POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Brezplačno, samo za člane I UPOKOJENEC GLASILO BANOVINSKEGA DRUŠTVA DRŽAVNIH IN SAMOUPRAVNIH UPOKOJENCEV ZA DRAVSKO BANOVINO št. 3. Ljubljana, dne 18. marca 1940. Leto v. Uredništvo in uprava: VVolfova ulica St. 10. Tel. 4553. Izhaja enkrat mesečno. Uredba o povišanju prejemkov objavljena V zadnjih številkah ..Upokojenca" smo stalno poročali o akcijah in prizadevanjih uradniških in upokojcniških organizacij za povišanje prejemkov državnim uradnikom in upokojencem ter o stanju tega vprašanja. V zadnji številki smo obljubili, da bomo javili nadaljnje vesti in priobčili tudi tabelo poviškov. Poročali srno, da izide dotična uredba začetkom marca, v veljavo pa bi stopila 1. dne aprila. Prvi marec je minil in uredbe še ni bilo. To bi bilo dalo prav tistim nevernim Tomažem, ki vedno in vedno godrnjajo in nočejo verjeti, da bi bilo naše upanje upravičeno in se čudijo našemu nepoboljšljivemu optimizmu. Mi pa smo gojili trdno upanje, da prizadevanje naših organizacij to pot ne bo brez uspeha. Podpredsednik zagrebškega vodilnega društva, ki ga je zagrebško društvo poslalo nalašč zato v Beograd, da dobi informacije o stanju omenjenega vprašanja, je svojemu poročilu dodal posebno opombo, v kateri pravi: „Uprava društva si je stalno prizadevala, da se staroupokojencem uredi pokojnina po zakonu iz leta 1931., ne pa da bi se jiim povišala osebna doklada na višino celotnih pokojninskih prejemkov po novem zakonu. Toda po izkazu članov j komiteta (strokovnjakov), ki so delali na tej uredbi, to za sedaj ni bilo mogoče, ker so se večini starojjpokojencev, zlasti onim iz Srbije in Crne gore vse listine uničile v vojni." Zagrebški »Umirovljenik" je objavil v 3. številki z dne 10. februarja t. 1. še poseben članek pod naslovom »Povečanje Prejemkov", ki se glasi: „V kakšnem stanju je danes to vpra-• šanje, se vidi iz teh naših obvestil: V ministrstvu financ se je že pred mesecem dni pristopilo k nujni izdelavi Predlogov za povišanje plač državnim uslužbencem. Pri tem se je želelo, da se izboljša materialni položaj nižjim uslužbencem in tistim, ki so obremenjeni z rodbinami. Po projektu naj bi povišanje uradniških prejemkov obsegalo tele uslužbence: dnevničarje, služitelje, zvaničnike dnevničarje, služitelje dnevničarje, uradniške pripravnike in uradnike od 10. do 5. položajne skupine. Po sedanjem stanju je gotovo, da se bo povečala draginjska doklada in rodbinska doklada. Ali bodo dobile rodbinsko doklado tudi žene, ki ne pridobivajo same, še ni gotovo, ker je to v neposredni zvezi kakor tudi vsa druga povišanja s finančnim efektom, ki ga bo imelo poboljšanje materialnega položaja uslužbencev na državni proračun tako. kakor se to smatra ali razumeva na merodajnem mestu. Povečanje draginjske doklade bo, kakor sirno obveščeni, znašalo največ 20%, ker se je toliko povišala tudi železniškemu eksekutivnemu osebju. To povišanje se bo začelo z 10. položajno skupino, tako da se bo ta odstotek sorazmerno zmanjševal višjim skupinam, ter bo znašal najmanj 5% v naivišji skupini, ki jo obsega povišanje. Prav tako se bo delala razlika med reguliranim in nereguliranim služiteljskim in zvaničniškim osebjem, vendar se bodo te kategorije uslužbencev upoštevale kakor tiste, katerim je treba najbolj pomagati. Koliko bo znašalo povišanje rodbinske doklade za otroke, se zaenkrat ne more točno reči, vendar ne bo v nobenem primeru manjše od 50.— din mesečno, tako i sc vsaj čuje ... V zvezi s povišanjem prejemkov državnim uslužbencem, se je istočasno obravnavalo tudi povečanje pokojnin. Pri tej priliki sc je želelo, da-se popravi krivica nasproti tistim upokojencem, ki so upokojeni po starem uradniškem zakonu pred letom 1923. Kakor je znano, so prejemali ti upokojenci prav nizke pokojnine, ki pogosto znašajo samo po nekaj 100,— din. Položaj teh upokojencev se bo znatno popravil, ker se bodo njihovi prejemki obračunali na bazi novih zakonskih predpisov o pokojninah državnih uslužbencev po uradniškem zakonu z dne 31. marca 1931., to je zenačeni bodo z novimi upokojenci. Mi smo o tem že obvestili naše člane v prvi številki našega lista v letošnjem letu. Po pismu z dne 2. januarja t. 1., ki smo ga prejeli iz kabineta g. ministra financ, je komisija za izdelavo tega elaborata usvojila v načelu prav naše predloge, to je predloge našega društva kot vodilne uprave vseli organiziranih banovinskih društev. (Samo redakcija glede prejemkov staroupokojeniških vdov je drugačna nego v našem predlogu), in tako imamo upravičeno upanje, da bomo kmalu mogli v listino svojih uspehov zabeležiti tudi ta najmočnejši, ali zato najznatnejši uspeh" Tako se je glasilo poročilo v tretji številki „Umirovljenika" z dne 10. februarja 1940. Dne 8. marca t. 1. pa so poročali vsi naši listi, da se je dne 7. marca vršila seja ministrskega sveta, katere so se udeležili vsi ministri in podpredsednik vlade dr. Maček razen trgovinskega ministra, ki je bival ta čas v tujini. Predsedoval je seji predsednik vlade Dragiša Cvetkovič. Poleg drugih resornih vprašanj so načelno razpravljali tudi o vprašanju proračuna za prihodnje proračunsko leto. Sklenilo se je, da se bodo prejemki upokojencev do neke mere izenačili. Znano je, da so bili prejemki upokojencev po starih zakonih manjši, kakor prejemki tistih upokojencev, ki so bili upokojeni po novem zakonu. Ker so sc strokovnjaki finančnega ministrstva postavili na stališče, da tega vprašanja ni mogoče enostavno rešiti, je bil izdan sklep, da se da upokojencem, ki so bili upokojeni po starih zakonih, doklada in da se tako njihovi prejemki približno izenačijo s prejemki upokojencev, ki so bili upokojeni po novem zakonu. To doklado bodo upokojenci začeli prejemati od 1. aprila L 1." Tako je bilo stanje tega vprašanja po zadnjih obvestilih in vesteh. Ob koncu našega članka pa smo dobili v roke že »Uredbo o izpremembah zakonskih predpisov, ki se nanašajo na prejemke državnih upokojencev." Iz te uredbe prinašamo nekaj podatkov, kolikor smo jih mogli v naglici posneti.* čl. I. V uredbi o osebnih in rodbinskih dokladah državnih upokojencev štev. 37600/1, 1935 nastopajo naslednje iz-premembe in dopolnitve: 1. Čl. 2. se izpreminja in se glasi: »Osebnim upokojencem, ki jim je odrejena pokojnina po prejemkih po zakonskih predpisih, ki so dobili obvezno moč pred 1. septembrom 1923, pripada mesečno osebna doklada, in sicer: Za točnost številk ne moremo jamčiti, ker smo jih posneli .po beograjskem dnevniku, ne pa po uradnem listu. z letno pokojnino V krajevnem draginjskem razredu: Tistim, ki so upokojeni: v din ali v kronah J. II. Ul. din din din do 2999— 980 850 750 Z 20 ali manj leti službe, priznane za od 3000—+999 1100 950 850 pokojni no, brez ozira na šolsko od 5000—6999 1320 1100 950 izobrazbo od 7000 dalje 1540 1300 1100 Z več nego 20 leti službe, priznane za pokojnino, brez ozira na šolsko do 2999— 1300 1100 990 izobrazbo. Z več nego 20 let službe, priznane za od 3000—4999 1500 1300 1100 pokojnino, pa nimajo popolne fa- od 5000—6999 1900 (1750) 1700 (1500) 1500 (1300) kultetske izobrazbe od 7000 dalje 2200 ( 2000) 2000 (1750) 1700 (1500) Z več nego 20 leti službe, priznane za pokojnino, pa imajo popolno fa- od 3000—4999 1900 1700 1500 . kultetsko izobrazim od 5000 dalje 2200 2000 1700 Z več nego 30 leti službe, priznane za od 30(X)—1999 2200 1900 1700 pokojnino, pa imajo popolno fa- od 5(XX) dalje 2500 2200 1900 kultetsko izobrazbo Iz zvanja zvaničnikov ali njemu ena- brez ozira na vi- kega zvanja šino pokojnine 700 (650) 600 (550) 550 (500) Iz zvanja služiteljev ali njemu ena- brez ozira .na vi- kega zvanja šino pokojnine 650 550 500 3. Cl. 4. odstavek (1) se izpreminja in se glasi: »Osebnim upokojencem iz čl. 2, ki pre- jemajo kot pokojnino popolne prejemke položaja, s katerega so bili upokojeni, pripada mesečno osebna doklada in sicer: z letno pokojmino V krajevnem draginjskem razredu: Tistim, ki so upokojeni: v Iz z vanj a uradnika, brez ozira ria šolsko izobrazim Iz zvanju uradnika, pa nimajo popolne fakultetske izobrazbe Iz zvanja uradnika, pa imajo popolno fakultetsko izobrazbo Iz zvanja zvaničnika ali njemu enakega zvanja Iz zvanja služitelja ali njemu enakega zvanja Odstavek 3. čl. 4 se ukinja. 4. Čl. 5 se izpreminja in se glasi: Rodbinskim upokojencem, katerim je rodbinska pokojnina odrejena od prejem- in ali v kronali I. u. m. din din din do 2999— 1600 1400 1200 1780 1540 1200 od 5000—6999 2200 1760 1430 od 7000—8999 2600 2200 1900 od 9000 dalje 2800 241X) 2100 od 5000—6999 2600 2200 1900 od 7000—8999 2800 2480 2150 od 9000 dalje 3000 2700 2500 970 850 800 850 800 750 kov po zakonskih predpisih, ki so dobili obvezno moč pred 1. septembrom 1923, pripada mesečno osebna doklada, in sicer: V draginjskem razredu: 1. II. III. din din din do 1199— 980 850 750 a) Za rodbine uradnikov: od 1200-2199 1100 950 850 ako rodbinska pokojnina v din ali od 2200—2999 1320 1100 950 kronah znaša letno od 30(X)—3999 1500 1300 1100 od 4000 dalje 1700 1500 1300 b) Za rodbine zvaničnikov ali njim enakoga zvanja 700 600 550 Za rodbine služiteljev ali njim ena- 650 550 500 5. Cl. 6 se izpreminja in se glasi: (1) »Osebnim upokojencem, ki jim je odrejena pokojnina po prejemkih po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih držav- nih uslužbencih z dne 31. julija 1923 in zakonu o državnem prometnem osebju z dne 28. oktobra 1923, a jim v osnovo za pokojnino ni bila vzeta tudi doklada na službo, pripada osebna doklada z istim odstotkom, s katerim jim je odmerjena pokojnina, pri čemer se jemlje za podstavo tale mesečna osebna doklada: 1. Za tiste, ki so upokojeni z manj nego 20 leti- dejanske državne službe: V krajevnem dra-gin js,kem razredu: T. II. HI. dinarjev a) V 3.a skupini I: kategorije 100 — — b) V 3. skupini I. 'kategorije 220 — — c) V 4. a skupini I. kategorije 340 100 — č) V 4. .skupini I. kategorije 600 350 250 d) V 5. skupini I. kategorije in la. skupini II. kategorije 650 400 300 e) V 6. skupini I. kategorije in 1. skupini II. kategorije 700 450 350 f) V 7. skupini I. kategorije in v 2. skupini II. kategorije 750 500 400 g) V 8. in 9. skupini I. ka- tegorije, 3., 4. in 5. skupini II. kategorije in 1., 2., 3. in 4. skupini III. kategorije 775 525 425 h) V zvanju zvaničnika 760 560 510 i) V zvanju služitelja 585 485 460 II. Za tiste, ki so upokojeni z 20 in več nego 20 leti dejanske državne službe: V krajevnem, draginja,kem razredu: I. II. III. d i ji a r i e v a) V 1. skupini I. kategorije 1700 1500 1300 b) V 2. skupini I. kategorije 1600 1400 1200 c) V 3. skupini I. kategorije 1400 1200 1100 e) V 4. skupini I. kategorije 1200 1000 ‘>00 d) V 1. skupini II. kategorije 1020 810 710 e) V 5., 6., 7. in 8. skupini 1. kategorije, v 2. in 3. sku- pini II. kategorije in 1. sku- pini III. kategorije 880 660 550 f) V 9. skupini I. kategorije, V 4. in 5. skupini II. kategorije, V 2., 3. in 4. skupini III. kategorije 840 620 550 g) V zvanju zvaničnika 620 500 420 h) V zvanju služitelja 480 420 380 (2) Osebnim upokojencem, ki jim je pokojnina odrejena po prejemkih po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923 in zakonu o državnem prometnem osebju z dne 28. oktobra 1923, a jim je v osnovo za pokojnino bila vzeta tudi doklada na službo, pripada osebna doklada z istim odstotkom, s katerim jim je odmerjena pokojnina, pri čemer se jemlje za podsta' vo tale mesečna osebna doklada: V krajevnem dra-ginjskem razredu: • I. II. III. d i i n a r j e v a) V 3.a skupini I. kategorije 100 — — b) V 5. skupini 1. kategorije 220 — ■ —' e) V 4.a skupini I. kategorije 340 100 — č) V 4. skupini I. kategorije 600 350 250 d) V 5. skupini I. kategorije in 1.a skupini II. kategorije 650 400 300 e) V 6. skupini I. .kategorije in. 1. skupini II. kategorije 700 450 350 f) V 7. skupimi I. kategorije in 2. skupini 11. kategorije g) V 8. in 9. skupini I. kategorije, 5., 4., 5. skupini II. kate- 750 500 4) 1500 (1000) (2) Določila predhodnega odstavka ne veljajo za upokojence, ki so bili upokojeni po dovršenih 30 letih dejanske državne službe, kamor spadajo tudi neukazni, in ne za rodbinske upokojenke, ki so dovršile 60 let starosti. (3) Osebnim upokojencem iz čl. 2, 3 in 4, ki so upokojeni pred dovršenimi 30 leti dejanske državne službe in imajo dohodek po prvem odstavku, se izplačuje osebna doklada, znižana za 25%. To velja tudi za rodbinske upokojenke iz čl. 5, ki niso dovršile 60 let starosti. 14. Pooblašča se minister financ, da objavi prečiščeno izdajo uredbe o osebni in rodbinski dokladi državnih upokojencev. Cl. 2. Zvaničnikom in služiteljem prometnih ustanov polnim upokojencem, ki prejemajo doklade po zakonu o draginjskih d tiki adaii aktivnih uslužbencev, upokojencev ;in upokojenk državnih prometnih ustanov z dne 30. imarca 1932 z izpre-membami in dopolnitvami z dne 13. aprila 1932, pripada namesto dosedanje osebne doklade tale osebna doklada: V krajevnem dragonjskem. razredu: I. II. III. dinarjev 1. Zvaničnikom 970 850 800 2. Služiteljem 850 800 750 Cl. 3. Poduradnikom državnih prometnih ustanov, ki jim je odrejena osebna pokojnina po zakonih, ki so dobili obvezno moč pred 1. septembrom 1923, pripada namesto dosedanje osebne doklade tale osebna doklada: V krajevnem dra-ginjskem razredu: 1. 11. III. dinarjev 1. Tistim, ki so upokojeni z 20 leti ali manje službe, prignane za pokojnino 900 800 700 2. Tistim, ki so upokojeni z več nego 20 leti službe, priznane za pokojnino 1000 ‘KM) 800 5. Tistim, ki prejemajo kot pokojnino popolne prejemke položaja, s katerega so bili upokojeni 1300 1000 1000 Kdo se naj po prednjem odstavku smatra za poduradnika, odloči prometno ministrstvo, ustrezno čl. 8 zakona o državnem prometnem osebju z dne 28. oktobra 1923, in sicer s specialno odločbo za vsakega upokojenca posebej. Rodbinskim upokojencem, ki jim je pokojnina odrejena po smrti poduradnika državnih prometnih ustanov, pripada osebna doklada iz prvega odstavka t. 1) tega člena. Člen 4. V odločbi ministrskega sveta o osebnih in rodbinskih draginjskih dokladah delavskega osebja državnih prometnih ustanov št. 10716 z dne 11. junija 1922 z izpremembami in dopolnitvami št. 5280 z dne 4. aprila 1923 nastopijo naslednje iz-premembe: 1. Čl. 5 se izpreminja in se glasi: »Osebe, ki. prejemajo rente, provizije, podpore iz bolniškega fonda, milostne oskrbnine in to na podlagi in v okviru obstoječih predpisov posameznih železniških direkcij, ki še veljajo, dobivajo osebne draginjske doklade brez ozira na višino njiihove rente, provizije itd. in brez ozira na to, ali1 so ti pokojninski prejemki dinarski ali kronski: V krajevnem dravinjskem raizredu: i. n. ni. c! inar jev 550 +50 +00 2. V čl. 6 na koncu se črtajo besede: „Od 5.— diin za vsakega člana“, in namesto tega se postavljajo besede: „po 250.—din mesečno za vsakega člana'1. 3. Čl. 7 se izpreminja in se glasi: „Osebe, ki prejemajo osebne draginjske doklade po čl. 5, imajo pravico do rodbinskih draginjskih doklad, in sicer: po 100.— din mesečno. Rodbinska draginjska doklada pripada: a) za zakonito ženo, b) za otroke, rojene v zakonitem zakonu ali pozakonjene. čl. 5. Hčere državnih uslužbencev, ki prejemajo rodbinsko pokojnino po zakonih, po katerih pripada pravica do pokojnine tudi po polnoletnosti, ne morejo po dovršitvi polnoletnosti prejemati na ime skupnih prejemkov več nego: a) 2000.— din mesečno, ako uživa pokojnino hči kot edini uživalec, b) 2500.— din mesečno, ako uživata pokojnino dve hčeri, c) 3000.— diin mesečno, ako uživajo pokojnino tri 'hčere ali več. Ako so med hčerami — uživalkami rodbinske pokojnine tudi mladoletne, pripadajo pokojninski prejemki talko, kakor določajo dotični zakoniti predpisi, dokler tudi zadnji uživalec ne postane polnoleten, kadar pride do uporabe določila prvega odstavka. Določila predhodnih odstavkov veljajo za hčere, katerim je rodbinska pokojnina odrejena po smrti osebe, ki je umrla, preden je dobila ta uredba moč. Čl. 6. Pokojnine oficirjev in njihovih rodbin, odrejene po prejemkih po zakonskih predpisih, ki so veljali, preden je dobil moč zakon o ustrojstvu vojske in mornarice z dne 30. septembra 1931, se prevedejo na pokojnine po določilih zakona o ustrojstvu vojske in mornarice z dne 30. septembra 1931. Čl. 7. Neporočenim hčeram državnih uslužbencev, ki po zakonih, ki so dobili obvezno moč pred 1. aprilom 1931, izgube pravico do pokojnine, odnosno do vzgo-jevalnega prispevka po dovršitvi določenih let življenja in glede katerih ni zakonske možnosti, da bi se da4je izplačevala pokojnina, življenjska renta, milostna oskrbnina ali podpora, lahko pristojni minister, oziroma ban banovine Hr-vatske v soglasju z ministrom financ odredi podporo od 250.— do 500.— diin mesečno, brez pravice do doklad, ako nimajo drugih sredstev za preživljanje.'1 Ta uredba dobi obvezno moč od 1. aprila 1940. To so v kratkem glavna, ne pa popolna določila nove uredbe o povišanju pokojnin državnim upokojencem. Za enkrat se vzdržujemo vsake kritike in sodbe, ker je bilo premalo časa, da bi mogli nove postavke primerjati s starimi in izreči dokončno svoje mnenje. Na nekaterih mestih smo vstavili poleg novih zneskov tudi stare zneske, ki smo jih dali v oklepaje, tako, da se takoj lahko izračuna razlika. V prihodnji številki pa izprego-vorimo še kaj več v tej uredbi. Za enkrat moremo samo ugotoviti, da ta uredba jedva vrača to, kar se je upokojencem vzelo leta 1935. in da ž njo-še nikakor ni všteta potreba, ki je nastala zaradi naraščajoče draginje, ki je od leta 1935. dosegla najmanj 50%. Lendavi, Videm pri Krškem, Boštanj pri Sevnici itd. Državnim nameščencem in upokojencem iz teh krajev gredo torej od 1. oktobra 1935 iste draginjske doklade, ki veljajo za mesto ali trg, v katerega gradbeni okoliš spadajo. Ako je kdo le nekaj časa služboval v takem kraju v dobi po 1. oktobru 1935, mu pripada za oni čas povračilo razlike. Isto velja za one, ki so služili v priključenih občinah, če se je priključitev izvršila po 1. oktobru 1935. N. pr. A. je služboval v Krčevini pri Mariboru od 1. septembra 1936 do 1. maja 1938. in je prejemal osebno dravinjsko doklado III. razreda. Naj sedaj služi kjer koli, dobiti mora povračilo razlike a din 100.— mesečno za vso to dobo, kar znese 2000.— din. Vse to velja tudi za upokojence. Aktivni nameščenci naj se obrnejo v tej zadevi s primerno vlogo na kraljevsko bansko upravo, upokojenci pa na dravsko finančno direkcijo.11 Ta poziv, ki je bil objavljen pač z najboljšo’ voljo in namero, pa ni povsem točen in je povzročil veliko vznemirjenost in zmedo med upokojenci, ki se sedaj obračajo na finančno direkcijo za nakazila višjih doklad in preplavljajo tudi naše društvo z mnogoštevilnimi dopisi, v katerih sprašujejo za pojasnila in prosijo za posredovanje. Zato je finančna direkcija v Ljubljani izdala naslednje pojasnilo: Štev. 8738/11. V Ljubljani dne 22. februarja 1940. Uredništvu »Upokojenca11 v Ljubljani. V svojem cenjenem listu izvolite objaviti naslednje pojasnilo: »Osebne doklade državnih uslužbencev in upokojencev so odrejene po dra-ginjskem razredu, ki obsega gradbeni okoliš kraja, kjer je uslužbenec nastavljen ali kjer se upokojenec stalno nastani. Po § 13 gradbenega zakona se smatra za gradbeni okoliš območje, ki je z regulacijskim načrtom namenjeno za zazidavo in naseljevanje mesta ali trga. Po § 127 gradbenega zakona srne ban s pravilnikom predpisati, da veljajo poedina določila iz prvega dela gradbenega zakona tudi za posamezne vasi. Tako je kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani izdala pravilnik o gradbenih predpisih za sela. ki so v neposredni bližini mest in trgov, K. V. št. 3870/1 iz leta 1933. V tem pravilniku so našteti kraji, za katere veljajo materialna določila I. dela gradbenega zakona in sicer: 1. Vič, Zgornja Šiška, Št. Vid, Ježica, Moste, Dobrunje in Rudnik pri Ljubljani: 2. Gaberje, Lisca, Lava, Breg in Za-vodna pri Celju; 3. Krčevina, Košaki, Pobrežje, Radvanje, Tezno, Studenci pri Mariboru; 4. Spodnji in Zgornji Breg ter Vičava pri Ptuju; 5. Zakot pri Brežicah; 6. Boštanj in Log pri Sevnici; 7. Dolga vas pri Dolnji Lendavi; 8. Mekinje pri Kamniku; 9. StOb, Studa in Vir pri Domžalah; 10. Prevrat, Blato in Pnilstava pri Konjicah; Gradbeni okoliš in doklade Konec minulega leta smo poročali, da so mariborski upokojenci, ki so sta^ novali ali stanujejo v gradbenem okolišu mesta Maribora, četudi v sosednjih občinah, dosegli, da prejemajo doklade po II. plačilnem razredu. To se je zgodilo na podlagi posebne odločbe kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani in po sklepu mestnega poglavarstva v Mariboru. »Slovenec11 z dne 9. februarja 1940 je priobčil poseben oklic, naslovljen »Dr- žavnim nameščencem in upokojencem v okolici mest in trgov.11 Ta oklic se je glar sil: „Po uredbi ministrskega sveta z dne 19. septembra 1935. spadajo vsi kraji, ki so vključeni v ožji ali širši gradbeni okoliš bližnjega mesta ali trga, v oni dragonjski razred, kakor mesto ali trg. Kateri so ti okraji, najdete v banovinskem pravilniku gradbenih predpisov v »Službenem listu" od 19. avgusta 1933, kos 67/815. Ti kraji niso le v okolici večjih mest, ampak tudii n. pr. Dolga vas pri Doljm 11. Stražišče, Primskovo, Huje in Klanec pri Kranju; 12. Bistrica pri Tržiču; 13. Videm in Stara vas pri Krškem; 14. Gradec pri Litiji; 15. Gornji Logatec; 16. Gornja Bistrica pri Slov. Bistrici; 17. Stara Loka, Trata in Stari dvor pri Škofji Loki; 18. Kurja vas, Sava in naselje „Pod Mežakljo11 pri Jesenicah. Leta 1938, je bil 'pravilnik razširjen še na Šmartno pod Šmarno goro, Podgorico, Polje in vzhodni del upravne občine Dobrova (kraji; Kozarje, Vrhovce in območje Tržaške ceste). S tem pravilnikom pa nikakor ni bilo odločeno, da spadajo našteti kraji ali občine v 1. ali II. draginjski razred po zakonu o uradnikih. Od naštetih krajev spadajo v I. in II. draginjski razred le tisti, ki so bili inkor-porirani Ljubljani ali drugim občinam II. draginjskega razreda, in pa občine v okolici Maribora, ki so prešle po posebni odločbi kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani in po sklepu mestnega poglavarstva v Mariboru v ožji in širši gradbeni okoliš mesta Maribora. Vsi ostali našteti kraji pa spadajo slej ko prej v III. draginjski razred, ker imajo svoj lasten gradbeni okoliš ali pa spadajo v gradbeni okoliš sosednje občine, ki ni sedež sreskega načelstva. Državni upokojenci iz teh sel in občin naj tedaj ne vlagajo prošenj za priznanje osebne doklade po I. in II. draginjskem razredu, ker finančna direkcija njihovim zahtevam ne more ustreči. Finančni direktor: Mosetizh s. r.“ To pojasnilo finančne direkcije sloni na izvodu gradbenih okolišev iz regulacijskega programa za mesto Ljubljana, ki ga je dalo mestno poglavarstvo ljubljansko dravski finančni direkciji na razpolaganje in je pri tem pojasnilo, da spadajo v regulacijsko območje mestne občine ljubljanske naslednje upravne okoliške občine, odnosno njih deli: Dobrava: le vzhodno ozemlje, ki se dotika Ljubljane; Št. Vid, v celoti. Šmartno: samo južna polovica. Ježica: v celoti. Podgorica: samo južna polovica. Polje: v celoti razen kašeljskih hribov. Dobrunje: v celoti, razen podmolniškega in javor-Škega predela. Rudnik: v celoti. Za imenovane samostojne upravne občine izdeluje mestna občina ljubljanska, odnosno gradbeni odbor ljubljanski osnutek regulacijskega programa. Mestna občina ljubljanska ima na svojem ozemlju ožji in širši gradbeni okoliš. Okoliške občine imajo prav tako na dvojem mestu z osnutkom regulacijskega Programa predvidene gradbene okoliše, in sicer: Št. Vid, Ježica in Polje svoj ožji ‘n širši gradbeni okoliš, ostale pa samo °žje gradbene okoliše. Zmeda in vznemirjenost sta nastala žaradi tega, ker stu se mešala pojma Gradbeni okoliš in regulacijski okoliš, ki Pa nista identična in ju je treba strogo ločiti. Glede Ljubljane spadajo navedene občine sicer v regulacijsko območje mesta Ljubljane, ne pa v širši ali ožji gradbeni okoliš Ljubljane. V širši ali ožji gradbeni okoliš Ljubljane spadajo samo tisti deli okolice, ki so se inkorporirali mestni občini ljubljanski in so torej del mestne občine ljubljanske, ne pa tudi kraji, ki spadajo v regulacijsko območje mesta Ljubljane. Zmedo je pospešil tudi mariborski primer, ki pa se bistveno razlikuje od Ljubljane in njene okolice. V Mariboru je namreč občinsko poglavarstvo izrečno sklenilo, da spadajo deli okoliških občin v njegov širši ali ožji gradbeni okoliš in ta sklep mestnega poglavarstva je kraljevska banska uprava potrdila. Zato se je upokojencem v dotičnih okoliških občinah Maribora posrečilo, da so dosegli draginj-ske doklade po višjem, za mesto Maribor veljajočem draginjskem razredu. V Ljubljani pa je stvar drugačna in prav tako tudi pri drugih mestih in trgih, ako do- tični okoliški deli niso združeni z mestno ali trško občino. Zgodi se tudi lahko, da je del kakega okoliškega kraja združen z mestno ali trško občino, vendar ne v celoti tako, da spadajo samo nekatere hišne številke pod dotično občino, druge pa ne, kakor se je to n. pr. zgodilo v Slovenjem gradcu, kjer se je le del Starega trga priklopil mestni občini. Tako stoji torej stvar glede draginj-skih doklad upokojencev, ki bivajo v okolici kakega mesta ali trga. Naloga organizacij, tako aktivnih uradnikov kakor upokojencev, bo, da eventualno zaprosijo pri dotičnih mestnih ali trških občinah za priklopitev okoliških krajev k mestni ali trški občini. V tem primeru bi se moglo potem ustreči željam upokojencev in uslužbencev, ki si žele zaradi bližine mest in trgov ter zaradi enakega življenja in jpnakih življenjskih razmer zenačenja s tovariši v mestu ali trgu glede višine dra-ginjskih doklad. Rešitev splošne seje državnega sveta od 4. februarja 1939. Br. 2899/39 O razumevanju čl. 153 zakona o uradnikih iz leta 1923, oziroma § 156 zakona o uradnikih iz leta 1931. V praksi državnega sveta se je različno tolmačil čl. 153 u. z. iz leta 1923., oziroma § 156 u. z. iž leta 1931. glede vprašanja: ali predstavlja prejemanje rodbinske pokojnine zapreko za istočasno uživanje osebne provizije bivših monopolskih delavk. Zlasti pri primeru štev. 16472/35 in drugih je neki nekdanji delavki tobačne tovarne, ki je prejemala rodbinsko pokojnino po možu, bivšem državnem uslužbencu, in ki je dosegla pravico do osebne provizije kot delavka tobačne režije, uprava državnih monopolov odbila zahtevo izplačila te provizije zaradi tega, ker prejema rodbinsko pokoj-nino od države in ker se je provizija smatrala kot neke vrste pokojnina. Tožbo za-interesiranke je, odbil državni svet, ker je smatral, da se tako provizija kakor rodbinska pokojnina izplačuje iz državnih sredstev in da se obe, ker sta pokojnini, ne moreta prejemati istočasno, ustrezno navedenim zakonitim predpisom. Pri primem štev. 25322/37 z istim uradniškim staležem pa je državni svet smatral, da se provizija ne more smatrati za pokojnino in da zaradi tega v zakonu ni zapreke, da se prejema • istočasno z državno rodbinsko pokojnino. Zaradi tega nasprotja ter na podlagi §§ 12 in 13 zakona o poslovnem redu v Državnem svetu In upravnih sodiščih se je navedeno pravno vprašanje predložilo splošni seji državnega sveta, ki ga je proučila in našla: V čl. 153 u. z. iz leta 1923. je bilo predpisano: „Nikdo ne more dobivati dveh pokojnin od države. Ako ima pravico do dveh, bo prejemal večjo.11 Kakor po sedanjem, tako tudi po prejšnjem zakonu je torej nedopustno istočasno prejemanje dveh pokojnin brez ozira na to, ali bi bile osebne ali rodbinske pokojnine, oziroma ena osebna, druga pa rodbinska. To, kar je nesumljivo predpostavka za uporabo navedenih predpisov, to je, da je vsak od teh dveh prejemkov, ki bi ju dosegla ena oseba in ob istem čašu, pokojnina, bodisi osebna ali rodbinska. Zaradi tega je za reševanje vprašanja možnosti istočasnega prejemanja državne rodbinske pokojnine in osebne provizije nekdanjih monopolskih delavk merodajno to, ali ima provizija značaj pokojnine. Pravica do pokojnine, na katero misli zakon o uradnikih, bodisi osebno ali rodbinsko, se doseže na podlagi u. z. — splošnega ali posebnega —, ter pride kot posledica državne službe, oziroma po zakonu obveznega vplačevanja v pokojninski sklad, torej kot posledica javnopravnega odnosa med državo in njenim uslužbencem. Pravica do osebne provizije monopolskih delavk pa se doseže z delom v monopolskih ustanovah, oziroma z vplačevanjem v poseben pokojninski sklad stalnih monopolskih delavcev. V predpisih, v katerih se uravnava to delo, se odnos delavcev imenuje delovno razmerje, ne pa državna služba. Toda brez ozira na ta naziv izhaja značaj tega odnosa jasno iz teh predpisov. Tako so po Pravilniku ;z dne 2. januarja 1926 kom. br. 918 o delu v monopolskih ustanovah „delavci monopolskih ustanov tiste osebe (moškega in ženskega spola), ki so sprejete na delo v kako monopolsko ustanovo, pa ne spadajo pod določila zakona o uradnikih...“ Po § 16 veljajo glede zavarovanja teh delavcev za primer bolezni, nesreče itd. določila zakona o zavarovanju delavcev, v § 19 pa je določena pravica delavcev, da volijo svoje poverjenike po zakonu o zaščiti delavcev. Končno je v zaključnih določilih (§ 29) izrečno predpisano, da se potem, ko stopi ta Pravilnik v moč, ne morejo postavljati delavci v monopolskih ustanovah po zakonu o uradnikih, temveč samo po določilih tega Pravilnika o delu v monopolskih ustanovah št. 29.988 z dne 19. julija 1935, ki je tudi danes v veljavi 'in ki je iz prejšnjega pravilnika prevzel vsa navedena določila. Iz teh določil pa sledi, da odnos delavcev v monopolskih ustanovah ni odnos javne službe, kakor je to pri državnih uslužbencih, temveč navaden najemni odnos, ki je urejen s predpisi, ki jih je izdal poslodavec in za katere mora delavec pri zaposlitvi izjaviti, da so mu znani. (§ 5 novega Pravilnika.) Z ozirom na tako delovno razmerje je bila za te delavce tako poprej, kakor je tudi sedaj predvidena obskrba popolnoma neodvisno od določil zakona o uradnikih In to pod imenom provizije, obskrbe, pro-vidbe, pokojnine ali z drugačnim imenom. Da se zenačijo prejšnje različne vrste db-skrbe, se je najprej 20. junija 1927 (br. 128), potem pa 14. dne marca 1928 (K br. 115) predpisal Pravilnik o povišanju in zenačenju pokojnin (provizij, podpor in miloščin) nekdanjega monopolskega delavstva, njihovih vdov in sirot, ki se je kasneje izmenjal s Pravilnikom o pokojninskem skladu stalnih monopolskih delavcev (br. 51.384 z dne 30. dec. 1935). Kakor je v pravilnikih o delu v monopolskih ustanovah delovno razmerje ugotovljeno ne kot državna služba, temveč kot najemno raizmerje, tako je tudi v pravilnikih o obskrbi teh delavcev njihova preskrba, v sredstvu prej omenjenega delovnega razmerja predvidena ne kot pokojnina, ki prihaja kot posledica državne službe, temveč kot zavarovanje po načelih delavskega zavarovanja. Z ozirom na to zavarovanje pod imenom 'provizije, obskrbe, preskrbe, pokojnine ali kakim drugim imenom nima značaja pokojnine po zakonu o uradnikih — oziroma ni pokojnina v smislu tega zakona. To pojmovanje je prišlo do izraza tudi v določilih o pokojninskih dokladah, ki redno pripadajo poleg pokojnine. Ker pa preskrba nekdanjih monopolskih delavcev ni pokojnina, ž njo tudi ni vezana pravica do doklad. Če pa to ni pokojnina, potem za nje uživanje ne more biti zapreka isto- Odda se trisobno stanovanje z vodovodom, elektriko in vsemi pritiklinami za mesečnih 250 din. Ugodno za upokojence. Holmar - Višnja gora. časno prejemanje državne rodbinske pokojnine. Iz teh razlogov ter na podlagi § 13 zakona o poslovnem redu v Državnem svetu in upravnih sodiščih je splošna seja državnega sveta izdala tole rešenje: O razumevanju čl. 153 u. z. iz leta 1923., oziroma § 156 u. z. iz 1931: »Prejemanje rodbinske pokojnine od države ne predstavlja zapreke za istočasno uživanje osebne provizije nekdanjih monopolskih delavk.“ (Iz glasila Društva drž. in samoupr. upokojencev in njih vdov Savske banovine „Umirovljenik“, št. 13 z dne 10. julija 1939.) Posvetovalnica - informacije Zvišanje pokojninskih prejemkov. Kakor je razvidno itz našega članka na čelu, se zvišajo pokojnine s 1. aprilom t. 1. Člani se obračajo pismeno in ustno na društvo s prošnjami za pojasnila glede novih prejemkov. Iz objave uredbe naj si za enkrat vsak sam izračuna razliko novih prejemkov, ker za enkrat ne moremo dajati pojasnil in ker je možno pravilno izračunati nove prejemke samo na temelju kartotečnih listov, ki jih imajo samo pokojnine nakazujoče oblasti. Finančna direkcija in druge oblasti pa opravičeno odklanjajo vsa pojasnila posameznikom, saj bi sicer bilo uradništvo resno ovirano pri ogromnem1 delu izraču-nanja in pravočasnega nakazovanja novih prejemkov tisočim upokojencev. Vse tiste naše člane, ki so se obrnili na nas za nasvet glede višjih doklad z ozirom na gradbeni okoliš, zlasti gg. 1. B. v Zalogu, A. I. H. v St. Vidu nad Ljubljano, M. Z. v Starem trgu pri Slovenjgradeu, A. L. v Šmarju pri Jelšah (Preloge št. 42), M. P. M. v Vidmu ob Savi (Opozarjamo na naš članek »Gradbeni okoliš in doklade“ v današnji številki, kjer najdejo potrebno pojasnilo. Gosp. dr. V. Č. Celje je vprašal, ali ima hčerka, ki vodi gospodinjstvo, ker je mati bolna in v zavodu, pravico do doklade in kasneje do pokojnine. Odgovor: Doklada za hčerko pripada samo v primeru, če je oče drž. upokojenec vdovec in mu hčerka vodi gospodinjstvo, pa tudi to samo do hčerkine polnoletnosti ozir. možitve. Po očetovi smrti bi imela hčerka pravico do rodbinske pokojnine, če ostane neporočena in če ni v drž. službi. Gosp. R. S. na Polzeli je vprašal, koliko sme imeti upokojenec zaslužka, da se inu ne skrčijo doklade. Odgovor: Po novi uredbi sme imeti upokojenec dohodka, ako ni imel 30 službenih let, v I. drag. razredu 3000 din, v II. drag. razredu 2500 (prej 2000) in v Ul. drag. razr. 1500 (prej 1000 din); ako ima več, se mu odbije 25% od doklad. Če ima 30 ali več službenih let, je dohodek neomejen. Neki član je vprašal, ali ima nezakonska hči pravico do pokojnine po nezakonskem očetu. Odgovor: § 147 u. z. iz 1. 1931. pravi: »rodbinska pokojnina pripada zakonski ženi in otrokom, rojenim v zakonitem zakonu ali pozakonjenim. Nezakonskih otrok zakon ne omenja in tudi ne adop-tiranih otrok, ki nimajo pravice do rodbinske pokojnine, niti do doklade. IZPISKI IZ POLOŽNIC 1. P. t. Tudi v minulem letu se za nas uboge staroupokojence ni ničesar ukrenilo, da bi se naš položaj izboljšal. Upamo ipa, da se bode vsaj v tem ledu naša dolgoletna krivica popravila, saj nismo ničesar zakrivili, da bi mogli biti večni trpini.' Kakor se kaže, oblasti1 tega ne vejo, da je človek najbolj dragoceni material, posebno pa državni uslužbenec, kateri je ves čas svojega službovanja žrtvoval vse za državo. Torej- prosimo za zvišanje naših prejemkov in da se nam čimpreje nakaže. Z velespoštovanjem J. H., Št. Janž, p. Meža. 2. P. n. Mnogo uspeha v Novem letu nam in Vam v dobro. Pozdravljeni K. I., Lemberg. 3. Želim srečno novo leto 1940. z željo, da bi se oklenili vsi upokojenci našega društva, če hočejo sploh kaj doseči! Le eno močno društva bode naš spas! Z. Fr„ Bled, Precejšnje število članov je želelo društvu srečno novo leto in mnogo, uspeha v novemu letu. Preplačila društvenih članov v prid društvu. Rudenšek Dragotin, sodni zvaničnik v p. v Celju, 3 din; čopič Filip, kazniln. paznik v p. v Mariboru, 14 din; Čadež Neža, vdova po davč. izterjevalou v Mekinjah, 4 din; Batistič Frančiška, vdova po žel. uradniku v Ivanjemselu, 8 din; Smole Marija, poštna uprav, v p. v Št. Janžu na Dol., 14 din; dr. Kaiser Adolf, višji sodni svetnik v ip. v Ljubljani, 64 din; Erjavec Ljudmila, učiteljica v p. v Ljubljani, 4 din; Gnezda Marija, vdova po žel. kontrolorju v Ljubljani, 14 din; Kurež Štefan, pis. zvaničnik v p. v Retečah, 4 din; Bartol Jpžica, vdova po profesorju v Ljubljani, 2 ‘din. Društvo izreka vsem preplačnikorn iskreno zahvalo. Glasilo banovinskega društva državnih in samoupravnih upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani. Predstavnik dr. Ivan Vrtačnik. — Odgovorni urednik Anton Spende. — Tisk J. Blas-nika nasl., Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani. Predstavnik L. Mikuš. — Vst v Ljubljani. : ' * I Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin zr0z'z. j Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5 - Telefon štev. 4421 | DRŽAVNI USLUŽBENCI IN UPOKOJENCI! Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špece- J rijsko blago- Dostava na dom brezplačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufakturnega blaga. Na zalogi ima vsakovrsten porcelan, emaj- J | lirano kuhinjsko posodo, jedilni pribor, ki ne rjavi itd. Širite zadružno misel jned svojimi tovariši! j 1 0