografska igralka Co'ilen iMoore se je nevarno poško-škodovala tekom filmovanja igre 41 The Desert Flower". Sest tednov jc ležala v bolnišnici ter imela nojre v mavčnenrh oklepu. &Uka nam kaze v trenutku, ko so ji okleip odvzeli.
!L
'i ^SitJj^L
i.»si/	___
našim Gitateijem
, Prenovljen* pisalii! stroj $20.
OUVT^
h felrefiico >a slovenske tz ko, O, i, i <£25.-
"OLTVKB' PISALNI STROJI BO ZNANI NAJiiOLJ TRPEŽNI
Pisati na pisalni stroj ni cikaka umetnost. Takoj lsTi te ruk pil« Hitrost pia^nja dobite « Yajo.
aLOVENIC PUKLISHING COMPAKT
Itw York, 1, T,


.m r
*
rs?
• v ■ 5
GfcAS NARODA, 15. MAJA 19SR.
ŠOLANA
ROMAN.
Za "Glas Narcda" priredil a. P.
-1	(Nadaljevanje.)
Juried ni videla lega, kajti medtem je p orni gnil a inšpoktorju.
—	Šedaj" se vrnem.
Xato pa se je ozrla proti svojemu spremi jeva leu ter pritajen*; dostavila: — Pridem zopet.
—	Tam pod bukvami hočete seno. kontesa?
-- Da, jutri zjutraj in mislim, da bova modrovala naprej. Z Bo-gont*prijatelj moj! — in podala niu je »svojo majhno roeieo z do stojanstvom kneginje.
Kurt KraSovee pa ni poljubil roke ter si komaj drznil dotakniti se je z dvema prstoma.
Joried .sa je zasmejal a ter zmajala z glavico.
—	C*e držite s rev o prav tako slabo kot mojo roko, potem ni čuda, če vam uide.
Tedaj pa je prijel njeno roko s skoro krčevitim pritiskom in jyloboka rdečica mu je pokrila obraz.
—	Se bom naučil, konte.-^a. — je jcca.1.
Kako ltjp je izgle<lal! Kako interesanten!
Ko je snel klobuk, so se mu vsnli posti lasje na čelo in v njegovih temnih očeh jc. nekaj zažarelo . . . da. nančil .se bo.
Konte.sa Perpignau jc z radostjo zapazila, da je navdalo njeno srce ntfeo skrivnostno čustvo, slično jutraaiji zori. ki ozaiauja prihod solnca nove lj ubran i.
Sedaj se bo za nekaj časa i znebi I a dolgočasja!
Srce bo zaposleno na prijeten način, kot pač zahteva francoska naravo. Hitrejše bodo potekali ledni, dokler ne bo pri« l bratranec Maunts kot zmagovit junak, ki bo z enim dihom poruši! iz kart napravljeno hišo I*-pjJi iluzij in sanj/
( e te ljubim — kaj ti jc mar?
(irofka Joned bo postala bogatejša za en čeden spomin — in Knrt K raso v«« bo poteval število onih bedakov, ki stokajo za krat ko srečo mlade ljubezni.
*
Prihuinjega dopoldne je Jorried jezno škrtala .s svojimi majhnimi zobmi, ko jc hotela baron Lea daljšo zabavo kot pa je bilo konte si všeč.
Konten Perpignaai je bila že z vsemi svojima mislimi zaposlena s svoj m "majhnim romantik om", ki naj bi so odigral istoga die kot drugo poglavje pod šumečimi bukvami ter ni imela niti najmanjšega požel j cmja, da bi žrtvovala svojo osebno zabavo službi usmiljenja in dobrosrčnosti.
Zdravnik ji jc .sicer nujno priporočil, naj skuša potolažiti led-nico 7. v< lno napredujočim izboljšanj tm njenega zdra-\-»tvenega .stanja, ker je videla baronica vse v črni barvi, kar jo le še poslabšalo njeno .stanje. Treba je bilo le plačljivega pogleda ali nepremišljene pripomb kot: — Ali se dobro počutite? — in baronica ie takoj. vsa preplašeni a. vprašala: — Ali izgledam .slabše? — kar je izvedlo vedno velikansko depresijo na dtdia in telo. Joired ni niti malo padlo v glavo, da bi zamudila svoj setanek ter je bila toliko brazvttsftna. da se je orpmjdla vsakega sredstva, če je le obljubljal zaželjen učinek.
Vslod tega je sfslaj odložila knjigo ter pričela pozorno motriti bolnico.
—	Ali bi ne bilo 'boljše, tetica, če bi prenehala? — je vprašala nežno.
—	Zakaj, draga ? Ali si izmučena ?
—	On. saj veš. da poznam nobene izm učenost i v tvoji službi! Ti, draiga teta, pa izgledaš kot izčrpana.
Baronica jc dvignila glavo
—	Taiko ] Ti se pač motiš. Ravno danes se izvanredno dobro r>o-čutim. * •
Joried se je še bolj o>tro ozi'la vanjo ter globoko vzdihnila: — Res? — To me nekoliko tolaži!	/"
—	Ali se ti zdi, da slabo izgledam? — je vprašala s pogledom, Id je na r a vos t moledoval za pomirjevalen odgovor.
Joried je zmajala z glavo:
—	Saj vendar praviš, da se ne počutiš slabše!
—	Portem ne izgledam temu primerno? O, to je mogoče moja tmota. — Ravno, .kadar se bolečine ne pojavijo tako močno, se ponavadi pripravlja nov uaipad.
—	To bi bilo strašno. — je vzkliknila kontesa, ki je pričela viti roki. Baronica pa je izj.rt menila barvo ter si pokrila obraz z obema rokama.
4— Danes zjutraj, ko me je hišna oblačila, se mi ie malo vrtelo.
—	Vrtelo!
Joried je vprašala navidezno mirno, a baronica je zapazila, kako zmedena je postala.
—	To jt». slabo znamenje, kaj ne? Kaj ne, da ti je zdravnik govoril o takih simptomih? — je šepetala baronica s srce pretresnjo-čim smehljajem človeka, ki je pripravljen ponižno prenesti tudi najhujše.
—	Prosim <tc, kako bi mogel storiti to! Draga trtica, lezi za eno uro ali dve. — d« kosila! Nič čuti, nič videti, — mimo ležati in zapreti oči! Poskusi malo spati in nato se boš zopet dobro počutila. Pazila bom na to. da te nikJo ne moti. Da pa sama ne čepim ob tvoji postelji ter te motim, bom izginila za nekaj časa iz gradu. Drugače bi prišla vsakih par minut in to ne sme biti, kajti spati moraš ...
—	Drago dete, kako bi anogla to! Tinina in samota sta nekaj strašnega zame.
—	A zdravo je zate. moja draga tetica! Stori to, meni na ljubo. Loci in jaz ti bom pripravila pomirjevalni prašek. Videla boš. kako hitro si opomoreš.
—	Oh, <če bi ibilo že vfcega konec! — je stokala baronica, a kontesa je premagala svojo nestrpnost, dala tebi prašek ter zapustila sobo, da obvesti hišno, da želi bolnica počivati.
—	Hvala Bogai. — je rekla hišna, ki je šivala .nekaj zase, — kajtii drugače nima človek niti trenutka časa za samega sebe.
—	Kaj ne. to je izelo naporna služba, — vzdihnila Joried in v njenih očeh jc ironično zabliskalo, kajti hišna ni imela na celem božjem svetu nobenega drugega dela kot oblaičiti in slačiti baroni eo.
Potrebovala ipa je starko za svojo zavetenico in vsled tega j obračala plašč po vetrni.
Ura v stolpu je že bila deset rin Joried je odShiteda v svojo sobo. da se preobleke, To * je storile z vel i too rafiiriranostjo. kajti hotela •H j^daLi-kot nedolžna, ferotka-deteaca^^e^*- m&itol MTflggFtt?
fc •	..:-•; -:--.	^ V........
(Dalje prihodnjič.) - ^
A. L Kuprin:
R a z ž a 1j e n j e.
(Resničen dogodek.)
(Nadaljevanje.) n.
Naj preidem k navdahnjenju! Gotovo ste ianeli priliko, čestita gospoda, citati o tatvinah, nad na .'ravnih po svoji zasiiovi in izvedbi ? V novinah jim dajejo v rubrikah dogodkov navadno .naslovo:1 grai»-dijozna tatvina' ali "genijtim topovšena*' ali 4'spreten čin zli-kovcev." Ob takih prilikah buržu-azni rodibirwki očetje širijo roke in kličejo: 4'Kako žalosten pojavi Ako bi se iznajdljivost teb odpadnikov, njihovo čudovito poznanje ljudske psihologije, njihovo obvladovanje samega sebe, njihove nedosegljive igratdce zmožnosti —ako bi se vse to usmerilo v dobro «it ran! Koliko bi laihko koristili ti ljudje domovini!" —No. že davno je znano, velecenjeni go-spoclje, da je ustvaril nebeški
vamiik burž >ajnifl rodbinske čute zato, ga govore take običajne fraze in neokusnositi. Včasi se mi pripeti. — veste. mi. tatfje, smo sentimenitalnii, — občudujem kje v Aleksandrovskem panku ali na morski obali krasen zaton so in ca. hi vedno sem že vnaprej uverjen. da poreče kdo v moji bližini s pov-darkom : '4Pa naj naslika tako n-mf t.nik, nihče in nikoli ne bo verjel!*' — Tedaj se ob ni eni in vidim kajpada samozadovoljnega, rojenega rodbinskega očeta, ki sc radii jc nad svojo lastno nrumrut-stjo. dočim jc izrekel tujo. Kar p2 se tiči ljubeznive družbe, gleda na .njo buržoazni rodbinski oče kot na pečeaiega purana: odtrgal si s* masten košček, jej ga lepo počasi kje sam zase in hvali Boga. Sic -r pa ne gre za to. Sovraštvo do ne-okusuosti me je spravilo od predmeta. in prosim. da mi oprostiti-od v: "ne besede. Hotel som reči. da genij in navdahnjen je, čeprai* bi ne bila uporabljena v korist pravoslavne cerkve, kljub temu ostaneta redki in lepi stvari. Vse napreduje in tudi kraja ima svojo stvariteljstvo.
Naposled naš obrt nikakor nt tako lahek in vesel, kakor bi se te zdelo na prvi pogled. Zahteva dolgotrajne skušnje, neprespane vaje. počasnega in mučnega treniranja ; obsega stotine gibčnih, previdnih trikov, nedostopnih najprej sprotnemu glumačit. Ker pa ne maram pred vami samo besediči-ti. napravim takoj pred vami nekoliko poskusov. Zastran izvajalcev ste lahko brez skrbi. Vsi mi se sedaj nahajamo v zakonski prostosti in, dasi nas kot navadno o-pazujejo in poznajo vsakega posameznika in dasi naše fotografijo krase albume vseh polieijAih uradov, vendar se nam zaenkrat ni treba skrivati pred nikomur. Ako pa spoznate kdaj pozneje koga od nas pri drugih okolščinah. vas prosimo še prav posebno, da postopate vedno v skladu s tem kar vam veleva profesionalna dolžnost in državljanske obveznosti Mi smo pa skleaiili v zahvalo za,i vašo pozornost proglasiti vašo o-sebno lastnino za nedotakljivo, jo obbiči v tatinski tabu. Toda k stvari.
Govornik se je okrenil in zapoved a l :
—	Sisoj Veliki, prosim.
Ogromen sključen možak, z rokami do kolen, človek brez čela in brez vratu, podoben zaspanemu semanjskem« Herkulu, je stopil naprej. Topo se je zasmihal in od zmedenosti praskal levo obrv.
—	Saj tu ni česa napraviti, — je rekel hripavo.
No, zaaij je jel govorili gentleman v peskasti obleki, obrnivši sr k zboru:
—	Velecenjena gospoda! Pred vami stoji eden izmed častitih članov naše on-ganizaeije. Po special hosti je vlomljevalec skrinj, žele-?ndh hlagajn in drugih sbramb denarnih znakov. Pri svojem večernem poslu se včasi za taljenje kovine poslužuje električnega toka od naprave za razsvetljavo. Ško-da, da tu nim^ na Čem pokazati ^(ijboAjših točk svoje umetnosti Vfe^Jjpjr^frata z najbolj komplicirano Idjučaivnico odpre brezhib-
no. No. tale V7-ata so najbrž ?.akle njena 1
Vsi so se akrenili k vratom, na katerih je visel tiskan napis:
"Vstop za kulise je nezaposlenim o®^bam strogo prepovedan. *
—	Da. ta vrata so oči vidno zaklenjena. — je potrdil predsednik.
—	Imenitno. Sisaj Veliki, bodite fako prijazni!
—	Saij to ni nič, —- je rekel ve^ likan leno in prezirljivo.
Pristopil je k vratom, jih najprej previdno potresel z roko. po- j tem potegnil iz žepa n«kak maj j hen bliščeč instrument, napravil! z njim sklonjen h ključavnici nekoliko skoraj neopaznih gibov h\ namkrat vzravnavši se. odprl vrata hitro in netslišno. Predsedn-k ga .ie opazoval z uro v rokah: vnv skupaj ni trajalo več kot d^sel sekund.
—	Hvala. Sisoj Veliki, je vljudno dejal gentleman v pevkasti o-bleka. —Lahko odidete na sv0.70 mesto.
Toda pmLsrtlpik je izpregovoril nekoliko nem-Jmo:
—	Oprostite. Vse to je zanimive in zelo poučno, toda . . . povejte, ali je obsežena v profesiji vašega spoštovanega kolege tudi u-^uetnost zaklepanja vrat ?
—	Ah, milic pardons! — se je
v	naglici priklonil gentleman. —■ Na to nisem pomislil. Sisoj Veliki, bodice tako dobri . . .
Vrata so bila takisto v hipu spretno in neslišno zaklenjena. •Spoštovani kolega se je ziba je ir nasmaliarje vrnil k svojim tovarr-šem.
—	Sedaj bom imel čast pokazati vam umetnost našega tovariša, ki se^ peča z žepuio tatvino 710 glediščih in na kolodvorih. — je nadaljeval govornik. — Je še zelo 'mlad. toda po njegovem finem de-lu boste do gotove mere lahko presodili, kaj se lahko iz njega še razvije pni nekoliki pridnosti. .Ta-ša!
T.jmnopoft mladenič v modri svileni sra jci in lakastnh škornjih podoben eiganu, je ležerno stopi' naprej in obstal blizu govornika igraje se s vezmi pasu in veselo mežikajo z velikim predrznim črnimi očmi z žolto belino.
Gentleman v pefekasti obleki je rekel priliznjeno:
—	Gospoda, . . prim oran se-m prosita. . . ali bi se ne hotel kdo iz-«ned vas ... posoditi za majhen poskus ? Zagotavljam vas, da bo to .saauo primer, takorekoč, igra.
In preaneril je z očmi gledalca •Ma3i, debeluhasti, kot hrošč črni človek je stopil izza svoje mizice
—	Na iifslugo sem! — je rekel sanejavo.
—Jaša! — je pokimal z glavo govornik.
Jaša je pristopil tik k advokatu. Sedaj mu je visel na levi, s-ki-eeni loki blesteč, svilen, m«ast šal.
—	V cerkvi .na primer, ali, rc-it| cimo, v buffet u v gledališču ali
tndi v cirkusu ... je začel s s^latl-ko naglico, — takoj vidim : tu grr frejer . . . oprostite, gospod, tudi
vi	ste tak frejer — to ni nič žaljivega. Zakaj frejer je bogat gospod, ki je dostojen in ničesar ne Kluti. Najprej: kakšne predmete lahko nima? Predmeti so zelo raznovrstni. Navadno najprej tira z verižico. In zopet — kje? Nekateri jo nosijo v zgornjem žepu telovnika — itn-le,: nekateri v spodnjem — tu-le. Denarnica pa tiči skoraj vedno v hlačnih žepih. Potem <— doza za eigare. Kajpak, najprej pogledaš, kakšna je.- zlata ali srebrna i lttottrogramom, žr usnjeno pa kdo bi« še matzal, ako daš kaj nase? Doza je lahko v sedmih žepih: tu, tu, tu, tu-le. tam in tam. Kajne? Glede na to tudi postopaš.
Ko je to govoril, se je mladi tat nasmihal, blisikal z očmi naravnost v oči odvetniku in z naglimi, spretnimi kretnjami desne roke kazal na rafiuie kraje v njegovi obleki.
—	Tudi obrne lahko nase pozornost igla tu-le v- kravati. Vendar si jo navqdnoy neprisvojanio. Sedaj je že taio, da redko kakšen
SAMO 6 DNI PREKO
• > offromnlml parnikt na olj*
FRANCE — 30. maja
PARIS — 6. JUNIJA.
Havre — Pariško pristanišče.
Kabine tretjega razreda s umivalniki
In tekoCo voda u t. 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja In pljaCa.
cfrerteh jftjie
1» STATE ST..	NEW YORK
all lokalni a*«ntj«.
Kretanje parnikov - Shipping Hem
moški nosa prave 'kamenčke. In jaz pristopim. Takoj se obrnem nanj vljudno: gospod, dovolite, tla si prižgem cigareto, ali še kaj. skratka začnem pogovor. In kaj je prva stvar? Prva stvar je. da mu gledam naravnost v zenice, takodc. delujeta pa samo dva p>-sta. t a-le in ta-le.
Jaša je dvignil do svojega obraza dva prsta desne roke, kazalec in sredince, in gibal ž njimi.
—	Ste v klel i ? Ta-le dva prsta tor^j igrata vso m uiz i ko. In kar je glavno, pri tem ni ničesar čudovitega: ena, dva. tri — in gotov*.
i je! Vsak pameten človek so čisto lahko nauči. In to je vse! Čisto navadna stvar. Klanjam se.
Tat se je lahko obrni!, da bi odšel na svoje mesto.
—	Jaša ! — je s povdarkom ie mnogoznačilno izustil gentleman v peskasti obleki. — Jaša! — jr ponovil strogo.
Jaša se je ustavil. Kazal je advokatu hrbet, vendar je najbrž c nečem zgovorno vpraševal z očmi svojega predstavnika, ker je le-ta mršil obrvi in zainikailno zmajeval z glavo.
—	Jaša ! — je ponovil tretjič z izraženo grožnjo.
—	Eli! — je .nevoljno vzkliknil mladi tart in se nerad zopet okrenil k advokatu. — K:je pa je vaš? urica, gospod ? je dejal nato s tankim glasom.
—	Ah, se je spomnil advokat.
—	No vidite, sedaj pa "ah!" — je nadaljeval Jaša očitajoč: — ves ča-; ste zrli na mojo d osmo ročico, medtem sem jaz z levo ročico izoperiral vatšo urico. Glejte, ravno s tem de prstkoma. Izpod šala. Zato ga tudi nosimo Ker pa imate verižico, ki ni dosti vredna vrvica, najbrže v spomin od kak šne punčke, urica je pa zlata, sem vam verižico pustil za spomin. Izvolite. — je pristavil z vzdihom m mu pomolil uro.
—	To je pa bilo spretno! — je rekel zmedeni odvetnik. — Niti zapazil nisem.
—	S tem se pečamo, — je pripomnil Jaša ponosno.
Neprisiljeno se je vrnil k svo jim tovarišem. Govornik je medtem srknil iz kozarca in nadaljeval:
—	Sedaj, častiti gospodje, vam bledeči izmed naših sotrudnikov pokaže nekoliko navadnih kvar-tepirskih obratov, ki se uporabljajo na sefrmih. parnikih in železnici. S pomočjo treh kart, n. pr z damo. asom in šestieo. vam prav z lahkoto . . . Sicer pa so vas nemara utrudili ti poskusi, gospoda?
m.
—	Nikakor; to je zelo zanimivo — je Ijubaznjivo odvrnil predsednik. — Rad bi samo vprašal, ako se vam seveda moje vprašanje ne bo zdelo neskromno, kakšna je vaša speeijailnost ?
—	Moja . . . hm . . . zakaj neskromno? . . . Ja,z delam v velikih trgovinah z briljanti, drugo moje poprišče pa so — banke, — je s skromnim usanev*>m odgovoril govornik. — Ne mislite, da je moj obrt lažji od drugih. Naj omenim, da govorim-štiri evropske jezike; nemško,- francosko, angleško iii i-talijansko, ne vštevši seveda poljskega, maloruskega ki židovskega. Torej, gospod predsednik, ali naj nadaljujemo demonstracijo.
Predsednik je pogledal na uro.
—	Žalibog, imamo malo časa, je dejal. — ali ne bi prešli na bistvo naše zadeve? Tembolj, ker so nas poskusi, katerim smo bili priča, v zadostni meri uverUi o spretnosti" vaših častitih sočlanov. Kajne, Isaak Aibramovič?
—	I, seveda, popolnoma! — je

atetei


j* ...	: •	• "fi-:. ; .r .•
1«. maja:
Paris, FJam. — s tem varnfkora bo spremljal potnike uradnik trrdk« Frank Sakaar State Hank. ______
19.	maja:
" Relinace, Cherbourg. Hambur*; Bre. men. Bremen.
20.	maja:
Aquitanla. Cherbours; America, Cherbourg in Bremen.
21.	maja:
Pittsburgh. Cherbourg. Antwerp.
23. ma<a:
Leviathan. Cherbourg; Majestic. Cherboug: N'ew Amsterdam. Rotterdam: Orca, Cherbourff; Cnkn:bo Genoa; Andania. Cherbourg In Hamburg.
26.	maja:	^
Muenc* . Cherbourg. Bremen
27.	maja:
Berengaria, Cherbourg; SuffrenT, Havre.
28.	maja:
Belgenland. Cherbourg Antwern-Cl-veland, Boulogne. Hamburg.
30. maja:
Olympic, Cherbourg; France, Havre; President RooseveJt. Cherbourg Bremen: Orduna, Cherbourg; ilinne-kahda, Boulogne.
2.	junija:
Martha. "Washington, Trst; Resolute. Cherbourg-Hamburg.
3.	Junija:
Mauritania. Cherbourg; President Harding, Cht-rbourg. Bremen.
4.	junija:
I^a. Savoie, Havre; Zetland. Cherbourg, Antwerp; Ohio, Cherbourg, Hamburg
6. junija:
Paris, Havre; Homeric. Cherbourg: Rotterdam, Rotterdam.
9.	junija:
Columbus, Cherbourg, P.rcmen: Lapland, Cherbourg. Antwerp.
10.	junija:
Aquitania, Cherbourg; Arabic, — Cherbourg, Hamburg.
11.	Junija:
De Grasse, Havre; Albert Ballin, Boulogne, Hamburg.
13. junija:
Leviathan, Cherbourg; Majestic, Cherbourg: Veendam, Rotterdam: Orbita. Cherbourg; Sierra Ventana, Bremen; Cunie Rosso, Genoa.
16.	junija:
Relinace, Cherbourg. Hambmg; — Stuttg:u"t. Cherbourg. Bremen; itej.ub-li«'. Cherbourg, Bremen.
17.	junija:
Berengaria, Cherbourg; Rocham-b«uu, Havre.
18.	junija:
I'ittsburgh, Cherbourg, Antwerp.
20. junija:
Olympic. Cherbourg; France, Havre; Orca, Cherbourg; America. Cherbourg. Bremen; Volemlam, Rotterdam; Duilo, Genoa.
24.	junija:
Mauretania, Cherbourg.
25.	Junija:
Belgenland, Cherbourg, Antwerp: Deutschland, . Boulogye, Hamburg; Bremen, Bremen.
27. Junija:
Paris. Havre: Homeric. Cherbourg: N>iv Amsterdam. Rotterdam; l*res. Rof>sevelt. Cherbourg. Bremen; M.n-nekuhda, Boulogne; Andania, Cherbourg, Hamburg; Conte Verde, Genoa
30. junija:
Pres. Wilson, Trst; s tem parni-kom po spremljal potnike uradnik tvrdke Frank Sakser State Bank.
pritrdil rade volje advokat-kara Kje se nahaja JOHN ZAJEC, doma i/, sodraške fare. Poročati mu imam več važnega od bra-
lni.
— Pa dobro. — je dejal ljnbe?.-njivo gentleman v pe<kasti obleki: — jjrafeik. se je okrenil li kodrastemu plavolaseu, podobnemu marker ju na praznični dan, — spravite svoj trojček, ni nam več potreben. Ostalo mi j*-, gospoda, še nekoliko besed. Sedaj, ko ste >e prepričali, da je naša umetnost, čeprav ji ni dano prosvitljeno pokroviteljstvo viso-kih o-eb, vendarle umetnost; ko s? nemara strinjate z menoj, da zahteva ta umetnost mnogo osebnih lastnosti ra-zen timda. opaznosti in neprijetnih nesporazumljenj. — boste, n pam. tudi verjeli, da se je mogo-ee strastno navezati na našo mne-
tno-.ot in jo — da-si j»- to Indi črnino na prvi pogled — ljubiti in .sjx>š-tovati. Sedaj pa si predstavite, Ma dobi naenkrat izvesten, nadar-I jen pesnik, <"egar legende in poe-mi dičijo najboljše naše žurnalc. da dobi naenkrat naročilo, naj napiše po tri kopejk?- za vrstico in pri tem s »polnim podpisom v verzih reklamo za cigarete 'Jasmin'. Ali pa da obdolže naenkrat koga od vas. ble.steeih in znamenitih odvetnikov, da se mb nt o ni a pečate z lažipričevanjem v zadevah za ločitev zakona ali da pišete po zakotnih krčmah vloge na mestnegi« načelnika za iizvoščke. Seveda, vaši sorodniki, prijatelji in znanci tega ne bodo verjeli, toda govorica vam je že zagrenila življenje, da preživljate mučne minute. Sedaj pa si predstavite, da grozi taka sramotna, neznosno od koga lansirana kleveta ne samo našemu dobremu imenu in mirnemu pr--bavljanju. ampak ogroža našo svobodo, naše zdravje, celo naše ' življenje.
tiive družine na Ogrskem, s katerimi .sem bil enkrat skupaj. Ako kateri rojakov ve zanj ali če e-ifa te vrstice, naj se oglasi na naslov; Mike Milavec, 519 Second St.. Fairport Harbor, O. (4x 14.lo.16.18)
(Konec prihodnjič.)
NAPRODAJ JE HIŠA
devet sab iza dve družini s toplo vodo in banjoi na lepem prostoru, 47 Zabrlske Street, Jersey City Higlits. Najemnina $75.00 na mesec. Kupci naj se oglasijo za podrobnosti m ceno pri: Peter Bode, 744 Park Ave., Hoboken, N. J. (2x 14, 15)
Še nekaj iztisov -
Slovensko-Amerikan-•kega Koledarja
za leto 1925
imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno Čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti.
Slane 40 centov*
Kdor ga Koče imeti, naj ga takoj naroči pri:
Slovenic Publishing Co.
> »2 Corriaiidr Street New York "
Kako se potuje v stari kraj io nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen pototati v ■ta rt kraj, je potrebno, <la je ca cančno poučen o potnih listih, prt ljagl In dragih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih Kamorem dati vsled naše dolgoletne lzbuSoje Vam bodo guturo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-Dike, ki imajo kabine tudi v IIL razredu.
Glasom nove naseluiške postave
ki je stopila ▼ veljavo a 1. julijem 1924, zamorejo tudi nedržnvljaoi dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naselilfSki komisar v Washington, D. C. ProSnjo za tako do vol Jen Je se lahko napravi tudi i New Yorkn pred od potovanjem, tei se poSlje prosileti v stari kraj (la som nanovejSe odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Kdor Seli dobiti sorodnika al •vojca la starega kraja, naj nam prej piSe za pojasnila. Iz Jngosla vije bo prlpuSCenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev.
AmeriSkl državljani pa samorej dobiti sem žene in otroke do 18. Is ta brez, da bi bili Šteti v kvoto. T. rojene osebe se tndl ne Štejejo L kvoto. StariSl in otroci od 14. 3« 21. leta ameriSkih državljanov p' Imajo prednost v kvoti. PUtUl * pojasnila.
Prodajamo vozne liste n vas pr#
ge; tndl preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York
ITALIJANSKE HARMONIKE.
Ml IzdHn jemo 1 Importlra-fflo rasllC ne prvovrstne ro dno na prav Ije ne Italijanske harmonike naJboljSe na cveta l>eeet le
garancije. N&Se cene so nižje kot katere ga koli izdelovalca. BrezpIaCen pouk Igra nja kupcem. PiSite po brezplačni cenik
RUTTA SERENBLLI S. CO. 817 Blue Island Ave.. Deo. 32. Chicago, IN
Pozor čitateljL
Opozorite trgovce la 0^ brtnike, pri katerih kupu-Jete ali naročate in ste m nJili postrežbo s&dovoljni, da oglašujejo v lista "Olas Naroda". 8 ton bosto ▼»tregli Tsem« ,
j Uprava ^Qlas STarodar

■ f-. - - " v . .