OGLAŠAJTE V '
NAJBOLJŠEM
SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrslngi tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXn. — LETO XXXIL
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), DECEMBER 15, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 245
NOVI GROBOVI
Mike želko
Nagloma je preminil včeraj zjutraj na delu pri New York Central železnici Mike Želko, star 73 let. Stanoval je ha 914 B. 239 St. Doma je bil iz vasi Čimec, fara Mirna peč na Dolenjskem, kjer zapušča več sorodnikov. V Ameriki je bival 46 let in je bil član društva Cvetoči Noble št. 450 SNPJ.
Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, rojeno Jarc, doma iz vasi Podlipa, fara Ajdovec na Dolenjskem, hčer Mrs. Mollie F'ioss, v Jugoslaviji pa tri hčere: Mary Novak, Ana Stermec in Frances Jarc, 30 vnukov ter tri pravnuke in veliko sorodnikov. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 8:15 uri iz Želetovega Pogrebnega zavoda, 458 e. 152 St., v cerkev sv. Kristine ob 9. ^ri in nato na pokopališče Calvary.
•JOHN CICICII
Kakor smo včeraj poročali, je preminil v Lakeside bolnišnici po težki bolezni splošno pozna-John Cicich, star 58 ' let. Stanoval je na 15306 Ridpath Ave., zadnjih 30 let pa je vodil "-briYRlca jia jigl.
ftia je bil iz sela Bobavac, kjer zapušča hčer Katarino Klarič, Sestro Agnes Kovačevič in več Sorodnikov. V Ameriki je bival 38 let in je bil član društva "Waterloo Camp" št. 281 WOW, pri kateremu je bil tajnik več let, društva "Sloboda" št. 235 JlBz.in podr. št. 3 SMZ. Bil je •^ed ustanovitelji Hrvatske kulturne organizacije ter v direk-toriju Hrvatskega doma na Waterloo Rd.
Tukaj zapušča soprogo Mary, I'ojeno Skully, sina Matt, 2 vnu-in več sorodnikov. Pogreb se ^rši v soboto zjutraj ob 9:30 ^ri iz želetovega pogrebnega ^^■Voda, 458 e. 152 St., na pokopališče Calvary.
*
^MELIJA JAKOPIN
Po daljši bolezni je preminila ^ Lakeside bolnišnici Amelia Ja-j^opin, rojena Pozek, stara 49 stanujoča na 736 e. 232 St. ^oma je bila iz Št. Petra pod sv. 'Gorami, Spodnje Štajersko.
Tukaj zapušča soproga Anto-''a. doma iz Št. Vida pri Cerkni-ki je ravno pred par dnevi ^°bil žalostno vest, da je tam ^Jftrl njegov oče Anton v častit-Ijivi starosti 93 let, mater Jo-®®Phine Berčič, sestro Mrs. Rose ^Upis in več sorodnikov. Pogreb ^ vrši v soboto popoldne ob 1:30 uri iz Želetovega pogrebne-Sa zavoda, 458 e. 152 St., na
t^akeview pokopališče.
*
KOVACH
^ Mestni bolnišnici je umrl Kovach, star 65 let, stanu-na 909 Addison Rd. Več let delal v solini, dokler ni tovar prenehala obratovati.
Tukaj ne zapušča sorodnikov, a- pogreb skrbi družina Zalo-^r, pri kateri je bila na stano-^nju več let. Truplo bo položeno f a. mrtvaški oder v petek zjutraj ^ pogreb se vrši popoldne- ob •30 uri iz želetovega pogrebne zavoda, 6502 St. Clair Ave., Hillcrest pokopališče.
Jugoslovani dolžijo Sovjetsko zvezo kršitve sporazuma glede vojaških misij v zonah Nemčije
BERLIN, 12. dec.—Lieut, polkovnik Momčilo Sibino-vič, načelnik jugoslovanske vojaške misije v Nemčije, je danes poslal sovjetskemu vojaškemu poveljniku vzhodne Nemčije protestno noto, v kateri pravi, da so sovjetske oblasti prekršile sporazum z zapadnimi silami glede vojaških misij v vseh okupacijskih zonah Nemčije. . Jugoslovanski protest
je v
zvezi z izgonom članov jugoslovanske vojaške misije iz vzhodnega sektorja Berlina. Jugoslovani so imeli stanovanje v sovjetskem sektorju, urade pa v angleškem.
Ker jugoslovanska vlada ni priznala nove vzhodno-nemške vlade je bil protest poslan sovjetskemu poveljniku gen. Vasiliju Čuikovu. Polkovnik Sibino-vič je protestiral tudi proti blokadi jugoslovanske trgovinske misije in zahteval, da se vsem Jugoslovanom, katerih je 21, za^ gotovi svobodno gibanje in umakne policijo izpred hiš, v katerih so stanovali. V jugoslovanskem protestu se nadalje zahteva, da se Nemci prenehajo vmešavati v zadeve jugoslovanskih misij, kakor je to predvidevano v sporazumu med štirimi velikimi silami, ki je bil sklenjen v oktobru leta 1945.
Čeprav so jugoslovanski člani vojaške misije dobili dovoljenje, da se izselijo iz sovjetskega sek-"lljlhove stvari bilg "zaplenjene. Polkovnik Sibinovič je v protestni noti zahteval, da se jugoslovansko imovino vrne.
Tudi zapadne sile so protestirale proti sklepu notranjega ministrstva vzhodne Nemčije v zvezi z izgonom članov jugoslovanske misije. V protestni noti od zadnje sobote so opozorile, da akcija proti Jugoslovanom predstavlja kršitev sporazuma med štirimi silami, po katerem sporazumu je zajamčen svoboden vstop v vse zone vsem članom Zavezniškega kontrolnega sveta.
Letne seje
Letna seja društva "Washington," št. 32 ZSZ se vrši v petek zvečer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Pričetek točno ob sedmih. Na dnevnem redu bodo volitve uradnikov in druge zadeve. Po seji se vrši domača zabava in servira se prigrizek. Članstvo je vabljeno, da se udeleži v obilnem številu.
Društvo "Združene Slovenke," št. 23 SDZ ima svojo letno sejo nocoj ob 7.30 uri v navadnih prostorih. Članice so yab-Ijene, da se udeležijo te važne seje.

Vile rojenice
!
I \
Vile rojenice so se zglasile pri družini Mr. in Mrs. Joseph Vulič, 941 Rudyard Rd., in pustile v spomin zalo hčerko-prvorojenko, kateri so dali ime Mary Jo. Mlade mamice dekliško ime je bilo Josephine Koshak ter je hči Mr. in Mrs. Joseph Koshak, ki sta postala sedaj prvič stari oče in stara mati, kakor tudi starši očeta Mr. in Mrs. Vulič. Čestita-
Amerika bo še leta trosila 20 milijard za obrambene namene
WASHINGTON, 15. dec.—Odbor businessmenov je danes objavil poročilo, v katerem pravi, da bodo Zedinjene države za obrambene namene trosile še mnogo let po $20,000,000,000 na leto. Obenem je odbor opozoril, da so vsled pretiranih akcij proti subverzivnih aktivnosti ogrožane svobodačine posameznikov.
V stroške obrambe je odbor vključil tudi stroške za oboroževanje ne-komunističnih 3ržav, za razvoj atomske energije, radio oddaje itd.
"Ozračje suma je ugodno za rast politične policije. Uradi, ki imajo pooblastila, da vršijo preiskave, se večkrat spremenijo v organe zatiranja in strahova-nja. Potrebne lojalnostne preiskave lahko poslabšajo in spremenijo v organe zatiranja in strahovanja. Takšne lojalnostne preiskave se lahko poslabšajo in spremenijo v lov na čarovnice, ki ogroža celotni ustroj individualne svobode."
Na koncu pa je v poročilu rečeno:
"Strah pred vojno lahko vlada nad našim življenjem eno celo generacijo; vanjostni izdatki tako za inozerhstvo kot doma lahko izčrpajo vire dežele in težko obremenijo svobodno ameriško družbo."
Poročilo je pripravil poseben odbor, kateremu načelu je blagajnik Eastman Kodak Co. V odboru pa so najbolj znani businessmen! in bankirji, kakor predsednik General Electric Philip D. Reed, predsednik filni-ske zveze Eric Johnston, predsednik Federal Reserve banke iz St. Lousi Chester C. Davis itd.
ŠESTN^AJST UBITIH V EKSPLOZIJI V TOVARNI KONZERV
SIOUX CITY, 14. dec.— Šestnajst oseb je bilo danes ubitih v tovarni konzerv Swift & Co., ko je prišlo do nepojasnjene eksplozije. Pričakuje se, da se bo pod ruševinami našlo še par trupel.
Poleg ubitih je več kot 90 oseb težje ali pa lažje ranjenih.
Mestni uradniki pravijo, da je do eksplozije verjetno prišlo radi naravnih plinov, toda za enkrat se ne ve, kje in kako je eksplozija bila povzročena. Vsled eksplozije je cel blok hiš v okolici tovarne bil poškodovan.
Uradniki Swift & Co. so izjavili, da je bilo na delu okrog 1,000 delavcev. Ker je vsled gostih plinov ovirano reševalno tjelo, se veruje, da bo vkupno število žrtev okrog 35 ubitih in do 200 ranjenih.
Delavci, ki so delali v tovarni, ko se je eksplozija pripetila, pravijo, da so imeli vtis, kakor da je cela tovarna zletela v zrak. Mnogi, ki so se rešili, ne vedo kako so prav za prav prišli iz tovarne na prosto in kaj se je zgodilo z njihovimi to-, variši, ki so ostali notri.
Odvetnik kupil svoji tajnici moža za $500
LOS ANGELES, 14. dec.— Bogati odvetnik Claud B. Andrews je danes na sodniji priznal, da je svoji bivši tajnici kupil moža za $500, da ne bi rodila nezakonskega otroka.
Toda odvetnik je zanikal obtožbe, da je on oče otroka.
Bivša tajnica Mrs. Helen Nichols je tožila bogatega odvetnika, da jo je zapeljal in jo pustil na cedilu, potem ko ji je leta 1939 v Las Vegas, Nev., kupil moža, katerega pa po poroki ni nikoli več videla. S kupljenim možem se je Mrs. Nichols sodni jsko ločila leta 1942 in po raz-poroki stopila v zakon s sedanjim možem. Od odvetnika, za katerega trdi, da jo je zapeljal, zahteva $150 na mesec in $7,700 za stroške.
Lepa darila za dom
Mr. Jerry Bohinc priporoča družinam, da si za božične praznike nabavijo lepo skupno darilo, ki bo v razvedrilo in zabavo skozi dolgo vrsto let. V njegovi trgovini Northeast Appliance & Furniture na 22530 Lake Shore Blvd. imajo na stotine velikih in majhnih predmetov, s katerimi razveselite očeta, mater, sina ali hčerko ali prijatelja. Posebna privlačnost so televizijski aparati, katerih ima zelo veliko iz-bero na ogledu v posebnem prostoru, kjer si lahko natančno ogledate velike ali majhne stile. Obiščite trgovino, predno kupite, in prepričajte se, da-si lahko prihranite denar.
Izredna seja
Nocoj ob sedmih se vrši izredna seja društva "Cvetoči Noble," št. 450 SNPJ v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave Ukreniti bo treba radi pogreba pokojnega člana Mike želko. Članstvo je prošeno, da se udele ži v obilnem številu. ,
Trajčo Rostov je obsojen na vislice kot agent zapadnih si in "titovec"
Francoska nevesta razočarana v Ameriki
Francoska vojna nevesta Mrs. Jeannie Teacher, ki si je predstavljala Ameriko za obljubljeno deželo, je danes nekam razočarana. Njena dva otroka, stara šest in tri leta, sta hudo prehla-jena. Njen mož pa je dobil ukaz, da se mora izseliti iz sedanjega stanovanja na Warren St. Javno stanovanje jima je bilo obljubljeno že v decembru 1947, toda doslej od teh obljub ni nič.
Koncert Litvincev
Voditelji litvinskega radijskega programa, ki je oddajan po tam WSRS radijske postaje, priredijo v nedeljo popoldne ob štirih svoj prvi koncert v Mestnem avditoriju. Med drugimi umetniki na vsporedu bodo nastopili tudi trije, ki so si pridobili priznanje in sloves med svojim narodom tu v Ameriki in v Evropi V petju bosta nastopila Stasya Baranauskis in Mias Josephine Kristolaitis, Mrs. Biruta Smeto-na bo pa pokazala svojo umet nost na klavirju.
Sodnija potrdila legalnost nove ohijske glasovnice
Ohijska najvišja sodnija je včeraj soglasno potrdila, da so volilci na preteklih november-skih volitvah glasovali za spremembo glasovnice.
Z odlokom sodnije je zavržena stara "straight ticket" glasovnica in sprejeta nova, po kateri bodo volilci lahko glasovali le za kandidate posamezno.
Nasprotniki spremembe gla-glasovnice so se obrnili na najvišjo sodni jo, ker po njihovem mnenju ni za spremembo glasovala zadostna večina vseh volil-cev. Oddanih je bilo vkupno 2,303860 glasov, od teh 1,077,693 za in 750,206 proti.
Za spremembo glasovnic so največ agitir'ali republikanci.
Nova glasovnica bo prvič rabljena na volitvah prihodnjega novembra. Ohijska državna le-gislatura bo pripravila nova pravila za glasovanje.
Dva napada na ženske
Snoči je prišlo do dveh novih napadov na ženske.
135?& Euclid AVe. je np. znani moški napadel Mrs. McAfee, ki pa se je vprla in začela vpiti na pomoč. Uspelo je, da"je napadalcu zbežala in se zatekla v neke*hišo.
Drugi napad se je pripetil na 10703 Lee Ave. Drzni napadalec se je vtihotapil v klet neke stanovanjske hiše, kjer je Mrs. June Stone prala. Ko je opazila neznanega moškega, je Mrs. Stone zavpila, nakar je moški zbežal in pri begu na ulico pocfrl neko ženo in otroka.
Včerajšnja napada na dve ženski sta jasen dokaz, da se kljub poostrenim akcijam policije še ni uspelo zavarovati ženske pred vedno bolj drznimi in tudi bolj brutalnimi napadi.
Ndvi uradniki
Na letni seji društva "Cvetoči Noble," št. 450 SNPJ so bili izvoljeni sledeči uradniki za leto 1950: Frank Podbevšek, predsednik; John Zupančič, podpredsednik ; Frank tegel, tajhik, 960 E. 239 St., tel. RE 4399; Justin Matrinčič, blagajnik; Mary Dodič, zapisnikarica, nadborni odbor: Andy Jerman, Frank Mi-helich in Math Klemen; zastopnik za Federacijo SNPJ Frank Habich, za Klub društev SDD Frank Podboršek in Frank Habich, za farmo SNPJ Frank Habich, za Sans Frank Tegel. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki.
Društvo bo Še nadalje včlanjeno v Prosvetno Matico in podpiralo kulturne ustanove po možnosti. Ob tej priliki se je društvo spomnilo tudi dveh svojih članov, ki sta že več let bolna, John Krnc in John Jezerc, ter jima je darovalo vsakemu $10 in tri-mesečni asesment za božično darilo.
Prestala operacijo
Poznana Mrs. Jennie Eržen iz 1104 E. 72 St. se nahaja v Charity bolnišnici, kjer je včeraj srečno prestala težko operacijo Prijateljice jo lahko obiščejo, mi ji pa želimo skorajšnje popolno okrevanje!
SOFIJA, 14. dec.—Bivši zastopnik bolgarskega ministrskega predsednika Trajčo Rostov je bil danes obsojen na smrt na vislicah kot anglo-ameriški agent in "titovec."
Ostali soobtoženci na obravnavi v Sofiji, ki so priznali krivdo in prosili milost, so bili obsojeni na zaporne kazni od osem let do smrti.
Od obtožencev je edini Kostov zanikal obtožbe. Na obravnavi zadnjo sredo je izjavil, da se ne smatra krivega za nobeno dejanje oipenjeno v obtožnici. Toda njegov odvetnik je priznal, da so obtožbe podprte z dokazi in mu je svetoval, naj se skesa.
Kostov, ki je star 54 let, je izjavil, da se je zavedal, da "osebna stremljenja, niso dovoljena voditeljem komunistične stranke," toda pristavil je, da ste nikoli ni ukvarjal s proti sovjetskimi aktivnostmi.
Stalin je opozoril na nacionalizem Kostova
Eden od obtožencev, Nikola Pavlov Kolev, ki je bil administrativni sekretar Politbiroa bolgarske Komunistične stranke, je na pričanju izjavil, da je sovjetski premijer Stalin opozoril bolgarske komuniste, da je Kostov nacionalist. Dogodki so se po tej obsodbi s strani Stalina liiiix) Vfatili.
Kolev je bil obsojen na dosmrtni zapor.
V teku obravnave je bilo večkrat omenjeno tudi ime ameriškega n^inistra v Sofiji Donalda Heatha, ki da je dajal Kostovu navodila.
(Zedinjene države so v zvezi s tem omenjanjem Heatha poslale bolgarski vladi protestno noto, v kateri so med ostalim omenile, da se je Heatha premišljeno vmešalo v obravnavo).
Kostov in ostali soobtoženci so bili med ostalim obtoženi, da so hoteli strmoglaviti pro-so-vjetsko vlado v Bolgariji in upo-staviti novo, ki bi bila naklo-
njena zapadnim silam. Obtožnica tudi omenja, da so hoteli priključiti Bolgarijo k Jugoslaviji in so zato delali skupaj z jugoslovanskimi agenti. Najtežja obtožba pa je bila, da so snovali umor bolgarskega voditelja, pokojnega Georgi Dimitrova.
Zedinjene države zopet podpirajo kitajske nacionaliste
TAIPEH, Formoza, 14. dec.— Diplomatični krogi so razkrili, da so ameriški predstavniki že zadnji mesec prišli v stike s kitajskim nacionalističnim diktatorjem Ciangkajšekom, ki da je obljubil "polno sodelovanje," če bodo Zedinjene države poslale "najvidnejše ljudi," ki bi pomagali pri obrambi otoka Formoze.
Čeprav ameriški uradniki na Formozi niso hoteli podati nobenih komentarjev, obveščeni krogi pravijo, da Zedinjene države pošiljajo na Formozo večje količine orožja. Nekateri krogi menijo, da ae , to orožje pošilja Čiafigitajseku iz sTfelada v znesku $75,000,obo, ki ga je kongres določil za proti-komunistične aktivnosti v Aziji. Kongres je pooblastil predsednika Truma-na, da ta denar uporabi kjer koli hoče.
Zedinjene države zelo skrbi usoda Formoze, ki jo smatrajo za strateško važen otok. Toda kitajski komunisti so obljubili, da bodo Formozo osvobodili leta 1950.
Zgleda, da so obnovljene govorice kitajskih nacionalistov o reformah na Formozi v zvezi z njihovimi pričakovanji, da jim bodo Zedinjene države poslale nadaljno pomoč.
ZDRUZENE DR2AVE INDONEZIJE BODO USTANOVUENE 27. DEC.
JOGJAKARTA, Java, 14. dec.—Indoneški parlament je danes odobril sporazum, ki je bil sklenjen v Hagu in po katerem bodo 27. decembra tekočega leta ustanovljene Zedinjene države Indonezije.
Sporazum je bil podpisan med Nizozemci in indoneškimi predstavniki po sklenitvi premirja v Indoneziji. Takoj po vojni se je v Indoneziji začelo močno gibanje za neodvisnost in je prišlo do ogorčenih spopadov med domačini in nizozemskimi zavojevalci.
Za ratifikacijo sporazuma je glasovalo 226 poslancev, proti 62, 31 pa jih ni glasovalo. Za sporazum so glasovali člani muslimanske in nacionalistične stranke, proti pa komunisti in njim naklonjeni poslanci.
Sporazum v Hagi velja za 72,-000,000 Indonezijcev. V sporazumu pa se nahajajo določbe, ki jamčijo Nizozemcem posebne ugodnosti v deželi, ki je zelo bogata s čajem, gumo in cinkom.
Ali bo Indonezija res neodvisna dežela?
Sporazum v Hagi smatrajo zapadne države za pravilno rešitev vprašanja nizozemske ko-
lonije. Trdijo, da bodo Indone-zijci imeli polno neodvisnost.
Z druge strani pa dežele sovjetskega bloka menijo, da je ta sporazum le krinka, da se Indonezijo zopet spravi v položaj kolonije. Ob priliki predvčerajšnjih debat v Varnostnem svetu Z. N. je ukrajinski delegat Andrej Galagan opozoril, da Indonezije! nikoli ne bodo priznali sporazuma, pač pa se mu zoper-stavili. Rekel je, da se šestnajsta indoneška brigada že bori tako proti nizozemskim zavojevalcem kot proti silam domače vlade.
V okviru Združenih narodov je bila ustanovljena posebna komisija za Indonezijo. Članice te komisije so bile Zedinjene države, Avstralija in Belgija. Galagan pa je rekel, da so te tri države pomagale pri sklenitvi sporazuma, ker si želijo razdeliti bogate vire gume, petroleja, cinka in čaja.
STRAN 2
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. #231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
raznašalcu in po po^ti v Clevelandu in izven mesta);
For One Year—(Za eno leto)
ENAKOPRAVNOST
For Six Months—(Za šest mesecev)__
For Three Months—(Za tri mesece) ...
-$8.50 , 5.00 - 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)_______
For Six Months—(Za šest mesecev)____
For Three Months—(Za tri mesece) ______
.$10.00 - 6.00 - 3.50
EnterW as Second Class Matter April 28th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
0 novi kampanji progresivnih
Naše Progresivne Slovenke se menda še vedno čudi-dijo ogromnemu odzivu na njihovo pismo, ki je bilo pri-občeno v Slovenskem Poročevalcu v zvezi z novo knjižno kampanjo. Veliko število pisem in prošenj so že prejele in jih nedvomno še bodo. Knjig "lačni" zavodi, univerze, gimnazije, posamezniki pišejo in pišejo: "Pošljite nam te in te knjige in mesečnike." V ogromni večini ne gre za romane in povesti. V vprašanju so znanstvene knjige s področja medicine, inženirstva, poljedelstva, zdravstva, kemije itd.
SVIDENJE POD GORJANCI ipo DVAJSETIH LETIH V
Tri .dobra leta so že minila, odkar sem zadnjikrat videl Dol-nejčevo Reziko. Ko pa sem obiskal gorjanske vasi, sem jo zagledal, kako sedi pred lično pobeljeno hišico na klopi in uživa ob pogledu na otroka, ki je kobacal okoli nje, se prevračal jn kazal goloto, ko da bi se hotel ponašati s tem, da je fant.
Skrivaj sem ju opazoval za debelo tepko. Pa nisem mogel dolgo ostati miren. Zasmejal sem se tako na glas in iz srca, da sta se oba prestrašila. Rezi-ka je vzela otroka v naročje in vprašujoče gledala proti tepki. Tudi če bi hotel, ne bi mogel zdržati za hruško. Stopil sem proti klopi in med smehom, ki ga nikakor nisem mogel zadržati, pozdravil mlado mater:
—	Bog ti daj zdravje, Rezi-ka!
— Ti si?
Rezika se je zasmejala še glasneje ko jaz. Prisedel sem na klop, kjer sva se oba skupaj smejala, dokler se še otrok ni začel, čeprav ni vedel zakaj.
—	Pa menda ni otrok kaj v zvezi s tisto čudno stvarjo, Rezika?
—	Boš tiho!
Vsa rdeča v obraz mi je položila otroka v naročje, sama pa odšla po okrepčilo. Zagledal sem se v rdečelični otrokov obraz in prav zares pogruntal, da je imel Globočnikov Janez prste vmes.
v
Rezika' ni bila dbma iz vasi, kjer sem j čl na^el z otrokom, pač pa iz sosednje, še više pod Gorjanci, katero so Nemci in belogardisti iz Novega mesta vsak čas obstreljevali s topov skimi granatami. Najzaljše dekle v vasi je bila in ni čudno, če so jo zastavni partizani prav radi ogledovali. Njen oče je kljub starosti pobegnil v Novo mesto med belogardiste, mati je ostala doma, kjer je, če je te mogla, odkrito kazala sovraštvo
Odkod in zakaj takšen velik odziv?/ Pretekla svetovna vojna ni v Evropi povzročila samo veliko fizično lakoto,
pač pa tudi duševno in miselno. Nedavno smo v New York Timesu čitali poročilo iz Beograda. Poročevalec med ostalim omenja, da ga je presenetilo veliko število mladih ljudi, ki stojijo pred knjižnicami in z očmi požirajo knjige, razstavljene v oknih. Žeja za znanjem je nedvomno ogromna. V današnji Sloveniji je zadnja leta po vojni bilo tiskanih več knjig, kakor pa v vseh predvojnih letih stare Jugoslavije. Kljub temu pa pišejo: pošljite nam knjig, pošljite nam znanstvene mesečnike, rpvije, .^olslfc opremo, tehnična orodja itd. ■	• : » ,	' .*• •
Nekdo bi menil: pa zakaj si knjige sami ne nabavijo,
čo jih želijo? Zakaj jih ne tiskajo?
V poročilu Prosvetne, znanstvene in kulturne orga nizacije, ki je bila ustanovljena v' okviru Organizacije Združenih'nar- ,e poudarjeno, da je zadnja svetovna vojna ogromno	khji^ice univerz in znanstve-
nih zavodov, ki:.! :>';• turi; idvne knjižnice. Uničenih je bilo na milijone in milijone izvodov knjig. Na primer: knjižnica v Louvainu, ki je imela 900,000 knjig, je bila popolnoma uničena, ko je na njo padla nacistična bomba. Jav-na knjižnica na Krfu je bila tudi uničena in z njo 70,000 'do partizanov. Rezika ni bila ta-knjig. Univerza v Bariju, Italija, je zgubila 30,000 od svojih 55,000 knjig. To so,samo nekateri podatki, ki sicer niso v zvezi z razdejanjem knjižnic v Sloveniji, kljub temu pa si lahko vsak predstavlja, kaj se je s knjigami dogajalo prav v Sloveniji, kjer je divjanje nacističnih tolp bilo še posebno hudo.
Prosvetna, znanstvena in kulturna organizacija Z. N.
računa, da Evropa potrebuje okrog $15,000,000 do $20,-000,000, da bi se vsaj za silo nadomestilo v vojni uničene in izgubljene knjige. Za nekatere dežele je to nalogo prevzela organizacija CARE, ki tudi zbira prostovoljne prispevke za knjige pod geslom "Food for Hungry Minds,''
toda delo je preogromno za eno edino organizacijo, pa naj razpolaga s še tako velikimi skladi. Kaj pa s knjigami za slovenske zavode, za univerze, za gimnazije, redakcije znanstvenih časopisov in razne institute? Ali ni vredno vse pohvale, da so' se naše Progresivne Slovenke lotile te velike in častne naloge?
Mogoče bi kdo ugovarjal, da bi se zaradi oblike vlade v Jugoslaviji ne splačalo pošiljati knjig v Slovenijo.
Toda vsi, ki tako mislijo, so v zmoti. Progresivne Slovenke so imele že več kampaiij — zbirale so hrano in obleke za žrtve vojne, prispevale so svoj delež za kampanjo za Otroško bolnišnico in za zdravila streptomycin itd. Takšne kampanje nimajo nobene zveze z mnenjem posamez-. nikov o tamkajšnji obliki vlade. Naj omenimo, da je urednik "Glasa SDZ", ki seveda odločno nasprotuje jugoslovanski državni ureditvi, tudi objavil dva članka v zvezi s to najnovejšo kulturno kampanjo Progresivnih Slovenk in se je obvezal, da jo bo podprl. Tako pristavlja k članku posnetem iz Slovenskega Poročevalca in v zvezi z apelom Prosvetnega odbora Progresivnih Slovenk, ki mu je prišel prepozno za objavo v številki od 24. novembra:
"Tisti članek objavljamo danes (ponatis iz S. P.—op.
ured. E.). doposlani članek pa bomo objavili v prihodnjem 'Kult. obzorniku'. Kulturno akcijo Prosvet. odbora Progresivnih Slovenk bomo seve z vso iskrenostjo podprli,
ker je vredna vse podpore od strani ameriških Slovencev."
Omenili smo gornji komentar urednika Glasa SDZ,
ker smo čvrsto prepričani, da se bodo tudi društva SDZ ub priliki svojih letnih ali pa rednih sej odzvala apelu Progresivnih Mnoga društva so že prispevala, prispevki pa šc vedno prihajajo. Tudi posamezniki se lahko odzor vejo pozivu m prispevajo po svoji moči. Naj; bo, torej, tudi ta nova kampanja Progresivnih tako uspešna kot so bile vse prejšnje' .
ka in njena mati se ni zastonj jezila, če bi bila omara s kru hom kljub pogosti peki vedno prazna,
— Le kaj hudiča vidiš na teh capinih! — se je hudovala mati ob »takih prilikah — oče bi te preklel, če bi zvedel!
Rezika pa je molčala in prid no delala naprej.
Nekega dne ji reče mati, naj se pripravi za obisk tete France v Gaberjih, k i je pravkar prebolela težko bolezen. Rezika se je zdrznila.
—7 Nič se ne kujaj, pripravi se, jaz pa bom med tem napolnila cekar!
Ko je ostala Rezika sama, je malo manjkalo, da ni od- veselja zapela. Potuhnila se je in je-la hileti s preobleko. Najlepšo obleko in najbolj rožnato ruto si je izbrala, tako da je mati kar pri vratih obstala, ko se je vrnila z napolnjenim cekarjem.
—r Taka si, ko da bi šla na žegnanje! — je dejala strogo, sama v mislih pa je bila zadovoljna: naj le ljudje vidijo, da je ta njena, Dolenjčeva hči.
Rezika je pograbila cekar, se poslovila od matere, odhitela iz hiše po ozki ulici navzgor proti Gaberju in niti slišala ni, kako ji je mati naročala, naj se ne zadrži predolgo, ker jo čaka doma oranje za krompir.
Stari Dolenjki je bilo dolgčas po Reziki, pa tudi pri delu je je manjkalo. Računala je, da se bo v dveh dneh prav gotovo vrnila; ko je pa še tretjega dne popoldne ni bilo, je potožila sosedi, ktere mož je bil tudi pri belogardistih v Novem mestu.
puščati mlada dekleta sama v
je bil že nekoliko tednov v Gaberjih kot partizan, ji je delal družbo. Ves Čas, Kar ga ni prebila pri bolni teti Franci, je preživela ob Janezu. Razgovarjala sta se o vsem mogočem, največ pa o svobodi in koncu vojne, ki jima bo prinesla dom, po katerem sta hrepenela. Na vse zadnje je bilo treba misliti na vrnitev. Težko jima je bilo, toda zavest, da se jima sreča bliža, je napravila slovo lažje. Tako se je Rezika tretjega dne poslovila od tete France in od Janeza, ki jo je spremil do ovinka za vasjo.
Rezika se je vrnila domov v tistem času, ko je bila njena mati pri sosedi. Stari dve sta jo zagledali skozi okno in poleteli pred hišo. Dolenjka jo je skušala zmerjati; ker pa je bila preradovedna za novicami, jo je Rezika hitro pomirila. Doma za mizo je pripovedovala, kako se teta Franca dobro počuti, kako ljudje v Gaberjih pridno obdelujejo polje in kako so tam zboleli trije vaščani za legarjem.
Dolenjka in soseda sta se spogledali.
—	Legar? Ta bolezen se lahko prenese! je vsa v strahu iz-pregovorila soseda in hitela proti vratom.
—	Ne bojte se, saj sem se dala cepiti, — JO je mirila Rezika.
—	Kdo te je cepil?
—	Partizanski zdravnik, kakor vse druge GaberčaneT
Soseda se je pokrižala, zaše-petala nekaj, kar je bilo "Kristusu" podobno, in na vso moč zbežala iz hiše po vasi!
Dolenjka se je sesedla na klop ob peči, nekaj časa buljil^ v hčer, se spustila v jok in zbežala za sosedo. Rezika je ogtala sama v sobi vsa začudena nad materinim in sosedinim početjem. Pogledala je skozi okno in videla, kako se ob mlaki sredi vasi birajo ženske, kako mahajo z rokami in gledajo v Do-lenjčevo hišo. Stopila je na prag, da poizve, za kaj gre. Soseda jo je prva zagledala.
—	Jiiiiii! je. zavpila, zbežala za hišo in za seboj potegnila vse ženske razen Rezikine matere, ki je počasi šla proti hčeri.
—	Rezika, zakaj si nam napravila to skrb in žalost?
—	Ne razumem vas mati !
—	Mar ne veš, kaj so s teboj napravili ?
—	Cepili so me proti legar-
ju-
—	O. kako si neumna, le za-
to pripisovale vcepljenemu ko-;iiunizmu. Mogoče bi Rezika morala še dolgo prenašati te neumnosti in razna ženska romanja iz bližnjih in daljnih krajev, če ne bi bilo vojske konec. Tisti dan, zgodaj zjutraj je bilo, pa je prišel Globočnikov Janez pod njeno okno, ji povedal, daje zmaga naša, jo poljubil obljubil, da se bo kmalu vrnil. "Takrat se bomo zavrteli, Rezika! — ji je dejal, zavriskal in izginil s partizani v dolino.
STARI DOMOVINI
ne ves
—	Mati, bodite vendar pametni
—	Komunizem so ti vcepili, hči, komunizem . . . saj jih poznam in sem že slišala o tem, da tako ljudi zapeljujejo!
Rezika se je na ves glas zasmejala, mati pa je skočila od nje, ko da bi jo piči) gad.
—	Že vidim, da je res, še nikoli se nisi tako čudno smejala, ko sedaj!
Vsa preplašena je pogledala Reziko in zbežala nazaj k ženskam, ki so opazovale Dolenjko in hčer izza bližnje hiše.
Rezika pa ni nič kaj marala za vaške čenče in neumnosti. Vsak dan je bila bolj vesela in rdečelična, čeprav so jo hodile ženske iz domače vasi in iz sosednjih krajev gledat, plačevale za njeno ozdravljenje maše in ji nosile na ogled časnik, ki so ga izdajali v Novem mestu belogardisti in v katerem se je bralo, .kako nevarpo je, če se da človek zdraviti partizanskemu zdVavniku. Od Janeza je redno sprejemala poročila, najlepše je pa' bilo zadnje, v katerem jo je
UREDNIKOVA POŠTA
Velikodušen dar
Na letni seji društva "Lun-der-Adamič" št. 28 SNPJ sta darovala Mr. in Mrs. Frank Cer-kvenik $25 in Mr. Jack Obed $25 v sklad knjižne kampanje, ki jo vodijo Progresivne Slovenke.
Vsem prisrčna zahvala za požrtvovalno naklonjenost napram tej plemeniti kulturni misiji.
Josephine Petrič.
Božična federacija društev SNPJ v Clevelandu
Božičnica Cieveiandske federacije SNPJ se bo vršila v nedeljo ob 3:30 popol(tie v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Kot običajno bo nastopil iMiklavž, ki bo razveselil otroke z darili in poleg bo pa zelo dober program za stare in mlade
Mladinski krožek št. 2 bo podal igrico "Twas the Night Before Christmas" in od krožka štev. 3 iz Collinwooda bodo nastopili pa brata Tomšič in skupina deklet v instrumentalnih točkah, Judy in Robe'^; Pretnar ter Peggy Peterlin'v umetnem plesu. Med nami bo direk tor mladinskega oddelka brat Michael Vrhovnik, ki bo predvajal filmske slike. Kazalo se bo film "Slovenija" katerega je pred leti posnel v bar-vah umetniški slikar Božidar Jakac in drugi bo pa posnetek naših priredb na izletniški farmi. Pro gram kot je razvidno.bo bogat in za jjrogram^m bo nastopil pa Miklavž, ki bo z' našo in vašo pomočjo obdaril mladino. Starši, ki želite oddati darila potom federacijskega Miklavža svojim otrokom lahko prineso darila odboru
ki bo potem zadevno , . ^ , T , „	v redil in opomnil Miklavža v ta
kaj sem te poslala! Rez.ka, ti namen. Po programu, in ko bo
Danes je hudo in nevarno opozoril, da prislužkuje oddalje-
nemu grmenju topov. "To so
kraje, kjer je komunistična dr- ruski topovi, Rezika, ruski, za-
hal. — ji jp odgovorila soseda in s temi besedami se povečala Dolenjki skrb za dekletom.
pomni si to! Kmalu bova imela svoj dom!"
Rezika je postala še bolj za-
Reziko v Gaberjih pa ni nic | la kakor je bila. Sreča ji je po skrbelo. Srečna je bila. ko žejložila rdeči roži na lici, blesk v dolgo he. Globočnikov Janez, ki| oči in pesem na usta. Žene so
enkrat Miklavž odšel, se bo za-vršila prosta zabava s prigrizkom. Užitka bo dovolj za stare in mlade in v tem pravcu ste tudi vabljeni vsi, posebno pa članstvo SNPJ.
L. Kaferle
KATERO DREVO ŽIVI NAJDALJE?
Drevo sekvoja uživa sloves, da je najodpornejše in zato živi najdalje. Največji primerki tega drevesa dosegajo višino 100 metrov, a deblo meri povprečno do 12 metrov. Starost največjih sekvoj se ceni na 1,500 let, a v walifornijskih državnih nasadih rastejo sekvoje, ki so stare sodeč po letnih obročih, preko 4,000 let.
To'drevo je zelo visoko in se šele na vrhu razširi v mogočno krono, ki je vse leto zelena. Raste v južnih deželah, najdemo jo pa tudi okoli Rene in zapadnih državah. Nihče pa ne more točno ugotoviti, kako dolgo more sekvoja živeti, ker do danes šc nobena ni propadla od starosti, bolezni ali mrčesa.
SOVJETSKI ČASOPIS PREPOVEDAN V ŠOLAH
PEORIJA, 13. dec.—Iz šol v Peoriji je bil danes izobčen Bu-letin sovjetske ambasade. Šolski nadzorniki ne želijo, da bi dijaki čitali buletin, ki opisuje življenje in delo v Sovjetski gvezi.
(Piše JOE DOVGAN)
(Nadaljevanje)	"Veš, bila sem v strahu. Šla
Vprašal sem ga, če zna še tako sem od postaje po cesti in ker zavriskat kot je včasih. Pri- nisem bila gotova za pot, sem vzdignil si je kapo, malo zami- vprašala neko ženico, če gre ta žal in zavriskal—pa kako zavri- cesta v Šembije. Rekla mi je, da skal!	ja in me hitro vprašala, če m'ot
"Kako pa drugače kaj, Mati- goče ne grem obiskat tistega ja?" sem ga vprašal.	Amerikanca, ki so ga nazaj v
"Ej, dobro,' 'je odgovoril. Ameriko izgnali."
"Veš, jaz sem edini neobdavčen Ženica ni vedela kaj napravit, človek v okolici. Obsodili so me. Prišla je iz Malih Lašč tako da-da sem invalid in dobim živilsko leč, sedaj pa da me ne bo videla, karto in nekaj penziona (pokoj- Pa je v&eeno šla naprej. Srečala nine). Ej, pa še lahko delam! je drugo ženico in jo vprašala, Celo poletje sem travo kosil, se- kaj je z Am^ikancem. Ta pa ji daj pa komu krompir kopam, da je odgovorila, da ne ve, da pa mi ljudje dajo kaj. Jaz ne ma- je slišala, da so ga zaprli. Šele ram nič zastonj. Tukaj ni treba tretja žena, ki jo je srečala pred nikomur beračiti. Tudi zidam vasjo, ji je rekla:
malo, čeprav ni dosti, ker mi ni "Le pojdite hitro, da ga doma treba; hrane sem si nanosil kot dobite, ker vedno potuje."
polh za zimo in tudi pijače imam. Tudi meni je kakšen nevernež Drugič, ko bom prišel okoli, ti rekel:
bom prinesel vina in žganja." "Ja, prišel si, za nazaj pa ne Mati je pripravila zajtrek in vem, kako bo šlo. V Sežani te ne mu ponudila skodelico. Zahvalil bodo pustili naprej, če se jim se je rekoč, da je kavo že pil. boš upiral, te bodo kar zaprli ali Vprašal sem ga, če si sam kuha. pa še ubijejo te lahko. Ti neveš, Odgovoril mi je:	kaj je naša država. Vse nedolžne
"No to je pa tako. Posodo ljudi zapirajo in pobijajo." imam pa se mi noče zjutraj ku- Nasmejal sem se mu:
hat in pomivat. Zato naredim "Kakor vidim, ti moraš pa bi-kar tako: v pest si nasujem ma- ti velik grešnik, ker te niso zalo cikorije, vržem v usta, potem prli ali pa ubili."
malo sladkorja (ne dosti, ker ne Bil je skoraj užaljen:
maram presladke), zatem par "Le se norca delaj, boš že vi-zrn kave. Nalijem se z vodo ip del . .
kava se sama kuha. Ko grem po Takšne in podobne se sliši svojih opravkih, mi ni treba ku- vsak dan: kako da so enega iz hat in pomivat, svoje delo pa Ljubljane zaprli, drugega tam v opravim. Živim kot grof. Le po- Postojni z ene vasi, ki da so pri" vej bratu in Angeli, da zame ni šli iz Amerike. Ce ne bi imel že slabo."	malo skušnje, bi me morda reS
Ko sem Matijo vprašal, če žo- '!o iu beti.
li kaj naročiti bratu a	I '"Ui. nu tudi takšne, ki ved-
mi je odgovoril, da nič i-oijeba^.^.Q^j'S-KirjiJujo groti vladi, da n® ga, kar pozdravim naj ,:ih Po-po minilo še.st mesecev, "ko se tem se je pa domislil:	| ji bo ljudstvo uprlo, da se pod
"Ce mi pa hoče, naj kar pošlje ene lepe čevlje z gumijastimi petami, da se bom na lahko obračal, kadar bom šel plesat."
Brat je medtem že vpregel in tako sva se poslovila z Matijo.
Res ne vem, če je propaganda ali pa so tiste izmišljene povesti kot so jih pripovedovali v starih časih, da kje straši, koga mora tlači od krvavega stegna, kako so ga vešče zapeljale in take bedarije. Po par dnevih prihoda sem napisal soprogi pisemce in dal bratu, da ga nese na pošto. Neki možak pa je brata ustavil na ulici in ga vprašal:
"Kaj je res, da so tvojega brata po šupu nazaj odpeljali ?"
Brat se je seveda smejal.
"Nevem, mogoče so ga v tem času, ko njegovo pismo nosim na pošto."
Nekega dne me je prišla obiskat teta od moje soproge. Rekla mi je:
takšnim sistemom ne more na-, prej, da nimajo prostosti, da nimajo tega in onega. Pa sem ji^ vprašal:
"Kakšno prostost pa ste imeli prej? Saj govorite čez vlado in godrnjate."
"Ja, govorimo, govorimo samo ko so domači," so mi odgovarjali.
(Dalje prihodnjič)
Išče se Hrvatico,
ki bi pomagala s hišnimi opravi; li in Bkrbela za slepo ženo. Dob' dobro plačo in hrano. Katero vesel' naj sporoči svoj naslov v uradu tega liste.
Buy Christmas Seals
Help Stamp Out TB

NOVICA
tma le tedaj splošno vrednost ko 30 izve javnost
ki
KADAR SE pri vaši hiši pojavi kaj novega, bi zanimalo vaše prijatelje in splošno javnost sporočite tozadevno na
EHAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 5311
Novice radevolje priobčujemo brezplačno

i

15. decembra 1949.
ENAKOPRAVNOST
BTEUNS
Dr. Stanko Bevk:
TO IN ONO IZ ŽIVALSKEGA SVETA
(Poglavje iz zoologije ža lovce)
(Nadaljevanje)
Stonoge delimo v dva razreda: enojnonoge in dvojnonoge stonoge. Prve imajo po en par končin na vsakem telesnem ob-fočku, druge po dva para; pri sta namreč po dva in dva °bročka zrasla v skupni dvoo-^coček. Od naših najbolj zna-stonog je železna kačica zastopnica enojnonožcev, rjava pa dvojnonožcev.
železna kačica ima valjaš to ^Uplo, ki ga sestavlja okoli sto °2kih obročkov. Hrbtni del ob-•■oČkov obdaja skoraj vse telo,
Ozki trebušni del pa nosi drobne ložice, ki se končujejo z ostrim ^fempeljcem. Hrbtovina vsebu-mnogo apnenca, zato je zelo Ifdna. Tipalnici sta kratki in se ^ svomimi konci dotikata tal.
vsakem koncu so štirje vo-''Jalni stožki, ki z njimi kačica
ovohava in izbira hrano. Hrani se večinoma s preprelimi rastlinskimi ostanki, predvsem z ostanki listov. Drži se najrajši v vlažnem svetu, podnevi navadno skrita, često zvita v klop-čič. Tako se zvije tudi v nevarnosti, ako se ne ubrani zalezo-valca z jedkim sokom, ki ga izločajo dvodelne žleze skozi bočne odprtine na telesnih obročkih. Sok nekaterih vrst stonog vsebuje prave strupe, celo cia-novodik.
Samci se že po vnanjem razločujejo od samic; imajo namreč na sedmem obročku votle nožice, predelane z a paritev. Spolne žleze se odpirajo tako pri samcih kakor pri samicah spredaj na truplu, za drugim parom noži«. Pred paritvijo napolni samec spolovne nožice s semenčicami, ko se je v ta na-
men močno skrivil, da je dosegel 2 njimi spolni odprtini. Nato objame samico od trebušne strani tako, da se njegov sedmi obroček prileže spolnim odprtinam samice in vsuje vanje svoje semenčice. Kadar samica leže jajca, se zvije okoli njih in čaka brez vsake hrane, da se izvale in se mladiči prvič oleve. Šele potem, ko so se mladiči razlezli, se zdrami iz svoje otr-peldsti in gre za hrano.
Mladiči imajo izprva le tri pare nožic; ob levitvah se daljša truplo in raste število nožic.
Strige so ploščatega trupla, dolgih nog in dolgih tipalnic. Tudi v tem se ločijo od dvojno-nogjh sorodnic, da je prvi par končin pritegnjen v službo h grizalu. S tem parom nog grabijo strige plen, kajti vse so roparice, in ga zastrupljajo s strupom, ki se pofceja iz njihovih kaveljčastih konic. Naša najbolj navadna striga je rjava striga; dorasli sestavlja telo 15 obročkov; dolga je 3 centime-









The Brainstorm that became a barn!


% b
The barn you see being built here was actually born 10 years ago It was born the day its owner started to save for it in safe, sure U. S. Savings Bonds. And that same good idea will pay for his children's education, and make his dreams of retirement come true.
You probably have dreams, too ... maybe to remodel the house, to buy the "forty" across the road or to get some of those new, modern farm machines. And Savings Bonds, the crop that never fails, will make your
dreams come true, too ... at a profit of $4 back for every $3 you invest.
Dean W. I. Myers of Cornell University,says: "A financial reserve in U. S. Savings Bonds is just as important a part of a well-managed farm or ranch business as is land, livestock and machinery. Farm and ranch people need to have their financial reserves in this safe, readily available form."
INVEST IN U.S. SAVINGS BONDS
ENAKOPRAVNOST
This is an offical U. S. Treasury advertisement — prepared under auspices of Treasury Department and Advertising Council
tre. Drugod žive tudi večje strige; veleskolopendra vročih dežel zraste do 25 cm dolga; njen pik je menda tudi človeku nevaren. V Južni Evropi in v Mali Aziji je doma skoraj za polovico krajša pasasta skolo-pendra, ki napada tudi manjše vretenčarje, kakor hrčice, kuščarje itd. Njen pik povzroči človeku hude bolečine. Stonoge fiaših krajev niso nevarne; če zadenejo ravno ne nežnejšo kožno mesto, morejo ugrizti, pik sicer boli in vbodeni del morda
tudi nekoliko oteče, toda oboje kmalu i^ne samo po sebi. Posebnost Postojnske jame sta dve stonogi, katerih ena craspe-dosoma troglodytes je popolnoma slepa, druga, craspedosoma stygium pa ima povsem razvite oči, dasi tudi živi v. temi. Največ nog izmed vseh 600 vrst stonog, ki žive po raznih delih sveta, ima stonoga, ki je doma na Sejšelskih otokih v Indijskem oceanu, namreč 139 parov na 75 obročkih.
(Konec)
od rimske dobe naprej. Brez dvoma je Ptuj eno najvažnejših zgodovinskih mest v Sloveniji in snemalec Mila Kumar, ki je snemal tudi "Kurentovanje," nas popelje skozi vse oddelke zname-
nitega ptujskega muzeja in po mestu samem, ki je polno zgodovinskih prič' in lepih- prizorov.
Sprejmo glasbo je napisal tovariš Marjan Lipovšek.
(Po "Slovanikcm poročevalcu"I
DVA NOVA SLOVENSKA FILMA
Te dni se v naših kinematografih Unionu in Slogi predvajata dva nova slovenska kratko-metražna filma "Kurentovanje" in "Ptuj," zgodovinsko mesto.
V filmu "Kurentovanje" je režiser tovariš Zvone Sintič zajel prizore, enega najpomembnejših ljudskih običajev, kar se jih je skozi stoletja ohranilo na Slovenskem. Ta običaj se je namreč ohranil samo še v nekaterih vaseh v Dravskem polju in ima svoje korenine še v poganskih časih. Je izraz ljudskega veselja nad odhajajočo zimo in prihajajočo pomladjo. V njem je ohranjeni, če ga znamo pravilno izluščiti, še življenje in mišljenje starih Slovanov. Kurent je demon rasti in znanilec novega življenja.
Fantje še ob pustnem času napravijo v Kurente. Oprema Kurenta sestoji v glavnem iz ovčjega kožuha, pasu, na katerem je polno zvoncev in bogato okrašenega pokrivala. Kurenti plešejo po njivah, na katerih se še drži zadnji sneg, pojoč, zvon-kljajoč in plešoč gredo skozi vas v veliko veselje in zabavo vseh vaščanov. Posebno zanimivo je simbolično prikazovanje oranja. Ng. ta način ao te ljudske šege, ki so zajete v filmu oznanilo novih opravkov dela, ki čaka kmeta spomladi na polju. Ti običaji so tudi tesno povezani z živino in so bili včasih prošnja za njeno zdravje.
Na Ptujskem polju nastopa takozvana "Rusa," ki je predstavnik živalskega sveta in jo ponazarjajo dva ali štirje fantje,
ogrnjeni v plahto. "Rusa" povzroči v vasi, kjer nastopa, mnogo veselja in zabave. Poleg nje nastopa še pura, medved, "pi-cek" in drugi.
V stari Jugoslavija sta cerkev in Jugoslavija preganjala kurentovanje, češ da je to ostanek poganskih časov in nezdružljiv s krščanstvom. Toda ljudr stvo je kljub temu v borbi proti izkoriščevalcem ohranilo te svoje dragocene običaje in ljubosumno od rodu do rodu hranilo JKurentovo opremo. Danes ljudska oblast goji in pospešuje te običaje, saj pride ravno v njih sijajno do izraza ljudska ustvarjalna moč. Film je zajel samo najvažnejše prizore, spremlja pa ga glasba Cirila Cvetka, ki temelji na narodnih motivih iz tistih krajev in se lepo ujema s slikami, škoda je le, da filmski snemalci v filmu niso mogli ohraniti pristnih prirodnih zvokov, zvoncev, pesmi itd.
Film "Ptuj" zgodovinsko mesto nam prikazuje ostanke materialne kulture v tem kraju vse
ZAVAROVALNINO
proti
ognjju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
620& SCHADE AVE.
Pokličite;
ENdico# 0718
amsTMOismmss Boms
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
lOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 2730
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaj« na St. Clair Ave. in E. 62 St., Je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se Izselilo, dočim se dr. Župnik Se vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko £ vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik Izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vbod tamo
na E. 62 SI.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Mymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1949 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 7200
NICK POPOVIC, predsednik

MIŠKO KRANJEC
OS ŽIVLJENJA
ROMAN
^AčRTI IN ŽIVLJENJE

(Nadaljevanje)
^nt je prikimal. To bo res Zdaj itak nikamor več ^ ftiore, ko je šepav. Tu bo mo-
% ostati.
^^^Nekaj se naučiš pri meni," je ■ijj'f'^etal oče dalje svoje misli. 1) '^^heje pa, ki ti več ne bo tre-]. ®amo gledati zraven, te poš
»■e
^ mesto, da se tam izjwpol-■ Ni dovolj, česar se človek
na vasi. Jaz že delam oma-postelje, a sem se,sam učil. svetu pa so lepe stvari, ne ^^^0 take, ki so koristne, in ti k ^ ^oral znati delati take, ki . o tudi lepe. Dober mizar mo-
raš postati. In tudi," je znižal glas, "ni dobro, ako človek neprestano živi na vasi, ne da bi kaj videl. Potem si večno bedak. Svet si moraš ogledati in se ob njem učiti ... In če hočeš kdaj potem kaj ukreniti, boš vse ukrenil pametno in ne neumno." Govoril je, kot bi mislil nase. Ali pa mar ni?
Poletje je vzelo Marka' mlajšega. Nihče ni vedel, kam je odšel fant. Naenkrat ga ni bilo več. Ni se poslovil od nikogar, tudi od Ane ne. In zato tudi ona ni vedela, kam bi bil odšel.
V Ameriko? Ne, tega ni ver-
jela, ker sta se zmenila zaradi denarja. Pisala je možu v mesto, da potrebuje denar, da ta denar mora biti, vsaj nekaj ga mora preskrbeti. S tem bo narejen velik korak naprej; enega se rešita. Mož ni odgovoril na to.
Prve dni se jim je čudno zdelo, da Marka ni. Vendar niso govorili o tem, kakor bi se bilo kaj zgodilo. Morda se je tudi. Kdo pa je naposled vedel, s čim se fant peča. Lahko, da je postal tihotapec in je p&del na meji. Zato jih je nekaj dni skrbelo, kaj je z njim. Vsak dan so se bali, da pride sporočilo po kom: padel je.
Pa to se ni zgodilo. Minila sta dva tedna, njega pa ni bilo od nikoder. Zdaj je bilo naposled le treba vprašati po njem.
"Kaj tebi ni ničesar rekel?" je vprašal oče ženo. Sumil je zadnje čase ženo, da ona pač ve za vse, le njemu noče nič pove-
dati. Ona se z otroki vse drugače razume kakor on.
"Ne," je odvrnila, "nič mi ni povedal."
Pogledal jo je, kakor bi sumil, da laže. Njej so vedno vse povedali, vsaj po ovinkih! Njemu pa so prikrivali.
"Res ne vem," je odvrnila, ko je razumela njegov pogled. "Vprašaj Ano, če ona kaj ve. Zadnje čase sta se mnogo pomenkovala. Zdi se mi, da je govoril o Ameriki."
"Tako?" je dejal mirno. "O Ameriki je govoril? Kaj pa ima on govoriti o Ameriki z Ano?"
"Kaj jaz vem."
Nekaj dni ni dalje izpraševal. Naposled pa le ni vzdržal. Ustavil je Ano. Ona bo vedela, je posumil. Zadnje čase, ga je obšlo, so tako vse delali za njegovim hrbtom.
#
"Kaj je Marko res šel v Ameriko?" je vprašal zdaj naravnost.
"Ne vem," se je zganila Ana. Res ni vedela. Na Ameriko pa ni mnogo mislila, pred vsem, ker sta bila zgovorjena zaradi denarja. Zdaj pa se ji je porodila misel; kaj pa, če je vendarle šel v Ameriko? Denar pa si je sposodil kje drugje? Ne bi rad prepustil meni oba orala. Tako bo imel pravico zahtevati še dom zase. Denar bo prinesel in mene izrine.
"Saj sta govorila o Ameriki?" je poizvedoval oče.
"Da," je priznala, "govorila sva. Rekel je, da ne ostane do ma. Prosil me je denarja."
"Kar tako te je prosil za denar? Ali ti ni obljubljal, da tebi preda svoj oral?"
Ano je zmedlo. Ni pričakova la, da bo oče iztuhtal, o čemer sta se skrivaj pomenkovala. In tudi oče sam je bil presenečen, kako mu je prišlo to na um. Zdaj pa je opazil, da je Ano to spravilo v zadrego.
"Da," jo priznala. "Obljubil
mi je, da mi preda svoj oral, če mu spravim denar."
"Tako?" je dejal. "Pa mu ga nisi spravila?"
"V tako kratkem času nisem mogla. Počakati bi moral. Mislila sem, da pojde šele spomladi. Do takrat bi mu lahko pripravila."
"Tako torej," se je nasmehnil oče. "Zdaj razumem, zakaj je bila taka sila, da je mož šel v mesto. Dve leti si ga imela pri gobi, da je tu lenuharil, zdaj pa je naenkrat treba iti v mesto."
"Saj takrat še nisem vedela, da hoče Marko v Ameriko," se je hotela opravičiti. "To mi je šele kasneje povedal."
"Nič ne de/' je dejal zdaj oče mirno, rahlo užaljen. "Kar menite se za mojim hrbtom. Zemlja je še vedno moja, pa če jo. ti vso pokupiš od bratov in. sester. Zdaj še jaz gospodarim. Vi pa kupčuj-te in se pogajajte, bom že ukrenil, kakor se mi bo zdelo. Jaz,"
se je nasmehnil, "imam še vedno dovolj otrok, da izberem tistega, katerega se bo meni zdelo. In če prav najmlajšega. Nič ne de. To je moja pravica. Vi pa delajte, kakor se vam zdi."
Okrenil se je, da bi šel. Ana ga je presenečeno gledala. Vse, kar je zdaj povedal, je bilo odločno, odločnejše, kakor kadar je druge krati kaj povedal; nazadnje je rekel: "Delajte, kakor ae vam zdi." Toliko je poznala svojega očeta, da je vedela: kadar reče kaj odločno, tedaj tisto drži, pa čeprav je napačno, in čeprav ve, da je napačno, in če se mu ves svet postavlja po robu.
Ne, zdaj mu ni imela kaj povedati. Toda nekoč bo treba tudi z njim spregovoriti, ko se nekoliko poležeta njegov srd in trmoglavost. Bila. je sama in se ni imela s kom posvetovati.
Slišala je, kako odločno je zapel za. seboj, duri v svoji delavnici.	(Dalje prihodnjič)
STRAN 4
Vladimir Nazor;
BABKA SPASENIJA
Spominjam se babke Spase-nije.
Ne vem več v kateri vasi je to bilo, gotovo v najužnejši Bosni, nekje na meji.
Vas do polovice požgana, opu-stošena, izropana. Tu bo naš bataljon ostal dva ali tri dni, da da se malce spočije. Za starejše in bolehne iščejo kakšno boljše prenočišče.
Našli so ga tudi zame. Letee-na hišica, obdana s hlevčki za konje in ovce, s senikom in vrtom. Hišica je stara, zunaj siva, znotraj sajasta. Ima dva .dela; sprednjega z vrati in ognjiščem; drugi del pa je-večja soba, kjer zdaj spe otroci in žena. Odrasli in možje so izginili: ali so na-kdonjeni četnikom, ali pa so odgnali živino nekam v goro, da bi jo skrili, kajti tod gre vojska za vojsko in vsaka od njih, bodi bela ali črna — samo odnaša milo ali silo.
V tej hišici bom prenočil samo jaz, vendar nas štstero stopi vanjo in prežeti od mraza gledamo v ognjišče; ognjišče pa je hladno.
"Daj, snaha, zakuri!" rečemo mladi ženi, ki je gotovo mati tistega dečka ob nji in deteta, ki ga babica v kotu mirno ziblje v zibki.
Snaha ima otožfen, namršen obraz; očitno ni kaj vesela ne-vabljenih gostov in bi se jih nekako rada iznebila.
"Ni drv!" nam odgovarja. "V gozd bo bilo treba; prinesti, posekati."
Babica, ki je doslej molčala in nas ogledovala, zdajci vstane in se nam približa. Stara je, zelo stara; zgrbljena in suhljata, škrbasta, napol plešasta, slabo oblečena.
"Lazar, steči in prinesi drva; saj več odkod", naroči dečku,
URADNIKI DRUŠTVA "NAPREDNI SLOVENCI" ŠT. 5 SDZ
Društvo "Napredni Slovenci" št. 5 SDZ ima sledeče uradnike za leto 1949: Predsednik Andrej Tekauc, podpredsednik John Stef^ tajnik Matthew Debevec, 1287 E. 169 St., tel.: IV 2048, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzorniki: Charles Koman, Frank Ste-fe, John Nestor.	,
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. zjutraj v sobi št. 3, staro poslopje Slov. nar. doma na St. Clair Ave.
NAROČITE
PERUTNINO
ZA PRAZNIKE!
PURANI — KAPONI — RACE GOSKE — KOKOŠI
EUCLID POULTRY 549 E. 185 St., tel. KE 8187
JERRY PETKOVŠEK, lastnik
Zavarovalnina
proii ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1934
KADAR POTREBUJETE ZAVAROVALNINO
proti ognju, viharju in avtomobile, se lahko zanesljivo obrnete na
L.
19001 Kildeer Ave.—IV. 1874
pa razmešča nekake klopce in stolčke okoli ognjišča. "Sedite — in dobro nam došli!" nam pravi.
Knialu je ogenj veselo za-plapolal in smo posedli naokoli.
"Eh, ko bi zdajle mogli kaj toplega piti!" vzklikne nekdo izmed nas.
"Ni mleka!" se takoj oglasi snaha.
Babica skoči na noge, ki so jo še dobro nesle:
"Je!" vzklikne. "Ruža, pone-si zibko v izbo in ziblji dete; ti, Lazar, pa zmenoj!"
Ni minilo dosti časa in že je mleko zavrelo pred nami v loncu. Odprli smo svoje torbe in spravili iz njih to in ono na dan. Tale stara ženica je kdaj pa kdaj vstala, da bi kar koli poiskala ih prinesla; urno se je gibala in ko smo se pričeli celo tudi šaliti, se je razbesedila še ona:
"Siromaki ste, ki morate vsako noč skoz gOzd, v takemle mrazu, lačni in žejni! Dala vam bom, pa če sania krepnem; saj ste ljudje."
In je šele dalje govorila z bolj in bolj živahnimi gibi rok in z globokim, skorajda grobnim glasom. Koliko je še življenja v tem starem, zgrbljenem in iztrpljenem telesu! Zdajci prisede k meni, se zagleda vame, ki sem bil prav tiste dni v precej siromašnem stanju, pa mi reče:
"Star si, človek!"
"Sem, babica; pa vendar nekaj mlajši od tebe."
"Bogme, res, toda jaz ne grem med partizane. Ti pa, takole star, tako slab. Konec te bo, brate!"
"Ne bo me!"
"Bo. Ti se ne boš privadil.
RESTAVRACIJA NAPRODAJ
Na E. 185 St. v trgovskem središču. Cena $12,000. Sprejme se tudi solastnika. Prostora je za 70 oseb. Vsa moderna "stainless steel" oprema in umetno prezraCenje. Pokličite med 9. in 12. dopoldne.
KE 7310
ALI KAŠLJATE?
Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G.. Ph. C. 15702 Waterloo Hd. — IV 3611
v blag spomin
ob 18-letnici kar je umrl moj ljubljeni, nepozabni soprog
John Skozier
Zatisnil je svoje blage oči dne 15. decembra 1931
Zadnje jesenske rože,
zopet Te pozdravljajo,
te so znak, ki naj kaže,
da se Te vedno spominjamo.
18 let Te zemlja že krije, a duh se v raju veseli,
kjer lepše sonce zdaj Ti sije in lepša zarja rumeni.
Žalujoča soproga Antonija Skozier Alice Urbanek, pastorka
Cleveland, O., dne 15. dec. 1949
Kakšne čevlje pa imaš? In iz kakšnega blaga je tvoje oblačilo. Ne moreš iz mesta naravnost v gozd; saj nisi volčjega rodu. Odkod pa si?
"Od daleč, z morja."
"Ha, vidiš, ne vem ne kje je, ne kaj je to. A brzda bo kakšen kraj, kjer bi bil ti, starec, moral ostati.'''
"Nisem mogel, babka Spase-nija. Srce vleče. Močno je."
"He. Morebiti imaš prav. Počakaj."
Vstala je, stopila v kot, vzela neko deščico s stene, izvlekla iz rupe zavojček. Bila je kava, ki mi jo je brž skuhala.
v
Tri dni sem prebil v hišici babke Spasenije.
Iz velike sobe je odstranila vse in vsakogar. V enem kotu sem spal jaz na svoji poljski postelji, v drugem kotu pa ona v veliki postelji iz navadnih desk; ob sebi je imela zibeljko z vnuč-kom.
In si je ves dan dajala opravka, zdaj » kodeljo v roki, zdaj sedeče ob starinskem kolovratu. Hodila je na vrt in h kravi v hlev, zibala dete, pazila na Lazarja in ga naganjala, naj partizanom koristi, kakor ve in more; naganjala je celo tudi snaho, da nam je kurila, donašala vodo, kuhala mleko, pekla kruh, prala srajce.
Rekel bi, da je bila ta hiša (pač zato, ker ni bila ne poškodovana, ne izropana) vsaj napol četniška, toda babica v nas ni gledala partizanov, marveč — ljudi. Ta ostra in precej robata starka, je bila polna ljubezni do vsakogar 5 stala je visoko nad vsemi zdrahami in sovraštvi. Nekoč mi je rekla:
"Stari, če se živ vrneš k tiste, mu velikemu močvirju slane vode, ki mu praviš morje, ne pozabi na staro Spaso."
v
Mi smo še nadalje tavali kdo-
ENAKOPRAVNOST
vekod, se prebijali skozi ogenj in pred ognjem, vsevdilj naprej pa tudi nazaj. Težki dnevi. Neprestana hoja in jezdarenje, gozd vlažen, potoki narasli, hrana največkrat kos konjetine, kdaj pa kdaj kar surove.
Nekoč sem zaspal, znašel sem se za pratežem, med poslednjimi ovcami in kravami.
"Stari tovariš, hočeš požirek mleka?"
Obrnem se in obstrmim. Babka Spasenija je vlekla svojo kravico na povodcu.
"Odkod? Kako?"
"He! Vi ste odšli, drugi pri-
šli. Ko smo sprevideli, kakšni so, sva s snaho potegnili kravo iz hleva, zaklenili hišo. Snaha z otrokoma čez goro k svojim; jaz le j, pa k vam. Kar zmoreš ti, zmorem tudi jaz. Zvedela sem, da je moj vnuk Sreten pri partizanih. Sanjalo se mi je, da ga bom srečala."
Dva dneva sem jo videval, vsekakor je bila pripravljena pomolsti kravo, pomagati komur koli.
Ne vem, ali je nato tudi ona neko noč srečno prišla čez naraslo vodo v soteski.
Videl je nisem več.
NAŠI IZSELJENCI
avojdip otrokom preprečujejo vsako zanimanje za staro domovino in jezik, misleč, da jim s popolnim zlitjem v novi svet zboljšajo bodočnost, češ kdo bi trpel za narod, ki je tako majhen še tam, kjer je doma, kaj pa šele tu, kjer smo obsojeni na
]5. decembra 3949.
neizogibno smrt. Novega pritoka ni, stari izumirajo.
Premlad je šel izseljenec v tu. jino, domovina je šla mimo njega. Tako se zaključuje nešteto dram, ki jim je ime: izseljenec.
Božidar Jakac in Miran Jare.
Videl sem jih, naše izseljence, kako v prešernem veselju budijo davno preteklost, ki jo zaman kliče razočarano srce. Bilo je pittsburškem Slovenskem narodnem domu. Vse sobe so bile nagnetene z veselimi gosti, mize so se šibile pod pijačo in jedačo, divji zvoki iz saksofona, bobna in banjov so bičali pare v ples. V divji razposajenosti je tonila groza prevar in spoznanj, oči so se širile, kakor da spet gledajo svete kraje za morjem. In čim dalje sem jih gledal, t^m bolj se je luščilo od njih ameri-čanstvo in spet sem imS pred seboj Dolenjce, Gorenjce, Štajerce, Krašovce, ki so nedeljsko zaživeli v svojih vaseh. Ali mladi niso bili več z njimi, kakor da se, sramujejo svojih očetov: vsepovsod so mi udarjale na uho angleške besede. Tuji, živahni, "ameriški" so zaživeli po svoje, kakor da so zrastli iz te zemlje ne razumevajoči zataje-nega hrepenenja in bolesti očetov, ki jim je otroke iztrgal neusmiljeni novi svet.
Očetje! Videl in slišal sem jih pri mizah ločene od mladine. V pijači in pesmi so dušili spoznanje, da zanje ni več vrnitve.
ODPRTIJA NOVE VINARNE
EUCLID WINERY — na 844 East 200th Street
v PETEK, 16. DECEMBRA
Postregli vam bomo z dobrim vinom; Ohio,. Concord, Niagara Catawba in sladka vina. — Lahko spijete kozarček vina pri naš ali nesete galonček domov. — Se priporočamo v poset.
MR, IN MRS. LEKAN. lastnika
FIRST!
DepandabI« Maytags laat for yean. Three models—$124.96 to $179.95, Liberal trade-in, ea«y termi. Sm them todayl
BRODNIGK BROS.
APPLIANCES & FURNITURE STORE
16013-15 WATERLOO RD.
ODPRTO DO BOŽIČA OD 9. ZJ.
IV 6072
DO 9. ZV.
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti
Spoznanje brezdomovinstva jih je notranje razklalo, saj niso doma več ne v svoji pravi ne v svoji novi domovini. Kakor bi hoteli preslepiti sami sebe, se v prej v besedah prizadevajo k novemu svetu in navdušujejo zanj včasih s toliko vnemo, da
HIŠA NAPRODAJ
na deželi v Mentor, O. 7 sob— 4 spodaj, 3 zgoraj
Poizve se pri JAMES TEKAUTZ Hopkins Rd., severno od Rt. 20 Mentor, Ohio

i ry-
%. y)^
NAJVEČJA IN NAJBOLJ POPOLNA ZALOGA
• BOŽIČNIH DARIL
DALEČ NAOKROG. KJER DOBITE PRAKTIČNA DARILA ZA CELO DRUŽINO
Pri nas dobite vedno dobro blago po zmernih cenah, tako si prihranite denar. Odprto vsak večer do božiča. — Velik prostor za parkanje zadaj.
Nottingham Dept. Store
FINO OBUVALO IN OBLAČILA ZA VSO DRUŽINO Vse čevlje umerimo sedaj potom X-RAY
18607 ST. CLAIR AVE.
Dovolj prostora za parkanje avtov v ozadju trgovine.
THE MAY CO'S BASEMENT
Ml DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
Posebnost!
ZNANEGA, IZDELOVALCA
Regularna 8'^^
Gabardine
Coat obleka
Praktično
dobrodošlo darilo!

.00
MERE 10 do 20 in 14 V2 do 24 V2
Eden najbolj ličnih vzorcev v več letih . . . rayon gabardine z gumbi na rokavih in žepih in spredaj. Se lepo pere in ima usnjen pas.
Poštna in telefonska naročila sprejeta ponedeljek, torek, sreda 9. zj. do 9. ZV.
Pokličite CHorry 3000
Basement oddelek z žensko opravo
\

Toast