Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Vi*'cm - via Vitt. Venelo, 32
Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tisk. Missio - Udine - Videm
MATAJUR
GLASILO SLOVENCEV "V" VIDEMSKI
POKRAJINI
Sped. in abb. post. II0 gruppo
NAROČNINA: Za Italijo : polletna 400 lir -letna 700 lir - Za inozemstvo : polletna 700 lir - letna 1200 lir - Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 3(1— lir
Lelo XIV. - N. 13 (283)
UDINE, 1. JULIJA 1963
Izhaja vsakih 15 dni
NADALJNJI PRISPEVEK K ZDRUŽENJU SLOVENSKIH ORGANIZACIJ V ITALIJI NOV PAPEŽ PAVEL VI
ZDRUŽITVENI 0BCNI ZBOR GORIŠKE IN TRŽAŠKE DIJAŠKE MATICE
Enotni podporni ustanovi slovenske študentske mladine sta izglasovali nov pravilnik in izvolili upravni odbor - V razsodišču tudi zastopnik Slovencev videmske province
panorama
TEŽKO JE ZA STAREGA ČLOVEKA V NAŠIH VASEH
Ni lahko biti kmet, gospodar na svojem posestvu, ne na furlanski ravnini, še manj pa v naših hribih. Kdor še dela doma in se maltra okoli svojih senožet in njiv, ima ponavadi najmanj okoli petdeset let ali pa morebiti še več. Mladega ne obdržiš doma, pa če bi ga tudi privezal. Kaj naj napravi oče? Ali naj gre v starih letih v emigracijo, ali naj pusti hišo, štale, živino IH vse drugo?
Nobeden mu noče pomagati in tudi nobenega delavca ne more dobiti, ker danes noče nobeden več hodili za delavca h kmetu. Kar kdo pridela sam, to ima., če poseče travo, bo posečena, če pomolze krave, bodo pomolzene, če skida gnoj, bo skidan. Imeti bi moral sto rok, da bi vse opravil in še železno zdravje, da ga ne pobere bolezen.
Toda te materialne in fizične težave so še majhne v primeri z duševnimi. Saj nima s kom govoriti, saj sta pri hiši samo še največ dva človeka ali trije ljudje in še ti so stari. Pri sosedu pa že morebiti ni nobenega. Nimaš s kom govoriti, ker je pol vasi prazne, in kar jih pride, nima ne razumevanja in ljubezni ne za kmeta, ne za kmečko delo.
Tako delajo ti stari ljudje iz dneva v dan, brez tolažbe in brez znancev, delajo in ne vedo za kaj, pravi pu-ščavniki, ki še ob nedeljah nimajo pravega razvedrila in družbe. Nekateri se zapustijo in zanemarijo, postanejo čudaki in samotari, drugi pa postanejo spet nervozni, nekatere pa tarejo revmatizmi, naduhe in katari, tretji so brez denarja, ker ne pridelajo toliko, da bi mogli kaj prodati, eni se pa celo zapijejo.
Ni čuda, da nekateri obupajo, in si sami sebi sodijo, kakor tisti nesrečni Petričič v Trčmunu, ko mu je teklo prazno življenje v prazni hiši.
Takšnih ljudi, ki si sami napravijo konec, imamo vsako leto po nekaj po naših krajih, še več pa jih je takšnih, ki trpijo in molčijo in vlečejo svoj težki križ starega zapuščenega kmeta, dokler jih bolezen ne pobere.
V prostorih Slovenskega dijaškega doma v Gorici je bil združitveni občni zbor Dijaške Matice v Trstu in Dijaške Matice v Gorici. Poprej sta bila še dva ločena občna zbcra obeh Matic.
Občni zbor gorišks Dijaške Matice je otvorila predsednica g. Bogatajeva, ki je med drugim omenila razvojno pot Slovenskega dijaškega doma v Gorici, moderno in funkcionalno zgradbo, v kateri se mladina kar najbolje počuti in si more na takšen način pridobiti največ znanja.
Nova stavba in nova oprema v Domu, vse to je narekovalo, da so s psebno pažnjo vzgaiali v dijakih čut odgovornosti do čuvanja skupne lastnine.
Govornica je nadai’-' omenila važno vlogo ki jo vrši Draška Matica pri podpiranju dijakov in študentov. S tem opravlja nenadomestljivo poslanstvo za slovensko mladino.
Sledilo je -oročilo blagajnika Škrka, iz katerega povzemamo samo nekaj številk, ki pričajo o izrednih stroških, ki jih zahteva vzdrževanje zavoda. V lanskem letu je potrošil Dijaški dom, odnosno Dijaška Matica, nekaj nad aedau. nailijeiaau iir. Okoli 4Q odstotkov te vsote gre za prehrano. Dejal je, da bo treba ponovno pobirati članarino ter predlagal, da se s prihodnjim letom nekoliko zviša vzdrževal-nina, če se noče Dom znajti pred
'nepremostljivimi težavami. Blagajnik je s tem v zvezi dejal, da je ta ukrep nujen zaradi približno 20-odstotne podražitve življenjskih stroško v z-acl-njem letu. « Novi odbor Dijaške Matice — je nadaljeval Škrk — ki bo izvoljen na današnjem združitvenem občnem zboru, ima pred seboj, poleg ostalih nalog, tudi resno vprašanje naraščajočih stroškov za vzdrževanje Dijaškega doma, vprašanje, ki bo lahko olajšano, če dobo člani bolje pomagali, predvsem pa če bodo starši gojencev pokazali večje razumevanje».
Po teh poročilih je ravnatelj Dijaškega doma dr. Peter Sancin dejal, da bo takoj za tem občnim zborom drugi, ki bo združil obe Dijaški Matici, goriško in tržaško v enotno ustanovo. Naglasil, je da bosta na tem zboru združeni dve Matici, medtem ko sta Dijaška domova že združena. Vzgojitelji so imeli skupne seje in si izmenjavali izkušnje. Milan Pavlin je odločno podprl predlog za družitev. Vsi prisotni so predlog soglasno odobrili. Predstavnik nadzornega odbora Mermolja je pred koncem podal odboru razrešnico.
Občni zbor Dijaške Matice iz Trsta je ntvarjla. predšedr* Tončka Čokova, svoji poročili pa sta podala tajnik in blagajnik, da bi nadzorni odbor izrekel razrešnico. V tajniškem poročilu je prof. Jožko Babič dejal, da se je sklicanje tega zbora zavleklo zara-
9
S
#
POGLED NA OBNOVLJENI SLOVENSKI DIJAŠKI DOM V GORICI, KJER SE DOBRO UČI NAŠA ŠTUDENTSKA MLADINA
di priprav za združitev obeh Matic.
Po poročilu, ki ga je podal še blagajnik Franc Bizjak, in krajši diskusiji je v imenu nadzornega odbora inž. Josip Pečenko podal razrešnico staremu odboru.
Osnovna naloga občnega zbora je bil sprejem pravilnika, ki ga je pre-čital, razložil in dal v diskusijo ter odobritev dr. Peter Sancin. Delegati so pravilnik odobrili z nekaterimi spremembami. Sklenili so, da bo prispevek ustanovnega člana znašal najmanj 20.000 lir letno, podpornega člana najmanj 100 lir mesečno ter rednega člana najmanj 25 lir na mesec ali 300 lir na leto.
Predstavnik SKGZ Mirko Kosmina je v pozdravnem govoru dejal, da ne gre za formalno združitev, ampak za politični akt, ki ima svoj začetek v združevanjih Slovenske prosvetne zveze, SKGZ itd. S tem postajamo Slovenci enotno telo v Italiji z enakimi dolžnostmi in tudi enakimi pravicami.
Ravnatelj goriškega Dijaškega doma dr. Peter Sancin se je z lepimi besedami zahvalil gospej Mariji Bogatajevi za njeno zares požrtvovalno delo pri Dijaški Matici, kjer je bila predsednica celih 17 let.
Sledile so volitve novega upravnega odbora Dijaške Matice Slovencev v Italiji, ki je bil po poročilu volilne komisije, izvoljen v naslednji sestavi:
prof. Jožko Babič, Trst; Franc Bizjak, Trst; Antonija čok, Trst; Milko Devetak, Gorica; Adele Dornik, Gorica; Stanka Hrovatin, Trst; Dragica Jerina, Trst, Ciril Klanjšček, Gorica; M alka Kosmina, Trst; Jožko Marinič, Gorica; dr. Sonja Mašera, Trst; dr. Tanja Mermolja, Gorica; Nadja Pahor, Gorica; Tatjana Starc. Trst, Jolanda Švab, Trst; Marko Waltritsch, Gorica; Vida Košuta, Trst.
NADZORNI ODBOR
mag. Andrej Bolko, Trst; Janko Cotič, Gorica; Vlasta Jankovič, Trst; Andrej Jarc, Gorica; inž. Josip Pečenko, Trst; prof. Ive Sosič, Trst; Zoro Škrk, Gorica.
RAZSODIŠČE
dr. Karel Ferluga, Trst; Franc Grau-ner, Gorica; dr. Igor Gruden, Trst; Egon Kraus, Trst; dr. Angel Kukanja, Trst; Avgust Lenardič, Gorica, Zora Mozetič, Gorica, Andrej Obersnel, Trst; Marjan Pertot, Trst; Izidor Predan, Čedad, Slavko Rebec, Gorica; inž. Stanislav Renko, Trst.
V PRIČAKOVANJU IZVOLITVE DEŽELNEGA SVETA KDO BO ADMINISTRIRAL RUDNIK V RAJBLJU ?
Prihodnjega 30. junija zapade termifr/ma«m&-KBneeBIjnr ki je
tila pred časom podeljena rudniški družbi «RAJBL » sedanji «Rajbl - Pertusola», ki je dejansko postala eden izmed glavnih izkoriščevalcev pri sistematičnem izkoriščanju rudnika ter spada k velikemu mednarodnemu monopolu, znanemu pod imenom «Per-ranoya», ki je dejansko in pravno še neposredna last dobro znanih amerikanskih milijarderjev Rotschildov.
Znano je, da se že več časa in z raznih strani kaže zanimanje za usodo tega še edinega delujočega rudnika na gorskem področju videmske pokrajine. O tem vprašanju je večkrat razpravljal tudi naš list, zlasti kadar je šlo za podporo sindikalne borbe rudniškega delavstva v Rajblju je
del tamkajšnjega delavstva, ki se je v zadnjem času številčno precej zmanjšalo, tudi slovenske narodnosti. Pravtako smo pisali o njem, ko se je vodila sistematična borba med ustanavljanjem Skupnega evropskega tržišča MEC, da bi pripravili vodstvo družbe «Rajbl - Pertusola» k graditvi posebne tovarne, za predelavo rude — blenda in cink —, ki naj bi stala blizu rudnika. Sedaj še vedno pošiljajo rudo v predelavo v inozemstvo, od koder morajo potem voziti blago nazaj ; vsak si lahko predstavlja koliko je pri tem stroškov, kar negativno vpliva na ceno, da družba ne more učinkovito konkurirati na evropskem tržišču. Zato je neizogibno, da pride v podobnih primerih do krize v rudniški industriji.
\
Vsekakor, ne glede na problem gradnje tovarne za predelavo rude, ki jo bo treba prej ali slej zgraditi, je sedaj najbolj nujen in najbolj važen problem, da se prepreči kakršno koli obnovitev dosedanje koncesije, pa naj bo za dolg ali kratek rok, sedanji družbi «Rajbl - Pertusola». V tem smislu so že zavzele svoje stališče posamezne politične stranke, sindikalne organizacije in posamezni parlamentarci, ki so po svoje uplivali predvsem na vlado in na pristojna ministrstva za državne udeležbe, za industrijo in za finance.
Izgleda, da se vsi strinjajo v tem, da ne bi dali ponovne vladne koncesije sedanji rudniški družbi in bi prepustili odločitev o
(nadaljuje na 2. strani)
Dne 21. junija je kardinalski zbor izvolil novega poglavarja katoliške cerkve: novi papež je dosedanji milanski nadškof kardinal Giovan Battista Montini, ki si je nadel ime Pavel VI.
Tokratne volitve novega papeža so bolj kot kdaj koli vzbujale zanimanje po vsem svetu, in sicer zlasti po zaslugi njegovega pred hodnika Janeza XXIII., kateri je v času svojega razmeroma kratkega vladanja položil temelje novi cerkveni politiki in s tem zapustil svojemu nasledniku odgovorno dolžnost. Zato se je svetovna javnost po smrti Janeza XXIII. tudi upravičeni', spraševala, ali bo novi papež nadaljeval začeto delo v korist pravičnosti v '.socialnem in mednarodnem življenju, ali bo nadaljeval napore za ohranitev in utrditev pravičnega miru v svetu ter za sporazumno sodelovanje med narodi.
Na ta vprašanja je novi papež odgovoril v svoji prvi poslanici, v kateri je najprej poudaril, da prevzema dediščino svojih prednikov in da mu ti a dediščina nalaga težavne in odgovorne naloge. Glavni del svojega delovanja hoče posvetiti nadaljevanju ekumenskega koncila; to bo njegovo glavno delo, kateremu bo posvetil vse svoje energije. Nato je omenil delo za revizijo kanonskega prava, nadaljevanje naporov v smeri velikih in socialnih enciklik njegovih predhodnikov, utrditev pravičnosti v civilnem, socialnem in mednarodnem življenju — «d resnici in svobodi ter ob spoštovanju vzajemnih dolžnosti in pravic)>. Papež Pavel VI. je podčrtal, da preizkusni kamen ljubezni do biljižnega nalaga vsem ljudem pravičnejšo rešitev socialnih vprašanj, zahteva ukrepe in pomoč nerazvitim deželam, kjer je življenjska raven pogosto nedostojna človeškega dostojanstva, ter končno poudaril, da bo napel vse sile za ohranitev miru med narodi in je pozval k lojalnemu in odkritemu sporazumu, ki naj «druži vse ljudi v vzajemnem in iskrenem spoštovanju».
Po izvolitivi je prejel novi papež čestitke državnih poglavarjev in drugih visokih predstavnikov iz vseh delov sveta, med katerimi so vzbudile pozornost zlasti ljubeznive čestitke predsednika sovjetske vlade Hruščova in predsednika Socialistične Federative Republike Jugoslavije	mdr šala
Tita.
'f A T A J U R
PO IMADISKI DOLINI
Zgodovinske cerkvice v senci stoletnih lip in znamenita Landarska jama pri Tarcetu
Kdor ljubi naravo, njeno lepoto in našo deželo, bo vedno z veseljem obiskal in prehodil ceste v Nadižki dolini.
Preden pa vstopi vanjo, se pojavi pred njim longobardska prestolnica Furlanije. Vrata Sv. Petra mu odkrijejo prvi del starega mesta; malo dalje je spomenik Adelaidi Ristori, umetniško delo kiparja Antonija Marainija, ki roveličuje veliko gledališko igralko rojeno v Čedadu, kot je bil rojen tu zgodovinar Paolo Diacono, pisatelj Karel Podreka in glasbenik Jacopo Tomadini. čudovit je pogled s « Hudičevega mostu », pod katerega oboki teče v veliki globini šumljajoča Nadiža.
Nadižka dolina, ki se po Sv. Kvirinu razdeli na več manjših dolin — št. Lenartsko, katera i-ma tudi kos ravninskega predela, dolino Erbeča, Kozice in Obor-ne — nudi zanimivo turistično variacijo. Tukaj dejansko najdemo razne turistične zanimivosti : od Landarske jame pri Tarčetu, kjer spominja tradicionalna notranja procesija na obrede v rimskih katakombah, pa so lahke in vabljive ture na vrh Matajurja od koder je z višine 1643 metrov lep razgled na vso Soško dolino z verigo Julijskih Alp v ozadju; od snežnih poljan pri Livku, v dolino Reke, do gotskih cerkvic okrog katerih se vršijo tradicionalne kmečke šagre z značilnimi gubancami in domačim vinom cividinom, kar oboje predstavlja okusno domačo specialiteto.
Blizu Sv. Petra ob Nadiži je prijazna cerkev Sv. Kvirina, ki je bila zgrajena leta 1493. Poleg te cerkve, v senci stoletnih lip, se je zbirala dne 29. junija vsako leto, na praznik sv. Petra in Pavla skupščina Landarske in Mjer-ske banke, domačega parlamenta, na katerem so obravnavali splošne probleme te doline.
Tri km bolj severno od Sv. Petra ob Nadiži stoji cerkvica v Lipi ; ime je dobila po stoletnih drevesih, ki jo obdajajo in vse področje lahko smatramo za enega najstarejših verskih središč Furlanske Slovenije.
Ko smo že tukaj, si ne moremo kaj, da bi ne krenili tudi proti svetišču na Stari gori. Naselje, izrazito srednjeveškega značaja — ob njegovem vhodu ali bolje na vrhu hriba, ki se dviga pred njim na zapadni strani in ki se zdi kot da bi hotel dominirati vse dohode k svetišču, se dviga proti nebu velik križ, ki je dobro viden tudi iz Čedada in še bolj od daleč — se lepo predstavi skupaj s cerkvijo, ki je bila preurejena ter je obkrožena s hišami, med kate-
rimi je več majhnih trgovin in gostiln, dobro založenih z izbornim salamom in penečim se briškim vinom. Tu imamo celo nek bar s prenočišči. Od tu je izredno krasen razgled na vse strani, kot plačilo romarjem, ki prihajajo sem gori od vseh strani peš po poteh, ki so deloma zasenčene s kostanji in lešnikovimi drevesi, ki prihajajo sem v upanju, da bi si zaslužili paradiž. In prav cd tu je naj lepši razgled na krasno šentlenartsko dolino, katere prebivalstvo pa živi v pomanjkanju in nekateri tudi v bedi, že od tistikrat, ko so zaprli cementno tovarno v San Leo in bližnji kamnolom. To zaprtje je imelo zelo slabe posledice, ker je odločilno vplivalo na povečanje izseljeni-
škega toka med domačini, kar je imelo za posledico vedno večje izpraznjevanje vasi na tem področju. Prav zato smo pred nedavnim v nekem našem članku smatrali za potrebno in za koristno dati nekaj nasvetov, kako naj bi Šentlenartsko dolino spremenili v kmetijsko, industrijsko in po možnosti tudi v turistično središče, ker bi edino na ta način lahko z urejenim, toda odločnim razvojem nudili možnost dela vsem domačinom, istočasno pa bi omogočili učinkovit gospodarski preporod ne samo v šentlenartski dolini, ampak tudi v sosednjih dolinah, ki se vanjo stekajo in katerih koristi se z njo skladajo in združujejo.
MOTIV IZ ZAPATOKA, vas, ki leži visoko v hribih na desnem bregu žuboreče Nadiže pri Podbonescu (narisal A. Medvet).
Parpravite shrambe za žito
Začela se je žeteu an tud mlatenje ni daleč, zatuo je prou, de mislite že
sada kakuo an kam buosta spravili
žito, de se ne bo pokvarilo an de ga
ne buodo uničili škodliuci.
Predusem je trjeba gledat, de je žitno zrno živo, de diha, an de se, kar njema več hrane od zunaj, hrani samo od sebe. Zatuo postaja žito ni-mar buj majhno an lahko. Sami ste sigurno že videli, de ste napounili skrambo do roba an hitro potlé ni bla
Kakšen gospodarski čudež?
Draginja stalno narašča - Kruh po 180 Lir kg
Ljudje, zlasti ubogo delovno ljudstvo, se često sprašujejo, kaj neki pomeni «gospodarski čudež» o katerem se je vedno toliko govorilo in se še govori.
Kaj je? V bistvu gre za to ; da so bogatini še bolj obogateli, reveži pa postali še bolj revni. Ti slednji si torej nimajo ničesar o-čitati razen dejstva, da morajo pri svojem delu vedno več proizvajati, kar pomeni intenzivno in nečloveško izkoriščanje, da bi še bolj naglo polnili blagajne gospodarjev.
Medtem pa gredo že dalj časa — in o tem sedaj ne govorimo prvič — cene stalno navzgor. Kaj pomaga torej, če se za malenkost izboljšajo plače in pokojnine?
V zadnjih tednih so se zopet znatno dvignile cene številnih osnovnih živil ; maslo, meso, mleko, olje, (olivno olje se prodaja že po nad 1000 lir za kg), sladkor, kruh (od 150 Lir na 180 za kg. navadnega kruha in od 200 na 250 za kruh z oljem, ki ga mo-
rajo vzeti skoraj vsi ob nedeljah ko se ne peče več) in tako dalje.
Draginja pa je splošna in jo opazimo pri vsem blagu. Celo na županstvu se je cena raznim dokumentom več kot podvojila. Na primer « družinski list » na navadnem papirju, ki je stal prej 10 Lir (kolek in uradna pristojbina) stane sedaj 75 Lir.
Mehanizem dviganja cen deluje povsod in postaja že nekaj naravnega, se pravi v sklopu redne uprave in tako rekoč obvezno. Nihče, ali skoraj nihče pa ne ugovarja ali samo po tihem mrmra ter tako izražasvoje negodovanje.
Po drugi strani pa vidimo, da kadar se vlada odloči za uradno znižanje za kakšno liro pri ceni tega ali onega blaga, tedaj stopita v akcijo radio in televizija in na vso moč ter tekom več dni hvalijo tak vladni ukrep.
Ali se vam ne zdi, da bi bil skrajni čas, prenehati s tako prakso?
več pouna. Gledat muorate, de bo žito skranjeno u zlo suhih an hladnih j prastorih. Zrno je zadost suho, če nima več kot 11 do 15 par stuo vlage (umiditati. Par venči vlagi žito ušafa mufo. žito naj se darži na tleh u ne previč debelih plasteh an ga je trjeba večkrat premješat.
Veliko škodo djelajo tud žitu razni škodliuci: drobne uši, žitni žuški, gosenice, metuljčki, miši an drugi. Usi tisti škodliuci žito pojedajo an ga uničujejo. Trjeba je zatuo use žitne skrambe, prej ko buoste notar spravili žito, dobro dižinfetat. Ostanke starega žita ne pustite več ležat u skrambi ampa ga muorate ponucat, zak tam notar so se zaredili moli.
Prej ku žito spravite ga muorate očistit, de proč odpravite pleve, zdrobljeno zrnje an pleveu. Žito je trjeba tud dobro presušit an ga daržat dou-go časa na suhem an hladnem pra-storu. Zračiti (mu ajar dat) ga muorate samuo takrat kadar je sicer od zunaj buj suh kakor u skrambi. Do-tuod, ki žito ni zadost suho ne smijejo bit plasti debele. Ponavadi luja an a-vošta se darži žito u 20 cm. debelih plasteh, ki jih je trjeba ankrat na tjedan premješat; setemberja an otu-berja u adnim metru visokih plasteh an jih premješat ankrat na tjedan; od novemberja, do febrarja u plasteh do 120 cm. an jih premješat usakih 14 dni; marca mjesca u 100 cm. visokih plasteh an premješat ankrat tje-densko; aprila u 80 cm., an premješat dvakrat na tjedan; od maja do luja pa u 60 cm. visokih plasteh an mje-šat dvakrat po tjedne.
Ker je od pravilnega skranjevanja odvisno kakšno sjeme si buosta ohranil za drugo ljeto, muorta zlo gledat na use tuo kar smo vam tle napisal.
mm
Značilna cerkvica v Lipi, vsa obkrožena od stoletnih košatih dreves ustavi potnika nekaj km od Sv. Petra, da jo občuduje.
Rudnik v Rajblju
tem deželnemu svetu; zdi se pa, da se ne strinjajo v tem, kako premagati krizo prehodne dobe, ali bolje komu zaupati upravo rudnika dokler ne bodo dejansko začeli delovati izvoljeni in izvršni deželni upravni organi.
Kar se tiče demokristijanov in socialdemokratov se obe stranki strinjata v tem, da je treba podaljšati koncesijo družbi «Rajbl -Pertusola» dokler ne bo začela delovati dežela Furi ani j a-Julijska krajina. S takim stališčem se ne strinjajo komunisti in socialisti; toda medtem ko zastopajo komunistični parlamentarci Lizzerò in Franco ter socialista Marangone in Fortuna enako stališče, ima socialistični senator Bonaci-na drugačen načrt in program : prvi bi hoteli, naj se poveri upravo rudnika nekemu demokratičnemu kontrolnemu organu za obdobje pred ukrepi, ki jih bo podvzel deželni svet v tem vprašanju (interpelacija Lizzerò, Franco, Marangone in Fortuna ministru Trabucchiju ) ; drugi pa je mnenja, da je treba v dolsi u-pravnega medvladja zaupati u-pravo rudnika neki javni ustanovi, ki bi lahko izvedla nekakšno podržavljen j e rudnika, pa čeprav bi bilo to samo začasno.
V začetku je obstajala bojazen, da se ne bo dalo za to prehodno dobo ničesar več ukreniti, ker je izgledalo, da je finančni minister že podpisal odlok, ki ga je potrdil tudi državni svet in s katerim naj ^ bi se podaljšala koncesija družbi «Rajbl - Pertusola» ; pozneje pa se je izkazalo, da to ne odgovarja resnici. Vendar če do tega ni prišlo, je zasluga energične opozicije senatorja Bonacine, ki je pregovoril ministra Trabucchi ja, da ni izvedel tega ukrepa.
Senator Bonacina je navedel razloge, ki jih je ponovil v neki svoji interpelaciji na ministra Trabucchija, v kateri je predlagal: naj se ne dovoli družbi «Rajbl - Pertusola» nobenega podaljšanja; naj se ne kompromitira oblast dežele in koristi Furlanije; naj se ne omogoči vmešavanje kakim drugim zasebnim družbam, zlasti pa ne družbi «Prealpina», za katero se skriva «Pertusola»; naj se omogoči nre-hodno upravo dokler ne bo lahko
o zadevi razpravljal deželni svet in to upravo naj se poveri nekemu javnemu podjetju, ki se bo obvezalo, da bo upoštevalo oblast dežele in izboljšalo položaj delavcev. Vso zadevo naj se uredi tako, da bodo sedanji ukrepi začeli s programom reorganizacije italijanske industrije svinca in cinka, ki ga je treba vsekakor izvesti tekom leta 1965, ko bo končalo obdobje izredne carinske zaščite, katero je priznalo Italiji SET MEC in bo morala Italija potem računati na konkurenco drugih evropskih rudniških industrij te vrste, ki so bolje organizirane kot je italijanska. Končno je treba doseči potrebna jamstva in zagotovila, da bo tako podjetje zgradilo v Furlaniji nove industrijske naprave, ki bodo povezane z rudniškim področjem svinca in cinka.
S stališčem senatorja Bonacine je soglašala in še vedno popolnoma soglaša tudi splošna Italijanska konfederacja dela (CGIL — Zveza delavcev rudniške industrije).
Ob zaključku naj izrazimo še naše mnenje pri tem vprašanju, ker se tiče tudi koristi in problemov, ki zelo od blizu zanimajo tudi delavce slovenske narodnosti v videmski pokrajini. Predvsem se strinjamo s tem, da naj se ne podaljša Vladna koncesija družbi «Rajbl - Pertusola», v ostalem pa smo za rešitev, ki naj ne bo kompromisna, ampak povsem svojevrstna: upravo rudnika naj se poveri neki javni ustanovi dokler ne bo o zadevi razpravljal regionalni svet.
Na vsak način želimo, da bi kaj kmalu prišlo do izročitve uprave rudnika Deželi in da bi tudi področje Rajblja lahko prispevalo k osnovnemu izboljšanju gospodarskega položaja posameznikov in skupnosti tega področja, kar bi istočasno popolnoma odpravilo žalostni pojav izseljeništva, zlasti če bo prišlo tudi do zgraditve posebnega obrata za predelavo rude.
V trenutku, ko se je naš list že tiskal, smo izvedeli, da je bil rqjbe rudnik izročen v začasno uvrdvc. šavnemi’ podjetju -n-nrtf t' cdZfcjž.
o nastalem novem voložaju bomo obširneje poročali prihodnjič.
VIDEM
25. obletnica "Istituto Malignarli
rr
Ob 25. obletnici obstoja inštituta « Malignani » so imeli v Vidmu proslavo, katere so se udeležile vse oblasti. V tem četrt stoletju je izšla iz te šole nepregledna vrsta najboljših tehnikov in če je danes lokalna industrija na tako visoki stopnji, gre del zahvale prav temu inštitutu. Iz vseh krajev Italije, kjer je razvita industrija, se obračajo na inštitut « Malignani », ker so gotovi, da bodo našli tukaj res dobre tehnike. Letos bo diplomiralo na tej šoli prvih 15 tehnikov elektronike (med temi sta dva fanta iz naših krajev) in prihodnje leto se bo to število že podvojilo.
Inštitut « Malignani » obiskuje tudi precej mladih fantov iz naših vasi, iz Terske, Nadiške in I-drijske doline, a te študije so pre-
cej drage, ker je Videm preveč oddaljen, da bi se mogli vračati zvečer domov. Ko so odprli filialo tega inštituta v Centi, so se odprla marsikateremu našemu fantu vrata za boljšo bodočnost, ker bo obiskujoč to šolo lahko prišel do brilantnega poklica.
800 KVINTALOV SLADKORJA
Ministrstvo za trgovino je dodelilo videmski provinci 800 kvin-talov sladkorja, da je tako zasi-gurana preskrba, ne da bi se dvignila cena. Sladkor se torej ne sme prodajati po višji ceni kot 210 lir za kg in 220 lir oni v škatlah.
Ako se trgovci ne bodo držali teh cenikov, je vsak potrošnik pooblaščen javiti njihova imena prefekturi ali pa inšpektoratu za prehrano.
vas
cas	;
pridobi	1
vso	i	_
svojo vrednost ! Uh
VCNERDI
industria orologerie speciali e apparecchi elettromeccanici
Dato l’interesse suscitato in tutti, e particolarmente tra le autorità e le personalità, dalla pubblicazione in lingua slovena del presente « servizio », riteniamo opportuno, anche per venire incontro al desiderio espresso dalla popolazione locale, renderlo noto anche nella versione italiana.
UNITA’
Obiettivo per la rinascita delle nostre valli
Lasciandoci dietro i grossi avvenimenti mondiali — voli di cosmonauti, Conclave, lotta dei negri per l’uguaglianza dei diritti con i bianchi negli Stati Uniti di America e della minoranza curda in Asia (I-rak) per la propria autonomia, crisi governative — riteniamo utile soffermarci e meditare su cose di casa nostra; e bisogna appunto prendere esempio dai molti avvenimenti che vanno popolando le cronache, specie in icmesti ultimi tempi, per compren-j dere come tutii i problemi della vita, grandi o piccoli che siano, non si possono risolvere che con un solo mezzo, e precisamente con l’unità, vale a dire con 7a volontà concorde di tutti i cittadini; volontà e concordia che sole possono permettere il raggiungimento di un dato obiettivo o traguardo che sia.
Questo preambolo lo riteniamo utile in quanto bisogna che an-| che da noi si proceda su questa strada, e senza incertezze.
Da noi gli obiettivi da raggiungere sono parecchi e alcuni di essi richiedono soluzioni urgenti e radicali anche e soprattutto per rnantenere inalterata la nostra fisionomia etnica e linguistica.
Bando dunque alle beghe perdonali, che dividono e intralciano il formarsi della necessaria u-hità delle nostre popolazioni intesa a salvaguardare ogni diritto; bando ai campanilismi, fomentati da gente senza scrupoli e che mira soltanto a far scomparire la nostra personalità etnica e linguistica (è risaputo che vi sono individui, e si conoscono, che, pur di farsi belli e conquistare posti In alto, voltano le spalle al glorioso passato dei loro avi, che hanno onorato la loro terra man-\ tenendo orgogliosamente, e a volte pericolosamente, integra e pura la fede nei riguardi delle tradizioni locali); bando alle ambizioni e alle rivalità che ugualmente contribuiscono a rendere meno efficace lo sforzo comune tendente a salvaguardare i diritti e l’onore dell’intera comunità linguistica slovena della provincia di U-dine.
Quello che conta, e deve sempre contare, è il comprendersi e l’aiutarsi vicendevolmente al di sopra di ogni considerazione ideologica; è l’operare di comune accordo tenendo sempre presente, oltreché le nedessità materiali ed economiche, la fiaccola delle idealità e degli insegnamenti lasciati dai grandi figli scomparsi della nostra terra, figli che da Trinko a Podrecca, hanno amato questi nostri e loro paesi più di se stessi e che andarono sempre fieri e orgogliosi delle loro origini.
Operare in senso unitario, cioè in pieno e comune accordo, con chiara visione di obiettivi da raggiungere e di diritti da reclamare, è quindi — è bene ripeterlo — il metodo più corrispondente e più efficace per ottenere successo.
E per mantenere inalterato lo spirito e la secolare tradizione;
| per ottenere — con il pieno rico-scimento dei diritti che alle minoranze etniche e linguistiche convengono — i necessari aiuti intesi a migliorare una situazione economica che non è certo bril tante (e che è dovuta non solo alla inerzia ed alla negligenza da Parte di chi vi dovrebbe provvedere, ma anche, purtroppo, alla mancanza di quell’unità che dene esistere tra tutti i Comuni della provincia di Udine abitati da Popolazione di parlata slovena), hon rimane — lo ripetiamo ancona — che la civile arma dell’unità; unità che auspichiamo e che bisogna assolutamente creare per Assicurare un migliore e degno Avvenire alla nostra gente.
DOBRNA
Centro Termale Internazionale
Vi ridona salute, vigore e giovinezza INDICAZIONI: ginecologia, cuore, circola-
SLOVENIJA - JUGOSLAVIJA	zione,	reni,	sistema	nervoso
PAHORA1I IJfCAMTEVOLI
LE CON VALLI	D!
e la necessità di uno sviluppo industriale
Con un sole splendente ma non opprimente — un sole raggiante che rendeva più evidenti, più marcati e più suggestivi i contorni della natura — eccoci irrompere di colpo, è la parola, nella respirosa vallata di San Leonardo; vallata da fiaba, grosso modo rettangolare, diremmo longilinea, esuberante di verde e piena di fascino, lambita dal corso d’acqua Cosizza sgorgante quindici chilometri più su, alle falde del Kolovrat, e che a Serutto (Skrutovo) si sposa con il Ri jeka, che giunge dalia vaile omonima, e che poi mantiene il nome di Cosizza. Un’oasi, insemina, di verde, di panorami incantevoli e una immensa riserva di aria salubre e ristoratrice.
« Alt » a Merso di Sotto, una delle tante borgate del vasto Comune di San Leonardo. Qui esiste l’unica risorsa lavorativa: si tratta di una fornace di laterizi che normalmente occupa una trentina di operai.
uà xvrtiso ai Sotto per una vecchia strana così e così, ci portiamo dove un tempo non lontano esisteva e funzionava il Cementificio cosiddetto di San neo con annessa cava a mezza costa dei monte, lato sud: una comodità cne forse nessun altro cementi-i-oiO può vari are.
Sono purcro, io note le dolorose vicende del Cementificio di San Leo, smantellato, si può Dan dire, con inumana prepotenza daua « Italcementi » che stava stritolando la vecchia società « Cementi dei Priuii » : era evidente l’arrembaggio del monopolio cementizio e più evidenti ancora si profilavano i pericoli di un rovescio economico non solo locale ma generale m quanto a San Leo e nella sua vallata gravitano le economie dei Comuni di Stregna, di Drenchia e di Grimacco; e, in certa misura, per ragioni ambientali e di necessità, anche le vallate di avanscoperta di San Pietro e di Savogna.
Al tempo della «liquidazione» del Cementificio di San Leo, che ha coinciso con la « serrata » a Cividale del Friuli della fabbrica di estratti tannici, una donna del luogo ebbe a dirci con animo accorato : « Ma chi è che vuole la nostra completa rovina? D’ora in poi non rimarrà che mangiarci l’un l’altro ! ». I commenti qui guasterebbero.
Ad ogni modo, a un centinaio di metri appena da quella che fu la sede amministrativa e tecnica del Cementificio, abbiamo con sorpresa rilevato che il vecchio ponte sul Cosizza non è stato ancora rinnovato; ponte che serviva non solo alle necessità logistiche del Cementificio ma anche, e soprattutto, per recarsi nella frazione di Pikon sita assai in alto nel monte. Qui, però, va precisato che finora per raggiungere Pikon, è utilizzabile soltanto un tratto disagevole di strada non superiore al chilometro e che per legare detta località a Merso di Sotto e al resto della bassa vallata occorre ancora costruire un buon tratto di carreggiata.
Trovandoci in questa zona, non possiamo non rammentare che, a suo tempo, essa fu sede della « Banca di Merso» (Mjerska banka = Parlamento) e che allora le «Vicinie» (Comuni) godevano di una rassicurante protetta autonomia politica e amministrativa.
la vallata entrerebbe in una fase di attività tale da creare immediato sollievo e benessere ; e se a tutto ciò fosse possibile aggiungere anche un pizzico almeno di industria alberghiera per quanto riguarda la parte turistica, che, data la particolare natura del luogo non potrebbe che svilupparsi in modo rapido e rigoglioso, la rinascita economica sarebbe senz’altro da ritenersi un fatto compiuto.
Ed accanto all’industrializzazione ed al turismo avranno campo di svilupparsi, e più agevolmente, tutte le attività tradizionali: del monte, della campagna, della stalla, dell’artigiana-to; e potranno, ancora, sorgere cooperative e tutti quegli enti, anche culturali, che tornano a vantaggio dell’intera popolazione.
In tal modo scomparirà dalla faccia della vallata ogni residuo di miseria e di preoccupazione per il domani e nel contempo verrà posta finalmente la parole « fine » alla dolorosa piaga dell’emigrazione che da un bel po’ va spopolando paurosamente ogni borgata.
CENT A
Folkorna skupina povabljena
na Portugalsko
Folklorna skupina « Chino Er-macora » iz Cente, ki jo vodi Vittorio Gritti in ki je zelo poznana po Italiji in v inozemstvu zaradi svojih številnih uspešnih nastopov, bo v teh dneh sodelovala na mednarodnem folklornem festivalu v Santarem na Portugalskem, kjer bo predstavljala Italijo. Centska folklorna skupina je namreč zelo dobro iz-vežbana in na zelo visoki umetniški stopnji, pa čeravno jo sestavljajo hčere in sinovi, ki čez dan trdo delajo v fabriki, doma ali na njivi in najdejo samo zvečer nekaj časa za pevske vaje. Upamo, da se bodo tudi tokrat dobro izkazali in se uvrstili med prve.
SUB I D
Po volitvah so se spomnili gospodje v Vidmu, da obstajajo nekje tudi vasi Subid, Malina in podobne. Podobne namreč v tem, da so nekje na koncu sveta in se malokdo zmeni zanje. Prejšnji teden pa je vendarle prišel v Ah-ten neki poslanec in je sklical na občino posvetovanje, kako pomagati temu gospodarsko zaostalemu kraju.
Navzoči so ugotovili, da je cesta iz Maline v Subid že taka, da skoraj ni več cesta. Manjka po teh vaseh vodovod. Električna luč pa tako slabo brli, da skoraj belje vidiš brez nje. Našteti bi morali še marsikatere druge pomanjkljivosti, a če bi se oblastniki zavzeli vsaj za tiste zadeve, katere smo danes našteli, bi bilo že dosti storjenega.
S LEO - ECCO L’IMMAGINE DI QUELLA CHE FU UN’OPEROSA L UTILE INDUSTRIA: UN CUMULO DI RUDERI. NON SI VEDONO NA TURALMENTE LA MISERIA E I DOLORI LASCIATI DIETRO DALLA SCOMPARSA DEL CEMENTIFICIO
UNA SUGGESTIVA VISIONE DELLA MAGNIFICA VALLATA DI SAN LEONARDO CHE ATTENDE DI ESSERE INDUSTRIALIZZATA A BE NEFICIO DELLE POPOLAZIONI DEI COMUNI E DELLE CONVALLT CHE SU DI ESSA GRAVITANO
Mentre proseguiamo per l’agevole strada di fondo valle, volgendo lo sguardo in alto a levante, scorgiamo il Santuario di Castelmonte: vi arriveremo anche lassù, nel ritorno, ma per una strada che dopo la borgata di Jagnjed si fa aspra e pressoché impraticabile -pel fondo pietroso e disuguale; e in questo tratto, ad Altana, abbiamo notato sopra l’architrave di una cappella votiva rimessa a nuovo una dicitura bilingue, questa : «Maria sine labe concepta ora prò nobìs », «Marija brezmadežna spočeta prosi za nas ».
Ma ci attira e sorprende di più il quadro frontale formato dalla stupenda visione dell’inrievato Kanin, del Matajur e del Km: una trilogia alpina cui la luce solare rende brillanti e quasi incandescenti le candide nevi; e con tanto richiamo della natura, con tanto fascino promanante dall’incantevole vallata, che quasi ti conturba e rapisce, ci siamo chiesti perchè si aspetta ancora per costruire una grande strada turistica che da San Leonardo porti a Castelmonte (Stara gora); una strada che permetterebbe anche di spaziare, ad un certo punto, lo sguardo sull’oonosta valle dello Judrio e oltre confine sul Monte Corada e buon tratto del Collio.
Lunga la sosta a Sfrutto, più breve a Osgnetto e Crostù. Ma è a Scrutto — dove uomini e donne ci hanno riferito, oltreché delle paure patite, dei
gravi danni provocati ai modesti coltivati dalle periodiche tracimazioni della K tzica le cui acque, durante le piene o per l’imperversare di violenti e persistenti temporali, riescono ad invadere, a causa dei precari argini, perfino il paese e più rovinosamente la parte bassa — che abbiamo tirato le nostre considerazioni sulla vallata, anzi, meglio, sulla piana di San Leonardo, e sugli sforzi compiuti dall’Ammi-nistrazione comunale.
Il Comune di San Leonardo, guidato da un Sindaco che ha a cuore le sorti della popolazione e che sa perlomeno vedere giusto, finora ha cercato di far fronte come meglio ha potuto a certe inderogabili esigenze, e naturalmente ne' limite delle sue possibilità finanziarie, che, per la verità, sono assai relative. Sicuramente avrebbe fatto di più se avesse potuto ottenere i crediti e le garanzie necessarie.
E’ quindi da augurarsi che il Comune di San Leonardo continui sul piano dei buoni propositi e che anch’es-so si abbia a suo tempo parte di me rito in quella che chiameremo la «battaglia per la rinascita economica della valle di San Leonardo».
Ed è proprio della vallata che parleremo poiché è qui, secondo noi, che sta la chiave di volta della rinascita economica dell’intera zona e, di riflesso, delle vallate viciniori; e questa chiave di volta non può avere che un nome : industrializzazione. Infatti, con la creazione di opportune fabbriche — per la lavorazione e la conservazione della frutta, falegnamerie, acciaierie — e con il ripristino del Cementificio,
6tra* 4
MA T A J U R
P(
MIII
I
Ml«
IZ TIPANE V KRNAHTSKI DOLINI
KOMUNSKI SVET IZGLASOVAL NEZAUPNICO ŽUPANU IN OŽJEMU KOMUNSKEMU ODBORU
Ljudje so proti privatnim interesom nekaterih administratorjev in zahtevajo naj komun skrbi za interese vseh občanov - Poziv zastopnika manjšine na enotnost vseh vasi in na soglasje vseh komunskih svetovalcev, da se prepreči prihod komisarja
Iz Nadiške
]
Na zadnji komunski seji, ki se je vršila dne 15. junija t.l., ni bilo mogoče razpravljati niti o eni točki dnevnega reda (vseh jih je bilo 9), ker je prišlo do spora med županom in odborniki, zaradi katerih je zašla v krizo celotna komunska administracija.
Seja se je začela ob 20. uri in že takoj v začetku so nekateri odborniki na veliko začudenje komunskih svetovalcev in številnih prisotnih ljudi stavili predlog, naj se izreče nezaupnico županu. V predlogu so navedli več upravnih nepravilnosti, ki naj bi jih po njihovem mnenju zagrešil župan. Med drugim so mu očitali:
1 ) da je preprečil otvoritev poštnih uradov v Prosnidu in v Viskorši ;
2) da je preprečil dograditev ceste med Platiščem in Prosni-dom;
3) da se premalo briga za najbolj zanemarjene vasi;
4) da izdaja ukrepe brez vednosti komunskega sveta in celo
brez predhodnega posvetovanja z adborniki itd.
Za predloženo mezaupnico je glasovalo 10 svetovalcev, proti 4. Na podlagi takega izida glasovanja, bi bilo pričakovati, da bo župan dal ostavko. To pa se ni zgodilo, pač pa je župan izjavil, da če so bile pri komunski ad ministraci ji kakšne pomanjkljivosti, nosi zanje odgovornost celoten komunski ožji odbor (Giunta Comunale).
Takrat pa je posegel v debato tudi predstavnik manjšine Voj-mir Tedoldi, ki je predložil spričo takšne nesložnosti v ožjem komunskem odboru novo resolucijo, ki jo tu v celoti objavljamo : «Komunski svet, potem, ko je slišal diskusijo o nezaupnici županu zaradi slabega delovanja komunske administracije; upoštevajoč, da župan ni podal ostavke, katere je zahtevala od njega večina in upoštevajoč tudi, da župan ni podal ostavk, ker po njegovem mnenju odgovornost, katero mu pripisujejo, nosi celoten ožji komunski odbor; ker ni mogoče v sedanjem stanju rešiti številnih perečih lokalnih problemov; u-makne svoje zaupanje celotnemu ožjemu komunskemu odboru in ga poziva, naj odstopi svoj mandat».
Za to resolucijo je glasovalo 6 svetovalcev, proti jih je bilo 6, dva pa sta se vzdržala. Potemtakem je torej zgubil tudi ves ožji občinski odbor večino v občinskem svetu. Kljub takemu izidu pa so ostali na svojih mestih tako župan, kakor odborniki in debata se je nadaljevala vse tja do jutra naslednjega dne.
Domačini ugotavljajo, da tako stanje, ki traja že več let in se je na omenjeni seji samo še bolj zaostrilo, ne more in ne sme trajati še naprej. Zato bi moral komunski svet odločno in složno pozvati župana in komunske odbornike, da vršijo v redu upravo komunskih poslov, ki jim je bila
zaupana, če se kaj takega ne bo zgodilo, lahko pride do komisarske administracije, z vsemi negativnimi posledicami, ki ji nujno sledijo.
Svetovalec Tedoldi je zato naslovil v imenu manjšine v komunskem svetu posebno pismo na tamkajšnje občane.
V tem pismu poziva vse prebivalstvo občine naj se strne v o-brambi skupnih občinskih koristi ter ugotavlja, da tudi občinski odbor, ki bi moral nositi odgovornost za eventualne nepravilnosti ali pomanjkljivosti v občinski upravi skupaj z župnaom, ni hotel dati svoje ostavke, čeprav mu je bila izglasovana nezaupnica od strani občinskega sveta.
V pismu se poudarja, da bi bilo treba obravnavati občinske za-
deve z večjo resnostjo in bi morali pri tem sodelovati vsi občinski svetovalci in odborniki. Vsi bi morali gledati predvsem na splošne občinske in ne na svoje zasebne koristi, če med občinskimi upravitelji ne bo sloge, ni izključeno, da bo prišlo do komisarske uprave, kar pomeni ne samo povečanje upravnih stroškov, ampak bi bilo to tudi dokaz, da Občinarji ne znajo, ali niso zmožni sami upravljati svoje zadeve. Zato je nujno potrebno, da pride med upravitelji tipanske občine zopet do složnega sodelovanja, župan in občinski odbor naj pristopita k delu, da bodo deležni tudi podpore opozicije, ki je pripravljena sodelovati povsod, kjer gre za ukrepe v splošno korist občanov.
Mali obmeini promet skozi Štupco
Mesca maja je mednarodno gibanje skozi obmeini prehod v štupci doseglo rekordno število, saj je prekoračilo mejo v tem času kar 16.175 ljudi italijanske in jugoslovanske narodnosti ter 3.526 tujcev.
Tudi promet z avtobusi med I-talijo in Jugoslavijo je bil letos maja znatno večji kot lani v tem času. Avtobus, ki vozi iz Čedada v Tolmin, je prepelial 1.080 potnikov, jugoslovanski avtobus na isti progi Tolmin-čedad pa 2.404.
Tudi skozi ostale obmejne bloke so bili prehodi številni. Tako je bilo skozi Učjo 591 prehodov, skozi Polavo pri čeplatiščih v so-vodenjskem komunu 702, skozi Solarje pri Dreki 688, skozi Most Klinac 359, skozi Mišček 783, skozi Kum 56, skozi Boketo pri Topolovem pa 46 prehodov. Vsega skupaj je bilo meseca maja kar 24.362 prehodov.
Mali obmejni promet narašča vidno iz dneva v dan. Ljudje na obeh krajih meje čutijo nimar večjo potrebo eden po drugemu in tako se utrjuje tuti tista prijateljska vez, ki je prvi predpogoj za bratsko sožitje obeh narodov.
ČEDAD
Ministrstvo za javna dela (Ministero dei Lavori Pubblici) je dodelilo 55 milijonov lir kontri-buta za ojačen j e vodovoda «Poja-na », ki daje vodo vsemu čedad-skemu okraju in 50 milijonov lir za gradnjo novega doma za onemogle.
Filiala videmske « Cassa di Risparmio » v Čedadu je dala na razpolago 900.000 lir v dobrodelne namene, ki bodo takole razdeljene : 200.000 otroškim vrtcem, 250.000 asistencialnim ustanovam in 200.000 kulturnim in športnim društvom.
Komunska komisija za komer-cio je te zadnje čase dala tri licence za odpret nove butige: Dino Sabbadini bo odprl mesarijo (mesnico), Mario Valentinuzzi botego s športnimi artikli, orožjem in igračami in Eda Nardini slaščičarno ( pasticceria ).
Iz Terske
Za boljši mednarodni promet (med Italijo in Jugoslavijo) naj se odpre v Učji (v Belem potoku) blok prve kategorije.
V preteklosti smo že večkrat obravnavali problem, na katerega se danes spet povračamo, ker smo mnenja, da je neobhodno potrebno spremeniti obmejni prehod v Učji v blok prve kategorije, ker se bo samo na ta način zapuščena in revna Učja mogla poživiti in se okrepiti tudi turizem v Terski dolini, ki je danes šele v povojih.
Kot znano, obstoja v Učji že obmejni blok druge kategorije, katerega se morejo posluževati samo prebivalci deset kilometerske-ga obmejnega pasu. To je velika škoda, da ni dostopen prehod vsem, kajti ta prehod direktno povezuje Tersko dolino z Bovškim kotom in gornjo Soško dolino.
Zadnje čase so se med kompetentnimi organi že začela razvijati pogajanja, da bi postala Učja blok prve kategorije in izgleda, da pogajanja ugodno potekajo, ostaja le odprto vprašanje, kje najti primeren prostor za gradnjo carinskih uradov. Cesta, ki vodi po Terski dolini je dobra, saj je asfaltirana tja do Muzcev, treba bi jo bilo urediti še naprej do meje in seveda tudi na jugo-
slovanski strani, da bi se mogla vzpostaviti redna avtobusna proga.	t
Z nekoliko dobre volj'’ se bo	r
de'c vse rešiti in tako ss bo mo-	e
già tufi Učja, ki je ena najbolj	i
zapuščenih vasi videmske provin-	r
ce, rešiti izolacije in se tudi eko-	r
nom.sko nekoliko opomoči. Kak-	t
šnc koristi prinašajo obmejni	,
pr'bedi prve kategorije vemo vsi,	^
koliko so si opomogle na primer	i
vasi okoli štupce v Nadiški doli-	,
ni ali pa drugi kraji v Kanalski	;
dolini in na Goriškem.
Prehoda v Učji se bodo lahko posluževali ne samo domači turi- ' sti. emrak tudi tujci, največ Av-striici, ker bedo gotovo raje šli j na Bovško in potem proti Predelu v Kanalsko dolino skozi Učjo. kot da bi se nazaj vračali zopet	'
po isti peti. Na ta način se bo pospešil torei ne samo lokalni,	\
ampak tudi mednarodni turizem.	1
Fojda
V ČENEBOLO PO ASFALTIRANI CESTI
Skoraj nam ni bilo mogoče verjeti, ko smo slišali pravit, da bo i kmalu mogoče priti do čenebole, vasi, ki leži skoraj 700 m visoko v hribih nad Fojdo, po asfaltira- ! ni cesti. Nismo mogli verjeti za- 1 radi tega, ker je sedanji dostop do Čenebole zelo težaven prav zaradi slabe, j amaste, razrite in zanemarjene ceste.
Komunska administracija namerava valorizirati v turistične namene vse gorske vasi komuna, ki so v resnici prav privlačne, le udobnosti ne bo našel v njih noben turist, če izključimo dobro vodo, zrak ter lep razgled po furlanski ravnini. Z deli bodo pričeli v kratkem in bodo tudi kmalu končana, saj je čenebola oddaljena od Padklapa, od koder bodo asfaltirali cesto, samo 6 kilometrov.
NESREČA PRI DELU. Pretekli teden si je hudo poškodoval roko naš vaščan 74 letni Alessio Vanone. Kar je delal v kleti, mu je prišla roka pod sod in mu zmečkalo tri prste. Peljati so ga morali v čedadski spital.
NA KRATKO POVEDANO
SV. LENART. V špital so morali peljati 57 letnega Cirila To- i mazetiča, ker mu je prišlo slabo in mož je udaril z glavo ob tla in dobil hudo rano nad očesom in pretres možganov. Ozdravil bo v treh tednih.
MARIJA BERGNACH se je poročila maja meseca z železničarjem Fulviem Santomauro. Prijatelji in znanci jima želijo dosti sreče in zdravja v zakonskem stanu.
KOSCA. Dne 13. julija bo slavil naš priljubljeni župnik g. Jožef Kjačič 50 letnico mašniškega posvečenja. Na dan zlate maše bo prišlo v našo vas vse polno ljudi iz vseh okoliških krajev, da bodo počastili ta visoki jubilej domačega župnika. Dne 21. julija pa bo v Sv. Lenartu, od koder je g. Kjačič doma, proslava še v večjem obsegu.
IBANA. Prejšnji teden so ka-rabinerji iz Stare gore odstranili neko ročno bombo, ki so jo uša-fali blizu glavne ceste. Pravijo, i da so to bombo pustili tam še i vojaki iz prve svetovne vojne.
PRAPOTNO. - šestnajstletni Giancarlo Petruša je pri igranju z žogo (football) tako nesrečno padel, da si je zlomil levo nogo. Ozdravil bo v enem mesecu.
Tudi 6 letnega Giovani j a Duri so morali peljati v špital, ker je padu in si zlomil desno roko.
Pogled na vasi komuna Tipana
PROSNID. Dnevni red zadnjega komunskega sveta je med drugim vseboval tudi točko o popravilu« pokopališč, ki so skrajino zanemarjeni; na žalost se o tem ni razpravljalo in torej se tudi ni nič ukrenilo zaradi nesložnosti večine v komunskem svetu. Evo kako zgleda pot.opališče v Prosnidu.
VISKORŠA (Kmahtska dolina); pogled na skupino hiš na «Horici» in stari vodnjak, kler ieratica» pere «plahute». V ozadju se veličastno dviga pogorje Velikega vrha (1.626 m), od koder se nudi krasen razgled po širni furlanski ravnini, tja do Jadranskega morja.