Za poduk in kratek čas. Spomini iz jutrovih dežel. Piše F. S. Šegula. II. Aleksandrij a. Rano v jutro, dne 26. mareija (1889) dospela je z nanii ladija v Aleksandrijo na Egiplovskcm. 1'ozdravIjamo te, slavna zcinlja starodavnib faraonov! Aleksandrija je veliko Irgovinsko niesto, luda kmaio ga pregledamo. Krasna je poscbno Irančiškanska cerkva sv. Kataiine, ki ,je v Aleksandriji slorila ninčeniško smrt; ogledati si je vredno tudi ecrkvo slaroverskib koplov (sv. Marka) ter razkolniški grški saniostan in (;crkvo sv. Save, kjer se še kaže kameneni, 1' ., metra visoki stebpr, na katercga je rabeljnu položila sv. Katarina deviško svojo glavo. Izmed šol sle znanipniii poscbno: visoka šola sv. Frančiška Ksaverija (college St. Frane.ois Xavier) in šola sester Horomejank. Poslopje prej oinenjene visoke šole je pač najlepše v celi Aleksandriji, a je dplo stavbarskoga mojslra, nekega jpzuit.a. Stavili so to Solo od lela 1884-1888 na slroske franeoske jpzuitovskc provincijp Lvonske. Poslopjc iina tri nadslropja, raz ravno sirebo pa je krason razgled -po niorilu in na nior.jp. IJčni red je (u večinonia oni lianeoskih gimnazij, razsirjen na jezike julrovib dežel. Ta Sola je polog inolianiedanske visoke šole v Kaliiri cdina svoje vrste v Egiptu. V vrln snio opazili f-udovilo drevo, *ban-jo« iiuenovano. Mcsto lisi.ja spuščajo sp iz visokib vej kačarn in vrviiu podobni izrastki- navzdol ter sp zarijajo v zeinl.jo. Tako se s čas.oin okoli debla napravljajo prostori, kukor nuilc sobice z naslropji. Manj srečne, kakor oo. jezuiti, so sestre sv. Boronie.ja s svojo Ijudsko dekliško šolo. Doina so le sesti-e veeinoma iz 1'ruske, 1'oljske in Šlezije (Nemke in Poljakinje), ler. zbirajo v šolo in pouču.je.jo olroke vcrinoiiia nemSko pa tudi druge. Našel seni tain edno Hlovenko in Iri nilade Hrvat.ioe. Mnogo IpIi bogoljubnili učileljic Boroniejank uiiirje v niladih lclib, ker niso vajene vročega podno.bja, za sušico. Zraven tega se iniajo ninogo boriti s priiiianjkovan.jein. Podpora jo pičla a sanio za tirani, kjer bivajo in ue.ijo, morajo plaoevali slanarine, čo se ne inotiin, 5000 IVankov (po polgoldinarja). Nemčija jim daje na lcto 1000 frankov v podporo nemštva na Egiptovskem. Mnogokral se spoiiiin.jain lc šolo ler nemškpga šulvereina. Tukaj bi bila krvava potrcba podpirali noniško šolo in birajočp inlade učitfl.jice. Ali vganile, koliko jim da nemški šulve.rein? Nič! ln zakaj nič? Ker bi jim sicer Se zmanjkalo denarja za pnknnranje slovenskega iinena inslo^enskib sol! V obeli zavodib slišal sem turško svobodo ¦—¦ bvaliii! Sicer-pridejo danes otroci v šolo, a jutri izosianejo, čc jim ni količkaj po godn, to za napredek v poučevanji ni ravno kaj ugodno, -— šolske sile ni, zato se pa Indi lurška vlada*nie ne vtika v šolske zadeve, nobodcn nadzornik šol ne slraliu.jp, svobodno so žiila odpre in zapre, k.jor kdo niore in zna. Koliko Irmla pa ,je pri nas polrcbno, če se kje hoče.jo nastanovili šolske spstre! Menibi in redovnice so po .lutrovem edini razširjpvalei oinike, poscboj iinajo Crančiškani Ijudske šolo, jpzuili visoke šole in giinnazije (v Aleksandriji, v Herutu itd.), zaničcvani ženski spol pa odgajajo katoliške redovnice raznovrstnib družb. Suicšnica. Hlapecnese kavo gospodu vzajutrek, v tein pa stopi gospod naglo iz liiše in blapcu pade zajutrek iz rok ter se razbi.je na drobne kose. »Gospod . prosi blapec, »gospod . . .« »Nič gospod«, prestriže nm ncjcvoljno gospod besedo, »nič gospod, osel!«