MARC
36 č Marija, spokor. 17 P Patrik + 18_S_Cirn_Jeraz._
19	N 4. Postna-Jožel
20	P Feliks in tov.^
21	T Benedikt
22	S Nikolaj, zvel. +
23	č Irenej
24	P Gabrijel +
25	S Oznan. M. D.
26	N Tiha nedelja
27	P Rupert, xkof
28	T Janez, pušč. (g
29	S Jona	+ '30 C Angela Fol.
31 P BI. Modest +

Slovenec
ČRVI SLOVENSKI UST S AMERIKI
®«tl<r: Km vtro in wrod — n pravico in tesnit* — pil boju Bi mcfffl
GLASILO SLOV. KATOI1 DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO ©RUŽBE SV. DRUŽINE V JOOETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA ®
CHIGAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(.Official Organ of four, Slovenian Organizations}
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN 8LOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH«
ŠTEV. (NO.) 56.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 23. MARCA — THURSDAY, MARCH 23, 1939
LETNIK (VOL). XLVIII.



p t

Viharno ogorčenje po Evropi nad nasilno okupacijo Češke spravilo nazije le še v bolj kljubovalno pozicijo. — Grožnje bruhajo velikim in malim državam. — Prete z razveljavljenjem vseh pogodb.
Berlin, Nemčija, — I z obnašanja, ki ga kaže te dni mizi jska Nemčija, ni razvideti. cia bi jo alarm, ki ga je dvignila po Evropi z ugrabitvijo Čehoslovaške, spravil v kako presenečenje ali celo v strah. Nasprotno, zdi se, da je nje kljubovalna upornost dobila še večji greben, kajti ne le, da povdarja!, da je nobena sila ne ustavi, marveč grozi obenem tudi vsakomur, ki bi nazijstvu skušal staviti kake ovire na njih potu.
Nemško časopisje naravnost divja proti velesila,m, ki te dni odrejajo korake, da preprečijo nadaljnje nazijske nasilne pohode, namreč Angliji, Franciji, Zed. državam in Rusiji. Obenem' j,ih svari, da bo Nemčija - razveljavila še tiste pogodbe, katere jo vežejo s temi državami, da bo s tem pretrgala zadnje vezi. ki jo družijo z njimi. Pri tem bi prišla v poštev pogodba, ki je b.'la svoječasno sklenjena z Anglijo, v kateri se je določila moč vojne mornarice, ki je državi ne smete prekoračiti. Istočasno bi bil vržen v koš tudi pakt, ki se je sklenil v jeseni v Monaikovem.
Enako so naziji zapretili tudi Franciji, da bodo raztrgali obstoječe pogodbe z njo„pred-V/.em "mirovno!" pogodbo, sklenjeno lani, s katero ste se državi obvezali, da boste spoštovali sedaj obstoječe medsebojne meje.
Malta evropskim državam, katere so v neposredni nevarnosti nazijskega napada, pa nemško časopisje grozi, da bodo izvršile direktno samo-umor, ako se bodo zvezale s tistimi velesilami, ki so Nemčiji nasprotne, in da bodo postale žrtve angleške hinavšči-ne, češ, dai jih ta p<?d krinko ogorčenja nad usodo Cehov izvablja v krog svoje nasilne politike.
Tudi Zed. države so prišle do svojega mesta v teh napadih nazijskega časopisja. O njih pravi, da se skušajo pokaditi na sodni stol nad celim f'vetom, dočim v resnici nimajo nobenega pojma v evropskih potrebah. Obenem primerja Roosevelta Wilsonu. Kakor je skušal Wilson prinesti svetu m'ir, a mu je prinesel neprestrani nemir, tako, pravijo, hoče Roosevelt ustvariti nov in svobodnejši red v svetovni trgovini, a obenem zagovarja nesmiselno trgovinsko vojno. Ta, pripomba se nanaša na odredbo, ki jo( je izdala ameriška vlada pred par dnevi, s katero je zvišala carino na blago, uvoženo iz Nemčije, za 25 odstotkov.
Razvidi se, da hoče Hitler ostati v stalnem ozkem stiku s svojim zaveznikom Mussolini jem, in je očividno iz tega Vzroka ponovno odšel Goering nazaj v Italijo na "počitnice", s katerih je bil zadnje dni ob krizi na Češkem nemudno poklican domov.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
IZJAVA
DR. MAČKA
PRED MIROM VŠPANIJI
Med Frankom in madridsko
vlado prišlo do pogajanj.
Pariz, Francija. — Upanje obstoja, da se bo civilna vojna v Španiji v doglednem času končala. Uradna poročila, ki jih je prejela francoska vlada v torek iz San Sebastia-na, namreč govore, da so se med nacijonajiistično in republikansko vlado dej.ansko otvorila mirovna pogajanja. Republikanska vlada v Madridu je pred par dnevi poslala gen. Franku ponovno ponudbo, dai je pri volji, skleniti takoj mir,ako bo ta "časten" za njo.
-o-
SMRT POBRALA ROJAKA
Chicago, 111. — Na svojem domu v Algonquinu, 111., je ta torek zjutraj preminul rojak Anton Mladič, kateri je ssjian Chicažanom, ker je dolga leta bival tukaj in vodil tudi gostilniško obrt, na kar se je preselil v Algonquin, kjer je imel letovišče. Rojen je bil leta 1872, v Žužemberku, od koder je prišel v Ameriko v 1893. Smrt je povzročila srčna slabost in naduha. Pogreb se bo vršil v četrtek popoldne na pokopališče v Algonquinu. Pokojni zapušča soprogo,enega sina, zdravnika, dve hčeri, od katerih je ena bolničarka, ter dva brata v Chicagi,Johna :n Leona, katerim iskreno so-žalje.
KRALJ ODPRL STARODAVNI GROB
Kairo, Egipt. — Kakor je bilo včeraj poročano, je neka raziskovalna ekspedicija naletela na starodavno grobnico. O njej se je najprej domnevalo, da je faraona Psou Sen Nefa, a pozneje se je u-gotovilo, da v najdeni krsti počiva kralj Šišak, ki je vladal okrog 950 pr. Kr. Ekspedicija je povabila egiptovskega kralja Farouka, cia je on am odprl pokrov krste, v kateri je ležala bogato okrašena mumija enega njegovih slavnih prednikov. O kralju Siša-ku se čita v bibliji, da je z veliko armado napadel Jeruzalem, oplenil mesto in pobral iz Salomonovega tem'pe-lja vse dragocenosti.
--'-O——
DELAVEC ZASLUŽI VEČ KOT MINISTER
Tokio, Japonska. — Zaradi vojne potrebuje Japonska veliko število izvežbanih delavcev pri izdelovanju municije in jih zato tudi visoko plačuje. Tako je delavsko minister-stvo zadnji ponedeljek izdalo poročilo, v katerem trdi, da Laki delavci zaslužijo več kakor državni ministri, namreč okrog $2,700 na leto, dočim dobi minister le $1,811. So pa zato drugi delavci v tem slabšem položaju, kajti njih plača ni niti $270 na leto in delajo za njo po 14 ur na. dan.
Pomoč po avtonomiji mu je dobrodošla od kateresibodi strani.
Zag'/eb, Jugoslavija).—Zadnji evropski dogodki so privedli v Jugoslaviji v ospredje z vso izrazitostjo vprašanje spora, oziroma sporazuma med belgrajsko vlado in Hrvati in vidi se, da se na obeh straneh s podvojeno vnemo deluje na to, da se ta problem čim najhitreje reši. Ta torek se je dr. Maček, vodja Hrvatov, izrazil, cia so Hrvati od-iočeni, da mora/jo dobiti 'avtonomijo, ne glede na to, od kod dobe tozadevno pomoč, "ali od Hitlerja, ali od Roosevelta", kakor se je izrazil. -o-
DOLGČAS MU BILO PO PRAVEM IMENU
Chicago, 111 — Skrajno težko je za Amerikanca pravilno izgovoriti ime George Stani-slauskas in tako je nekega fanta, ki je nosil to ime, v letu 1917 narednik v armadi sam prekrstil v George Spra-gue. Fant je na to pristal, ter bil pozneje poznan pod tem imenom; pod njim je bil izpuščen iz armajde, bil pozneje naturaliziran in ga nosil vse doslej, skozi 22 let. Ves ta čas pa ga je to tuje ime težilo in ni mogel pozabiti svojega prejšnjega,zanj najlepšega imena na svetu, Stanislanskas. Tako je končno apeliral na sodnijo, naj mu uradno premeni im'e, kar mu je bilo zadnji ponedeljek tudi ugodeno, in možakar je vedrega obraza prikorakal iz sodnije kot George Stanislauskas.
PRIPOROČA SVETOVNO VODSTVO PAPEŽA
London, Anglija. — Anglikanski nadškof iz Canterbury je zadnji ponedeljek v višji zbornici povdaril potrebo, da se krščanstvo širom celega sveta združi k obrambi miru, in vodstvo tega gibanja naj se poveri, je dejal, papežu Piju XII. Že leta 1935 je, kakor oravi, izrazil podobni pred-'og, toda Vatikan se mu tedaj ni pridružil, a od sedajnjega papeža pa je prejel zagotovilo, da je naklonjen temu gibanju.
—O-
IŠČEJO MESTO ZA KONVENCIJO
Washington, D. C. — Re pub. stranka je že pričela iskati pripravnega mesta za svojo konvencijo prihodnje leto. Na delu je vplivna struja, da se v to svrho izbere Chicago.
KRIZEMJVETA
—	Šanghaj, Kitajska. — Japonska armada je pričela z novo ofenzivo proti Kitajcem, in sicer v sredi Čekiang province, južno od mesta Hang-čov. Na tem delu niso Japonci dosegli nobenega napredovanja že od decembra 1937.
—	Berlin, Nemčija.— Nemci trdijo, da je njih novi Jun-kerjev bombni aeroplan, ki je bil pred kratkim prideljen zračni armadi, dosegel zadnji ponedeljek nov svetovni hitrostni rekord, ko je napravil 321 milj na uro. %
—	Ottawa, Kanada.— Min. predsednik, M. King, se je zadnji ponedeljek izrazil v parlamentu,da bo Kanada šla na pomoč Angliji, ako bo ta napadena. Vendair pa odločitev o tem odvisi popolnoma od kanadskega parllamenta samega.
NAGLA JEZA PRIVEDLA DO UMORA
Grundy, Va. — Neki 62 letni Green Dyeberry je postal zadnji ponedeljek žrtev umora, katerega povod je bil skrajno malenkosten. Mož se ie nam'rec ponorčeval iz tobaka, ki ga je pušil neki 34 letni L Pierce, toda tega je njegova opazka tako razjarila, da je potegnil revolver in za-smehovalca ustrelil.
-o-
Vsak teden en dopis, naj bo geslo vsakega dopisnika "A. S."!
PROPAGANDA ANGLIJE
Angleška vlada na delu, da ustvari v Evropi mogočen blok proti nazijski Nemčiji. — Vprašanje Italije.
London Anglija. — Angleška vlada, ki je po usodi Češke s tako naglico izpremeni-ia svojo dosedanjo miroljubno politiko, je zdaj z vso intenzivnostjo na delu, da ustvari enotno fronto vseh tistih evropskih držav, ki doslej še niso padle v naročje nazijske Nemčije. Kakor je bilo že včeraj poročano, bi prjšlo za i,a protihitlerjevski blok poleg Anglije, Francije in Rusije v poštev še šest drugih, manjših držav. Prvi uspehi te angleške propagande šo se že pokazali, in sicer v Rumuniji; ta država je namreč objavila, da bo odložila odgovor na ponudbo Nemčije za medsebojno trgovsko zvezo, dočim bi jo drugače brez dvtfnla takoj sprejela.
Tekom sedanje razburjenosti pa obstoja vveliko vprašanje, kaj bo storila Italija, ako bi prišlo do spopada. Njeno časopisje sicer na široko poroča o okupaciji Češke, vendar pa v poročilih ni videti pravega navdušenja, in možno je, da postaja tudi Italijo strah pred mogočno Ne'mčijo. Nekateri zato izražajo mnenje, da se Hitler ne more preveč zanesti na Mussolinija, ako se bo cela. ostala Evropa dvignila proti njemu.
-o-
NEMČIJA MOČNEJŠA KOT KDAJ PREJ
Berlin, Nemčija. — Po velikosti ozemlja je bila Nemčija pred vojno sicer močnejša, kakor je zdaj, kajti takrat je imela precej kolonij, toda po številu prebivalstva pa je zdaj znatno naprej. Vključno s prisvojenimi pokrajinami, Avstrijo, Češko in Slovaško, šteje Nemčija zdaj 86 milijonov ljudi, pred vojno pa jih je imela s kolonijami vred 79 milijonov.
iz Jugoslavije
Po določbah državnega finančnega odbora bo dobila Slovenija za ceste in melioracijska dela dvesto šestdeset milijonov dinarjev. — Zanimiva konjska kupčija. — Smrtna kosa. — Druge vesti.	v.
NAJMANJŠA REPUBLIKA ZASTOPANA
Tudi republika El Salvador, ki je najmanjša državica v srednji Ameriki, je postavila svoj paviljon na mednarodni razstavi v S an Francisco. Gornja slika kaže ^avil jon in pred njim tri državne zastopnike.
Proračun gradbenega ministerstva
Ljubljana, 24. febr. — Na včerajšnji seji finančnega odbora je bil v razpravi proračun ministerstva za vojsko in mornarico, ki znaša 2,928.-165.957 dinarjev in določa za vojsko na kopnem 1,704.976,-000 din, za letalstvo 371.586.-000 din in za mornarico 260.-621.000 din. Poleg tega vsebuje proračun še precejšnje izdatke za civilno letalstvo,za obmejne čete in za obrambni sklad. Proračun je bil sprejet.
Takoj za tem je sledilo poročilo ministra za javna dela Dr. Miha Kreka, katerega večina izdatkov gre na račun za vzdrževanje cest, mostov, državnih in javnih stavb in vo-dotehničnih naprav. Po tem proračunu je določeno, da dobi ministers! v o za javna de-, la eno milijardo dinarjev in sicer iz štirimilijardnega posojila iz leta 1935. Od tega bo šlo za nove ceste pol milijarde, kateri se bo pridružila še poldruga milijarda, ki jo bo ministerstvo najelo na podlagi dohodkov cestnega sklada. Za prihodnjih šest let bo imelo ministrstvo na razpolago skoraj dve milijardi dinarjev za ceste. Od tega bo deležna Slovenija 209 milijonov dinarjev. '
melioracijska dela bc porabljenih 255 milijonov dinarjev: 30 milijonov bo vrgel melioracijski sklad, 225 milijonov pa 'bo vzetih iz štirimilijardnega posojila. Slovenija bo dobila iz te postavke 51 milijonov dinarjev, in sicer za sledeča dela: za regulacijo Drave v ptujskem okraju, za melioracijska dela v 'dolnje-lendavskem okraju, za izdelavo .jeza na Ljubljanici, za regulacijo Savinje, za regulaci jo Drave v obmejnem odseki in potem od Va;ra)ždina naprej do izliva Mure v Dravo
Posebno pozornost posveč-ministrstvo za javna dela tudi napeljavi novih vodovodov, umnejši izrabi naših vodnih sil ter elektrifikaciji. Načrt za elektrifikacijo je v osnovnih obrisih že izdelan ter ga sedaj preučujejo strokovnjaki.
-o-
Nepošten konjski prekupčevalec
Celje, 25. febr. — Pred dnevi je kupil trgovec Poljane i.z Radeč na sejmu v Št. Jur-ju pri Celju lepega konja, vrednega 2500 dinarjev. Ker pa ga ni mogel odpeljati v1 Radeče, ga je po 45 letnem konjskem prekupčevalcu Ivanu R. iz Celja poslal k nekemu posestniku na B'abnu pri Celju, da bi ta konja krmil, dokler ne pride ponj. Dovolil mu je celo to, da sme konja uporabljati za domača dela. Ivan K. je konja res pripeljal na Babno in ga nekaj dni pustil pri dogovorjenem posestniku. Po tednu dni pa je pri-
šel spet ponj, češ da ga je poslal Poljane, ter je konja odpeljal. Brez živinskega potnega lista se mu je posrečilo pripeljati konja v Celje, kjer ga je prodal nekemu industrijalcu J. K. zal 2100 din. Industrijalec je poleg tega dal Ivanu R. še svojega starega konja.
Za vse to pa je brž zvedel tudi Poljane in stvar prijavil policiji. Policija je danes Ivana R. že prijela. Priznal je vse, da je konja odpeljal in ga prodal omenjenemu industrijalcu v Celju. Ker pa nima več denarja, ki ga je dobil za konja, se bo moral industrijalec obrisati za 2100 dinarjev, nazaj pa bo seveda dobil svojega starega konja, ki ga je tako rekoč povrhu dal konjskemu prekupčevalcu. Ivana R. so zdaj že izročili sodišču.
-o-
"Slovenski dom"
Kakor poročajo iz Ljubljane, bodo morda že v prav kratkem času pričeli graditi v Ljubljani ponosno krasno stavbo, ki bo nosila ime "Slovenski dom". V njej bo žarišče in ognjišče slovenske katoliške prosvete; vse organizacije, ki stoje tej prosveti v službi, bo'do v njej dobile svoje prostore, tako da bo poslej njihovo delovanje lažje in učinkovitejše.
-o-
Smrtna kosa
Na Vrhniki je umrla Anica Hočevar jeva, soproga bivšega narodnega poslanca in lekarnarja Stanka Hočevarja, splošno priljubljena žena. — V Toplicah pri Zagorju je umrl Matija Pelko, dolgoletni upravitelj tamkajšnje ljudske šole. — V Skopi ju je umrl Bogumil A. Iianak, šef vojne lekarne III. armijske oblasti. Pokojni je bil poročen s hčerko pokojnega slovenskega kladatelja Ignacija Hladni-ka.
Iz sovraštva
Zaradi starega sovraštva sta napadla neki posestnik in njegov sin iz Apač 24 letnega Franca Beraniča, posestnikom vega sina iz Apač. Posestnik mu je vrgel v glavo težak kamen, sin je pa udaril Beraniča š drogom po glavi, da mu je močno poškodoval lobanjo in je moral ta v ptujsko bolnico.
-o--
Nesreča Delavca Matija Mulej in Karel Šlajpah, sta bila zaposlena pri tvrdki Slavec v Lescah na Gorenjskem. Nekega Ine, ko sta delala, se je podrlo ogrodje nasipa pri cest-iih delih in oba delavca pod-mlo. Oba so morali odpeljati / ljubljansko bolnico. Mulej ma hude notranje poškodbe, Šlajpah pa na glavi in prsih,
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Četrtek, 23. marca 1939-
M5K1H
wmmm-


Atnerikaiiski Slovenec
Prvi i« najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:
1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto _____...___________
Za pol teta___—--------
Za ftrtrt leta_________
..$5,00
IS
Za Chicago, Kanado In Evropo:
Za celo lete____________________46-00
Za pol teta _____3.00
Za 4etrt leta__________1.75
Posamezna številka_______-___ 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ----------------
For half a year
For three months ______________
Chicago, Canada and Europe:
For one year ______-----------$6.00
For half year______________3.00
For three months _______________ 1.75
Single copy _____________________________ 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, rilfnois, under the Aat of March 3, 1879.
Kaj bo v Evropi?
v takem momentu, da bo vse sosede iznenadil, kakor zdaj z zasedbo Češke in predno se bo kdo pripravil za kak nastop proti njemu, bo imel že vse v svojem žaklju.
Ako ima Anglija, Francija iiK Rusija kaj korajže in jim je kaj za pravico, tedaj bi morale prav zdaj ukazati Hitlerju z odločnim ultimatumom: "Iz Češke ven, nazaj na svoje nemško ozemlje, ali pa te z orožjem prisilimo k temu!" — Toda o kakem takem ultimatumu ni slišati. Zakaj ne? Zato ne, ker se Hitlerja bojijo. Nervozni postanejo le, kadar jim Hitler slučajno stopi na njihovo lastno kurje oko. -Taki so ti veliki varuhi demokracije v Evropi. Zase gledajo, za male narode se ne zmenijo, pa naj jih zatira ali požira kdorkoli hoče.
KATOLIŠKI SLOVENCI! DRAGI ROJAKI!
Čudno je politično vreme nad Evropo. Zadnjih par dni prihajajo alarmantne vesti v svet. Po nemški okupaciji Cehoslovaške se je začela Evropa na novo grupirati v razne grupe, s katerimi naj bi se ustavilo novo nemško prodiranje in osvajanje. Koliko bodo te akcije dosegle je za enkrat še težko ugibati.
Zdi se, da v Londonu in Parizu močno obžalujejo, da so se dali lansko jesen tako temeljito potegniti za nos diktatorju Hitlerju. Citateljem so znane Hitlerjeve obljube, da ko bo dobil Sudete, da nima nikakoršnih nadaljnih zahtev po kakih tujih zemljah. Obljubil je celo, kako bo čuval in zajamčil je nove češke meje. In celo vrsto nadaljnih obljub je, ki jih je izjavil in dal Hitler. Chamberlain in Daladier sta mu verovala in sta s tem silno sama sebe goljufala. To zgodovinsko napako, ki sta jo napravila v jeseni leta 19B8. v Monakovem, bodo evropski narodi, kakor zgleda še drago plačevali, kakor tudi Angleži in Francozi sami bodo za to napako plačevali prej ali slej drag račun. Ampak zdaj je vsako obžalovanje prepozno. Tisti, kateremu so verjeli na besedo jih je salamensko potegnil. Dogodek je podoben drzovitemu roparju, ki pride nad gospodarja brez puške in orožja in ga z obljubo pregovori, da mu gospodar izroči orožje, potem se pa obrne in mu istega nastavi na prsa in ga oropa do kosti. Prav tako je napravil Hitler zadnje tedne.
Zdaj, ko je Hitler planil na ubogo že preje oskubljeno Češko in isto raztrgal in pogoltnil, mu narašča apetit še ljubezen do svoje sestre po rumunskem olju in žitu. Nemčija ima sedaj sijajne' naravne meje. Ob Reni ima mogočen trdnjavski pas, znano Siegfridovo linijo, o kateri pravijo, da prekaša Magi-notovo linijo na francoski strani ob Reni. Z zavzetjem Sudetov ima nepremagljivo linijo na jugovzhodu. Proti jugu ima Karavanke ob Jugoslaviji. Tako ima vse ugodnosti Hitler v svoji roki. Edino iz vzhoda so pota, toda v to smer pa Hitler prodira. Edino kar mu manjka zdaj je olje za nemška letala, pa žita za kruh. Ako dobi še to, Kbo imel vse in kot tak bi lahko delal preglavice vsemu svetu.
Razumeti je treba, da je kramarskim Angležem bore malo za Rumunijo in za druge države na vzhodu. Angležem gre zato, da same sebe obvarujejo pred nevarnim nasprotnikom. In če Nemčija dobi kar ji manjka, to je olje in žito, tedaj bi postala Nemčija najnevarnejša tekmovalka Angliji. Zato in iz tega razloga se gospodom v Londonu te dni tako mudi, da bi pregovorili Rumunce, naj z Hitlerjem ne napravijo nikakih gospodarskih ne trgovinskih pogodb. Angleži so zdaj silno radodarni. Rumuncem nudijo pogodbe, da bodo pokupili vse njihove izdelke in pridelke, samo da bi ostali na njihovi strani. Rumunsko olje in žito je tista palica, katero ne želijo Angleži, da jo Ru munci dajo Hitlerju v roke. Kdo bo Rumunce osvojil, bo pokazala kmalu bodočnost.
Politični opazovalci so mnenja, da bo Hitler storil vse, da Rumunijo dobi pod svoj upliv. Se pač zaveda, da če mu Anglija vzame Rumunce; da bo Nemčija še vedno odvisna od ostalega sveta glede dobivanja olja in žita, katerega kontrolira Anglija. Ce pa dobi rumunsko olje in žito, bo Nemčija neodvisna od angleške kontrole in za njo to pomeni vse.	|
Da gre Angliji silno na živce sedanja nemška politika je dokaz že to, da je v Monakovem prodala Češko samo iz tega razloga, da bo Hitler imel boljšo priliko za boj proti sovjetski Rusiji in njenemu komunizmu, ki se ga Anglija radi Indije in drugih krajev najbolj boji. Toda, ko je Hitler mimogrede stopil Angležem na kurje oko, so taisti Angleži te dni kar javno zaprosili Moskvo za pomoč proti Hitlerju. Kako hitra sprememba, kaj? Zdaj se-dobri-kajo Moskvi, da ta pomaga zaustaviti Hitlerja. Ali ga bodo zaustavili? Bodočnost bo kaj kmalu pokazala.
Zgleda, da bo velika težava zaustaviti Hitlerja že sedaj. Edino upanje je, da mu manjka za enkrat Še olja in žita. Toda tega dobi z enim samim korakom, če želi. Naj hitro zasede Rumunijo in bo imel oboje. Lahko je pa tudi, da se bo Hitler potuhnil, kakor se je že večkrat preje in bo za enkrat zadovoljen s tem, kar je dobil brez vsakih žrtev. Ko bo to prebavil bo planil na novo žrtev, to zopet
PONOVITEV IGRE "SPO-VEDNE MOLČEČNOSTI j V JOLIETU
Joliet, 111.
Mladi igralci, člani in članice dramatičnega kluba cerkve sv. Jožefa, so tako izvrstno vprizorili lepo katoliško igro "Under the Seal", zadnji mesec, da so prejeli splošno priznanje od vseh kateri so videli igro. Ker pa je bilo ravno na dan vprizoritve tako ledeno in težko potovati, je veliko fairanov in prijateljev o-talo doma in niso mogli videti igre. Vsi ti so želeli, da bi se predstava ponovila. In res se je sklenilo, da se igra ponovi, in to v nedeljo 26. marca, popoldne jn zvečer, v dvorani nemške cerkve sv. Jane zaf. Ta dvorana je kakor nalašč primerna za, naše ljudi ker jim bo blizu in ker ima lep in prostoren oder, kateri ie potreben za tako impozant-no predstavo. Dvorana je najeta za tisti dan, in ves dobiček bo za cerkev sv. Jožefa.
Igro je spisal odličen katoliški mož Mr William Roeder, in on sam osebno uči naiše igralce. Igra je zelo zanimiva od začetka do konca. V njej se nahajajo napeti prizori, ko še predstavlja kako se bojujeta v srcu mladega duhovnika
in
ljubezen do svojega poklica. Spovcdna molčečnost mu nalaga da, molči če ravno vidi kako nek nesramen goljuf vara njegovo sestro in kako jo bo spravil v nečast in nesrečo. Igra je dovolj resna,' da je primerna za postni čas, vendar je v njej dovolj razvedrila, da se vsakemu dopade. Tgra je tudi zelo podučljiva, in zato se priporoča posebno r.aši mladini.
Vsi, kateri niso zadnjikrat mogli videti igre, naj j se zdaj prislužijo te prilike, ker bo preteklo precej časa, preden bomo zopet imeli tako veličastno predstavo. Vstopnina bo 50 centov za odrasle in 25 centov za študente, in 10 za Otroke.
Igra se bo vprizor,ila dvakrat, popoldne ob 2:30, zvečer ob 8:15.
KAJ
in
Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na-
roče!
NOVEGA V SEVERNI MINNESOTI?
Eveleth, Minn.
Ker se nihče ne oglasi iz našega mesta, bom pa jaz nekoliko napisala. Kar se dela tiče je tudi tukaj slabo, kot povsod. Še največ jih je zaposlenih pri WPA pa so tudi ti delavci vsaki dan v strahu, da delo izgube. — V jami se sedaj dela po pet dni na teden, toda kaj,ko jih je le malo dela in novih menda ne bodo več zaposljevali. Tako se prav malo pozna, da bi bilo kaj bolje.
Naša zastopnica Mrs. J. Ko-stelic prav pridno hodi od hiše do hiše in nabira za naš-priljubljeni list Amer. Slovenec. Ker je sedaj ravno kampanja za ta list, bi bilo dobro, da bi si ga naročila vsaka slovenska hiša. Kdor le more, naj ga na;roči tudi svojim dra-gi'm! v domovini. Boljih piru-hov jim ne morete poslati, kot je list Amer. Slovenec. Jaz bi brez tega lista ne mogla biti pri hiši, zato ga bom imela dokler mi bo mogoče. — Pa tudi "Novi Svet" je fest fant. Veliko najdeš tam zanimive ga. Pri nas na Evelethu menim da ga prihaja precejšnje število, kar je prav in lepo.
Tukaj po Minnesoti hodi okolu nič kaj priljubljena stara znanka "flu". Sedaj pocuka tega, sedaj onega, brez vsake olike je in obzirnosti ne pozna. Še celo na naše zdravnike skoči in si misli: No, sedaj pa "dohtar" pokaži kaj znaš in kedo je močnejši, ti ali jaz. In tako je, četudi je zdravnik, mora se ji podati in se vleči za nar dni v posteljo. Dosedaj ni še nobenega spravila v grob, kar je edino dobro. Sploh v naši fari nismo imeli posebno veliko smrtnih slučajev po nopem letu, za kar hvala Bogu in Mariji.
Zimo imamo pa tukaj muhasto. Februar je bil v resnici muhast, saj je bilo skoro vsaki dan drugačno vreme. Snega imamo pa toliko, da bi morali kmalu hiše iskati in če se hočeš kam podati, 'moraš najprej sneg odkidati. No, pa nas kljub temu ne prestraši, zlasti ne naših članic, ki spadajo k Združenju ameriških Slovenk v Minnesoti. Kaj je njim mraz in sneg. Kadar se one zavzamejo za kakšno reč, jih ne ustavi nobena sila
Naznanim'o Vam veselo novico, da bo letos 25.—30. 7. 1939 v Ljubljani VI. svetovni kongres Kristusa Kralja. Brez dvoma je ta kongres velika čast za našo Ljubljano in celo Slovenijo.
Oči katoličanov vsega sveta bodo obrnjene na Ljubljano. Nikdar še ni videla Ljubljana in ne Slovenija toliko odličnih tujih gostov v svojem obzidju, kakor jih bo ob tem kongresu.
Ce pa so pova|bljeni na kongres katoličani vseh narodov, prav posebno prisrčno vabimo na kongres Vas, dragi nam rojaki. Saj radi pridete, kadar morete, svojo staro domovino pogledat in pozdravit
Taj obisk lahko letos združite s kongresom. Seveda ne boste mogli na kongres priti vsi; a upamo, da Vas bo prišlo lepo število.
Navodila za udeležbo Vam bodo dali gospodje, katerim ie stvar poverjena. Tudi natančnejši program bodo Vaši listi pravočasno objavili.
Priporočairio Vam tudi, da bi molili za srečen potek in uspeh kongresa, kakor molimo po vseh naših cerkvah vsako nedeljo.
Torej pa na veselo svidenje ob dnevih kongresat v naši Ljubljani!
Pripravljeni odbor za Kongres.
Pred petimi leti in pol smo si ustanovile to organizacijo s strahom, kaj bo, ali pojde srečno naprej, ali ne. Pristopilo nas je skoraj čez sto članic naenkrat, denarja v blagajni pa niti centa. Toda, z božjo pomočjo in našo korajžo smo se dobro oprijele in danes vam. povem, da nam gre v blagajno že četrti tisočak. Članic ftriamo nad sto — in koliko je med njimi mladih deklet in žena — in to nas najbolj veseli. Zato sem rekla, in še rečem, da nas nobena reč ne zdrži doma. Sedaj prav pridno prodajamo vstop nice za našo zabavo, ki bo v nedeljo 26. marca zvečer v našem mestnem auditoriju in je že veliko vstopnic prodanih. Kaže, da bomo tudi to pot našo blagajno dobro podprle, kakor jo vselej, kadar kaj pi-irejamo, kar je seveda razveseljivo za vse članice. — Na zadnji seji smo bile vse navzoče veselo presenečene, ko sta nalrn! dve članici predložile imena kar 18 novih članic, ki so vse en večer pristopile in skoraj vse mlade žene in dekleta. To pač najbolj jasno pokaže, kako je naša organizacija priljubljena med nami v železnem okrožju. Materam priporočamo in kliče-1 mo, da pristopajo v našo organizacijo in če vaša hči še ni članica ,te naše organizacije, jo le kar hitro vpišite, ,da naš bo še več in bomo lahko še marsikatero reč izboljšale v korist nam vsem. Prosto pristopnino imamo še do ineseca julija. Torej prav lepa prilika za pristop k Z. A. S.- — Dekleta najbolj veseli naš Drill team. No, saj jim ne za merimo. Lansko leto so bile poklicane v več naselbin in so rekli, da še niso videli tako izučenih v skokih, vrstnih vajah; in njih krasna uniforma ie vsakemu silno dopade. Da so tako lepo izučene, gre seveda hvala dobremu izučene-mu učitelju, ki je v tem dobro izšolan. — Povem naj še to, da smo lansko leto na Materin dan blagoslovile novo zastavo v naši slovenski cerkvi, potem s'm'o pa imele banket v avditoriju, katerega se je ude ležilo nad 400 oseb. Sam guverner države Minnesota nam
Dogodki
jaed Slovenei po Ameriki
Rojenice
Cleveland, O. — Pri družini Mr. in Mrs. Tomažič na East 64th street so se pred kratkim oglasile vile rojenice in jim prinesle v dar krepkega sinčka.
Smrt na vzhodu
Brooklyn, N. Y. — Tukaj je umrl rojak Matija Zidar, v starosti 59 let. Doma je bil iz Kočevske Reke pri Kočevju in je bival v Ameriki 35 let. V starem kraju zapušča mater, ki je Stara 96 let,brata in eno sestro.
Iščejo ga
Sherman, O. — Že več kot pred enim tednom je v Sher-manu izginil od doma 62 letni rojak Pavel Centa. Nekateri domnevajo, da si je morda sam vzel življenje, drugi pa ugibljejo,da, je bil najbrže kje napaden in ubit, ker je navadno nosil pri sebi večje svote denarja. Šerif je sedaj svojimi poiriočniki začel o-menjenega iskati.
Do smrti pobita
Cleveland, O. — Pretekli teden je Mrs. Mary Živoder, z F/ast 172nd St. hotela stopiti na poulično železnico, pa jo je zadel neki avto in ji prizadejal tako hude poškodbe, da je istim komaj nekaj ur za tem podlegla v bolnišnici. Njeno dekliško ime je bilo Malekovič in je bila stara 65 let. Doma je bila iz Zden-še na Hrvatskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 27 leti. Zapušča tri hčere, ki so poročene.
Spominska plošča
Newburg, O. — Pred kratkim je bila v tukajšnjem Slovenskem narodne'm domu na 80. cesti odkrita spominska p(lošča požrtvovalnemu narodnemu delavcu, pokojnemu Andreju Žagarju. Slavnost odkritja se je vršila s prav lepim programom.
Vest iz domovine
Cleveland, O. — Rojak Anton Koren je prejel pred kratkim iz starega kraja žalostno vest, da mu je v Podcerkvi pri Ložu umrla njegova mati Ana Koren v lepi starosti 76 let. Zapušča sina in hčer, tukaj pa tri sinove in eno hčer. ^^siiiiMtif riicaiif jiiiiiiEicafiiiiitiiiiTcaiiiiiiiiiiitcsiiiiiif iriiicsiiiiiniiiiicsiittiiiiiiiicaiiiiiiiiiiiicaitiiiMitiiicsMiiiiiiiiiicsituitiitiiic^iitTiiiiiiiica ^
I REDKA PRILIKA !
i	se nudi, da si nabavite hišo, ki bo vam nosila lepe dohodke. Proda se	i
g	vam trinadstropna hiša odspredaj s šestimi stanovanji in dva nadstrop-	§
|	na zadaj z dvema stanovanjema, vse v enem poslopju. Zidana hiša. Vsa	|
I	stanovanja stalno oddana in nosijo dobre dohodke. Lepo dekorirana	§
| in cementiran basement. Proda se zelo poceni. Hiša se nahaja na	I g 2031 W. 23rd St. — Za nadaljna pojasnila se obrnite na:
j PAUL DOBBERSTEIN j
| 3635 West Cermak Road, Apt. 115 Chicago, III. j
Tel. CRAWFORD 6229. Po 6. uri zvečer. C3iailllltllll C3lltltflilllIC3IIIIIIIllllIC3(f IIIIJlllllC3IIIIITJJll((C3lilllIIt[fftE3llliliIltll IC31 ■ 1111 ■ EIII1C a 111 (t r 11 f 11 j C311 It If f 1 f 111C311 i 1111 r 111IC3111 tl Ittli ti C
je poslal brzojavko v kateri nam je častital k tako lepem uspehu. Veliko odličnih mož nam je dalo priznanje,da smo storile prav, ko smo ustanovile to organizacijo za Minne-soto. — Zatorej žene in dekleta, le korajžo in pristopite vse k nam. Vsaka bo lahko ponosna,' da spada k naši domači organizaciji. Zapomnite si izrek, da je povsod lepo, a doma je še najlepše. Še pete-'in se na do'm'ačem dvorišču bolj junaško postavi in ve, da dom je le dom. Razveseliti se mora vsaka tudi tega, da z našimi tisočaki poslujejo naše banke, ne tuje. To je tudi velikega pomena, če premislite, da z našim denarjem pomagamo našim tu naseljenim ljudem in bankam in ustanovam. Zato naj bo vsaka ponosna, da je članica Združenja ameriških Slovenk v Minnesoti. — H koncu najlepši pozdrav vsem našim članicam in naročnikom Amer. Slovenca ; letošnjemu zmagovalcu v kampanji pa kličem živijo in na zdravje iz nove kampanj ske kupe, ki že čaka priprav ljena zanj.
Johana Babnik
CARIGRAD BODO BARVALI
Carigrajska 'mestna uprava je izdala odredbo, po kateri morajo vsi hišni lastniki svoje hiše prepleskati s temnosivo, asfaltu podobno barvo. Tudi nove hiše bodo morale biti ta-tako barvane, da bo Carigrad izgubil svojo pestro,barvito zunanjost. Odredbo utemeljujejo z zaščito proti zračnim napadom, ker enotna siva barva onemogoča sovražnim letalcem spoznati javna in druga važna poslopja.
"TARZAN IN PREPOVEDANO MESTO"
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlUTOUghs

S široko odprtimi očmi je ^Helena vsa prestrašena gledala na razkačenega Zytheba, ki se ji je grozeče bližal z visoko dvignjeno roko, v kateri je tiščal smrtonosno bodalo, ki ji ga je' hotel zasaditi v srce. Nesmiselno bi bilo poskušali pobegniti, kajti Zytheb bi jo gotovo vjel . . ,
, . . Skoro nekako v istem času, ko je Zytheb grozil Heleni da jo zabode z bodalom, je bil tudi Tarzau v nevarnosti za svoje življenje v veliki areni mesta Thobos. £*va velikanska leva so izpustili iz podzemskih kfctk, ki sta stekla proti njemu- Kako naj se jtjtu* ški Tarzan bori proti obema?
Enega, tako je mislil Tarzan, bi se že ubranil, saj se ga je že dostikrat v džungli iu ga tudi premagal; toda dva, to nikakor ne more. — Kralj Herat je poželjivo gledal v areno, kako bota leva raztrgala junaka Tarzana, medtem ko je Thctan s strahom gledal na svojega junaškega rešitelja.
Tarzan je pa mirno stal v areni, ko sta se mu pričela bližati leva vsak od ene strani. Premišljeval je, kako bi si na kak zvijačen način pomagal iz te zagate. V svojem življenju se še ni znašel v enakejn položaju. Ko je prvi lev skočil prbti njemu, je Tarzan že imel načrt rešitve v glavi.
DVA VRHOVNA SODNIKA
Načelnik vrhovnega sodišča Zed. držav, Ch. E. faughfe .(na levi),.in sodnik McReynoldSj ko sta-nedavno prisostvovala proslavi IJp. oMetnice prvega
ameriškega kongresa/	.....	_ . ...... V
POROČILO IZ DOMOVINE
0 notranjem političnem položaju Jugoslavije po volitvah.
Nekateri slovenski listi v Am'eriki so prinesli članke, ki Pač ne morejo vzbuditi videza resnosti, ki bi jih mogli uvrsti ti kvečjemu v žalostno zapuščino predvojnega liberalnega časnikarstva,, ki mu i je bil najljubši predmet gonja Proti duhovščini. Tako smo n. Pr. izvedeli,da je list "Enakopravnost" 12. januarja t. 1. Priobčila — sebi v posmeh — strašno vest, da je dr. Korošec nameraval začeti požigati cerkve po Hrvatskem; "Pro-tveta" pa je 3. februarja t. 1. Prinesla infamen napad na slovensko duhovščino in katoliško vero sploh,češ da je največja zaveznica fašizma. Nadalje smo čitali vesti o "krva-vom popu" in še 'mnoge druge Sorostasne vesti.
Omejili smo se samo na par Primerov. V zadregi smo, kam naj jih uvrstimo. Na pod-l'oČje resnega časnikarstva slej ko prej ne spadajo in zato nanje ne bomo posebej odgovarjali. Pač pa hočemo vsem slovenskim listom v A-^'eriki, ki se trudijo za resico, podati stvarno, popolnoma objektivno poročilo o no-
ŽUPAN HAGUE GA RAZJEZIL
anjem političnem položaju
%
Jugoslavije po volitvah, na katero navezujemo še poročijo o našem zunanjepolitičnem Položaju.
Dr. Anton Korošec je kot Notranji minister vodil volitve v narodno skupščino po volivcem zakonu, ki ga je dne 11. Septembra 1931. izdala vlada, v kateri je bil ministrski predsednik Peter Živkovič, dr. Albert Kramer minister za Zgradbe in Ivan Pucelj minister brez portfelja. Ta zakon, ki sta mu torej ta dva vodi-, tel j a slovenskega dela JNS Ue enako Jugoslovanska na^ c'jonalna stranka),to je bivših ^aprednjakov, pripomogla do Uresničenja in ki določa javne volitve, je bil torej nujna u-stavna podlaga tudi za volile, ki so se izvršile dne 11. decembra 1938., ko 'je zmagala. vladna lista Jugoslovanske radikalne zajednice, ka-or je ugotovil Glavni volivni ?dbor v Beogradu, kjer je '•fiela tudi opozicija svoje čla-^e. Te volitve, ki jih je vodil ^r. "Korošec, pa so bile po le-1931. prve svobodne vo-ko ni oblast delala nosnega uradnega pritiska in ^silja! Na Hrvatskem je ta v°livna svoboda, ki jo je dal dr. Korošec, imela za posledico, da so pristaši opozicio-?alne jstranke HSS. dr. M.al-eka imeli v rokah skoro pov-s°d ves volivni aparat in so ^rtogokje lahko oni izvrševali ^ror nad vladnimi somišljeniki. Zagovorniki nasilne politike proti Hrvatom, ki so iz ne-"•^anje JNS vskočili v okolico Milana Stojadinoviča, so Paradi tega zadnje čase pri '^'bskih ministrih intrigirali '■oper dr. Korošca, češ, da je ^elo podpiral opozicijo, in ga ^čeli očitnb napadati, podti-kaJoč mu, da je vodil volitve ''-opoj. vlado. Na te napade je Korošec izjavil, da v nje-?0vi politiki nasilju ni mesta j*1 da Korošec ni človek, ki bi ^°tel rabiti silo. To je bil ^en izmedi vzrokov, da je dr. ^°rošec odstopil in šel iz via-; !?e ter nato prevzel predsednico intesto v senatu. Z njim ,e soglašalo več ministrov, ,a!ko slovenski minister dr. 7ek in »prav tako srbski mi-Jstri Maga.raševič, Cvrkič in vetkovič.
Drugi vzrok izstopa dr. Ko-
Sca iz vlade pa je bil ta, cla
^ ni več strinjal z novo zu-^jepolitično smerjo, ki jo je ^Čel dr. Stojad,inovič kot zu-rl:iriji minister uvajati. Male srednje in vzhcdnje ^Vl'ope so zašle v težek zu-v^jepolitični položaj pred-zaradi tega ker je rdeča * ticlsk'a fronta v Franciji do-
cela ohromila moč francqske države, dejstvo, ki je najbolj očitno prišlo do izra'za pri septemberskih dogodkih,ko je Češkoslovaška, brez upanja na pomoč svoje francoske zaveznice in prepuščena sama sebi, morala kapitulirati pred nemško premočjo. Tako je torej za propast Češkoslovaške v največji meri kriva nemoč Francije. Zaradi tega se nobena teh malih in srednjih držav, ki stojijo v območju Nemčije ali Italije, ni mogla in ni smela zanašati na pomoč ohromele Francije. V taki prilika je bila tudi Jugoslavija, ki je skušala v tem nevarnem položaju na eni strani ohraniti zavezništvo Francije in Anglije, na drugi strani pa priti v prijateljske odnošaje z Nemčijo in Italijo, ki sta bližji, neposrednji sosedi in ki sta, se po svoji moči izkazali pravkar za mnpgo bolj udarni. To je bila edina politika, ki jo je narekoval zdrav razum spričo težkega iaja, ko bi Jugoslaviji nobeden izmed dosedanjih zaveznikov ne mogel pomagati.
Dr. Stojaclinovič pa je proti koncu svoje vlade začel le preveč podlegati nekim zunanjim vplivom in je hotel po nemškem .vzorcu iz Jugoslavije napraviti takšno avtoritarno državo kot je Nemčija. V tej avtoritarni državi bi bil dr, Stojadinovič vodja. Že je uvedel nacionalistični pozdrav z dvignjeno desnico in se dal pozdravljati s klicem "vodža". Zoper takšno politiko je nastopil dr. Korošec, ki je uvidel, da bi to pomenilo konec neodvisne Jugoslavije in da bi zlasti Slovenci ponovno prišli pod popolni vpliv premočnega nemštva. To politiko dr. Korošca so zelo dobro razumeli Nemci, ki v svojih največjih glasilih napadajo dr. Korošca, češ da hoče uvesti v Jugoslaviji povsem demokratičen režim. Posebno ostro ga je napadel veliki mo-nakovski list "Miinchener Neueste Nachrichten", ki dr. Korošcu očita, da je bil on ti-čti, ki je vrgel dr. Stojadinoviča in ki hoče. reševati de'm'o-kracijo. Kako je narod v Jugoslaviji z veseljem pozdraVil to rešilno potezo dr. Korošca, nam je najlepši dokaz to, da so ob slovesni priliki, ko je bil izvoljen'za častnega meščana ';iubljanskega,t?sočglave mn'o-žice vzklikale "Živel rešitelj demokracije!"
Ko je bilo jasno, kaj namerava dr. Stojadinovič v zunanji politiki in da hoče v no-iranji politiki namesto sporazuma s Hrvati politiko mqpne roke, so 3. februarja t. 1. izstopili iz vlade: slovenska ministra dr. Miha Krek in Franc Snoj, ministra dr. Mchmed Spaho in dr. Džafer Kuleno-vič ter srbski minister Dragi ša Cvetkovie in se tako opredelili za politiko dr. Korošca, to je za sporazum s Hrvati in proti uvajanju fašističnega avtoritarnega režima. Tako je po zaslugi politike našega slovenskega voditelja prišlo do nove vlade, ki si je stavila v svoj program kot glavno točko sporazum s Hrvati in svobodo v političnem življenju. To je dbrazložila v svoji vladni deklaraciji, ki jo je 16. februarja na seji narodne skupščine prečital ministrski predsednik in notranji minister Dragiša Cvetkovič. Ta politika že dobiva vidnega izraza v proračunski debati.
Vsi kraji v Jugoslaviji, tudi Hrvatski, so z veseljem pozdravili novo vlado, ker vidijo v njej garancijo, da gremo v naši državi boljšim časom nar sproti.
za Tiskovni Odsek Rafaelove Družbe
(TORD).
Flestenjak Viktor
Beseda o tem in onem <9
mam
KAJ JE TOREJ S KOMUNIZMOM?
1 Piše: Andrej Tomec
Dolga leta je 65 letni iznajditelj S. W. Rushmore vodil borbo proti Franku -Hague, županu me-New Jersey, N. J., a ni bil uspešen. To ga je tako ujezilo, da je sklenil, za vedno zapustiti drža« toda še prej pa je dal posekati 1,200' dreves na svojem posestvu in podreti svojo hišo.
lllini!|||i!l|||||!|||||||l!lllli:i!i!l!lll!lllll!!l!M
KAJ SE SLISI PO SVETU?
ZALOŽENA SREČKA
Pri zadnjem žrebanju italijanske državne loterije se je zgodilo, da je dobitnik druge nagrade v znesku milijona lir svojo srečko založil in je pri najboljši volji (ne more več najti.
Srečko je prodal neki bri-več v Vicenzi nekemu zlatar ju. Ta se je bil pred nekaj časa preselil v drugo stanovanje in je pri tem zažgal mnogo svojih papirjev. Sedaj se boji, da je bila,tudi srečka med nji lAi. Tretjo nagrado v znesku pol milijona lir je zadel neki topniški podčastnik, oče treh otrok. Mož je bil srečko kupil proti svoji volji od nekega poštnega uradnika, ko je pri poštni hranilnici dvignil svoje zadnje prihranke.
-o-
ALBERT NALETEL NA NEPOTREBNE SITNOSTI Chicago, 111. — Albert' L. Stevenson se je zadnjo soboto zvečer zakasnil pri nekem svojem prijatelju, ,h kateremu je šel po revolver, ki mu ga je svoječasno posodil. Bil pa je v skrbeh, da ga bo žena o-zmerjala, ker bo tako pozen za večerjo, in, da svojo boljšo polovico potolaži, je stopil v prodajalno, da ji prinese domov novo obleko. Ni pa imel dovolj denarja s seboj in tako je hotel revolver zastaviti za primanjkljaj. Ko pa je položil orožje na mizo, se,je pro-
dajalka tako prestrašila, da je padla na stol ,in omedlela; prej je Mela le še toliko moči, da je na listku papirja obvestila lastnika o "nevarnem-možu". Presenečeni Albert je bil kmalu nato od policije aretiran in drugi dan je spoznal,da je prišel v sitnosti popolnoma po nepotrebnem ;Ze-na namreč ni bila nič jezna in je tudi varščino položila zanj.
GOSPODARJA OKRADEL IN GA POGOSTIL
V Orehovcu pri Križevcih je užival premožni posestnik Ivanič sloves velikega skopuha. Posli niso megli ostati v njegovi službi, ker je mož strašno skoparil pri hrani in plači. Hlapec Josip Brlek pa je dolgo potrpežljivo služil skopemu gospodarju čeprav so bile vse prošnje po zbolj šanju hrane in plače zaman Skopuh je bil s svojim pridnim hlapcem zelo zadovoljen. Vse njegove prošnje pa je odbijal s izgovorom da mu ne more ustreči, ko tudi sa'm sebi ne more kaj boljšega privoščiti. Hlapec je premišljeval, kako bi se dalo spreobrniti starega skopuha, in naposled ga je okradel. Odnesel mu je kakih 100 litra vina in lepo zalogo mesa in klobas. Svoj plen je spravil pri nekem prijatelju in priredil malo pojedino, na katero je povabil tudi o kradenega gospodarja. Stari
kopuh si je jedače in pijače temeljito privoščil. Tako se je napil, da so ga morali odnesti domov. Pozneje pa je nekdo nlapca obdolžil tatvine in, ko je prišla stvar pred sodišče, je skopi gospodar v lepem spominu na prijetno gostijo svojemu hlapcu tatvino odpustil in od sodnije sta se vrnila domov kot najboljša prijatelja.
-o-
KESA SE SVOJEGA PREDLOGA
Springfield, 111. — Poslanec v drž. • zakonodaji, Ch. H. Weber iz Chicage, je nedavno vložil predlog, po katerem bi se imela uvesti strožja kontrola nad privatnimi bolnicami in bi se morale od ;teh zahtevati tudi licence. Mož pa se je skesal, da je stavil ta predlog, toda po predpisih ga ne more več enostavno preklicati, rrfarveč mora iti predlog po uradni poti skozi odbor pred celokupno zbornico, in edino, ka|r more predlagatelj napraviti, je to, da se obrne na odbor, naj ta priporoči zbornici, da se predlog pobije.
-o--
PRVI ANGLEŠKI STREL V SVETOVNI VOJNI
Kadar se poroča o umrlih, se vselej tudi zabeleži in pove, kdaj in kje kdo umrje, da se za vsakogar ve, kateri dan, mesec in leto umrje. Ravno tako je, če kdo neznano kam zgine. Enako tudi, če se kje kaka večja nesreča dogodi n. pr. požarna, vremenska ali kaka druga naravna katastrofa, recimo kak orkan, tornado ali potres, da kako poslopje pogori, se poruši, da je razdejan kakšen kraj, vas ali mesto itd. je zmeraj vse to zabeleženo in pri poročilih vedno omenjeno kje, kdaj, kako, kateri dan, mesec in leto se je to zgodilo.
Pa ne samo kaka večja nesreča, ne le kak večji in važnejši dogodek, temveč tudi vsaka najmanjša stvar ali dogodek, o katerem je sploh vredno poročati, je zabeležen z datumom, kdaj se je isti dogodil.
Ce kak list preneha izhajati, če je konec kake organizacije, konec kake vlade, kake samostojne države, za vse se torej ve, kdaj je kaj doživelo svoj konec, kdaj se je kje kaj zgodilo. O vsem ve zgodovina natančno poročati.
. Samo glede enega je izjema, samo o eni stvari prav ničesar ne vemo, samo o tem nimamo nobenega poročila, kje, kdaj, in kako se je to dogodilo, kdaj in kam je to zginilo, kje, kdaj in kako je to vzelo svoj konec.
Pa to vendar ni le kaka majhna nesreča, kak1 majhen brezpomemben dogodek, temveč je to, ako to presojamo po tem, kašo apostoli in propagator j i tega, za to vsi goreli in delali in toliko žrtvovali, s tem svetu toliko upanja dajali, da, s pomočjo tega celo svetu obetali napraviti zemeljski raj, ne le velika nesreča, temveč ena največjih nesreč, ena največjih zg"b, ki jih je še svet doživel, je to dogodek, ki je velikega svetovnega pomena; saj je vendar bilo to ali bi vsaj moralo biti za človeštvo največjega pomena, saj so imeli s tem apostoli in propagator j i tega namen prenoviti obličje zemlje in svet osrečiti.
Pred kratkim je umrl v Brightonu v starosti 54 let bivši bojevnik Ernest Thomas, k,i je v svetovni vojni na angleški strani prvi oddal strel. Bil je prostak irskega dragon-skega polka in je bil 22. avgusta 1914 na izvidnem pojezdu na cesti iz Monsa v Charleroi. Njegov oddelek se je srečal z oddelkom nemških ulancev in Thomas je pri tem prvi ustrelil. Sedaj so ga ponesli z velikimi častmi v grob.
-o-'
Ne glej, da agitirajo za katoliški tisk samo nekateri, tudi ti se dvigni in stori kaj za svoj katoliški časopis!
Kaj vendar neki mislite, da bi naj bilo to, kaj bi naj bilo to, ki je bilo po svojih oznanovalcih nekaj tako velikega, nekaj tako pomembnega, da so hoteli in u-pali zato ves svet vneti in pridobiti, da so skušali to po vsem svetu razširiti in vtrditi, a obenem nekaj tako malovrednega in brezpomembnega, da zdaj, ko tega več ni, ko je zginilo, prenehalo in doživelo svoj konec, da ni sploh vredno o tem poročati, kdaj, kje in kako je to zginilo, prenehalo in vzelo svoj konec?
To ni nič drugega, kakor — komunizem. Saj še ni dolgo,- ko smo toliko slišali in brali o komunizmu, slišali in brali kako je
Za Velikonoč
se vsakdo spomni svojih domačih, s kakim darom za piruhe. — Mi pošiljamo denarne pošiljatve v stari kraj točno in zanesljivo. Prejemniki dobijo denar na dom po pošti brez kakega odbitka.
VČERAJ SO BILE NAŠE CENE:
Za $ 2.45............ 100 Din
Za $ 4.75............ 200 Din
Za $ 7.00............ 300 Din
Za $11.00............ 500 Din
Za $21.50............1000 Din
Za $42.50............2000 Din
Za $ 6.30............ 100	lir
Za $ 12.00............ 200	lir
Za $ 29.00............ 500	lir
Za $ 57.00............1000	lir
Za $112.50............2000	lir
Za $167.00............3000	lir
Za višja izplačila dovoljujemo poseben popust.
Za pošiljatve v ameriških dolarjih je poslati:
Za $5.00......$5.75; za $10.00.......$10.85; za $15.00..
in za $25.......$26.25
Vse, pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
..$16.00
1849 West Cermak Road,
Chicago, 111.
divjal, rušil, požigal, moril, klal, mučil v Rusiji in Mehiki, da bi s tem napravil paradiž na zem-ji, nazadnje pa povzročil civilno vojno v Španiji, jo nekaj časa nadaljeval, potem pa — ne da bi vedeli kdaj in zakaj — se komunizma nič več ne omenja, posebno ne od strani komunistov, in zdaj že dalj časa civilno vojno v Španiji na mesto komunizma nadaljuje takozvana "Demokracija" ali "demokracija št. 2" (bolj pravilno bi bilo: "te-mokracija", op. pis.), ki sliši tudi na ime: "Antifašizem".
Zdaj slišimo in beremo samo o tej novi "demokraciji" in "an-tifašizmu", o komunizmu pa nič drugega ne vemo, kakor da ga zdaj več ni. Ne vemo kam je zginil, kdaj, kje in kako in zakaj je kohčal. Ali se je kje zgubil, ali zmrznil, ali je kje zgorel (zgorel morda takrat, ko je v Španiji cerkve požigal, pa je z njimi vred še sam zgorel, op. pis.), ali« ga je kje povodenj vzela, ali pogoltnilo morje ali pa ga je vihar odnesel.
Čudno, da nam bivši komunisti oz. sedanji "demokrati" ali "antifašisti" ne dajo nobenega točnega poročila o njihovem pokojnem komunizmu, da jim je še celo zelo neljubo, Če jih kdo na komunizem samo spomni, da o njem tako neradi slišijo, kot da je bil v resnici nekaj tako slabega, da imajo opravičen vzrok sami se ga sramovati.
Vidite žalostnega konca nesrečnega komunizma! Milijoni so ga imeli ža odrešenika, toliko žrtev je zahteval, toliko gorja bile radi nj-ega, toliko krvi je zanj izteklo, da bi nam napravil raj na tem svetu — pa vse zastonj! Ni raja zemeljskega in še celo komunizma samega ni več! O, ti ubogi nesrečni svet, kolika zguba zate, kako velika nesreča te je zadela!
Pa evo ti še tolažbe in upanja Čeravno ni več na svetu komunizma in čeprav se niti za njegov grob ne ve, imaš pa na mesto njega "demokracijo" ali i "antifašizem", ki je eno in isto, samo ime je drugo.
Ker je ime komunizem doživelo 'bankrot, zato so komunisti, zdaj "demokrati" ali "antifašisti", mu dali drugo, novo ime. Zakaj? Zato, da bi nevedneže lažje prevarili, da bi mislili, cla je "demokracija" ali "antifašizem" kaj drugega, kakor komunizem, za tako dolgo, dokler se ne bi tudi "demokracija" ali "antifašizem" izkazala za nekaj takega, kakor se je izkazal komunizem, katerima bo'treba zopet ime spremeniti.
S svojim novim imenom nastopajo volkovi v ovčji obleki, da še vedno prejšnji in stari komunisti lažje prikrivajo svoje rožičke in kremplje, ko se dobri-kajo in prilizujejo delavcem in katoličanom kot da so njihovi največji "prijatelji, kateri edini jim hočejo in morejo /boljšati njihov sedanji položaj, samo ako se jih oklenejo in jim pri uresničenju njihovih obljub pomagajo.
A kako znajo komunisti oz. "demokrati" ali "antifašisti" zbolj šati položaj delavcem, posebno katoličanom, so nam najboljši dokaz Rusija, Mehika in Španija, kar bi moralo tudi najbolj slepemu oči odpreti.
Kaj ko bi bil "antifaŠistični" list "Naprej" v Pittšburghu tako prijazen, da bi nam povedal kako je s komunizmom in kaka razlika je med njim in "demokracijo" ali "antifašizmom" in nam obenem razrešil uganko, kako je to, da so zaceli boj v Španiji komunisti a nadaljevali sso ga in ga nadaljujejo pa "demokrati" ali "antifašisti", če ni to v resnici vse eno.
Stran S
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran V
Četrtek, 23. marca 1939
AMERIKANSKI SLOVENEC

GUZAJ
LJUDSKA POVEST
Pisano polje
IZ GORIŠKE, PR1M0RJA IN ISTRE
Spisal JANUS GOLEČ
Ukinjena dekanija Ločnik
V upravni organizaciji goriške nadškofije so bile izvršene nove pomembne izpre-membe. Dekanija kočnik je bila ukinjena. Njeni župniji v M osi in Podgorici sta bili priključeni goriškemu cerkvenemu distriktu. Od dekanije v Biljani sta bili tudi ločeni ■župniji in priključeni goriškemu mestnemu okrožju. Župnija Števerjan, ki je pripadala ločniški dekaniji se je priključile; biljanski, župnija v Sv. Lovrencu pri Moši pa krrnin-tki dekaniji.
stavil v "pekel", da ga. Je vsak lahko spoznal. To je bil" le v pesnitvi. Pa so leteli sO' rodniki k pspežu in f?e pritok li nad Dantejem. Ampak sam papež je odgovoril: "Ex infer* no nulla redemptio — iz Pe' klai ni rešitve", in tako lahko tudi kak fajmošter trdi, da se "katolicizma ne more vsiljeva*: ti umrlim", ako prej katolici zma in bilo, in Ruzich sart pravi in trdi, da ga ni bilo.
Sicer se jezi na "prijatelje'' ki letijo do cerkve, ko je kdo mrtev, kamor pa, kadar je bi! še živ, ni hodil. Saj se poznamo. To je vrlo malo "zlata" roba še kje drugje. Ampak cerkev jih dobi med rebra; Denar, denar. . . Bogami, al' se vam cerkev vsiljuje?? Al' gre far k vam, ali greste vi d« farja? In če bi duhovnik odklonil, bogami, bi zopet šumelo, da "pop neče". Zmede.
Smrtna nesreča
V Gorici se je pripetila na prehodu čez železniško progo, ki vodi proti Trstu, huda nesreča. Tovorni avto, ki ga je šofiral 30 let stari Dominik Kastelic Iz Trsta, je povozil 47 let starega skladiščnika Franceta Rupnika s Črnega vrha. Kolesa tovornega avtomobila so Rupniku zdrobila lobanjo in prsni koš. Nesrečnega moži^ so sicer takoj prepeljali v bolnišnico, ker je ka-i'al še nekaj znakov življenja, a že dve uri pozneje so zdravniki ugotovili, da je podlegel poškodbam. Rupnik je zapustil številno družino. Karabi-nerjem je Kastelic pozneje iz-pavil, da je Rupnik nenadoma stopil na sredo ceste, ko
"Štirikratni umor in sam0' mor". To je hudo. Ženo, W otroke in še samega set>e-Menda gre za, neko hrvaške družino. Ali se je zmešalo v možganih, more soditi le Bog' "Prosveta" poroča: "Zanimi; vo je, da je . . . dal zavaroval' svojo ženo in otroke pri dr-SNPJ, toda sam ni bil član.'' j Ali odleže? Vsekako pa o4f f leže, ko pravi dalje: "DružH na je tudi pripadala katoliški župniji". Sodite sami.
Privoščite si več prostega časa
... kuhajte z
ELEKTRIK 0
Škof Lucey iz Amarillo kliče: "Ako ne bo močni duh vere živel, naša demokracija bo preživela. To resnično n»J vedno in* povsod uči in širi katoliški tisk!
POZOR!
Ko pošiljate naročnino za "Am. Slovenca" tekorf te kampanje ne pozabite vsakokrat omeniti, kom« želite, da se naklonijo vaš' glasovi. Upoštevajte to, ker je važno! — Preberite p*' zno kampanjski oglas i" storite tudi vi kaj za svoj katoliški list!
Abraham Lincoln je bil ve lik mož.'Vse piše o njem, kadar prihaja obletnica njegovega rojstva. Tudi kak socialist se lahko postavi z Lincol-nom. Vsaj slovenski oberso-cialist se postavlja, ko vindi-eira Lincolna prav svojega sovrstnika. Pravi, da je bil Lincoln socialist in še svobo-domisele. Kakor se pač vzame. Tak socialist in svobodo-miselc, kakršen je bil Lincoln, je lahko tudi kak fajmošter, saj drug svobodomiselc poka-zuje Lincolna kot globoko vernega moža, da bi se pred njim moral skoroda skriti še kak papež. V pojmih ste vsi hudo zmedeni.
v'.'.'^J, I 1
POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in naj' starejšo jugoslovansko R3' dio uro od 9. do 10. ure dO' poldne na WGES postaj5' 1360 kilocycles.
Tudi v zlati Kaliforniji ni vse zlato. Joseph Ruzich se hudo pohuduje v "Prosveti" o nekih pogrebih v Sacramentu. "Vsiljevanje katolicizma mrličem", pravi, in to mora biti res prav čudna roba> ko tudi pri kakem ateistu velja: "Kamor drevo pade, tam obleži". Tu bi se pa še celo na mrličih nekaj izprerainjalo. Niti Hrvatom, niti naprednemu Slovencu ne bo uspelo. Dante je osovraženega kardinala po-
23 LET IZKUŠNJE 1
Pregleduje oči in predpisuje očala 't
Ko že govorimo o varčevanju s časom! Moderna, avtomatična električna peč vam bom prihranila ure kuhinjskega dela, ne samo v enem oziru, marveč v treh ozirih.
PRVIČ — prihranite čas, ker kuha jedi tako hitro, kakor se sploh morejo jedi kuhati.
DRUGIČ — prihranite čas, ker bo skuhala celi obed avtomatično, celo, kadar ste zdoma.
TRETJIČ — prihranite čas, ker električna vročina je snažna — ni vam treba ribati in drgniti loncev in ponev.
In pomnite — električno kuhanje ni drago. Dejanske preizkušnje v Chicagi kažejo, da povprečni stroški za elektriko, porabljeno za kuhanje, so samo $2.18 na mesec.
Oglejte si izložbo modernih avtomatičnih električnih peči pri trgovcih z električnimi potrebščinami, z železninami, v trgovinah s pohištvom iu department trgovinah in v soseščini ali "downtown" v električnih trgovinah Commonwealth Edison družbe.
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523
Uradne ure: vsak dan od 9-zjutraj do 8:30 zvečer.
Jacob Gerend Furniture Co.
Priporočamo naš pogrebni -zavod. Dobite nas podnevi in ponoči' Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
704-706 North 8th Street,	Sheboygan, Wis-
Telefon: 85 — Rea. 4080-W
NOVI SVET
je poučen, zabaven in zanimiv slovenski mesečnik v Ameriki.
ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE
Prinaša zanimive zgodovinsko podatke o ameriških Slovencih, poučne članke, zanimive črtice iz življenja slovenskih izseljencev in lepe povesti. Stane na leto samo $2.00; za Kanado in inozemstvo $3.00. — Naročnino je poslati na:
NOVI SVET 1849 West Cermak Road,
mmmmmmmmmmmmmmm Chicago, Illinois
proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali se pa zglasite pri:
JOHN PRIŠEL
15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO
ZASTOPNIK 'AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HIŠ.
AM ITM«	m — —	——
Sam je večerjal pečene piščance, vino pa je teklo od mize za vse, ki so šli taistega večera mimo Leskovšekove krčme. Drugo jutro se je odpeljal kot grof in nikdar ni več videl kozjanski Dietrich ne mladih konj dirkačev, ne skoro novega lovskega voza; tudi tolikanj zgovornega žusemske-ga gozdarja ni bilo nikdar več na spregled.
Lipšinetov Nace iz Zverin jaka, ki je peljal gramoz iz jame pri Pesjem v Staro vas pri Vidmu, je zadel na glavarja v obcestnem jarku. Pri prvem pogledu je bil uverjen, da se je gospod ponesrečil s konji, ker je rad sam kočiral ter naravnost divjal po cestah. Voza ni bilo nikjer, konj še manj — moralo se je pripetiti nekaj drugega.
Sklonil se je k ponesrečenemu, ki je globoko sopel, imel na' prsih prekrižane roke, klobuk je ležal nekoliko vstran in glava pač je bila zatekla in v obraz je bil rrno zabruhel.
Nič ni razmišljal dobri Nace, gramoz je raztovoril na licu mesta, podložil dno kripe s kočama, dvignil ponesrečenega glavarja, ga položil, počez na voz in tiba-ho nazaj proti Brežicam do najbližje človeške pomoči. Je bilo poznati Nacetu, da je bil že leta in leta pri težkih konjih in gramoznem vozu. Z glavarjem ni divjal v mesto, ampak campasti konji so stopali korakoma, Nace je vlekel iž pipe in razmišljal prav počasi, kaj neki se je moglo pripetiti tako mogočnemu gospodu in še na vse zgodaj zjutraj. Se ni mogel prav razpukšati glede vzroka težke nezgode, ko je že tibahotal mimo prvih obcestnih hiš. Pred vsako je postal in razkladal ženskemu spolu, koga pelje, kje ga je pobral in hotel zvedeti od. prestrašenih žensk, kaj neki se je moralo pripetiti grofu na ravni cesti v hrastovem gaju. Marsikdo je hotel vrniti glavarju zavest z mrzlimi obkladld, ni pustil, ker za gospodo je dohtar, ne pa v vodo namočeno babje capje!
V Brežicah so znali mnogo prej, kakega potnika prevaža Lipšinetov Nace, predno je ta sploh prifural v mesto. Ustavil je pred zdravnikom in predal lastnoročno težko ponesrečenega kljub navalu ljudstva in gospode zdravniku.
Pod zdravniškimi obkladki si je glavar grof Attems kmalu opomogel do zavesti. Uganko z udarci in nezavestjo je znal razvozljati skraja le toliko, da ga je moral lopniti po glavi oni Dietrichov konjski mešetar, ki je utekel s kupljenimi konji, z izkupičkom zanje in z njegovo zlato uro ter verižico. Ko je nekoliko okreval, da je lahko sedel na postelji, mu je pokazala soproga pismo, katero je našla po prepeljavi na dom v njegovi suknji. Pismo je bilo pisano v nemščini in se glasi v slovenskem prevodu takole:
"Ljubi glavar in grof Attems!
Nisva se poznala do sinoči, ko sem se vam ponudil za posredovalca prodaje Dietrichovih konj dirkačev. Zaupali ste mi na prvi pogled, lahko bi vas bil odpeljal, kamorkoli bi bil hotel. Zakaj vleči na dolgo, kar se stori lahko in hitro. Poslovila sva se danes bolj na krepko na sredi ceste in upam, da vas ne bo treba več gladiti po glavi, saj zaenkrat sem poravnal račun z vami, ki mi gonite orožnike na
vrat, ne da bi me poznali. Hotel sem se vam osebno predstaviti, da boste znali, da Guzaj ne tiči za plotom kakor kak grof. Posebno vizitko sem vam pustil na vaši glavi in upam, da je ne bo treba izročiti drugič, ker tedaj je ne bom položil le po vrhu glave, ampak skozi in takrat bo moj zadnji obisk pri vas, ako ne boste opustili gonje za menoj. Ko se boste pozdravili, pomnite, da je Guzaj — Guzaj, grof pa grof, ki bo sedel tudi drugič na lima-nice, a takrat ne bo odfrčal več živ!
S spoštovanjem ter v zahvalo za obilne denarne in zlate darove.
Franc Guzaj, 1. r."
Ko je prečital te vrste grof Attems, bi se bil skoraj onesvestil, tako so ga presenetile. Čital je znova od črke do črke, od vrste do vrste — bila je istina in morala je biti resnica, kar je stalo od roke roparskega glavarja črno na belem. Kedo drugi bi ga naj bil speljal v zagonetno zanjko na tako pretkan način kakor ravno ta lopov. Nesramno to, da ga je pre-klestil ter oropal, ampak še hvalil se bo, kako sta se zavrtela v polki s samim glavarjem, poveljnikom žandarmerije v obsežnem brežiškem okraju. Ako se drzne razbojnik nad njega, kako lahek posel šele ima z njegovimi orožniki, ki se, razumljivo, ne upajo nadenj, kakor nad navadnega zločinca.
Ko je vse to premislil gospod glavar, je zaškripal z zobmi, tako ga je jezilo, ker si je naložil poleg nesreče ter zgube še težek koš sramote in zasmeha. Uvidel je, da sam z orožništvom ne bo kos lopovu, ki je res nekak tolovajski kralj od Št. Jurja do Brežic. Po temeljitem razmišljanju je sklenil še na bolniški postelji, da se bo odpeljal k deželnemu glavarju v Gradec. Njemu bo v živi besedi iz lastne žalostne izkušnje naslikal, kaj da grozi s časom tem krajem, ako strašnega Guzaj a • in njegove zalege ne bodo iztrebili z nekoliko močnejšo oboroženo silo, nego je peščica bojazljivih žandarjev. Prosil bo deželnega glavarja za par bataljonov vojaštva, ki naj zajame obenem celi okoliš od St. Jurja do Kozjega in ni zlodej, da bi jim ne pritekel v pest sam Guzaj, katerega pozna sedaj tudi on prav dobro.
Grof je pisal Dietrichu v Kozje, kateremu je že bil sporočil ta prokleti razbojnik pismenim potom, da se mu zahvaljuje za krasne konje in lepi lovski voz kot nagrado, da je pobožal po glavi brežiškega glavarja grofa Attemsa.
Iz tega pisma je uvidel glavar, kako se je poigračkal prosluli Guzaj naenkrat kar z dvema, ki sta bila na glasu kot dve prvi in najbolj brihtni osebnosti v okraju.
Ko se je glavar do dobra opomogel, je tudi izpolnil, kar je bil prisegel na postelji. Ni pisal v Gradec, podal se je kot vplivna osebnost sam na pot k deželnemu glavarju in mu razložil obširno o gosposkem strahu v celjskem ter brežiškem okraju, katerega bo mogoče vloviti ali pokončali edinole z močno vojaško silo. Kako in kaj sta se domenila z deželnim gospodarjem ni .znano. Vojaške pomoči sploh ni bilo od nikoder in Guzaj je še lahko kraljeval nemoteno od St. Jurja do Brežic.
(Dalje prih.)
je bil avto oddaljen od njega le še nekaj metrov in je bila nesreča neizogibna.
-o-
Ogenj v predilnici
Pred kratkim ponoči je zaradi kratkega stika nastal požar v predilnici v Podgori pri Gorici. Gasilci so bili sicer takoj na mestu, a ogenj se je razširil na skladišče bombaža in uničil skoraj v hipu veliko zalogo blaga. Šele po sedmih urah vztrajnih naporov so ogenj omejili. Požar je uničil dva oddelka tovarne. Poškodoval je tudi stroje in druge paprave v njih. Napravil je za 280.000 lir škode. V predilnici je bilo zaposlenih zadnje dni preko 2000 delavk. Nekaj jih je bilo začasno odpuščenih 7, dela.
-o-
Trst. — 75 letni Perušič Josip iz Piocola si je zastrupil kri, ko je delal bos na polju. Dobil je tetanus in v kratkem času umrl.
*
Zgonik na Krasu, februarja 1939. V tržaško bolnišnico so pripeljali Josipa Škerla starega 50 let iz Saleža. Skerl' je hotel prehiteti motorno kolo, ko se je peljal na kolesu. Pri tem je tako nesrečno padel na tla, da je zadobil težko rano na glavi in si zlomil ključnico.
Iskre.
Tam na jugu. Imamo dosti lastnih zadev, ki nas zanimajo v prvi vrsti, ampak razmere v starem kraju odmevajo tudi 'rried nami in vplivajo na domače razmere. Nismo še popolnoma odrezani.
Ali pride med Sibi in Ilrva ti do poravnave? Težko. Ako se govori o "hrvaških Sude-tih" je to šarlatanstvo prve vrste, ali pa najresnejša zadeva. Nisem za golo zabavljanje. Nekdo piše: "Najbolje bi res bilo, da knez Pavle u-sliši Mačka in dovoli Hrvatom avtonomijo. Srbi še ne vedo, kako bi si lahko naredili iz Hrvatov najboljše prijatelje — baš na taf način, da jim dajo notranjo svobodo. Kajti potem se bodo Hrvatje začeli grizti med seboj, raz j delili se bodo na sto strank in sto taborov — vsaka stranka bo pa skušala dobiti simpatij in moralne pomoči pri Srbih napram hrvaškim nasprotnikom". Upam, da je pri Srbih še nekaj razsodnosti, da vsaj skušajo preprečiti spor. Ce pride do spora,bodo trpeli vsi trije deli, vse ljudstvo bo trpelo, vladajoči in tisti, ki nimajo besede, ker pri sporu bo taikoj na Slovenskem Nemec, na Hrvaškem pa Mažar. Po sporu je vse prepozno. Vsaka nasilna avtonomija pomeni le podaljšanje sporov.in pri tem bi prišli Slovenci iz deža pod kap, ker hrvaška "ljubezen" hi bila dosti opasnejša od sedanje srbske. Sicer bi pa vsaj Nemec niti ne čakal na avtonomijo, kar prikorakal bi. Ako mirne poravnave ne bo, in je vsako bratsko sporazum-Ijenje nemogoče, kar zaprimo.