GOSPODARSTVO ^TO XIII ŠTEV. 320 CENA LIR| 30 Pošt. plač. v got. PETEK, 25. SEPTEMBRA 1959 Sped. in abb. postale gr. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Povezava švicarskega in italijanskega velekapitala bodo finansirali naftovod iz Genove v Švico in Nemčijo - Veliki dobički nekaterih družb Oročilo o . delovanju finančne druž-Societe Financietre Italo-Suisse v nevi, to je švicarske delniške druž-?-a finansiranje italijanskih podjetij, ^ebuje zanimive podatke tudi o izved-aačrta za graditev naftovoda iz Ge-p®Ve v Švico in dalje v Zah. Nemčijo. 1 Colommbey-Aiglu, kjer bo naftovod esel v švico, bodo zgradili petrolej-(, 0 čistilnico. S sodelovanjem družbe ,®ciete Financiere Italo-Suisse in itali-nskega državnega holdinga Ente Nastlale Idrocarburi (ENI) v Rimu je a marca 1959 ustanovljena v Rimu užba Oleodotti Internazionali z del-'.,fa glavnico 1 milijarde lir in del-'ska družba Raffineries du Rhone v [)^Usanni z delniško glavnico 6 milijo-I v švicarskih frankov. Pri prvi sode--16 družba Italo-Suisse v razmerju na delniška glavnica je bila zvišana od 20 na 95 milijard lir. FINSIDER (Soc. Finnaziaria Siderurgica p. A. - Rim), je lani pridobila 1,74 (leto prej 1,7) milijona ton litega železa ter je imela 6.910 milijonov lir čistega dobička (leto prej 6.486). Njena delniška glavnica znaša 70.686 milijonov lir; dividenda je v finančnem letu 1958-59 znašala 9%. Družba Italo-Suisse je soudeležena tudi pri družbi ILVA (Altiforhi e Acciaie-rie ddtalia) v Genovi, delniška glavnica 44 milijard lir. Ta je prodala lani 1,09 (prejšnje leto 1,07) milijona ton litega železa ter dosegla 3.290 (prejšnje leto 2.294) milijonov lir čitega dobička. ILVA je lansko leto pridobila vse del- nice delniške družbe Breda Siderurgica S.p.A. v Milanu. Družba Italo-Suisse je soudeležena tudi pri Societa Italiana per le Strade Ferrate Meridionali v Florenci, dalje pri Banca Unione (Milano) in družbi Sidercom S.A., Lausanne, ki v Švici prodaja proizvode italijanskih tovarn. S prodajo raznih delnic je družba Italo-Suisse pridobila 5,28 milijona švicarskih frankov (prejšnje leto 4,07) ter je imela lansko leto 9,58 (prejšnje leto 9,02) milijona švicarskih frankov čitega dobička. Dividenda na vsako delnico znaša 24 švicarskih frankov; delniška glavnica 25 milijnovo švicarskih frankov je razdeljena na 240.000 delnic. Pri drugi pa z 2:1. Poročila o delovanju družbe Italo- G, h ASse za leto 1958-1959, ki je bilo pre-3n° na občnem zboru v Ženevi, se s, tla je bila delniška glavnica rim-. c družbe Oleodotti Internazionali zvi-tan? na 5 milijard lir. Sporazumno med j,.dalijansko družbo in skupino nem-oo v Južno Nemčijo, medtem ko bo ®va nemška družba Siidoel A. G. so-fležena z rimsko družbo pri izvedbi trtov za graditev petrolejske čistil-na Bavarskem. 4a graditev naftovoda in čistilnic so , *ebne izredno velike investicije, za Sh-ere -l2 P° Por°čilu Soc. Fin. Italo-i ’Sse kapital zagotovljen. Družba Ita- buisse sj je prjciobila vso delniško 6l9\/ KRIZA V PREMOGOVNI IN JEKLARSKI SKUPNOSTI Francozi za preobrazbo, Nemcifproti - Združitev s SET? vnjco delniške družbe »Petrol Pegli« Gen< . Pca prvi del naftovoda, je družba l^cnovi. V kantonu Wallis, kjer se ^ meries du Rhone kupila 2 milijo--... kv. metrov zemlje. Tu bodo posta-termično elektrarno, za katero bo-j . k°t pogonsko silo uporabljali petro-, iške odpadke; zmogljivost elektrarne znašala 140.000 kilovatnih ur. , ^ružba Italo-Suisse je prodala mnogo l^nic družbe SME (Societa meridiona-ni eigffricita) in druge družbe Com-Snia Napolitana d’illuminazione e K.aiclamento col gas (obe s sedežem v '■'•ear ■ ■ Če: aPlju), da bi si zagotovila likviden v^r. Družba Italo-Suisse hoče kljub D-Sniu temu ohraniti svojo udeležbo s . velikih italijanskih družbah, še po-^ n°» ker so poročila o položaju teh AA ugodna. Omenjena družba SME .. 'nrela lansko leto 4390 milijonov lir ■ stega dobička (prejšnje leto 5641) ter izplačala 7,5% dividende. Nje- ," »sa cli Je lahko Premogovna in jeklarska skupnost, ki je bila ustanovljena po francoski zamisli, je zdaj na pragu hude krize, ki ji grozi prav zaradi novega gledišča, ki ga je zavzela Francija nasproti tej mednarodni organizaciji. Francozi so prišli na dan s predlogom, naj bi se pravila Skupnosti izpremenila, in sicer v smislu, da bi ta mednarodna ustanova izgubila značaj naddržavnosti. Njeni sklepi naj bi ne bili več neodvisni in obvezni za posamezne vlade, temveč bi postali pravomočni šele, ko bi jih odobrile vlade članice Skupnosti. Poleg tega predlagajo Francozi, naj bi v pristojnosti Premogovne in jeklarske skupnosti ne sodila samo premog in jeklo, temveč naj skupnost zajame vse energetske vire, tako na primer tudi petrolej in po možnosti tudi atomsko energijo. Francoski nastop je posebno vznemiril nemške gospodarske in politične kroge, ki ugibajo, kaj je pravzaprav v ozadju te najnovejše francoske pobude. Težko je reči, katera ugibanja držijo in katera ne. Tako na primer nekateri domnevajo, da je De Gaullova vladavina preveč nacionalistična, da bi lahko sprejemala sklepe mednarodnih ustanov, kakor je Premogovna in jeklarska skupnost, ne da bi vlada imela pravico, da se o teh sklepih lahko izreče. Drugi iščejo vzrok za francosko ravnanje v Sahari. Tam so Francozi odkrili tako obilna petrolejska ležišča, kakor tudi ležišča zemeljskih plinov, da je Francija po teh odkritjih postala najmočnejši činitelj v sklopu Premo- IT milifonov fon ladtevfo preveč Os tOV; ■hov na značilnost današnjega sve- nega položaja je, da je na razpola-Preveč ladij. Strokovnjaki cenijo, da I .2.a 4,3 milijona ton preveč tovornih I 41J in za 4,4 milijona ton petrolejskih 'J- Ta položaj še zdaleka ne kaže akov, da bi se v bližnji bodočnosti remenil na bolje. Dogaja se celo na-^ ,0tno. Danes je v vseh ladjedelnicah , svetu v delu za okrog 8 milijonov laa-- ij' oc* tega P°lov’ca petrolejskih . , J, tako da bo nekako ob koncu le-iJ^isga leta za okrog 17 milijonov ton Se 'i Preveč. To seveda v primeru, da sedanji položaj bistveno ne spreme-}° je, če bo obseg prevoza po r_ju ostal približno na današnji rav-. ' 1 a še drugi činitelj utegne imeti pri ‘em važno ai>ie ladij .Oglejmo si zdaj koliko ton starega tihJeVja ie hilo razdrtih v preteklih le-I . ■ leta 1945 1400 ton (525 ton petro-7wt li in 875 tovornih ladij), leta 1955 ^ t°n (300, 460), leta 1956 540 ton (96, leta 1957 948 ton (144,804) in leta SQ58 1904 ton (366, 1538). Za leto 1959 znani podatki do vključno meseca aja. Do takrat je bilo letos razdrtih I 1516 ton ladij (376 ton petrolejskih 1140 ton tovornih ladij). Iu^e se bo razdiranje ladij nadaljeva-. z istim korakom kakor do konca aja, bodo do konca leta 1959 razdrli pr Aoli 4 milijone ton ladjevja. To 'se ,„a_vi, da bo na svetu proti koncu leta važno besedo: razprema in podi- Drugi strokovnjaki gledajo nekoliko drugače na vse to in so bolj previdni. Po njihovem mnenju je razdiranje ladij prišlo že tako daleč, da podjetja kupujejo stare ladje za razdiranje po tako nizki ceni, da bodo brodarji omejili prodajo zastarelih ladij. Tipična za današnjo konjunkturo je cena ladij vrste »Liberty«. Te ladje niso posebno ekonomične in sedanja konjunktura jih je spravila večinoma v razpremo. Prevoznine so namreč prenizke, da bi mogli kriti režijske stroške ladij vrste »Liberty«. Cena teh ladij je vedno ista, naj prodamo ladjo novemu brodarju ali za staro železo. Cene ladij »Liberty« padajo proti izročitvi ladje v Evropi; leta 1955 je bila cena 360.000 funtov šter-lingov (okoli 628 milijonov lir), leta 1956 je vrednost narastla na 670.000 f. šterlingov (nekaj čez milijardo lir), leta pa je že padla na 192.000 funtov (335 milijonov lir). Leta 1958 je ladja vrste Liberty stala okoli 110.000 funtov šterlingov (191 milijonov lir), letos pa stane taka ladja samo še 65.000 funtov šterlingov (105 milijonov lir). Zaradi padanja cene so brodarji utrpeli veliko škodo. Tako je na primer brodar, ki je kupil ladjo »Liberty« leta 1956, zgubil do danes 91% vrednosti ladje in to ne glede na amortizacijo in druge stroške, ki jih je morda kril v tem času. govne in jeklarske skupnosti. To mesto je doslej zavzemala Zah. Nemčija zaradi svoje močne industrije v Porurju. Ko bi torej vključili petrolej in zemeljski plin v pristojnost Premogovne in jeklarske skupnosti in ko bi njena pravila, v kolikor zadevajo pravomoč-nost njenih sklepov, ostala neizpreme-njena, bi Skupnost odločala tudi o francoskem petroleju in zemeljskem plinu v Sahari. Francozi ne želijo tega, zato pa predlagajo, da se sklepom Skupnosti odvzame dosedanji značaj naddržavnosti (ali »supernacionalnosti« po romanskem izrazoslovju). Z nemške strani, vsaj iz zahodno-nemških gospodarskih krogov, prihaja predlog naj bi se Premogovna in jeklarska skupnost in Skupni evropski trg kratko združila. Pravila Skupnega evropskega trga zajemajo vse blago in bi po združitvi zajela tudi premog in zemeljski plin. Francoski zunanji minister Couve de Murville se je v svojem poročilu pred parlamentarnim odborom za zunanje zadeve dotaknil tudi vprašanja položaja Premogovne in jeklarske skupnosti, vendar ni zavzel jasnega gledišča niti v svojem odgovoru na vprašanje nekega poslanca, ki je načel vprašanje združitve Premogovne in jeklarske skupnosti in Skupnega evropskega trga. OSTRA NASPROTJA ZARADI PREMOGOVNE KRIZE Huda napetost med članicami Premogovne in jeklarske skupnosti je nastala zlasti ob vprašanju, kako rešiti premogovno krizo, ki so jo povzročile velike zaloge neprodanega premoga. Danes je stanje teh zalog približno naslednje: neprodanega premoga je v Franciji okoli 11 milijonov ton, v Zah. Nemčiji 12 milijonov in v Belgiji 7,7 milijonov ton. Francoske zaloge so torej približno enake nemškim. Toliko premoga pridobijo Francozi približno v enem polletju. Podpredsednik evropskega parlamenta Kaibitzer je v neki svoji izjavi kritiziral izjave novega predsednika Visoke oblasti Premogovne in jeklarske skupnosti Italijana Malvestitija. G. Mal-vestiti je dal to izjavo časopisu »II Successo« tik pred svojo izvolitvijo za predsednika. V njej se je pokazal pristaša Skupnega evropskega trga, tako pravi Kaibitzer, ter nasprotnika Premogovne in jeklarske skupnosti. Kaibitzer se vprašuje ali je to gledišče Italije glede predloga za preobrazbo Premogovne in jeklarske skupnosti? GLEDIŠČE NIZOZEMSKE V svojem poročilu, ki ga je nizozemska vlada predložila obema zbornicama nizozemskega parlamenta, protestira proti poskusom, da bi Evropski gospodarski skupnosti oziroma njenim sklepom vzeli dosedanji značaj. Poleg tega naglaša poročilo, da ima vlada Skupni evropski trg za osnovo svoje zunanje politike ter da bo storila vse, da se Evropa gospodarsko ne razbije na dva bloka. —“ • - ŠVICARJI BREZ DELA. Konec avgusta je bilo v Švici 812 ljudi brez dela, prejšnji mesec 760 in pred enim letom 1.723. 1959 Kakor vidite r»a sliki, zna biti Nikita Hruščev tudi salonski. Poročila o njegovem potovanju po Ameriki dokazujejo, da je srečno prestal tudi najhujši ogenj političnih nasprotnikov, ki so mu postavljali najrazličnejša vprašanja glede sovjetske zunanje politike in življenja v Rusiji, da bi ga javno spravili v zadrego. Pogosto si je na svoji poti pomagal s svojo znano duhovitostjo. V takšnem neposrednem stiku z ameriško javnostjo še ni bil noben sovjetski državnik — Stalin na primer ni nikdar zapustil sovjetske zemlje — in prav ta neposredni slik je ameriški javnosti prijal. V začetku so se mnogi Američani, med temi tudi predstavniki krajevnih oblasti in sindikalisti, tako izzivalno vedli nasproti njemu, da so s svojimi vprašanji morda bolj vznemirili ameriške odgovorne politike kakor samega Hruščeva; saj je bil ta konec koncev ameriški gost. Takšen nastop proti njemu bi utegnil pokvariti tudi najboljše namene Hruščeva in poskuse za zbližanje. Iz same ameriške javnosti so se čuli protesti proti takšnemu nastopu. Prisrčen sprejem, ki ga je bil deležen Hruščev v San Franciscu, je mnogo tega popravil. Hruščev je v svoji izjavi postavil sovjetsko politiko na tole podlago: Vi Američani imate lahko kakršenkoli gospodarski in socialni sistem (kapitalizem), kakor hočemo (mi ohraniti svojega (komunističnega); kljub temu lahko živimo v miru, ker bi bila tretja svetovna vojna nekaj strašnega. Lesna konferenca na Bledu Dne 17. in 18. septembra bi morala biti na Bledu konferenca italijanskih in jugoslovanskih predstavnikov lesne stroke. Zaradi slabega vremena pa je bila konferenca v Ljubljani, le prenočili so italijanski gostje na Bledu. Strokovni italijansko - jugoslovanski mešani cdbor za les predstavljata italijanska in jugoslovanska delegacija, ki sta se udeležili posvetovanj v Ljubljani. V italijanski delegaciji, ki jo je vodil ing. A. Mario Camaiti, glavni ravnatelj za gorsko gospodarstvo in gozdove, so bili tudi predstavniki organizacij lesnih trgovcev, med temi dr. V. Spinotti, podpredsednik Združenja lesnih trgovcev v Trstu in svetnik te organizacije E. Mayer. Jugoslovanskemu odposlanstvu je načeloval ing. Branko Matič, glavni ravnatelj podjetja »Exportdrvo« v Zagrebu. Med drugimi člani naj o-menimo K. Kušarja, glavnega ravnatelja podjetja Slovenijales v Ljubljani in inž. D. Kabalina od podjetja Export-drvo. Lani se je mešani odbor sestal v Neaplju. Na sestanku so razpravljali, kakor bi se dala trgovina z lesom med obema državama pospešiti in kako bi se odpravile razne ovire. Italijanski u-vozniki bi želeli, da bi bile cene jugoslovanskega lesa bolj stalne. Iz vrst italijanskih grosistov smo čuli tudi pripombo, da so ti nasprotni uvajanju predstavništev jugoslovanskih izvoznih podjetij v Italiji, čeprav so ti Italijani. Italijanski grosisti namreč slutijo, da bi se posli z jugoslovanskim lesom u-tegnili sklepati mimo njih. Jugoslovanka delegacija je ob tej priložnosti priredila za italijanske goste izlet v Zagreb, Sarajevo, Beograd in Dubrovnik. Kaj Jugoslavija uvaža in izvaža Letos se je izvoz močno dvignil V razvoju jugoslovanske zunanje trgovine v prvem polletju 1959 je očitno povečanje izvoza. V tem času je Jugoslavija izvozila za 66.421 milijonov dinarjev blaga. V primeri z izvozom v istem razdobju lanskega leta je bil letošnji za 5.060 milijonov dinarjev, to je 10,8% večji. Za gospodarskim načrtom je letošnji izvoz sicer precej zaostal, saj je dosegel samo 43,1% celotnega izvoza, ki bi ga morala Jugoslavija doseči v vsem letu 1959. Ako bi Jugoslavija hotela izvesti izvozni načrt, bi morala v drugem polletju tega leta izvoziti za 87,6 milijarde dinarjev blaga. Ta cilj bi se dal tudi doseči, ako bi izvoz naraščal v dosedanjem razmerju. Napredek letošnjega izvoza nam postane še bolj očiten, ako pomislimo, da je Jugoslavija letos v prvem polletju izvozila prav malo blaga manj, kakor v vsem letu 1955. Zaradi dobre letine pričakujejo, da bo izvoz kmetijskih pridelkov, ki je v prvem polletju zelo zaostal za planom, narastel; tako naj bi se zlasti povečal izvoz tobaka. V prvem polletju je zaostal za načrtom izvoz p-edelanega sadja in vina, pač pa je JufcjTdavija izvozila za 8.242 milijona živinskih proizvodov, to je za eno tretjino več kakor v prvem polletju lanskega leta. Za načrtom je tudi zaostal izvoz lesa in lesnih izdelkov. Vrednost izvoženih industrijskih iz- delkov je dosegla 49.473 milijonov dinarjev ter je bila približno za 10 milijard dinarjev večja kakor lansko leto, vendar ni izvoz industrijskih izdelkov v popolnosti dosegel načrta. Napreduje izvoz izdelkov ladjedelnic, ki je dosegel v prvem polletju 1959 7.342 milijonov dinarjev (lani v istem razdobju 2.383 milijonov). Lesna industrija je letos izvozila za 7.298 milijonov dinarjev, tekstilna za 2.444 milijonov dinarjev, prehranjevalna pa za 4.306 mil. din. Tako imenovani komercialni uvoz (brez uvoza na račun tuje gospodarske pomoči) je bil letos manjši kakor lansko leto in je znašal 102.687 mil. dinarjev (lani 105.858 milijonov). Uvoz industrijske opreme je znašal letos 26.071 (lani 33.006) mil. dinarjev. Narastel je izvoz živil (24.603 mil. din., to je za 5.750 mil. več kot lani), raznih surovin (15.665 mil., to je 1600 mil. več) in pogonskega goriva (7.446 mil., to je 1500 mil. več kakor lani). Uvoz iz evropskih dežel pada, (letos 65.253, lani 77.410), medtem ko narašča uvoz iz Azije (5.472 letos, 4.093 mil. lani). JUGOSLOVANSKI IZVOZ V PRVIH SEDMIH MESECIH Po začasnih podatkih je jugoslovanski izvoz v prvih 7 mesecih tega leta dosegel vrednost 76 milijard dinarjev ter je bil skoraj za 5 milijard večji kakor v istem razdobju lanskega leta. Jugoslovanska zunanja trgovina v letu 1900 Po jugoslovanskih končnih uradnih statističnih podatkih je Jugoslavija v letu 1958 uvozila 4,13 milijonov ton raznega blaga v vrednosti 180,40 milijard deviznih dinarjev (300 din. za dolar), izvozila pa 5,14 mil. ton v vrednosti 132,42 milijard deviznih dinarjev. Če prištejemo še uvoz iz naslova ekonomske pomoči, t. j. iz kmetijskih presežkov ZDA (926.000 ton v vrednosti 25,10 milijard), je celotni uvoz dosegel po količini 5,06 mil. ton, po vrednosti pa 205,50 milijard dinarjev. KAJ JUGOSLAVIJA IZVAŽA Iz naslednjih podatkov je razvidno, kateri so bili najvažnejši izvozni artikli in koliko je Jugoslavija izkupila zanje v milijonih dinarjev: koruza 9.209 (f. j. 9 milijard 209 milijonov dinarjev), tobak 8.100, pomorske in rečne ladje (po večjem številu po naročilih iz tujine v jugosl. ladjedelnicah) 7.622, trdi rezani gradbeni les 5.900, sveže meso 4.143 (od tega 768 mil. za zaklano perutnino), svinec 3.931, govedo 3.568, vino 3.110, mehki rezani gradbeni les 2.521, pohištvo iz lesa 2.426, jajca 2.334, visokonapetostni kabli 2.240, hmelj 2.076, elektrotehnični material 2.049, suhe slive 1.977, celulozni les 1.677, drva za kurjavo 1.420, boksit 1.297, brezšivne cevi 1.254, stroji in naprave 1.176, konji 1.130, piritov koncentrat 1.050, tirna in cestna vozila 1.036, sveže sadje 956, cement Portland 945, kodelja in zadnje predivo 892, magnezit 817, cink 768, le-šeni zaboji 552, kavstična soda 593, kal-cinirana soda 405, svinje 380, strojila (ekstrakti) 303; sledijo z vrednostjo pod 300 milijonov živo srebro, cigaretni papir, emajlirana posoda, cinkov koncentrat, antimon, koncentrat kromove rude itd. KAJ PA UVAŽA Uvozila pa je Jugoslavija leta 1958 in za blago izdala v milijonih deviznih dinarjev: pšenica 16.249, t. j. 16 milijard 249 milijonov (za 738.690 ton, od katerih je prišlo 642.328 ton iz ZDA, 94.352 ton pa iz Sovjetske zveze), umetna gnojila 10.233, elektrotehnični material 9.134, surovi bombaž 8.525, jeklena pločevina 6.974, traktorji 6.039, premog 5.615, pogonski motorji, vštevši avtomobilske 5.084, stroji za obdelovanje kovin 4.741, surova nafta 4.235 (za skupnih 629.030 ton, od katerih je prišlo 359.161 ton iz Sovjetske zveze, 175.101 tona iz Iraka in 74.219 ton iz Romunije), jeklo, vštevši železniške tračnice 3.918, volna 3.546, poljedelski stroji 3.398, tekstilni stroji in sestavni deli, vštevši utensilije 3.226, tehnična olja 3.193, stroji in oprema za proizvajanje in obdelovanje rud 2.764, instrumenti, aparati in izdelki precizne mehanike 2.646, avtomobilske gume 2.596, svinjska mast 2.221, sestavni deli za motorna vozila 2.017, težke surove kože 1.917, zdravila 1.726, potniški avtomobili in avtobusi 1.603, volneno predivo 1.491, naravni gumi (kavčuk) 1.358, surovo in staro železo 1.357, anilinske barve 1.249, celulozna vlakna 1.199, parni stroji 1.183, kava 1.143, gradbeni stroji in sestavni deli 1.126, bombažne tkanine 1.001, tehnični surovi loj 930, jeklene cevi 899, kakaovec 856, predivo umetne svile 830, kamioni 801, jeklena žica 745, bencin in petrolej 473, koks 427, volnene tkanine 380. Sledijo filmski trak in zabavni filmi, hladilniki, nepregorna opeka in drugo blago z manj ko 300 milijoni dinarjev vrednosti. S KATERIMI DEŽELAMI JUGOSLAVIJA TRGUJE Največjo blagovno izmenjavo je imela Jugoslavija z evropskimi državami: v svojem uvozu za 144.477, v izvozu pa za 103.793 milijonov dinarjev. V jugoslovanskem izvozu je lani prednjačila Italija s 16.173 mil., nakar si sledijo po vrednosti Zah. Nemčija z 12.529, Sovjetska zveza z 10.922, Vel. Britanija z 10.366 milijoni, za njimi pa po enaki vrednosti Vzh. Nemčija, Poljska, češkoslovaška, Švica, Avstrija, Francija (4.878 mil.), Grčija in druge države. Uvozila pa je Jugoslavija lani med evropskimi državami največ iz Zah. Nemčije (za 24.065 mil.), zatem iz Italije (20.279 mil.), Sov. zveze (17.345 mil.), Vel. Britanije (10.839 mil.), Poljske (10.764 mil.), Madžarske (10.694 mil.), Češkoslovaške, Vzh. Nemčije in Avstrije (7.608 mil.). Z ostalimi državami je dosegel skupni promet v obeh smereh, torej v uvozu in izvozu, naslednje vrednosti: s Severno Ameriko 50.879, z Azijo 17.550, z Afriko 13.998, z Južno Ameriko 4.560, z Oceanijo pa 2.666 milijonov dinarjev. S KAKŠNIM BLAGOM STA TRGOVALI ITALIJA IN JUGOSLAVIJA Po jugoslovanskih statističnih podatkih je Italija uvozila lani iz Jugoslavije naslednje količine važnejših njenih izvoznih artiklov (v oklepaju je označena vrednost v milijonih deviznih dinarjev): živega goveda 12.995 ton (1.703), konj 11.889 ton (1.011), svežega mesa, razen perutnine 4.667 ton (1.038), zaklane perutnine 2.201 ton (406), jajc 12.315 ton (1.980), suhih sliv 715 ton (72 mil.), vina 3.361 ton (95 mil.), toba- °koli 12 milijonov ton ladij preveč. ^rav temi ladjami bo za 8 milijonov ton Q v,a)še gradnje, kar pomeni, da bodo iP a‘e ladje kmalu izrinjene zaradi svo-Počasnosti iz konkurenčne bitke, zaradi tega so nekateri strokov-j.aKi mnenja, da bo konec leta 1961 1^ vsaj do leta 1962 prebitek ladij ta-nizek, da ne bo predstavljal poseb-ga praktičnega vprašanja in da bo vQ .tonažo razpoložljivih ladij in pre-Pttni potrebami nastalo ravnotežje. '|l'l::,;llllllllil|!!l|fl!!||||!|||l-:;||||li|||||||l!|l!|!l|!|||||!||[||!|||[|!l||||!|||||!||!||| | iz občinstva ^ll je železnici res že odzvonilo ? r^spod urednik! Z zanTnanjem sem al v »Gospodarstvu« člane*.- »Vlak ali vi u us< na drugem »Prevozno podjetje e°grad«. šoferja sta mi pojasnila, da a tovor naložila v železarni Falck v Ije rnu nekie blizu Milana in da pe-,^ta blago v Sisak v Jugoslaviji; manj-u. Pošiljka je namenjena v Izolo. Iz atta do Siska je pač lepa razdalja c Se tako težak tovor! Večkrat sem t . • da avtomobilski tovorniki ne zmoto konkurence železnice, ko gre za v^evoz težkega blaga in velike dalja-Kako je v resnici, nam kaže ta pri-tller- F. F. Predstavniki državnih železnic Avstrije, Italije in Jugoslavije so se po dolgem času in po številnih pogajanjih (prve stike so navezali že v zadnjih mesecih lanskega leta) sporazumeli glede neposredne prevozne tarife za železniški blagovni promet na relaciji Avstrija - Trst - čezmorske dežele. Nova »jadranska tarifa« bo odpravila zamudno računanje pristojbin za posamezne države ob prestopu mej Avstrija -Jugoslavija in Jugoslavija . Italija. V smislu sporazuma so znižali tudi novo stalno pristojbino za železniške vozove na relaciji Trst - Avstrija, in sicer od 2.500 na 1.750 lir za posamezne prevoze. V tej zvezi naglašajo v tržaških poslovnih krogih, da ima nova tarifa namen privabiti čimveč avstrijskega blaga v Trst. Trenutno je težko ugotoviti, v kakšni meri je bil ta uspeh dosežen. Vse kaže, da niso Avstrijci posebno navdušeni za novo tarifo. Osnovno vprašanje je, ali bo tržaško pristanišče z novo jadransko tarifo lahko konkuriralo Hamburgu in Reki. Ali so postavke v jadranski tarifi tako ugodne, da se bo Avstrijcem bolj izplačalo voziti svoje blago čez Trst kakor čez Hamburg in Reko? Tržaška agencija »Giulia« vidi v dejstvu, da uprava avstrijskih železnic ni hkrati objavila v pravilniku, ki vsebuje novo jadransko tarifo, tudi zadevnih postavk za prevoz na železniških relacijah proti Hamburgu in Reki. Sodeč po tem, pravi agencija, je uprava avstrijskih železnic ločila vprašanje prevoza avstrijskega blaga čez Trst od vprašanja prevoza čez Reko in Hamburg, namesto da bi ta vprašanja povezala v organski sistem. Poleg postavk v tarifi za prevoz čez tržaško pristanišče bi morale biti natisnjene v pravilniku tudi tarife za prevoz čez Hamburg Ali bo jadranska tarifa pomagala Trstu? ttontkuveneni boi med (Trstom, Jfamburgom in (ftetzo in Reko. Tako bi avstrijski prevozniki lahko primerjali tarife in se odločili za ugodnejšo usmeritev blaga. Agencija dodaja, da so Italijani po objavi pravilnika protestirali na Dunaju in da je uprava avstrijskih železnic obljubila, da bo 1. oktobra natisnila nov pravilnik, v katerem bodo tudi tarife čez Hamburg in Reko in druga konkurenčna pristanišča. Glede neposrednih koristi, ki naj jih prinaša nova jadranska tarifa čez Trst, dodaja omenjena agencija, da so v tržaških poslovnih krogih mnenja, da bodo prevoznine tudi po uvedbi jadranske tarife prav tako visoke kakor doslej. Ne samo to, nekatere postavke bodo celo nekoliko višje. V upravi italijanskih železnic so mnenja, da je nova tarifa kljub temu koristna, ker so takšne enotne tarife nujno potrebne pristaniščem, kakor je Trst, in da so največje koristi jadranske tarife psihološke narave... Izredno pristojbino, ki znaša zdaj 1750 lir za vsak železniški voz, je uvedla uprava italijanskih železnic pred leti in s tem zbudila pri tržaških špediterjih velik odpor. Uprava železnic je tedaj navedla v zagovor, da so kilometrske razdalje od meje do Trsta prekratke, da bi italijanske železnice lahko krile režijske stroške s prevozno pristojbino v smislu splošne tarife. Ta posebna pristojbina ostane torej v veljavi, čeprav nekoliko znižana. Pri ocenjevanju učinka jadranske tarife za promet proti Trstu je treba tudi upoštevati, da jadranska tarifa ne velja za vse vrste blaga; za nekatere ostane še vedno v veljavi tarifa »od železnice do železnice«. Poleg tega se stroški za prevoz povišajo za 80 lir pri toni, ki predstavljajo prehodno pristojbino. Za prevoz blaga, za katerega ostane v veljavi tarifa »od železnice do železnice«, bodo še naprej računali mi-nimalo razdaljo 30 km od meje do Opčin pri Trstu. Sicer trdi uprava italijanskih železnic, da blago, za katerega ne bo veljala jadranska tarifa, ne predstavlja več kakor 5% vsega blaga v tranzitu na relaciji Avstrija - Trst. KAKO SE JE RAZBILA IN OBNOVILA »JADRANSKA TARIFA« Do marca 1956 je bil prevoz avstrijskih prekomorskih pošiljk urejen z železniško tarifo Avstrija _ Trst, v kateri so bile udeležene železniške uprave Italije, Jugoslavije in Avstrije. Prevoz čez jugoslovansko ozemlje se je razvijal po progah Jesenice - Repentabor, Dravograd - Sežana in Šentilj - Sežana, čez italijansko ozemlje pa po progah Sežana . Trst, Repentabor - Trst, Trbiž-Trst in Brenner - Trst. Avstrijsko ozemlje je bilo razdeljeno na podlagi kilometrske razdalje iz Trsta na več tarifnih relacij. Po tej ureditvi je okoli 80% celotnega tranzitnega prometa čez Trst težilo na proge Južne železnice (čez Jugoslavijo). Konec leta 1955 je uprava italijanskih železnic zahtevala, da se tranzitni promet razdeli drugače, in sicer tako, da bi se 80% tranzitnega prometa razvijalo čez Trbiž. Uprava jugoslovanskih železnic se je uprla tej zahtevi; nato so italijanske železnice izstopile iz Zveze jadranske tarife. Tedaj se je začela med železnicami ostra konkurenca. Vsaka je gledala, da privabi čimveč avstrijskega prometa na svoje proge. Med tem časom je tranzitni promet čez jugoslovanske proge padel na 40% celotnega tranzita čez Trst. Proti koncu leta 1958 je bila obnovljena Zveza jadranske tarife; na podlagi tega sporazuma je bilo jugoslovanskim progam prepuščenih 40% celotnega tranzita, a italijanskim (čez Trbiž) 60%. Ta razdelitev je bila izvršena z novo tarifo, ki bo uveljavljena prav te dni. Na dunajski konferenci (sredi maja 1959) so razpravljali o načelih, po katerih je bila sestavljena jadranska tarifa, poleg tega pa tudi o konkurenci med pristanišči ter konkurenci cestnega prometa. Zahtevo uprave italijanskih železnic, da bi bile Trstu priznane posebne ugodnosti pred Reko so jugoslovanski predstavniki, kakor poroča »Pri-vredni pregled«, odbili. Da je tranzit po jugoslovanskih progah tako nazadoval, je kriva tudi konkurenca prevoza po cestah. Kmalu po dunajski konferenci je bil v jugoslovanskem tisku objavljen predlog, naj se tranzitna pristojbina za tovorne avtomobile (za prevoz po cestah) zviša in tako zavarujejo koristi jugoslovanskih železnic. Upadanje avstrijskega tranzita čez Trst Avstrijski delež na prometu čez tržaško pristanišče se je letos začel močno krčiti. Tako na primer je delež Avstrije leta 1956 znašal kar 70,1% (v pro- metu po železnici iz Trsta in proti Trstu), v prvem polletju letošnjega leta pa je padel na 54,9%. Leta 1958 je avstrijska zunanja trgovina sicer nazadovala od 4,6 milijona ton (v letu 1957) na 4 milijone ton, toda to zmanjšanje ni tako veliko, da bi moglo opravičiti občutno nazadovanje avstrijskega tranzita čez Trst leta 1958. Leta 1958 je šlo okoli 52% celotnega avstrijskega prometa čez Trst, a leta 1957 56%. Cez zahodnonemška pristanišča je šlo lani 33-35% avstrijskega prometa, čez Reko pa 6-10%. Nemška pristanišča in Reka torej močno konkurirajo Trstu. K upadanju avstrijskega prometa čez Trst so pripomogle tudi nekatere splošne trgovinske okolnosti. Tako na primer upada naglo uvoz ameriškega premoga v Avstrijo, ki so ga pretežno prevažali čez tržaško pristanišče. Lansko leto na primer so Avstrijci uvozili čez Trst 434.191 ton manj premoga kakor leta 1957. Upoštevati je tudi treba, da se je del prometa prenesel z železnice na cesto. Naj še navedemo nekaj podatkov o avstrijskem tranzitu čez Trst v najnovejšem času in v prejšnjih letih. V prvem polletju 1959 je celoten železniški promet iz Trsta in v obratni smeri znašal 879.751 ton, sam avstrijski promet 483.507 ton ali 54,9%, Leta 1958: celoten promet 2,815.002 ton, avstrijski 1,942.112 ton ali 64,5%. Leta 1957: celoten promet 3,469.866 ton, avstrijski 2,532.619 ton ali 63,9%. Leta 1956: celoten promet 3,344.758 ton, avstrijski 2,574.105 ton ali 70,1%. Leta 1955: celoten promet 3,218.448 ton, avstrijski 2,410.837 ton ali 68,5%. Leta 1938: celoten promet 1,997.808 ton, avstrijski 662.398 ton ali 31,4%. Da je promet čez Trst tega leta bil tako majhen, je bila gotovo kriva priključitev Avstrije k Nemčiji, ki je bila izvršena leta 1938. ka 970 ton (314), drv za kurjavo 238.626 ton (1.420), celuloznega lesa 135.026 ton (767), mehkega rezanega lesa 36.174 ton (887), trdega rezanega lesa 122.0662 ton (1.899), kodelje in zadnjega prediva 2.461 ton (195), boksita 180.954 ton (393), piritovega koncentrata 41.612 ton (144), cementa Portland 1.080 ton (3.7), lesenih zabojev 96 ton (3.2 mil. din.). Izvozila pa je Italija v Jugoslavijo: težkih surovih kož 114 ton (28 mil. dinarjev), celuloznih vlaken 200 ton (33,3), žvepla 196 ton (3,6), anihnskih barv 62 ton (55), zdravil 17 ton (183), umetnih gnojil 150.645 ton (1.707), gum za prevozna sredstva 1.835 ton (620), volnenega prediva 176 ton (260,4), prediva umetne svile 336 ton (151), bombažnih tkanin 63 ton (68,1), volnenih tkanin 45 ton (51,2), jekla 7.594 ton (394), jeklene pločevine 35.488 ton (2.031), jeklene žice 2.381 ton (150), jeklenih cevi 2.018 ton (182), pogonskih motorjev 2.601 ton (1.206), kmetijskih strojev 4.607 ton (872,5), traktorjev 2.398 ton (983), strojev za obdelovanje kovin 1.304 tone (733), gradbenih strojev in sestavnih delov 368 ton (94,1), strojev za proizvodnjo in obdelavo rud 1.360 ton (546.4) , tekstilnih strojev in sestavnih delov 1.346 ton (836,5), elektrotehničnega materiala 1.379 ton (929), potniških avtomobilov in avtobusov 1.045 ton (314.4) , kamionov 144 ton (55,8), delov za motorna vozila 1.337 ton (628,6), hladilnikov 197 ton (78,7), instrumentov, aparatov in izdelkov precizne mehanike 49 ton (112). V teh podatkih seveda ni všteto raznovrstno drugo blago, ki ga statistika ne klasificira posebej. * * * KONFERENCA ZA ATOMSKO SILO NA DUNAJU. Pretekli torek se je začela na Dunaju konferenca Mednarodne agencije za atomsko energijo. Agencija je pričela delovati na vseh področjih, zlasti pa na organizaciji zaščite pred radioaktivnostjo. nn n nase lili DMD U Antilunik Ni treba, da verjamete italijanskim listom, da se je v Barletti s cementno stavbo zrušila nad italijanski narod nesreča, kakršne še ni doživel. Listi so svoje vesti vedno odevali s svetlo ali črno tančico pretiravanja, kaj šele danes, ko naša revna zemlja kar plava v morju senzacij, ki jih prenašajo radio, radiotelefon in televizija z bliskovito naglico skozi ozračje na neizmerne daljave tja do nočne omarice nervoznih zemljanov 20. stoletja. Zdaj se je še Lunik II. pridružil tekmecem časnikov, ko je vendar do zadnjega trenutka — dokler se ni razbil ob Luni — pošiljal iz vesolja vesti o svojih odkritjih na nenavadnem potovanju. Kako naj se čuje glas časnika iz vrst teh tekmecev, ki so jih ustvarile najnovejše pridobitve človeškega napredka, ako bi ga časnikarji ne dvignili dovolj? Barletta ni torej največja nesreča, ki je kdaj zadela italijanski narod; morda tudi ni edinstvena, je pa ena izmed redkih, ki so po pravici silovito razburile in vznemirile italijansko javnost in hkrati zbudile sočutje tudi izven meja Italije. Italijani so že sami pravilno ocenili nesrečo, ki pravzaprav ni nesreča, kakršno povzročajo višje in nepreračunljive sile, temveč zločin, ki bi se mu človek s povprečno pametjo, vestjo in poštenostjo lahko izognil. Kdo je večji krivec, tisti, ki so zgradili petnadstropno hišo na temeljih garaže, in to verjetno še iz slabega gradiva, ali tisti (predstavniki oblastev), ki so to dopustili? Kdo je večji krivec, tisti, ki se je tri dni pripravljal na krpanje razpok na stavbi s cementom — namesto da bi takoj dal hišo izprazniti — ali tisti (predstavniki oblastev), ki niso odredili izpraznitve stavbe, kakor hitro so se na njej že več dni pred katastrofo pokazale prve velike razpoke. če že ni mogoče vnovič vdahniti življenja 60 žrtvam v Barletti, naj bi ta velika nesreča ne bila zaman preostalim in drugim državljanom, zlasti gradbenikom in oblastnikom. »Treba je, da se spomin na žrtve vtisne z vso neusmiljenostjo v našo notranjost kot svarilo, da bi bili bolj resni, bolj pošteni, bolj temeljiti in manj diletantski— da ne bi gradili s prazno fantazijo življenja, svojega uspeha, imetja in hiš«. Težko je kaj dodati k tej jasni oceni in modremu zaključku uglednega italijanskega publicista. Ni dvoma, da se je Barletta vtisnila v spomin stanovalcev v vsej Italiji in da se bodo ozirali po svodih nad sabo v novih cementnih stavbah in v Trstu še posebej, ko bo burja tresla višja nadstropja tržaških stolpnic. Kaj pa stavbeniki in nadzorne oblasti? »Antilunik! k Tako je krstil neki naš gradbenik gomilo zrušene stavbe v Barletti. Lunik — simbol človeške vztrajnosti in natančnosti, Antilunik v Barletti — simbol površnosti in nemarnosti, a morda tudi brezvestnosti. Priznam, da me je ta prijateljeva duhovitost zadela. Videl sem v njej znamenje tvorne moči naše slovenske sredine, ki v današnjem stisnjenem okolju ne more zaživeti lastnega življenja, ki ji vendar pripada zaradi njene samoraslosti. — Ib — Ja življenje je polno napak in odpovedi. V prvi polovici so pogreški bolj pogosti kakor odpovedi. V drugi polovici so še vedno pogosti pogreški, toda nenehoma naraščajo odpovedi, šele skrajna odpoved — smrt — zaključi za vselej vrsto napak. Giovanni Papini Posebnosti bocenskega velesejma Mednarodna trgovina (Od našega priložnostnega dopisnika) Bočen, 20. sept. Letošnji mednarodni velesejem v Boemi na Južnem Tirolskem (od 12. do 23. septembra) je bil po vrsti 12. Odprl ga je minister za industrijo in trgovino E. Colombo. Po mestu in na samem sejmu obiskovalec ne opazi nikakšne napetosti, ki naj bi jo povzročal spor med prebivalci zaradi pritožb nemške manjšine proti ravnanju, ki ga je deležna s strani italijanskih oblastev. Tujec bi se moral delj časa pomuditi v Bocnu, če bi se hotel poglobiti v ta spor. Naše bralce bo verjetno zanimala okol-nost, da je uprava sejma v rokah Nemcev. Čeprav imajo v mestu danes Italijani večino, ki jo tvorijo priseljeni delavci v novih tovarnah, prevladuje po mestu nemščina. Po nemško govorijo ko stopiš v trgovino, pa tudi stražnik na ulici rad spregovori s teboj v nemškem jeziku. Že sama lega Bočna je postavila ve-i eseje inskim prireditvam povsem določene naloge. Bočen stoji na važnem križišču cest iz Italije v Avstrijo in Nemčijo in tudi gospodarstvo Južnega Tirolskega, kjer prevladujeta vino in sadje, išče povsem naravno zvezo z Južno Nemčijo in Avstrijo. Prav zaradi teh razlogov prevladujeta med tujimi ti dve državi na tem sejmu. Le:os se je sejma udeležilo 1625 razstavljavcev, med temi je 1097 domačih. Tuja podjetja so v veliki meri zastopana od domačih predstavnikov. Med tujimi državami so se sejma uradno udeležile samo Avstrija in Nemčija. Avstrija razstavlja svoje proizvode v lastnem paviljonu, medtem ko so nemški proizvodi porazdeljeni po raznih paviljonih. Prihodnje leto namerava tudi Zah. Nemčija zgraditi lasten paviljon. Podjetja, ki razstavljajo na sejmu, so iz 17 držav, in sicer poleg italijanskih iz Anglije, Avstrije, češkoslovaške, Danske, Francije, Japonske, Jugoslavije, Kanade, Kube, Nemčije, Nizozemske ,San Marina, Španije, švedske, Švice in ZDA. Nemških podjetij je 292 in avstrijskih 137. Jugoslavija je prisotna z izdelki svoje domače obrti, namreč s pirotskimi preprogami, z raznimi lesenimi izdelki ter raznimi drugimi umetninami domače obrti. Vse te izdelke razstavlja podjetje Ponišavlje-export (Pirot-Beo-grad), ki ga zastopa RAIE di Cristini Marlena iz Milana. Na nemški kolektivni razstavi je in-formacijska pisarna. Med nemškim blagom je močno zastopano zlasti potrošilo blago ter gospodinjska oprema. Očitno polagajo Nemci veliko važnost tudi na izdelke svoje obrti. Nemška kolektivna razstava je predvsem informativne narave, medtem ko so izdelki nemške industrije razstavljeni v drugih paviljonih. V lični enonadstropni stavbi je Avstrija razstavila skoraj iste izdelke, kakršne smo že videli na tržaškem velesejmu: športno opremo in oblačila, razne tkanine, gumijaste izdelke, kinematografske in fotografske aparate, igrače itd. Drugod po sejmišču razstavlja Avstrija tudi izdelke električne in strojne industrije. Sejem posveča posebno pozornost juž-notirolskemu sadju in vinu, ki sta razstavljeni v posebni stavbi. Vsako leto vzbujajo pozornost na booenskem sejmu zlasti stroji za obdelovanje lesa in kovin, toda še bolj stroji, ki jih uporabljajo sodobni obdelovalci zemlje, poljedelci, živinorejci, sadjarji, vinogradniki itd. Ker je Južni Tirol gorata dežela in je kmetijstvo razširjeno v gorskih predelih, razstavljajo industrijska podjetja zlasti takšne kmetijske stroje, ki so uporabni pri obdelovanju zemlje v hribovitih predelih. Naj omenimo še izredno lepo razstavo južnotirolskih obrtnikov. Med drugimi prireditvami zaslužijo omembo razstava konj in sivega goveda, vsedržavno zborovanje kokošerejcev in mednarodni kongres o cestnem in železniškem prometu čez Brenner. Ing. M. P. Jugoslovanski dan v Bariju V Bariju se je te dni zaključil XXIII. Levantski sejem, ki se ga je udeležilo poleg Italije še 23 tujih držav, med njimi Jugoslavija, Alžirija, Saudova A-rabija. Ciper, Jordanija, Grčija, Iran, Irak, Libanon, Libija, Malta, Maroko, Združena arabska republika,- Tunizija, Turčija in Temen. Te države so priredile uradne razstave, na katerih je sodelovalo več sto podjetij. »Jugoslovanski dan« je bil 16. septembra. Ob tej priložnosti je spregovoril predsednik sejma prof. Tridente, ki je zlasti izrazil, zadovoljstvo nad sadovi, ki jih je rodilo prijateljsko zbli-žanje Italije in Jugoslavije. Spregovoril je tudi jugoslovanski veleposlanik v Rimu Mihajlo Javorški. Veleposlanik je poudaril, da so za razvoj prijateljskih in gospodarskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo dane še velike možnosti. Jugoslovanska vlada pripisuje velesejmu v Bariju veliko važnost. Veleposlanik Javorški je še dodal, da je prepričan, da bo skorajšnji sestanek med italijanskimi in jugoslovanskimi gospodarstveniki v Bariju koristen za obe državi, zlasti pa za Južno Italijo. Avstrija v donavski komisiji Na eni izmed zadnjih sej je avstrijska vlada sklenila, da pristopi Avstrija k novi donavski komisiji ter sprejme dogovor o plovbi po reki Donavi, ki je bil sklenjen 13. avgusta 1948 v Beogradu. Pobudo za ta dogovor je dala Sovjetska zveza, in sicer na mednarodni konferenci, katere so se poleg Sovjetske zveze udeležile še Jugoslavija, Bolgarija, Madžarska, češkoslovaška in Romunija. S tem dogovorom je bila pravno likvidirana stara mednarodna donavska komisija, v kateri so bile tudi velike zahodne države. V novem beograjskem dogovoru je ostalo eno mesto prazno, in sicer je bilo namenjeno Avstriji, ki pa je s svojim pristopom odlašala iz leta v leto. Vprašanje avstrijskega pristopa je postalo bolj pereče, odkar je bil- med Avstrijo in Sovjetsko zvezo zaključen nov sporazum glede avstrijskih reparacij. Po tem sporazumu izvažajo Avstrijci na račun reparacij več premoga na Poljsko in Češkoslovaško, z druge strani pa izvažajo Rusi po Donavi več premoga v Avstrijo. Zdaj so torej v donavski komisiji samo obrežne države. Poleg tovornega prometa se vedno bolj razvija po Donavi tudi potniški promet. Rusi nameravajo uvesti potniško progo od izliva Donave do Dunaja in so v ta namen naročili v Komeuburgu v Avstriji dve ladji; ena izmed teh (»Dunaj«) je bila že dograjena. ŽIVAHNA TRGOVINA MED VZHODNO NEMČIJO IN KITAJSKO Trgovinska izmenjava med Kitajsko in Vzhodno Nemčijo doseže v enem letu vrednost 1 milijarde rubljev. Vzh. Nemčija je v zunanji trgovini Kitajske na prvem mestu. Izvaža zlasti opremo za elektrarne in tovarne, železniški material, lokomotive, traktorje, Dieslove motorje, gnojila, filme in optične izdelke Kitajska izvaža riž, sojo, živila in razne surovine. ZA 200 MILIJARD DINARJEV KUPČIJ V ZAGREBU Jubilejni zagrebški sejem se je zaključil. Podatki o poslovnem življenju na sejmu so zelo ugodni. Pogodbe, sklenjene za časa sejma, znašajo skupaj čez 200 milijard dinarjev vrednosti. (Lani 185 milijard). Največ pogodb je bilo sklenjenih na področjih strojne, elektro- in radioindustrije. Številne in ugodne so pogodbe, sklenjene za izvoz jugoslovanskih izdelkov v tujino. Tudi tuji razstavljavci so zelo zadovoljni z letošnjim sejmom. Letošnji obisk sejma je bil večji od lanskega in je dosegel 1,300.000 ljudi. Že sedaj se uprava sejma bavi z organizacijo prihodnjega sejma, ki bo od 30. aprila do 15. maja prihodnjega leta. »SODOBNA ELEKTRONIKA« V Ljubljani bo od 16. do 25. oktobra šesti povojni sejem »Sodobna elektronika in nuklearna tehnika«. Na letošnji prireditvi bodo razstavljeni najnovejši izdelki s tega področja, tako radijski oddajniki in sprejemniki, televizijski aparati, priprave za telekomunikacije in avtomatizacijo. Posebno paž-njo bodo letos posvetili sestavnim delom merilnih naprav za potrebe avtomatizacije. Poleg Jugoslavije bodo razstavljale svoje izdelke številne tuje države, med katerimi tudi Japonska in Avstralija. MEDNARODNE RAZSTAVE V INNSBRUCKU, ki se je začela 19. septembra, so se udeležile tudi Zah. Nemčija, Italija, Jugoslavija, Švica, Vzft. Nemčija, ZDA, Francija, Nizozemska in Belgija- FRANCIJA OVIRA UVOZ V krogih Evropske gospodarske skup. nosti kritizirajo francosko trgovinsko politiko, češ da ovira uvoz iz držav Skupnega evropskega trga pa tudi iz držav Organizacije za gospodarsko sodelovanje v Evropi (OEEC). Uvoz v Francijo je sproščen do 75%, toda Francozi skušajo pvirati uvoz v kolikor ni v skladu s položajem francoske industrije in francoskega kmetijstva. Pogosto ovirajo tudi uvoz, ki je predviden v kontingentih; ta, ni avtomatičen, pač pa zahteva francoska carina pogosto posebne uvozne licence. Poročajo, da se v tem pogledu gospodarski ministri ne strinjajo s predsedništvom vlade, ki je za strožje nadzorstvo uvoza. Finančni minister Finay je za večjo sprostitev zlasti uvoza z dolarskega področja, V začetku prihodnjega leta naj bi uvoz sprostili do 90%. CARINE PROST UVOZ KROMPIRJA V ZAHODNO NEMČIJO Zahodna Nemčija ne bo imela letos dovolj krompirja. Vlada je zato sklenila olajšati uvoz krompirja iz tujine. V ta namen je odpravila carino na u-vdz od 25. septembra 1959 do 31. marca 1960. Za uvoz iz držav Evropske gospodarske skupnosti in iz češkoslovaške DENAR POSTAJA DRAŽJI. Dvanajst ameriških zveznih bank je zvišalo o-brestno mero od 3% na 4%. Zadnjič je bila v Ameriki obrestna mera zvišana 25. maja, in sicer od 3 na 3%. Tudi v Kanadi je bila obrestna mera zvišana, in sicer od 5,89 na 6,05%. Obrestno mero je zvišala tudi Danska, in sicer od 4% na 5%. Aprila lanskega leta je bila na Danskem obrestna mera znižana od 5 1/2 na 4 i/2%. Z zvišanjem obrestne mere se države hočejo zavarovati pred inflacijo. je bil postavljen kontingent 70.000 ton; doslej je bil izkoriščen do 11.000 ton. Poljaki bodo poslali v Berlin 50.000 ton krompirja. Sklep vlade mora potrditi še parlament, ki se sestane konec oktobra. ZAKAJ JE NAZADOVALA CENA KAVČUKA Po dolgem času težnje navzgor je cena kavčuka na mednarodnih trgih zadnje dni pričela nazadovati. V New Torku je popustila za pol stot. (od 40 na 39% stot. dolarja za funt). Nazadovanje spravljajo v zvezo z obvestilom, da sta vladi v Londonu in v New Torku sklenili vreči na trg večje količine strateških zalog. Izbrali sta prav ta trenutek, ker se je cena dvignila na najvišjo raven po sueški krizi. Britanci bodo razprodali v nekaj letih 100.000 ton, Američani pa kar 470.000 ton naravne gume, in sicer v devetih letih: do 13. junija 1960 bodo od svojih strateških zalog odprodali 40-60.000 ton. Sovjetska zveza kupuje na mednarodnem trgu velike količine kavčuka. V prvem polletju tega leta se je svetovna poraba naravnega gumija povečala za 10% v primeri s porabo v lanskem prvem polletju, in siepr od 957.000 pa 1.052.000 ton. V |em pasu je proizvodnja napredovala od 900,000 na 982.000 ton. Rusi in Kitajci so letos uvozili 171.000 ton, lani v prvem polletju pa 168.000 ton. KROJNI TEČAJ. V štandrežu se bo 1. oktobra začel krojni tečaj, ki ga bo organizirala organizacija CIMS. Vpisovanje žena in deklet, ki bi rade izpopolnile svoje znanje v krojenju, traja do srede 30. septembra, Pctiiiofrhtvo NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE (Odhodi iz Trsta) Proga Jadransko morje — — Vzhod: Zagreb 23. sept., Skopje 4. oktobra. — Indija — Pakistan: Titograd 6. oktobra, Avala 6. oktobra. — Ožine — Indonezija —- Daljni vzh.: Avala 6. oktobra, Radnik 18. oktobra. — Sev. Kitajska — Japonska; Avala 6. oktobra, Radnik 18, oktobra, — Sev. Evropa: Rijpka 28, sept,, Zadar 12. oktobra. — Sev. Afrika: Rijeka 28. sept,, Srbija 10. oktobra, Zadar 12, oktobra. — Sev, Amerika: Srbija 10. oktobra, — Južna Amerika: Treči maj 30. okt, JADRANSKA LINIJSKA PLOVIDBA — Dalmacija — Grčija: Istra 29. septembra. V letu 1958 je proizvodnja papirja v Italiji dosegla 1,095.073 ton ter je bila za 3,2% večja kakor leta 1957. V primeri s proizvodnjo v predvojnem času so tovarne povečale svojo proizvodnjo za 128%. Dobršen del lanske proizvodnje predstavljajo razne vrste papirja (86,5%), ostalo pa lepenka. Med raznimi vrstami papirja naj omenimo časopisni papir (17,1% proizvodnje papirja), pisarniški papir (25%), ovojni papir (7,8%), papir za posebno rabo (9,4%). Kar zadeva proizvodnjo lepenke, je zanimivo, da je to edina proizvodna veja v industriji papirja, ki je lansko leto nazadovala, in sicer za 5,4°,'o v primeri z letom 1957. Vse vrste papirja pa so napredovale. Največ papirja proizvajajo v Severni Italiji (lani 805.272 ton, to je 73,54% vse proizvodnje). Na prvem mestu med pokrajinami je Lombardija, nato Piemont in Lacij. Na četrtem mestu je Beneško s 135.011 tonami. Proizvodnja mehanične pasle je lani dosegla 215.732 ton in je bila za 5,2% večja od predlanske. Največ so porabili topolovine (80,43%), dalje smreko-vino (14,84%), itd, Kakor pri papirju, tako zavzema prvo mesto tudi v proizvodnji mehanične paste Severna Itali- Kemikalije na italijanskem trgu Navedene cene veljajo za 1 kg blaga, Leo skladišče, v prodaji na debelo proti takojšnjemu plačilu. V cenah nista vračunana občinski davek ter IGE. V primeru spremembe so cene preteklega tedna navedene v oklepaju. Proizvodi iz mineralnega olja, mineralni vosek: Bencin, 79 oktanov, 125 lir liter; super, 87 oktanov, 135 lir liter, toplini 195-205; gorilno olje, gostoteko-če 18, redkotekoče 19; mineralno ter-pentinovo olje (acquaragia minerale) 130-135; montanski vosek Riebeck 530-560; parafin, polrafiniran v blokih 125-130, rafinirani v ploščah, tal. 62-64, lir 140-150; petrolej za poljedelstvo, 32 oktanov, 133 lir kg, za razsvetljavo, stot 12.300, brez duha 140-145; topjlha nafta 190-195; vazelin beli, nitast 200-205, beli parafiran 190-200, rumepi nitast 145-155, vazelinsko olje belo, enološko 290-300 ■ 2.80-330 j, olje F.U. 390-420. Minerali in barve; Aluminijev prah 600-1400; barit 20-22, bronov prah 1300 do 1600; cinkovo rumeno 440-460; dimno črno, domače 135-145; fosilna moka 40,60; kadmijevo rumeno 2300-3600, kao lin, koloid. 50-52, kromovo rumeno 450 do 480; litopon .100-110, lužilo mahagonijevo 290-310, orehovo 105-110; minij 210-225, modro Milori, bronzirajoče 650 ja, sledi Srednja Italija, v Južni Italiji pa je proizvodnja omejena na l,08uo vse proizvodnje v državi. Proizvodnja papirne celuloze je lani dosegla 120.073 ton, to je 6,8% več kakor v letu 1957. Pri tem so porabili 11,72% lesa kraft, 41,05% drugih vrst lesa, 47,23% slame in drugega. Zanimivo je, da po proizvodnji celuloze pride takoj za Severno Italijo (67,50%) Južna Italija (28,19%), medtem ko je Srednja Italija šele na tretjem mestu (4,22%). Uvoz mehanične paste je lani nazadoval, in sicer za 40,1% v primeri z letom 1957 ter je dosegel 222.064 stotov. Vsega skupaj so lani uvozili v Italijo 3,871.149 stotov celuloze. Od tega je bilo 2,993.717 stotov namenjenih industriji papirja, 877.432 stotov pa industriji umetnih vlaken. Uvoz papirja in lepenke je lani dosegel 881.820 stotov. Od tega je bilo 332.518 stotov časopisnega papirja. Lepenko je Italija skoraj v celoti uvozila iz Avstrije, papir in lepenko kraft iz Švedske, časopisni papir deloma iz Avstrije (152.977 stotov), deloma pa iz Finske (102.707 stotov). Izvoz je nazadoval v primeri z letom 1957 za 19,6% ter je dosegel 227.199 stotov. Največ papirja in lepenke so kupile v Italiji Jugoslavija, Zah. Nemčija, Francija, Avstrija in Libija. do 660; beli smukec v prahu 30-60, svinčeva gladčina (litargirio) 215-235; titanov dioksid, anatas 350-370; rutil 350 do 440 ( 380-500); ultramarin 360-610; železov oksid naravni, domači 40-50, naravni Malaga 55-70, sintetični (rdeči) 125-200. Dekstrin, mlečni proizvodi, škrob: Dekstrin iz domačega krompirjevega škroba 160-170, dekstrin iz tujega škroba 175-178, dekstrin koruzni 125-135; kazein argentinski 355-360, širjen s sirilom (caseina caglio) 285-290, naravno širjen (caseina presamica) 395-400, mlečni kazein domači 355-365, francoski 345 do 350; mleko v prahu, mastno 24% 450 do 500, v prahu posneto, domače 235 do 245 ( 220-230), v prahu, posneto, ZDA 210-220; škrob koruzni, ventiliran, čist 90-100, krompirjev, nizozemski 135-140, krompirjev, domač in iz raznih drugih izvorov 115-130, pšenični 140-150, rižev, »fiore puriss.« 170-185. Lepila i. dr.; Jajčni beljak 1950-2250; kazeinsko lepilo v prahu 350-650; klej »coniglio« 250400; kostni klej v ploščah 160-180, mešani klej 240-320 ;želatina jedilna, srednje in visoke viskoz. 520 do 1100, želatina jedilna, zavoji »oro« 1100 do 1500. Strojila: Kostanjev ekstrakt, tekoč 34 odst. 50,30; posušen 67% 93,80; posušen 78% 115,46; kvebračo ekstrakt, topen v hladnem 177, topen v vročem 162; žmak, ekstrakt v prahu, 62-64% 265,40. I« Trsta v Zagreb ž avtobusom Kakor smo že poročali, je sredi J11 ni j a začela obratovati nova avtobus)1* proga Trst - Zagreb. Avtobusi odhajal11 iz Trsta vsak dan ob 16. uri, iz Zagret1* pa ob 5.30. Neposredna zveza med 9? šim mestom in hrvatsko prestolnico J1 bila vpeljana na pobudo podjetja »Cr“| atiatrans« iz Zagreba, ki je postavi'1 na progo sodobne avtobuse. Tudi zveza na tej progi do Ljubija11* je ugodna, saj prispe avtobus v Lju^ Ijano ob 18.20. Cene so naslednje: 11 Zagreba v Trst 1300 dinarjev, iz Tri1* do Ljubljane 840, do Zagreba 1890 i*,1. Povratne vozovnice veljajo 15 dni *• omogočajo prihranek 10%. Otroci ^ 4. leta se vozijo zastonj, do 10 let P* po polovični ceni. Za imetnike prspuSl nic naj omenimo, da avtobus ne sprf jema potnikov iz Trsta v Sežano (Pa‘ pa v nasprotno smer). Potovanje iz Trsta v Zagreb z a' tobusom podjetja »Croatiatrans« tr»i* samo štiri ure in pol. Pridobitev na ^ su je torej velika in zaradi naglice $ našnjega življenja dragocena. »IZLET V JUGOSLAVIJO« Gospodarski tednik »Mondo Ec®^ mico« iz Milana, prinaša v šleviltj1 z dne 12. septembra med drugun ^ članek Dnina Laurane pod naslovo111 »Poletni izlet po Jugoslaviji«. V član'** so zabeleženi vtisi s potovanja po ^ sedni državi. Člankar se ni omejil 9* opazovanje turističnega življenja v J* goslaviji, ampak je skušal zajeti tU“ socialno vprašanje. Razumljivo je, v tako kratkem času ni mogel vid®11 vsega, vendar se v članku opazi p)'lZ* devanje in trud, da bi poročal obi6* tivno o življenju v Jugoslaviji. ZA ODPRAVO PRISTOJBINE NA TOVORNE AVTOMOBILE V Ljubljani so se 15. septembra ^ stali predstavniki trgovinske zborP)*1 v Gorici in trgovinske zbornice L. ** Slovenije. Italijanske predstavnike vodil glavni tajnik dr. Candutti. Z j* goslovanske strani pa so se sestapP udeležili glavni tajnik inž. Vehovar, P* čelnik odseka za prevoz Triller in pri* sedni k okrajne trgovinske zbornice Novi Gorici g. Kruh, ravnatelj podi**! ja »Primorje-export«. Italijanska pri* stavniki so izročili uradno spomeniri v kateri izražajo željo, da bi jugo8’* vanske oblasti odpravile novo prisPf bino na tuje tovornike, ki prevažal! blago po jugoslovanskem ozemlju- , primeru, da bi tega davka ne nw popolnoma odpraviti, naj bi Jugoslo'* ni dovolili italijanskim tovornim ari* mobilom iste pogoje, ki jih Italijan s* oblasti dovoljujejo na svojem ozeri"1 tujim tovornim avtomobilom. Jugo8' vanski predstavniki so obljubili, da ^ do nemudoma stopili v stik s prisl01 nimi oblastvi v Beogradu. Trst - Trieste - Corso Italia £5 TJBIiEJFOlf štev. 370-51, 376-52 Blago uajbolj znanih angleških in italijanskih tovarn Boške in ženske jesenske in zimske obleke 1*IUZ.VAXI1I ŽVAB K 1*0 VA.IVIŽJIH 410VAH w Škocjanske jame vas vabijo Oglad farna oh; 8, 10, 12, 14, 16 In 18. nri. Gostinski obrati: »RIŠKIH« v Divači in gostilna pri Škocjanski jami Vam nudijo tuje in domače specialiteto ter domača vina odprt vse leto, nudi cenjenim gostom (liniitl Statel 'T&pUct* BLED, tel. št. 222, 246 prijeten oddih. Termalno kopališče (stalna temperatura 23° C), jezersko kopališče, čolni, teniško igrišče, izlet-v bližnjo in daljno okolico, lastna izletniška točka na letališču Lesce Bled, alpski vodniki. American bar, priznana domača in tuja kuhinja, izbrana vina. V juniju in septembru stane polni penzion od 1380 do 2000 din, v juliju in avgustu pa od 1800 do 2500 din. Za obisk se priporoča uprava hotela. Hotel TURIST (ex Sv. Nikolaj) ANKARAN PARK HOTKA-Bled Naj večje gostinsko podjetje Vam nudi ugodno bivanje in zabavo za časa bivanja na Bledu v svojih obratih, restavraciji, baru nočnem baru, casino in plesni dvorani. Penzion v predsezoni od 930 do 1230, v sezoni od 1350 do 1550. Turistična taksa se računa posebej. Motel Jfrim - (fited Tel. 415, Gorenjska AMS 951-415, brzojav. naslov:KRIM BLED V vseh sobah tekoča topla in mrzla voda ter krasen razgled na jezero, Julijske Alpe in Karavanke. — Cene v pred in po sezoni od 700 do 850 din. V sezoni od 1200 do 1400 dnevni penzion. — Turistična taksa se računa posebej. HOTEL & ESPLMDE Opatija — tel. 37S otvoren čitavu godinu. V turističkom centru na moru, uz ravne plaže. Vkupno 160 ležaja, 28 soba sa kupattlom. Tople morske kupke i masaže. Restoran prvorazredni, bečka i internacionalna kuhinja. Nacionalna jela i h bije specialitete. Odlična postrežba. Kopališčna restavracija, Restavracija »KONVENT« - Bife na plaži -Hotel in v/eekend hišice. V poletni sezoni nočni bar - Lokali odprti dan in noč - Plesišče s priznano godbo - Odlična kuhinja Restavracija »KONVENT« v Ankaranu |e odprta vse leto. Ob sobotah in nedeljah zvečer ples. TURISTIČKI URED PUTNIK - ZAGREB ZAGREB - Praška, 5 - Telef. 34-256 Dati če Vam sve turističke i saobračajne informacije za putovanje po Jugoslaviji. 2elite-li upoznati Jugoslavijo? Za Vas priredjujemo velika kružna potovanja po Jugoslaviji sa posjetom Zagreba, Beograda, Skoplja, Ohrida, Titograda, Dubrovnika i Splita. Koristite naše brodove za ribarsko krstarenje duž Dalmacije I Zdravilišče Rogaška Slatina s svojimi izvirki zdravilne vode ,DONAT\ .STVRIA’ in Ao-gaška 35 ‘TEMPEL, Vam zajamči zdravljenje: zapeke, zlate Žile, želodčnega katarja, čira na želodcu in dvanajsterniku Črevesnega katarja, jetrnih bolezni in žolča (zlatenica, ciroza), sladkorne bolezni, tolščavosti. Zdravljenje s pitjem zdravilne slatine, s kopanjem v zdravillnih kopelih in fizikalno terapijo. farno nekaj minul od (Trsta! Hotel Koper najmoderneje urejen hotel: velika restavracijska terasa ob morju; kavarna, glasba, ples, nad 100 postelj. Hotel CENTRAL portoroz Z dependansami SLOVENSKI DOM — RIVIERA — PLANIKA. Sodobna ureditev ob morju, ribja restavracija, nad 311 postelj HOTEL (Pttjl(MCe PORTOROŽ Najmoderneje urejen hotel z vsem sodobnim kon-fprtom; reprezentativna restavracija; bar; KAVARNA JADRAN s teraso ob morju Glasba, ples, razne prireditve, obširen subtropski park ob morju, kopališče, nad 400 postelj. Restavracija in kavarna v PORTOROŽU Nudi gostom vse ribje specialitete na ražnju. Vsak dan godba na vrtu. V nočni kavarni dnevno, razen ponedetfku, godba do 1. ura zjutraj. HOTEL Cr R 1 0 b Koper Pristna istrska vina, domače in tuje specialitete v hrani, vljudna postrežba, glasba, restavracijski vrt ob muzejskem parku, u-dobna prenočišča v sodobno preurejenem hotelu. HOTEL JVfcfFOPOl PIRAN z depandanso >B0T0NDA< ; kavarna, ribja restavracija, glasba, ples, kopališča, 220 postelj. Biser slovenskih letovišč Vas vabi, da preživite svoj letni odmor v udobno opremljenih hotečih, kjer boste VB€M stransko dobro postreženi. Hotel ZLATOROG 100 postelj. Cene penzionu v sezoni od 750 do 1400 din. Izven sezone od 450 do 850 din. tH&tel 99Jezera" 60 postelj. Cene penzionu v sezoni od 750 do 1400 din. Izven sezone 350 do 700 din. Hotel POD VOGLOM z na novo podvojeno kapaciteto, z moderno Instalacijo. Cene v sezoni od 7>B do 1250 din, Izven sezone od 110 do 200 din dnevno. Rogaška Slatina (A kat.) telefon št. 8 z depandansami LJUBt LJANSKI DOM, BEOGRAJSKI DOM, HOTEL TRST, Vam nudi veselja In udobnosti za Sasa Va-žega letovanja ali zdravljenja v Rogaški Slatini. Dnevni penzion v pred In po sezoni od 750 do 1100 din, v sezoni od 1250 do 1500 din. Najlepše in najcenejše boste preživeli svoj letni dopust v ROGAŠKI SLATINI Hotel Soča s svojimi depandansami. — Vam nudi ugodne pogoje za časa vašega letovanja. — Cene penziona v predsezoni in po ser zoni od din 570 do 800. _ Skupno 165 postelj, hladna In topla tekoča voda In druge hotelske udobnosti. — Cene v sezoal (Julij In avgust) od din >00 do lili— Pristna kuhinja tn poznana cina tsr solidna postrežba. Slovenski dom iHatel Neboder Rijeka-Sušak Ul. Druleterskih brigad«! 1 Teleta ni i Oprav«: 28-88 Portlrtfi4-2] Bas Hotel sa 120 krcveta topla i hladna tekača voda ■ svim sobama! svak*1 druga sob« kopatilo t W. C. centralno grijanje i liftovh restoran prvorazredni sa domačom I internanionalooo1 kuhinjom! prolazni pension za grape i pojodincBi moderna kavan« na 14 kato prekrasen vidik na Rifok" I okolico bar - danztng do 3 n jutro veliko zabaviste i taras« pošlega prvorazredno nijena majarone ______________________________| MT0PREP0Z Cunja Rihard TRST Strada del Friali 289 talafon 35-379 e Osebni in tovorni prevozi za tu - in inozemstvo Ronknrančaa cene ✓ fp SAfU I^UO TIROLSKO PRED OZN. Ita- 0 'n Avstrija se še vedno pogajata i ončnem priznanju pravic južnim vr.olcem. Avstrija je očitno hotela iz-ni!11* Pr'tisk na Italijo s tem, da je „1 n zunanji minister B. Kreisky na ,, riti skupščini Organizacije združenih ^lQdov v New Yorku izjavil, da bo-vD Avstrijci postavili južnotirolsko ^ ašanje formalno pred OZN. Italija Uj Sejiaj izjavlja, da se bo njena diplo-ir. iia temu uprla, češ da gre za no-tu JCP0iitično italijansko vprašanje, v ^ .®reSa se drugi ne smejo vtikati, is h° k0 branila to svoje gledišče, ker je 11 Položaj Južnega Tirolskega ure-z mednarodnim dogovorom med ijj yasperijem in avstrijskim zunanjim fe ritronr Gruberjem na pariški kon-Pri. Minister Kreisky je na skup- 1 ni OZN zahteval, da Italija podeli etlski pokrajini, kjer živi 250.000 la riCev, popolno avtonomijo; da ob-(je Va uvedejo nemščino v javne ura-Cj' z!asti na sodišča, kjer imajo Nem- Samo pet sodnikov; da jim dodelijo Ptirtr; ‘erno število novih stanovanj (ne » kakor doslej) in da se Nem- *amo 7o/o j Prizna popolna enakopravnost v _ lem življenju, zlasti pri namešča-j[ !..v javnih službah. Nekateri veliki p ’ianski listi priznavajo, da Italija Vpr sč odlaša z rešitvijo nekaterih f,.kakor na primer z uvedbo rij srine na sodiščih. Avstrijski držav-j^dtajnik Gschnitzer je v nekem svo-Ju£ 8°voru na Tirolskem zahteval za Tirolc6 priznanje pravice do sa- v Pijanski zunanji minister Pella je rojem govoru pred OZN izjavil, da , JUznoHrolsko vprašanje notranja za-Va Italije. GMnT0VANJE PREDSEDNIKA SE-;JriJA v AMERIKO. Predsednik vla-Segni odpotuje 29. septembra na iavQn* °^*sk z Združene ameriške dr-j>e..e' Spremljal ga bo zunanji minister „e| a- Oba italijanska državnika se vr-k S °Ictobra v Italijo. Prvotno v ^^i nameraval najprej odpotovati tla atla(I0 in nato v Ameriko. Iz no-^ razlogo\' pa je obisk v “ririli opustil. ^IDEALEN PREDLOG HRUŠCEVA. n svojim obiskom v Ameriki je .;Sl-ev imel pred Organizacijo zdru-p. ' narodov govor, v katerem je bvt- h popolno razorožitev, ki naj se V ^irih letih. Države naj ne uni-vSe samo atomskega orožja, temveč °rožje sploh. Lep predlog, ki pa danes težko izvedljiv. (JRAšANJE DUHOVNIKOV - DE-^ ''EV. v prostorih pariškega nad-I 0 a se je prejšnji teden sestalo 21 škofov in nadškofov, da bi j^rili položaj francoskih duhovnikov. Svavcey- Prve dni. julija je namreč p ' ri°lica v posebni noti izrazila svoje nsleke glede delovanja duhovnikov-cosk^CeV V I'ranc'n .(To so mladi fran-,, . 1 duhovniki, ki namenoma delajo j ancoskih tovarnah — nekateri ves drugj manj, da bi v neposrednem kg S°StVi z delaiei lahko širili dejavno kr-Jtstvo). Pariškemu sestanku su pri-°vali tudi kardinali Lienart, Fel- li • ri1 'n Gerlier. V obvestilu, ki je bilo t. eiT1 -sestanku priobčeno ludi v fran-'i|n listih, je rečeno, da so se nad-p I -16 in škofje zbrali okoli kardinala sije3’ ie predsednik Delavske mi-kj6' ^°r°čiIo naglaša, da so duhovni-t ZVrševali svoje poslanstvo v skladu podili svojih škofov in da šo na kQ sestanku proučili način, ka- ši- f9' uporabili navodila Sv. stolice; Ie so sklenili, da si bodo, oprti šel/'0*0 duhovščino in vernike ter po-no še na delavsko katoliško akcijo, ^1Zadevali še nedalje, da bi rešili tež-ilel širjenja krščanstva med v...avri (evangelisation du monde ou-n irb Iz objavljenega poročila ni jas-,i.! v kakšni obliki bodo duhovniki-avri nadaljevali svoje delo. Po na- n°vedi nekega italijanskega lista bodo 'Pri^nju duhovnikov-delavcev raz-, hali na škofijskem sinodu in cer-enem zboru v Rimu. C,^CI KUPUJEJO ZEMLJO V TI- S(,NU- Italijani v Ticinu (južni Švici) h 'aiemirjajo zaradi odtujevanja nji-h z.emlje, ki jo kupujejo zlasti Nem-*Švicarji pa tudi Nemci iz Zah. Nem. 2 I- V Švici so posebne agencije, ki ^P^glasi v velikih nemških listih po-t- 'la*0 Nemcem zemljo v Ticinu. Nem-pj^di kupujejo v Švici zemljo ob je-d* v Ticinu, kjer nastajajo prave kjer se vedno h p,T|ške kolonije« in * ritje nemščina. — • — Ustava na nižji srednji šoli ečkrat smo poročali o uspehih slo-. Sk-,srih srednješolcev na raznih risar-sld razstavah. To je lepo priznanje za a eilS*ie srednje šole na našem ozem-0 Ih dokaz resnosti, s katero se naši jj,°ci učijo risanja, in sposobnosti na-Profesorjev risarske stroke, skl azs.tava risarskih izdelkov na sloven. zid srednji šoli. ki so jo zaradi vPisi arskih del lahko odprli šele zdaj ob Prijet] °vanju za novo šolsko leto, nas je stavil; fjihov da se nam bodo dijaki spet pred-v skladu z lepim izročilom, ki ga si .-za šola uživa glede risanja po zaje p Prizadevnosti obeh profesoric, to ca ranIie Fornazarič in Ksenije Dirac- Po^ometrijsko risanje gojijo na sploš-(jarv vseh razredih; dijaki imajo ven-dot *?oznost izbiranja bai-v, pri čemer est a^ejo bolj adi manj razvit barvno Pozi ^dutek, ki prihaja še poseb-hd i°.Izraza pri prostih risbah, ki jih il^ripjfijo po določeni temi, ali pa kot ^racijo raznih prečitanih pravljic. tega so na šoli gojili tudi razne p ebPe risarske in barvne tehnike, kot ^ Primer batik in »pennarello«. Dijaki UtrSe ur'*I tudl v uporabni risarski 5 eitl0sti, in sicer v risanju z »deka« ^ Vami na blago, v barvanju kerami-okr ' rez*janju mha in v izdelovanju askov v tehniki »mobiles-ov«. čest'°VenSM nižji srednji šoli v Trstu v.,. bfflo k lepi razstavi, občinstvo pa "Po, naj si jo z zanimanjem ogleda. T pCAJI ZA PREVOZ V MALI EVROPI iet ri"°rinje leto bodo začeli z vso ver-le.nostj° prirejati na tržaški univerzi j Ie niednarodnega značaja za vpra-Pv Ja prevoza v tako imenovani »Mali Ip^Pi«. Pripravljalni sestanek o tem čaj'V Trstu in 3. oktobra. Prvi te-} bi bili v avgustu in septembru '"odnjega leta. Postojna - od trga do mesta Postojna je 3. septembra proslavila 50. obletnico, odkar je bila preimenovana iz trga v mesto. Po svoji jami je danes znana po vsem svetu. Ožje mesto šteje okoli 6000 prebivalcev, vsa občina pa okoli 8000. V predvojnih časih je bila v Postojni samo meščanska šola, danes pa imajo Postojnčani popolno gimnazijo; v novejšem času so še dobili srednjo gozdarsko šolo. Poleg drugih javnih ustanov, kakor bolnišnice, sta v Postojni še dva muzeja, in sicer Notranjski muzej in Spe-leološki muzej. Mesto si prizadeva, da bi z olepšanjem in raznimi javnimi napravami privabilo čimveč tujcev. Pred jamo so uredili velik prostor za parkiranje avtomobilov ter se zdaj pripravljajo na graditev novega hotela. Letos je obiskalo Postojnsko jamo izredno visoko število turistov iz najrazličnejših dežel. Grb mesta Postojne iz leta 1909. Osnutek je napravil F. Juvanec, vodja osnovne šole in skladatelj. Na njem se vidi tudi človeška ribica, ena izmed redkosti Postojnskih jam. Takole so fašisti prikrojili stari postojnski grb. Liktorski sveženj (fascio) je bi! znamenje fašistične zakonodaje in sodne oblasti. Diplomo, s katero je bil novi grb izročen Postojni, je podpisal Mussolini 5. julija 1937. GOSPODARSKI PREDSTAVNIKI JUGOSLAVIJE V BURMI Za stalnega predstavnika Zvezne zunanjetrgovinske zbornice (v Beogradu) v Burmi je bil imenovan inž. F. Vrba-nac. Sedež tega predstavništva je v Rangoonu. Inž. Vrbanac je dobro znan ludi v tržaških gospodarskih krogih, ki so ga ohranili v najboljšem spominu iz časov, ko je bil svetnik v tukajšnji jugoslovanski gospodarski delegaciji (današnjem jugoslovanskem gen. konzulatu). Doslej je inž. Vrbanac kot glavni ravnatelj vodil veliko uvozno in izvozno podjetje »Merkur« v Zagrebu. Kakor mnogo drugih azijskih držav, zavzema tudi Burma čedalje važnejše mesto v jugoslovanski zunanji trgovini. NAROČILA LADJEDELNICAM CRDA V Trstu in Tržiču bodo zgradili eno 36.000 tonsko ladjo in dve manjši ladji po 19.000 ton. Prva bo stala 28, drugi dve pa po 15 milijard lir, skupaj torej 58 milijard lir. Veliko ladjo bodo gradili v ladjedelnici Sv. Marka, manjši ladji pa v Tržiču. Načrti za vse tri ladje so že dokončani. NASE SOŽALJE Dr. MARIJAN BREGANT UMRL Predvčerajšnjim je v Gorici nenadoma umrl 56-letni zdravnik dr. Marijan Bregant. Rajni je bil rojen v Podgori. Izšolal se je v Padovi. Deloval je v Celju, Zagrebu, Novem mestu in Ljubljani. Od leta 1944 je živel v Gorici, kjer je bil ravnatelj bolnišnice. Dr. E. STARE. V Trstu je umrl v 78. letu odvetnik dr. Egon Stare, ki je bil znan zlasti med starejšo generacijo. Rojen je bil v Ljubljani ter je dovršil pravne nauke v Pragi. V Trstu se je uveljavil zlasti na gospodarskem področju ter je bil pravni zastopnik Živnostenske banke. Kmalu po prvi vojni se je preselil v Ljubljano, po drugi pa se je vnovič naselil v Trstu. Rajni je bil med soustanovitelji plovne družbe »Oceanija«, ki je bila ustanovljena po drugi svetovni vojni na Sušaku. V Trstu je umrl Andrej Klun, v Trebčah Stanislav Kralj in Urška Kralj. ANKARAN KOT TURISTIČNO SREDIŠČE Republiški turistični organi, ki menijo, da je prišel čas za smotrnejše vlaganje denarja predvsem v take kraje, ki imajo po naravnih pogojih najboljše možnosti za nagel razvoj, so kot taka izbrali tudi Ankaran in Portorož. Po teh prvih načrtih za razvoj v nekaj naslednjih lelih naj bi postalo področje od Ankarana do Debelega rtiča eno samo turistično torišče. Hoteli in počitniški domovi imajo sicer na tem področju že danes okrog 2500 več ali manj urejenih ležišč, vendar naj bi jih z leti tu bilo okrog 12.000. Prihodnje leto se nadaljujejo gradnje v okviru hotela »Turist«, ki dobi nadaljnjih 500 postelj, začela pa se bo tudi že preureditev današnje ankaranske bolnišnice v hotelski objekt, ki bo po dograditvi imel 1.500 ležišč. Po približnih načrtih bo za prvih pet let za gradnje med Ankaranom in »Turistom« potrebnih 6,6 milijard dinarjev, računi pa povedo, da se bo ta denar zelo hitro vračal. V svetu je Ankaran kot odlično letovišče že tako zaslovel, da bi že danes lahko imel trikrat več ležišč, kot jih ima, in še ne bi mogel zadostiti povpraševanju v sezoni. F. M. ZA RAZVOJ TURIZMA NA KOPRSKEM Letos so bili na Koprskem dograjeni štirje novi turistični objekti. Ankaran je dobil novo naselje počitniških hiš z več kot 200 posteljami, Koper preurejen in delno nanovo zgrajen hotel »Galeb« s 60 ležišči, Piran iz 2 preurejenih stanovanjskih stavb hotel »Sidro« s 47 ležišči, Portorož pa za 8000 kv. metrov povečano kopališko peščino, ki je vso sezono vrvela od domačih dopustnikov in tujih turistov. Omeniti je treba še novo cesto, ki odpira Fiesu (v piranski občini) pot v motorizirani svet. Zaključnih podatkov o letošnji sezoni seveda še ni, vendar daje že I. polletje zagotovilo, da bodo ob začetku leta pri-lično visoko postavljeni načrti preseženi. V I. polletju je gostinstvo doseglo 40,3°/o planiranega družbenega bruto proizvoda in 42,8% planiranega letnega narodnega dohodka. Dokaz za to je »Turist «v Ankaranu, ki je v pičlih dveh mesecih (julija in avgusta) opravil polovico za vse leto planiranega prometa. Približno isto velja za druge hotele in gostinske obrate. MANJ SKUPINSKIH IZLETOV IZ JUGOSLAVIJE. Že to poletje je bilo iz Slovenije manj skupinskih izletov v tujino in Trst. Ukinjeno je bilo namreč izdajanje kolektivnih potnih listov za skupinske izlete. Po najnovejših vesteh ni bil ta ukrep samo začasne narave ter ostane v. veljavi še nadalje. Kolektivni potni listi so mnogo cenejši kakor osebni; zato so turistična in prevozna podjetja laže prirejala skupinske izlete v Trst in sosedne italijanske kraje. Zadovoljivo vpisovanje v naše šole Vpisovanje v slovenske strokovne šole in v nižjo srednjo šolo za šolsko leto 1959-60, ki se zaključi danes, je bilo razmeroma zadovoljivo. Na državni industrijski šoli v Rojanu bodo ime li približno toliko dijakov kakor lansko leto; zagotovljen je obstanek 9 ali 10 razredov. Na industrijski šoli na Opčinah bodo v vseh treh letnikih imeli po dva razreda. Na industrijsko šolo v Dolini se je vpisalo toliko dijakov, da je obstanek vseh razredov zagotovljen. Na državni trgovski šoli (pri Sv. Ivanu) bodo imeli v vseh treh letnikih dva razreda. Na trgovskem tečaju na Katinari bo letos dvakrat več dijakov kakor pred dvema letoma; dvoletni trgovski tečaj na Proseku si prizadeva, da bi mu oblastva dovolila odpreti še tretji letnik, za katerega ima dovolj dijakov. Zadovoljiv je vsekakor uspeh vpisovanja na nižjo srednjo šolo (pii Sv. Jakobu) kjer je v prvem letniku dovolj dijakov za štiri ali celo pet razredov. Slabši je bil odmev na učiteljišču, dosti boljši pa na trg. akademiji. Število otrok v prvih razredih osnovnih šol v Trstu in okolici je zelo nizko, in sicer v prvi vrsti zaradi bele kuge, ki je pomorila mnogo naših otrok, š-preden so se rodili. V naše družine se je naselil strah pred otrokom, za katerega ni mogoče navajati gospodarskih razlogov, kakor to delajo navadno starši. ŠOLSKA OBVESTILA Na državni nižji industrijski strokovni šoli v Trstu so v jesenskem roku šolskega leta 1958-59 uspešno opravili nižji tečajni izpit naslednji dijaki: Pred izpitno komisijo v Trstu (Rojan): Jordan Bordon, Edvard Cecchi, Sergij Franza, Sergij Grahonja, Darij Mohorovičič, Dimitrij Pertot, Stanislav Stocca, Katarina Soloni, Nadja Klun, Maria Mastellaro, Marija Slama. Pred izpitno komisijo na Opčinah: Bernard Škerlavaj, Vojka Bresciani, Nada Debenjak, Gracijela Vidah, Viktorija žagar. Pred izpitno komisijo v Dolini: Bogdan Kosmač in Stojan Maver. PRI NOVEM ŠOLSKEM SKRBNIKU. Pretekli ponedeljek je novi šolski skrbnik za Tržaško ozemlje dr. Pugliarello sprejel odposlanstvo Sindikata slovenske šole v Trstu, v katerem, so bili Irije srednješolski profesorji. Naši šolniki so novega šolskega skrbnika -seznanili z glavnimi vprašanji slovenskega šolstva na Tržaškem. Tako so se dotaknili vprašanja novega učnega načrta, vprašanja uvedbe pouka tujega jezika, vprašanja prehodnega staleža, vprašanja telovadnice pri Sv. Ivanu itd Novi šolski skrbnik, ki je prevzel posle za g. Tavello, je pokazal zanimanje za vsa ta vprašanja. MEDNARODNA GRAFIČNA RAZSTAVA V LJUBLJANI Mednarodno razstavo grafičnih del v Ljubljani so zaprli 15. septembra. Razstava je močno dvignila ugled Ljubljane kot pomembnega kulturnega središča, a je hkrati tudi razgibala domače in tuje duhove; saj jim je tolikšna zbirka umetnin z vsega sveta dala novo možnost, da si ustvarijo mnenje o raznih strujah v sodobni umetnosti. Tako je n. pr. dr. Stane Mikuž v daljši razpravi v »Delu« zavzel povsem odklonilno gledišče nasproti abstraktni umetnosti. Tudi urednik naše kulturne rubrike si je ogledal razstavo. Njegovo poročilo priobčujemo šele danes, ker nam poprej tega niso dopuščale naše sejemske številke. (Prip. uredn.). Ljubljana je kljub navideznemu poletnemu mrtvilu prav zdaj zelo privlačno središče zaradi številnih razstav in prireditev, ki se vključujejo v njen vsakoletni kulturni festival. Čeprav ni mednarodna grafična razstava, ki se šopiri v Narodni galeriji na pragu Tivolija, v ožjem smislu bistvena sestavina festivalskih pojavov — saj gre za bienalno likovno razstavo svetovnega pomena, ki je postala že lepa kulturna tradicija za povojno Ljubljano — vendar daje s svojo mogočno^ organizacijo svojstven pečat poletnemu kulturnemu življenju v slovenski prestolnici. Človek, ki ni umetnik in niti kritik, Moje obzorje v najmlajši dobi mojega življenja je bil Breg z Miljskim hribom na desni in dolgim hribom, za katerim se skriva Katinara, na levi strani. To je bil tudi ves moj svet, vse kar je bilo izven tega obzorja, izven mojega sveta, je bilo zame nestvarno, megleno, tajinstveno, nekaka pravljična deveta dežela. To obzorje je bilo im je ostalo še danes moja edina prava domovina. Trst ne, ker leži za hribom pod Sv. Justom. Tisti del mesta, ki se je priplezal in še naprej pleza čez hrib proti jugu, mi je neljub, ker se mi zdi, kakor da bi bili sovražniki vdrli v mojo domovino. Ta moja ožja do movina ima tako točno očrtane meje, da imam celo v Trstu domotožje po njej. In tako me je, poleg krasne jesenske nedelje in praznika grozdja, bržkone predvsem domotožje pobudilo na izlet v Bol junce. Praznik grozdja sta uredila tukajšnji Turistični urad in dolin-, ska občina. Vsekakor je bil to pristen ljudski praznik. Program sam me ni toliko zanimal kot občinstvo, ki se je tam zbralo, saj vendar ni večje zabave, kot radovati se v množici veselih ljudi. Program prireditve ni bil zahteven, saj občinstvo ni prišlo v Boljunee, da posluša umetniški koncert. Najbolj zabavni so bili plesalci in plesalke iz kočnika pri Gorici, ki so plesali razne folklorne plese, pravzaprav nekake variacije na folklorne plese, med temi tudi štajerske in enega iz Rezije. Nastopali so slovenski in italijanski pevski zbori, kar je hvalevredno in koristno za prijateljsko sožitje obeh narodnosti. Slovenske točke so napovedovali v obeh jezikih, italijanske pa samo v italijanskem. Za začetke je tudi to dobro, s časom pa bomo gotovo tudi v tem pogledu napredovali. Želeti je le, da bi tudi v sosednjih furlanskih vaseh in trgih prirejali take dvojezične prireditve. Pri mojem starem prijatelju Jožetu Zobcu, katerega sem pri tej priliki obiskal, sem zvedel, da obetajo trte letos zelo dobro in tudi krompirja bo mnogo. Razgovor je nanesel, da smo govorili o njegovem priimku. Jaz sem omenil, da mi je la priimek znan iz tržaške zgodovine. Da, mi je pritrdil Zobec, eden mojih pradedov je imel pred več stoletij svojo krčmo tam, kjer je danes Lloydova palača. Prišel je namreč iz naših krajev v Trst kot krojač, se lam nastanil, pozneje pa odprl krčmo. Trditev Jožeta Zobca se ujema z zapisnikom sodne obravnave, ki je bila 14. novembra 1453 v Trstu in ki je zabeležena v knjigi »Cancellieri (XIV 9a-lla); to hranijo v tržaškem mestnem arhivu. Tam je zapisano: »Natale del-1’Argento od Ambroževe veje je dne 14. novembra 1453 pozval na sodnijo tujega trgovca Cato (to ime je napisano v zapisniku še na dva načina: Catolo in Cutulo, bržkone Kotlar), kjer je obrazloženo sledeče: Približno pred enim letom je posodil tožencu več čebrov olja, ki mu je obljubil, da mu jih povrne; nekaj jih je res povrnil, ah na šest čebrov čaka še vedno; sodnik naj ga primora, da jih povrne ah plača. Cato odgovori, da ni več ničesar dolžan tožitelju, ker je ta sprejel poroštvo Matije Zobca za pet čebrov in Antona Spigulone za enega. Nadalje je omenil, da ima s krčmarjem Zobcem odprt račun in da mu je pri sestavi bilance odštel olje po 18 lir čeber, kljub temu, pa mu je Zobec dolžan še 68 lir. Matija Zobec je kot priča izpovedal: Ko je bil nekega dne v družbi Catola, Čiča Tomaža in Kubi-lence Antona pred svojo krčmo blizu pristaniških vrat (del Porto), se je približal Natale dePArgento, na katerega se je Catulo obrnil z besedami: »Vultis star e tuor guesti olij a Mathiu qui presente e farme ledich?« Natale je odgovoril : »Nu som in concordia e som contento de Mathio e lasar Catulo ledich«. (Hočeš vzeti to olje od tu pričujočega Matije in me osvoboditi od tega dolga? Natal je odgovoril: Mi se strinjamo in sem zadovoljen z Matijo in s tem, da se Cato oprosti dolga«). Eno leto pozneje je delPArgento tožil Matijo Zobca za onih pel čebrov olja, češ da je zvedel, da hiša, katero mu je Zlobec založil za dolg, ni prosta, temveč ima pravico nanjo neka njegova teta) ter da je Matej do grla zadolžen. Sodnik je razsodil, da dolžnik ne sme zapustiti sodne palače, dokler ne poravna dolga. Tožitelj je odgovoril, da bi bilo bolje, da ga zaprejo, ker ne .poseduje ničesar. Zobec bi lahko pobegnil in bi Natale izgubil svoje olje. (Del-1’Argento je sicer italijanska beseda, vendar prav nič ne diši po italijanskem priimku, kakršnih sploh ni v Trstu, človek se pri tem nehote spomni na staro tržaško rodovino Srebrnik, ki še danes živi). Neki drugi Zobec je imenovan v knjigi »Delle reformagioni«, F 47 (zapisnik najvišje oblasli). Tukaj je zapisano, da so Dolinčani 3. januarja 1423 tožili nekega Zobca, kolona tržaškega škofa, da je v družbi z drugimi uničil dolinski občinski gozd, da je to zemljišče zasadil s trtami in na njem zgradil apnenico. Na podlagi razsodbe je občina prevzela apnenico, apno in vinograde, krivci pa so bili kaznovani na podlagi mestnega štatuta. Dne 11. oktobra 1426 pa je bila Dolinčanom priznana pravica, da sinejo v primeru vojne gnati svojo živino v ščedenski gozd, ker so Zobec in njegovi sokrivci, kakor omenjeno, uničili dolinski gozd, ki jim je poprej služil v ta namen. Kakšno zvezo ima ščedenski gozd z Zobcem, pa navedeni dokument ne pove. To nam postane jasno, ako upoštevamo dejstvo, da je še danes tržaški škof največji ščedenski posestnik in naš Zobec je bil bržkone kolon na tem posestvu. Toda čas je že, da se iz srednjega veka povrnemo v moderni Boljunee. Tak je bil vsaj na dan praznika grozdja, ko je bil prenatrpan z motornimi vozili. Vse je bilo lepo, samo avtobusna služba ni bila kos zahtevam turizma. Glavna privlačnost turizma ni cilj sam, ampak je pot do cilja. Velika večina občinstva se je pripeljala v Boljunee z avtobusi in ti so bili tako prenapolnjeni, da je bilo groza. Posebno pa zvečer pri povratku, ko jih je bilo treba naskakovati kakor trdnjavo. In potem so tako drdrali, da sem bil pri vsakem ovinku v skrbeh, da se prekucnemo. No, tak konec zabave ne bi bil prav zares nič zabaven. Do kdaj bo treba čakati, da se filobus podaljša od žavelj-ske mitnice do Doline in Boljunca? In dokler se to ne zgodi, ah ne bi mogla dolinska občina poskrbeti za avtobus, ki bi vozil od Katinare do mitnice v Zavijali in nazaj? Breg je, posebno v zimski sezoni, prav idealen kraj za kratke izlete. Drago Godina ki pa umetnost ljubi in jo kritično ocenjuje, si to razstavo ogleduje z deljenimi občutki. Nehote si postavlja vprašanja o bistvu umetnosti, ki mu sledi cela vrsta drugih vprašanj o njenem namenu, njeni socialni vlogi, o stični-cah in ločnicah med čisto in uporabno, oziroma likovno in dekorativno umetnostjo itd. Kaže, da si takšnih vprašanj prireditelji sodobnih umetniških razstav ne postavljajo; s tem izgubljajo stik z ljudstvom, s človekom s ceste, ki umetnost ljubi in jo tudi kritično ocenjuje, in ki mu je prvenstveno ta in takšna umetnost namenjena. Tako nastrojen človek naravnost osupne pred številnimi uradno nagrajenimi slikami: s kakšnega zrelišča so jih nagrajevali? če bi sodeloval človek s ceste pri nagrajevanju posameznih razstavljenih del, bi bil verjetno uspeh precej drugačen, ker bi morala žirija jemati v poštev tudi razne momente, s katerimi bi priznala likovni umetnosti važno nalogo pri izgrajevanju kulturnih osnov naše skupnosti. Večji del razstavnega prostora zavzemajo dela, ki bi spadala pravzaprav v vzorno razstavo dekorativne umetnosti. Če izločimo preostale slikarske barvne in risarske halucinacije, nam ostanejo za pretres redki grafični listi, ki so človeku s ceste razumljivi, ob katerih se z estetskim užitkom dalj časa pomudi, ker iz njih veje tista sila, ki umetnino veže z razumskimi in čustvenimi prijemi z življenjem ter njegovimi stvarnimi in duhovnimi problemi. Če izhajamo iz takega kritičnega zre-lišča, nas bodo med Jugoslovani pritegnili Božidar Jakac, Ivo Šubic, Željko Hcgcdušič in Aleksander Lukovič. V italijanskem oddelku izstopata pa Massimo Campioli in Giovanni Bran-caccio. Bogatejši užitek se nudi obiskovalcu v sovjetskem oddelku, ki se odlikuje po umetninah Vetrogonskija, Mironjen-ka, Vanjejeve, Pahomova in posebno Oje, ki nas zamaknejo s svojim poetičnim in socialnim realizmom. Slični so navdihi bolgarskih umetnikov Daska-lova in Jakobova.' Preseneča nas, da je zemljanom razumljiva umetnost doma tudi drugod po svetu, kjer smo mislili, da so že popolnoma prevladale razne ultraavant-gardistične modernistične struje, ki so pognale iz krogov Pariške šole in njenih epigonov, ki jo večinoma brez prepričanja in neodgovorno posnemajo. Med Nizozemci je treba omeniti Da-lenhorda in VVegnuerja z nam domačim piranskim motivom. Švedsko pa dostojno zastopata Lindberg Lars in Konow von Jurgen. S tem naš pretres še ni izčrpan. Lepi so še oddelki dodeljeni Izraelu, Mehiki, Danski in Finski. Prostor pa nas tiransko sili k molku, obiskovalca svetovne bienale grafične umetnosti v Ljubljani pa navaja k osvežujočemu obisku razstave srednjeveških fresk na Slovenskem, ki je v sosednji Narodni galeriji. j. j,. "XVf mtil ut n vvvfi ti!i‘fi * ‘ Giuseppe Lutman Gorica - Ul. G. Marconi 9 ,9 - Gorizia Najnouejši modeli 4 taktnih mopedov ^egaso” po znižani ceni in 4 taktnih mutuscoeterjev M0T0H1 - 1715 cc! PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIANA S0MZIA - VIA DUCA D A0STA N. 88 TEL. 28-45 - SORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Poaabni pogoji za prevoz blaga v Jugoalavljo Studm-tfe - ucmd TISKARNA-PAPIRNICA U. BBRMflRDI 1 TRST - TRIESTE ULICA MAZZINI 44 Telef. 63-667 Vam nudi vse za šolo po najnižjih cenah MtlLuM ftein u cLclk! A. Merolli Zastopnik za Goriško Ulica Garibaldi 5 Gorica - Gorizia Telefon 27-23 d. d. l/labledi/ifi hoteli be plipoUmijo Hotel COLOMBIA Trst, ul. Geppa 18, tel. 23-741 in 31-083 II. kategorije. • Sedemdeset postelj. Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 1100-1400 lir, dvoposteljne od 2200-2600 (davki in postrežba vključeni). Hotel ADRIA Trst, Capo dl Piazza 1 . Tei. 36-478 (Piazza Unith) III. kategorije. — Popolnoma obnovljen. Vse hotelske u dobnosti. Enoposteljne sobe od 950 do 1360 lir, dvoposteljne od 1900 do 2500 (davki in postrežba vključeni). Hotel POŠTA Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Tel. 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v-sobah. Dvigalo. Cene od 750 Hotel ABBAZIA Trst, Ul. Geppa 20 - Tel. 23-068 III. kategorije. — Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 875 do 1100 lir, dvoposteljne od 1700 do 2200 (davki in postrežba vključeni). Hotel SLON Ljubljana, Titova 10 - Telefon 20-643 do 46. — Priporočamo obiskovalcem svoje obrate: kavarno, restavracijo in bar. Hotel MOSKVA Beograd. Kategorija A. Razpolaga s 100 udobno opremljenimi sobami, a-partmani, sobami s toplo in mrzlo tekočo vodo, telefonom, restoranom z domačo in tujo kuhinjo, kavarno, barom, salonom za bankete in konference, vodiči in šoferji. Popust za skupine I IlllinilllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllli »GOSPODARSTVO« Izhaja trikrat mesečno. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa 9, tel. 38-933. — CENA; posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 850 lir, polletna 400 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 550 din, polletna 300 din; za ostalo Inozemstvo 3 dolarje letno. Naroča se pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek. rač. štev. 600-70/3-375 — CENE OGLA SOV; za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir, za inozemstvo 60 lir Odgovorni urednik; dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« v Trstu. Edina oskluzivna prodajna Agencija v Ttstu Ul. S. FRANCESCO 44-46 TakoJSnJa Izročitev vseh vrst Vesp modela 1959 z nemudno špedicijo v Jugoslavijo. Največja Izbira vseh vrat že rabljenih In obnovljenih Vesp po zelo znižani ceni. - Edina zaloga originalnih nadomestnih delov Rlagglo. .VISTA TRST, Ul. Carduccl 15, Ul. 19-616 Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. | AUTOPIOTOR | IMPOHT - EXPORT PREDSTAVNIŠTVO aa nadomestne dele italijanskih, nemških, angleških in ameriških avtomobilov ter nadomestnih delov sa DIESEL motorje, pampe, iajektorje ter traktorje TRIESTE-TRSI, Via UdinalS TELEFON 30-157 -30-19« - MM IN ZLATARNA — ItUholj Jlaud - TRST Čampo S. Giacomo 3 - tel. B3-8B1 lir, nalbolfalh mamk, velika lakira alallk okraakav ra vaa prilika IMFORT - BXPORT vseh vrni leaa, trdih goriv in strojev za lesno industrijo TBST - (Bedet: ul. Cieerone S/H - Telefon: ni. Cieerone ItOjttd Naša zavarovalnica 9 ustaauvljena leta 1H2K 4. RAVNIK, Trat Ul. lihega II Tel. 27512 TRST, Ulica Cieerone R - Telefon 3B 136 37-723 Telegram IMPESPORT - TRIESTE UVAŽA: VSAKOVRSTEN LES, DRVA ZA KURJAVO, GRADBENI MATERIAL IZVAŽA: TEKSTIL, KOLONIALND BLAGO IN RAZNOVRSTNE STROJE Operira po tržaškem in gorišhem sporazumu Specializirano padjetje za vsakovretne kompenzacija splošna trgovska KOPER Izvoz-uvoz vseh arMklov po tržaškem sporazumu. Izvoz: drv, vseh vrsf lesa in lesnih izdelkov, goveje živine, konj in mesnih izdelkov, perutnine, jajc in vseh kmetijskih proizvodov. Uvoz: vseh artiklov široke potrošnje, rezervnih delov, reprodukcijskega materiala, tehnične opreme in potrebščin za obrtnike iilJj NADOMESTNI DELI - SERVIS TRST, UL. CORONEO 39 TEL. 24-955 G. M. COLOlf IN S FIGUR UVOZ - IZVOZ PJLUTOVINE in IZDEHLKOT Trst, Porto Industriale - Zaule TEL. 69-182 Tlgr. C0LINTER - TRIESTE CENTROmm TRIESTE - TRST C0RS0 CAVOUR, 3 - TEL. 37-272 (100 mel. od Željez. slanico] Magazin nngleshih i domačih štolova muških i ženskih, hišnih ogrtača i ostalih vnnenih tkanina P0SJETI0CI TRSTA Prilikom f/ašeg dolasha u Trst, posjetite naš magazin muških i žonshih škofova, hišnih ogvtača, bunde, beda, čarapa, najlona i drugih potrebština. V,mm MJNIŽ.1E! USLUtiA HRZA 1 UREDIVA! DUDJ1TE 1 IJVJE UTE Si ! ffSILLA" COSSI ALFONZ tavoz; ICIESA GORICA Ulica Duca d’Aosta 17 TEL. 34-36 TRŽNI PREGLED Italijanski trg Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki se cene mehke pšenice postopoma dvigajo, čeprav je povpraševanje še omejeno. Cene so se zvišale za približno 100 lir pri stotu. Trg s trdo pšenico je miren, cene so ustaljene. Za koruzo ni bilo v zadnjem tednu velikega zanimanja. Cene so nekoliko popustile. Na trg so prispele, prve količine novega pridelka. Otrobi so se podražili. Neoluščeni riž kvotira približno 6000 lir stot. Nov pridelek je že prispel na trg, ni pa še popolnoma zrel; zato so cene za 300-400 lir pri stotu nižje od lanskih. Živahno je na trgu z vinom, zlasti v Severni Italiji. Predvidevajo, da bo letošnji pridelek grozdja manjši od lanskega in slabši po kakovosti; zato so cene trdnejše. Kvo-tacije masla so nizke, dočim se je sir podražil zaradi večje potrošnje. Cene goveje živine se niso bistveno izpreme-nile. Povpraševanje po teletih je večje od ponudbe, cene so se zvišale. Cene debelih prašičev so krepke. Izvedenci predvidevajo, da bo letošnji pridelek olja znašal okrog 3 milijone stotov. Živahnejše so kupčije v Severni Italiji, dočim je v Južni Italiji trg bolj miren. Cene semenskega olja in olja iz zemeljskih lešnikov so krepke. ŽITARICE ROVIGO. Pšenica fina 6350-6400, srednje vrste 6150-6250, navadna 5950-6050; rumena koruza 4950-5000, bela koruza 4600-4900; pšenična moka tipa »00« 8000 do 8300, tipa »0« 7600-8000, tipa »1« 7200 do 7400; pšenični zdrob 9000-9500; koruzna moka navadna 6000-6200, fina 6700 do 6800; oves 46004700; neoluščeni ječmen 4800-5000; rž 4600-5100; otrobi 4100 do 4150 lir. VERCELLI. Neoluščeni riž (v ceno ni vključen davek za sklenjeno kupčijo, ki znaša 1050 lir): Pierrot novega pridelka 5800-6000; Razza 77 6000 6200; Ma-ratelli 6000-6200. Oluščeni riž: navaden starega pridelka 10.300-10.800; Maratelli novega pridelka 11.400-11.700. ŽIVINA LUGO. Živina za rejo: krave 320-415 tisoč lir par; breje krave 400430.000 lir par; krave s teletom 450-600.000 lir par. Voli 420-500.000 par; junci in junice 2-3 leta stari, 5 stotov težki 330 350.000 par; krave breje prvesnice 180-210.000 glava; teleta 2 stota težka 88-92.000 glava; krave 120-230.000 glava. Voli za zakol, 6 stotov težki 250-280.000 par; krave 6 stotov težke 250-270.000 par; junci 5 stotov težki 250-270.000 par; telički 460-600 lir kg. Prašički za rejo do 25 kg 440 do 500 lir kg; nad 25 kg 410 450; suhi prašiči 360430; prašiči za pitanje 100 do 150 kg 320-350, nad 150 kg 320-335. Vprežni konji 100-130.000 glava; konji za zakol 250-270 lir kg; žrebeta za zakol 360-370; vprežni mezgi 60-70.000 glava; mezgi za zakol 180-200 lir kg, II. 140-160; vprežni osli 40-50.000 glava; osli za zakol 150-170; ovce 220-230; jagnjeta 470 do 490 lir. MLEČNI IZDELKI CREMONA. Maslo iz smetane 840«870, IL 790-820, III. 780-790, IV. 780-790; sir sbrinz svež .480-500, 3 mesece star 560 do 590; provolone svež 470-490, 3 mesece star 560-580; grana svež 510-530, zimski proizvod 1958-59 700-720, majski proizvod 1958 760-790, zimski proizvod 1957-58 820-850; emmenthal svež 500-550, 3 mesece star 570-600; italico svež 440-450; taleggio svež 370-390. PERUTNINA MILANO, živi piščanci domače vrste extra 600-730 lir kg, I. 600-650, II. 550 do 600; zaklani piščanci 850-900; inozemski zmrznjeni piščanci 400-550; žive kokoši 530-600; inozemske kokoši 400440; inozemske kokoši zaklane v Italiji 550 do 620; inozemske zmrznjene kokoši 440-550; žive pegatke 700-720, zaklane 900-950; mladi zaklani golobi 800, navadni zaklani golobi 850-1000; živi golobi 750-; žive pure 550-580, zaklane 850; inozemske zmrznjene pure 400-500; živi purani 520-590, zaklani purani 750; žive race 400-470, zaklane race 450-550; račke za rejo 250-300; žive gosi 340; goske za rejo 700-1300 lir po teži; živi zajci 380, zaklani s kožo 450-510, zaklani brez kože 480-580 lir. OLJE FIRENZE. Olivno olje do 1% kisline 675-700 lir kg, do 1,50% kisline 655-675, do 2,50% kisline 625-655, do 4% kisline 610-625; dvakrat čiščeno tipa »A« 525 do 535, tipa »B« 475-495; prvovrstno se mensko olje 355-360; olje iz zemeljskih lešnikov 380-385 lir. VINO MILANO. Piemonte črno 10-11 stop. 530-560 lir stop/stot; Barbera 12-13 stop. 6404>60; moškat 13-13.500 stot; Manto-vano črno 9-10 stop. 450-470; Valpolicella in Bardolino 520-540; Soave belo 11-11,5 stop. 550-570; Raboso 10-11 stop. 450 do 470; emilijsko 10-11 stop. 460480; Ro-magna belo 9-10 stop. 430-450; Romagna VALUTE V MILANU 14-9-59 23-9-59 Dinar (100) 84.— 79,— Funt. šter. 5875.— 5875,— Napoleon 4400.-— 4475,— Dolar 620,20 620,60 Franc. fr. (100) 124,90 128,45 Švicarski fr. 143,41 143,51 Avstrijski šil. 24,01 23,09 Funt šter. pap. 1737.— 1742,22 Zlato (gram) 705.— 704,— BANKOVCI V CURIHU 23. septembra 1959 ZDA (1 dol.) 4,32 Anglija (1 funt šter.) 12,06 Francija (100 fr.) 0,867 Italija (100 lir) 0,695 Avstrija (100 šil.) 16,70 ČSR (100 kron) 14,00 Nemčija (100 DM) 103,20 Belgija (100 fr.) 8,525 Švedska (100 kron) 82,00 Nizozemska (100 fl.) 114,20 Španija (100 pezet) 7,00 Argentina (100 pezov) 5,05 Egipt (1 funt šter.) 8,35 Jugoslavija (100 din.) 0,54 črno 9-10 stop. 430450; Chianti 12 stop. 360 lir pletenica; toskansko navadno 10-11 stop. 450-470; Aretino belo 10-11 stop. 450470; Marche belo J0-11 stop. 440460; Marche črno 440460; San Severe belo 11-12 stop. 440450; Squinzano 13-14 stop. 450-470; sladko vino iz Brin-disija 7800-8000 lir stot. maršala navadno 12.500 lir stot; vermut 14.000; vermut v steklenicah 210-230 lir steklenica. ZELENJAVA IN SADJE MILANO. Suh česen 90-130; korenje 48-60; ohrovt 30-60; čebula 25-36; olupljene čebulice 96-120; nov fižol Vigeva-no 60-120; gobe 500-750; cikorija 60-120; endivija 96-180; melancane 72-120; zelena paprika 72-96; rumena paprika 84 do 168; paradižniki 42-156; petršilj 60 do 150; zelena navadna 60-100; špinača 96-156; bučice 36-84; buče 3045 lir kg. Smokve 48-96; mešana jabolka 36-72; V zadnjem tednu je napredovala cena cina in deloma tudi sladkorja, medtem ko so cene bakra, bombaža, volne, kavčuka, žitaric in kave nazadovale. Nilianje cen ni obsežno. ŽITARICE V tednu do 18. septembra je cena pšenice v Chicagu nazadovala od 190 7/8 na 19034 stot. dolarja za bušel; bolj je popustila cena koruze, in sicer od 117 5/8 na 114 5/8 stot. dolarja za bušel. Zaloge pšenice v državah izvoznicah (Združene ameriške države, Kanada, Argentina in Avstralija) so velike; preostanek žita od sezone 1958-59 znaša v teh državah 1.900 milijonov bušlov, medtem ko je preostanek po lanski sezoni znašal samo 1.064 milijonov bušlov. SLADKOR, KAVA, KAKAO Položaj sladkorja se utrjuje zaradi velikih nakupov tujih držav na Kubi. Francija je kupila na Kubi 100.000 ton surovega sladkorja in 130.000 ton prečiščenega. V New Yorku je cena v tednu do 18. septembra napredovala od 3,04 na 3,13 stot. dolarja za funt. Kava je v New Yorku v pogodbi »M« popustila od 45,90 na 45,71 stot. dolarja za funt. Pogajanja med pridelovalci iz Južne Amerike in Afrike v VVashingto-nu napredujejo. Gre za ustalitev trga s kavo. Kakao je v New Yorku popustil od 34,03 na 33,75 stot. dolarja za funt. VLAKNA V Nevv Yorku je bombaž v tednu do 18. septembra popustil od 33 na 32,90 stot. dolarja za funt. Združene ameriške države so v sezoni 1958-59 izvozile razmeroma malo bombaža, in sicer le 2,895.000 bal, v prejšnji sezoni pa 5 milijonov 959.000 bal, to je kar za 51% manj kakor v sezoni 1957-58. Tudi volna popušča. Cena je v New Yorku nazadovala od 131 na 127,5 stot. dolarja za funt suinta, proti takojšnji izročitvi; v Londonu česana 64’s B od lOSMs do 106% na 105% do 106 penija za funt; v Roubaixu na Francoskem od 1395-1390 frankov za kg. Združene ameriške države bodo olajšale uvoz volnenih izdelkov iz Vel. Britanije in Belgije. Ta sklep je zbudil nevoljo ameriških industrijcev. Sovjetska zveza kupuje volno neposredno v angleških do-minionih; Poljska bo nakup volne povečala za 50%. Tudi Japonci kupujejo mnogo volne. KAVČUK Cene kavčuka so bile šibkejše. V New Yrorku je cena latex RSS št. 1 nazadovala od 40 na 39% stot. dolarja za funt; v Londonu je cena popustila od 3f%. do 31% na 29 2/8 do 291/2 penija za funt. KOVINE Zanimivo je gibanje cene elektrolitič-nega bakra, čeprav se stavka v ameriških podjetjih nadaljuje — tako je bil preklican tudi sporazum pri Anacondi — je cena popustila. To velja za borzo v Nevv Yorku kakor tudi v Londonu. V Nevv Yorku je cena v tednu do 18. septembra nazadovala od 31,25 na 30,03 stot. dolarja za funt, v Londonu pa od 233% na 224% funta šterlinga za tono. Cena popušča, ker so zaloge bakra razmeroma velike. Dne 1. avgusta so znašale v Ameriki 92,175 ton (mesec prej 103.432 ton). Svetovne rezerve so znašale 282.350 ton (mesec prej 286.120 ton). Cin je v Nevv Yorku v tednu do 18. septembra napredoval od 101,50 na 102 stot. dolarja za funt, v Londonu od 70% na 70% funta šterlinga za tono. Svetovna proizvodnja je v zadnjih letih močno napredovala, in sicer je lansko leto znašala 7,334.000 ton, leta 1955 pa 6,786.000 ton. Pri tem ni všteta proizvodnja Sovjetske zveze in Kitajske. Svinec in cink sta v Nevv Yorku sicer nekoliko nihala, vendar je cena končno ostala neizpremenjena: za svinec pri 12 in za cink St. Louis pri 11 stot. dolarja za funt. Antimon Laredo neizpre-menjen pri 29 stot. dolarja za funt, lito železo pri 66,51 dol. za tono, Buffa-lo pri 66,50; staro železo srednji tečaj 41,50 (teden prej 40,83) dolarjev za tono; živo srebro neizpremenjeno pri 225 do 228 dol. za steklenico (76 funtov). Cene barvastih kovin v Zah. Nemčiji dne 18. septembra v markah za 100 kg: Cin, Duisburg 963-973; svinec osnova Delicious extra 48-108; hruške navadne 48-72; hruške VVilliams 84-114; belo namizno grozdje 72-84; grozdje Isabella 48-78; limone 60-120. PARADIŽNIKOVA MEZGA PIACENZA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 10 kg 135-145 lir kg, v škatlah 5 kg 140-150, v škatlah 1 kg 150-160, v škatlah % kg 160-170, v tubah 200 g 43 45 lir tuba, v tubah 100 g 30-32 lir tuba; trikrat koncentrirana paradižnikova mezga proizvodnje 1959 v sodih 130-140 lir kg, v škatlah 10 kg 150-160, v škatlah 5 kg 155-165, v škatlah 1 kg 165-175, v škatlah % kg 175-185, v tubah 200 g 4547 lir tuba, v tubah 100 g 31-33 lir tuba. MED CASALE MONFERRATO. Naravni med 500-600 lir kg. Nevv York 11. sept. 101,60; osnova London 99,42-99,56; elektrolitični baker za prevodnike 270,75-273,75; svinec v kablih 88-89; aluminij za prevodnike 225 do 227 DM za 100 kg. * * * Srednja letina v Sloveniji Ljubljana, sept. V Sloveniji je že preteklo nekaj let, odkar je industrija potisnila kmetijstvo s prvega mesta, število kmečkega prebivalstva je že izpod 50% celotnega slovenskega prebivalstva in čedalje bolj upada. Zlasti se redčijo vrste ljudi, ki se ukvarjajo samo s kmetijstvom. Redki so kmetijski pridelki Slovenije, ki so pomembni vsaj za gospodarstvo Slovenije, kaj šele za vso Jugoslavijo: krompir (semenski, industrijski, jedilni), zelje (sveže glavnato in kislo), razne vrste solat, žlahtno sadje, zlasti štajersko, vina in v manjši meri namizno grozdje, krma za živino, gozdno in plantažno jagodičevje na njivah in hmelj. To bi bilo v kratkem vse. žit pridela Slovenija le malo. Že davno pred vojno so večidel žita za potrebe domačega prebivalstva morali u-važati. Po vojni je naglo rastla industrija in je hkrati delovna sila odhajala v tovarne. Zdaj pa prisostvujemo pravemu begu mladine od kmetijskega dela v katere koli druge poklice. Sicer se tudi v Sloveniji širi nova naprednejša oblika obdelovanja zemlje v kooperaciji z zadrugami, s sejanjem izbranih italijanskih vrst žita, z veliko uporabo umetnih gnojil in drugih agrotehničnih ukrepov, toda površina obde lanc zemlje se vendarle ne bo povečala; povečal se bo le donos na hektar. Z žiti izginja tudi tipični slovenski pridelek — ajda, ki jo sejejo na preorana strnišča po žetvi žit. Drži se še fižol, ki je pa tvegan pridelek zaradi zakasnelih pomladanskih mrazov. Počasi se pa širi koruza. Izginja proso in ga zaman iščejo ljudje in vrabci. Po cenitvah strokovnjakov in kmetov ne dosega letošnja letina v Sloveniji lanske. Krompir je zaradi preobilne letne moče drobnejši. Pač pa je krompir bolj izdatno obrodil v drugih jugoslovanskih republikah, kjer ga lani skoraj nič ni bilo zaradi suše. Zato ne bo letos od drugod toliko povpraševanja po slovenskem krompirju. Zdi se, da bodo zadruge ponujale kmetom 9 dinarjev za kg, kmetje pa se drže okoli 14 do 15 din. Vojna je med drugimi večjimi nesrečami prizadejala tudi slovenskim krompiriščem precej škode. Nemški okupatorji so v svojem delu zasedene Slovenije posadili po Gorenjskem in Štajerskem obilo res plodovitega industrijskega krompirja, ki pa ni okusen. V prodnati slovenski zemlji, ki je kot nalašč ustvarjena za rast krompirja, se je v povojnih letih tuji industrijski krompir izboljšal. Mimo tega naravnega razvoja so pa še oblasti pospeševale sajenje žlahtnih vrst jedilnega krompirja. Zelje je zaradi deževnega poletja o-bilno rodilo v vsej Jugoslaviji in nima trenutno prave cene. Po lanski rekordni letini sadja ni bilo pričakovati bogve kako velike bere sadja. Imamo bolj podpovprečno srednjo letino; drži se Štajerska s svojimi vzornimi sadovnjaki, v katerih bijejo zadnjo bitko proti ostankom kaparja, ki se je razpasel med vojno in v povojnih letih. Običajne krajevne toče so razredčile in poškodovale grozdje, toda vinska letina bo le ostala še kar dobra srednja. Prvi gozdni sadeži: borovnice, razne jagode, gozdno in plantažno jagodičevje (maline, črni ribezelj itd.) so nabiralcem in obdelovalcem, zadrugam in izvoznim podjetjem prinesli stotine milijonov deviznih dinarjev. Gozdni sadeži postajajo iz leta v leto bolj pomembna postavka v slovenskem kmetijstvu. Prezgodaj bi bilo pisati o gobah, ki _ imajo svojo glavno sezono v septem- " bru in prvi polovici oktobra. Krme je neprimerno več kot lani, tako da so zaradi pomanjkanja koscev in druge delovne sile v zvezi s spravljanjem sena opustili v nekaterih gorskih krajih košnjo senožeti. Cena živine bo zaradi obilice krme tudi na pragu zime o-stala čvrsta. V primerjavi z letošnjo rekordno jugoslovansko letino imamo Slovenci v celoti nekoliko šibko srednjo letino. J. ž. MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO 2.9 14.9 23.9 Pšenica (stot. dol. za bušel) • - 192.3/4 191.- 195.74 Koruza (stot. dol. za bušel) . . 119.78 114-7/ noj/g NEVV YORK Baker (stot. dol. za funt) . . 33. 33.- 33,- Cin (stot. dol. za funt) 102 37 102.50 Svinec (stot. dol. za funt) . . 12.80 12.80 12.80 Cink (stot. dol. za funt) . . 11. 11.— 12,- Aluminij (stot. dol. za funt) 26.80 26.80 Nikelj (stot. dol. za funt) . . 74,- 74 — 74,- Bombaž (stot. dol. za funt) . . 33.25 32 90 32 90 Živo srebro (dol. za steklenico) . . 228,— 223,— 225.- Kava (stot. dol. za funt Santos 4) , . . 36.— 36,— 33.75 LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) . . 237-74 229.3/4 225.3/4 Cin (funt šter. za d. tono) . . 792.7s 793.7g 791,72 Cink (funt šter. za d. tono) . . 86.7» GB-3// 85.74 Svinec (funt šter. za d. tono) . . 71 .p/4 70-5/8 69.78 SANTOS Kava Santos D (kruzejrov za 10 kg) . . . . 482. 486,— 486,— Kako postaneš pravi kokošerejec V teh zadnjih letih se je v Italiji močno razvila kokošereja industrijske narave posnemajoč ameriške metode in tehniko. Kljub temu pa Italija še vedno zaostaja v tem pogledu za Belgijo, Nizozemsko in Nemčijo, zlasti glede proizvodnje jajc, čeprav je po številu kokoši Italija prva med evropskimi državami. Kmečka kokošereja, ki zajema v Italiji 70 — 75% celotne perutnine, ostaja glede na razvoj še vedno pri starih ustaljenih metodah vzreje. Mogoče predstavljajo izjemo nekatere pokrajine, toda na splošno je položaj povsod podoben našemu na Tržaškem. Prav sedaj, ko kmetijsko nad-zorništvo v Trstu nudi državni prispevek za sodobno opremo in montažne kokošnjake, je dobro, da se natančneje seznanimo s pravilnim načinom vzreje kokoši zato, da nam bo tudi mala, kmečka kokošereja donosnejša. Za dosego pravega uspeha, mora vsak rejec nujno izvršiti naslednje: 1. Postavi naj si po vseh higienskih pravilih zgrajen kokoš njak, pred katerim naj ogradi dovolj velik prostor za izpust kokoši. 2. Goji naj samo take pasme, ki so najboljše nesnice. 3. Krmi naj jih z močnimi krmili, ki pospešujejo nesnost in utrjujejo zdravje živali. 4. Uporablja naj vsa preventivna sredstva za obvarovanje živali pred nalezljivimi boleznimi. Po naših okoliških vaseh najdemo še na premnogih kmetijah zelo nezdrave kokošje brloge. V hlevih, na podstrešjih in v vseh mogočih zakotnih in vlažnih luknjah, imajo kokoši svoja zaklonišča. Jajca pa znesejo navadno na seniku, kjer jih najde gospodinja več skupaj, ko so že stara. Tako gojene živali so pri hiši samo za nadlego in nesnago. Pravi kokošnjak mora biti zgrajen iz opeke ali votlakov s pročeljem, na katerem so velika okna, mora biti obrnjen proti jugu. Tako je zaščiten pred burjo in pozimi sije sonce naravnost skozi okna. Zaradi vlage pa naj bo zgradba nekoliko vzvišena od tal. Zelo dobro so se obnesli montažni kokošnjaki, ker so zračni, suhi in zdravi. Njihova površina je za 25 — 30 kokoši ter so že opremljeni z gnezdi in gredami, na katerih spijo kokoši. Kakor že zgoraj omenjeno, podeljuje kmetijsko nadzorništvo za takšne kokošnjake 50% - državni prispevek. V sredino tako pripravljenega kokošnjaka postavimo še korita za krmo ter napajalnike, ki naj bodo tako veliki, da bo zadostovala voda, ki jo nalijemo samo enkrat na dan. Površino kokošnjaka moramo računati tako, da pride 1 kvadr. meter za vsakih 4 — 6 kokoši. Za nastiljanje tal koder hodijo, je najboljši pesek ali suha šota. S poslednjo lahko vzdržujemo tako imenovano »lettiera perma-nente«, ki se menja samo dvakrat na leto. Strokovnjaki priporočajo ta način nastilja, češ da se v njem razvija vitamin B 12 in nekateri antibiotiki, kar utrjuje zdravje kokoši. Lahko nastiljamo s slamo ali s suhim listjem, toda v tem primeru moramo vsaki dan sproti čistiti. — V ograjenem prostoru, kamor živali izpuščamo, je treba tudi paziti na snago ter večkrat prekopati zemljo. Kokoši bodo po taki sveži zemlji veselo brskale in našle poslastico : črvičke. Izkušeni kokošerejci so ugotovili, da so najboljše nesnice bele »livornesi«. Po teži so lažje od vseh drugih pasem in porabijo tudi najmanj hrane. Njihovo donosnost moramo znati izkoristiti s tem, da jih držimo samo eno leto, ker znese vsaka kokoš največ jajc v prvem letu svoje živ-Ijenske dobe. Zato jih žrtvujemo za meso, čim se prično skubsti. Seveda bomo poskrbeli, da nam istočasno začno nesti mlade jarčke. V tem letnem času se namreč jajca dražijo. Za krmljenje kokoši je najbolje uporabljati taka racionalna korita, ki se napolnijo s pripravljeno mešanico (mokasto ali zrnato) za več dni. Tako si prihranimo čas in kokoš ima hrano vedno na razpolago. Ako pa jim zvečer ali popoldne nasujemo nekoliko koruze ali mešanega ži- ta in jim enkrat dnevno postrežemo s svežim radičem, nam bodo še ta trud dobro poplačale. Bolezni poznamo razne vrste; bilo bi predolgo razpravljati tu o vsaki posebej. Glavno je vedeti, da nabavimo enodnevne piščance z veterinarskim poroštvom, in da pazimo, da niso podvrženi beli griži (puliorosi) že iz valilnice. — V starosti 3 do 8 tednov pa lahko dobijo krvavo grižo, to je kokcidioza. Piščanec se okuži s tem, da poje dozorelo jajčece zajedavca, ki se izredno dolgo ohrani v blatu, zemlji ali nastilju. Ta bolezen se najrajši razvija v toplih ali vlažnih dneh. Obolelim piščancem ni več pomoči, lahko pa jim preventivno dajemo v vodo razna razkuževal-na sredstva, ki jih nabavimo v lekarni Seravallo na Trgu Cava-na. Tu bomo tudi kupili cepivo v kapljicah proti kugi, ki ga bomo vbrizgali po eno kapljico v oko že mladim piščancem in potem dalje vsake tri mesece. Kadar kokoš oboli za katerokoli boleznijo, je nikar ne poizkusimo rešiti, temveč jo čimprej zakolji-mo. Poskrbimo rajši pravočasno, da do obolenja sploh ne pride. Edino jamstvo za zdravo in donosno kokošerejo, je samo pravilna vzreja in najstrožja snaga. Vsako prvo in tretjo soboto v mesecu prihaja iz Vidma veterinar - specialist za kokošje bolezni in sprejema na kmetijskem nadz. v ul. Ghega 6 od 9h. do lOh. Kokošerejci pridejo lahko po nasvete in prineso s seboj tudi obolelo žival. M. L. KMET IN VRTNAR KONEC SEPTEMBRA Na njivi: Nadaljujemo s setvijo preziranih krmnih rastlin. Po-rujemo korene krmne pese. Korene pustimo na prostem, da se osuše, preden jih spravimo v shrambe. Pričenjamo s pripravo zemlje za jesensko setev ozimnih žit. Od priprave zemlje sta odvisna rast in razvoj ozimin ter pridelek. V vinogradu: Počakajmo čim delj s trgatvijo. Najbolje bi bilo, ko bi imeli možnost meriti količino sladkorja v soku. Dokler narašča sladkor, ne smemo pričeti s trganjem. Ce trgamo nedozorelo grozdje, bomo imeli precejšnje preglavice in slabo vino. Vi- no iz nedozorelega grozdja se 2‘ 1q rado kvari, ker vsebuje PI? malo alkohola in preveč oksi^! tivnih fermentov (kvasil). Sadno drevje: še lahko cepj mo na speče oko. Ta čas še % ko izkoristimo za to, da obno' mo cepljenje, če prvo ceplje^' ni uspelo. Mlada drevesa obr^11 jemo, da jim pravilno izoblikuj mo krono. Na debla postavi^ lovilne pasove. V teh se ujamel razne gosenice in drugi mf^S Prekopljemo zemljo pod krc111 drevesa, da uničimo škodljiv ki se skrivajo v zemlji in si P1 pravljajo prezimovališče. V vrtu: Nadaljujemo s priP'1' vami za setev preziranih njadnic. Zalivamo zelenjavo ; gnojnico ali s hranljivo razto? no, da se hitreje razvija in ; se pred zimo ojači. BOLNIŠKO ZAVAROVANJ^ KMETOV Do 29. septembra bi moralivi kmetje, ki so redno vložili pf javo za bolniško zavarovanj®! prejeti na dom poslan list, nadomešča knjižico bolniški zavarovanja. Od 29. septem^1 vsi oni, ki potrebujejo ka — specialista (oči - grlo ali hočejo v bolnico, se moi-^1 s zgoraj omenjenim dokuine,j tom prijaviti pri zdravniku P" niške blagajne v Ulici MontaiP’ li, št. 3. Ta jim bo dal napol'*! za specialista ali za bolnico, v prejemu lista mora vsak krnc‘ pregledati, ali so vsi člani ^ žine vpisani. V nasprotnem Pr! meru naj se vsak oglasi v ura«1 Kmečke zveze in Zveze malih f sestnikov v Ulici Geppa 9/pt z) ureditev zadeve. PROTEST KMEČKE ZVEZE Kmečka zveza je kot predstavnik likega dela neposrednih obdeloval zemlje na področju tržaške občine (l slovila na tržaškega župana dr. Fr, žila protestno pismo proti diskrim'11® ciji na škodo neposrednih obdeloval^, zemlje -v tržaški občini, včlanjeni!1 Kmečki zvezi. Ti člani se čutijo zar stavljene, ker ni bil njihov predst3' nik, ki ga je predlagala Kmečka z'1 za, imenovan v občinsko komisijo v seznam kmetijskih delavcev, ki pravico do bolniškega zavarovanja- »SAMO ZA PRAH!« Vinogradniki in drugi kmetje se vedno dan za dnem ozirajo proti bu, da bi zagledali vsaj kakšen e% ček, ki bi napovedal dež. Trte in poZl! sadje se naglo golijo zaradi suše. di° dje se suši .namesto da bi se nap>% lo in dozorelo. O dežju, ki je bil Pj) tekli teden pravijo kmetje, da je ; »samo za prah«. Suša vlada na J'2, škem, na bližnjem Krasu pa tudi Vipavskem in v Brdih; pokvarila je di' drugo otavo in deteljo. HOTEL IN RESTAVRACIJA FURLAN REPENTABOR TEL. 21-360 Domača kuhinja in pristna vina — Cene ugodne. AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE A. POŽAR TRST - ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne preveze za to In Inozemstva. — Postrežba hitra. Gane ugodne INIEREUROPA mednarodna špedicija in transport Glavna direkcija Koper tel. 141; 184 telex 03—176 Brzojav; Intereuropa Koper, Tek. rač. 600-31 — 1-34 Jugobanka Ljubljana Direkcije: BEOGRAD ul. M. Tita 7/III Telef. št. 31-617, 32445 Telex 01-128 Zagreb: Smičiklasova 22 tel. 39758 , 39691, telex 02 — 148 RIJEKA Zrtava fašizma 10 Telefoni; 27-11, 37-84, 54-81, 54-82, 54-83, 54-84 Telex 025-15 Sklad. 23-54 Filiale: Ljubljana, Maribor, Sarajevo in Jesenice. Izpostave: Nova Gorica, Kotoriba, Subotica, Kozina, Podgorje, Sežana. Se Vam priporoča in zagotavlja hitre in cenene spedicijske in transportne usluge. — Prevzema vse spediterske posle v zvezi z mednarodnimi velesejmi! „Gondrand“ TRST - TRIESTE, VIA CARDUCC110 Telefon: 36-757 in 61-401 Telegrami : GONDRAND - TRIESTf PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽIVINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN JAJC Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Prosecco) s hlevi za počitek živih živali © JUGOLINIJA Poštanski pretinac 379; Telex 02526; Telefoni 26-51, 26-52, 26-53, 27-02 Trideset i četiri hrza i moderna broda s 220.000 tona nosivosti i 460 putničkih mjesta, plove, u linijskoj službi, na potezu od Buenos Mresa do Jokohame. Naši brodovi polaze iz Jadrana i dotiču više od stotinu luka: Sjeverne Afrike, Španjolske, Francuske, Portugala, Sje-verna Evrope, Sedinjenih Država Amerike, Južne Amerike, (Brazilije, Urugvaja, Argentine), Levarta, Irana, Iraka, Malaje, Indonezije, Hon Konga, Sjeverne Kine, i Japana, Prihvačamo terete za luke Skandinavije, Velikih jezera Zapadne Afrike i Južne Koreje. Pobliže obavijesti dobit četo kod našeg zastopnika u Trsta ”1VI0RD 8DRIA”, I/. Bortoluzzi 'ft Go. Piazza Duca degli Abruzzi 1 - Tel. 37-61!), 29-829 Zu^dlia SIE.A JOŽEF UVO Z IZVOZ Vsakovrstni les za predelavo, rezan mahkl In trdi les, jamski les In les za kurjavo TRST — Riva Grnmula 6-1 * Telefon 37-004 'fucr- liv^nn^dino BOGATA IZBIRA TKANIN ZA MOŠKE IN ŽENSKE KONFEKCIJA - DEŽNI PLAŠČI - KRAVATE ITD. Pri cerkvi Sv. Antona N. - TRST, Ulica S. LAZZARO 13 a (Govorimo hrvatski) Telefon 23-810 Ul. Foscolo 1 - tel. 94-386 Podružnice: Trst. Ul. Flavia 23 Milje. Ul- Roma 1 Nudimo Vam vse potrebščine za vinogradništvo, poljedelstvo in živinorejo! mmumi del corso TRIESTE - TRST - CORSO ITALIA 1 (vogal P. Borsa) — Tel. 29-043 Velika izbira površnikov in loden Dežni plašči iz najlona od 6.700 lir naprej za moške in ženske Obiščite nas s polnim zaupanjem! Trans-Ifiesle tfei El Carli & C, Societa in nome collettivo TRIESTE-TRST V. Donota 3 - Tel. 38-827 31-906 95-880 UVAŽA: vsa lesne sortmane in produkte gozdne industrije IZVAŽA : vse proizvode FIATOVE avtomobilske in' dustrije in rezervne dele. — Vse vrat« gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij. KMEČKA BANKA r. z. z o. j. . ... GORICA Ulica Morelli 14 Telefon 22 06 Banka pooblaičena za posle v zunanji trgovin! Ustanovljena lata 1009 Ribarič Ivan uvoz IZVOZ VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510 l * l l ti bi st v sl SE a se k; ie Pi P; f; Vi IX S; P; f; sl ■j' ie Vt b; Vi Pi ki di di vi d: Vs ki d; Pi si si Ul (t Pi sl fa st in ki st es st la bi Pi Ve k, to Vc Pi Pl sk Pt nt