OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM. ČASOPISU V OHIJU ★ Izvršujemo vsakovrstne liskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXIII.—LETO XXXIII. CLEVELAND. OHIO, MONDAY (PONDELJEK), FEBRUARY 20,1950 ŠTEVILKA (NUMBER) 35 ^OVI GROBOVI JJJPOLPH (SNYDER) 2NIDARŠIČ V soboto zjutraj je umrl na 7 Rudolph (Snyder) Ki aršič, splošno znan pod ^S%)py", dar 40 bt. 3® pa 1208 Norwood dil'n v ^ je zadnjih 18 let vo-delikatesno trgovino. Rojen član i Y Clevelandu in 'je bil 16 Anton Slomšek št. Šf 10O ^štva sv. Antona St. 138 CKO. zapušča soprogo Fran-Milavec, tri brate: sestro George Snyder, veliw Victoria Smrekar in Vrši ^ ^^'^Gdnikov. Pogreb se iz J zjutraj ob 9:15 uri zavofit ''^i^kovega pogrebnega ajNk v wrkv VMa m "a pokopališče Calvary. KAHLE bolezni je Lilli Huron Rd. bolnišnici. Stover, 2097% w-„ stanovala je na kjer i Ave., Ruclid, O., Vino grocerijsko trgo- ^ vec let. zapušča soproga Lu- Vnuke ?. PaPP. tri %a t' j ^'^ate in sedem se- Se sorodnikov. Pogpeb Uri r popoldne ob 1:30 '"'4 458 Tim kovačh Vac), J® Alex (Shondor) Ko-let. E. 85 St., star 54 Tuijg^. j® bil v Jugoslaviji, čaa soprogo Sophie. ki se vrši iz Golu-SupepjQp^^^ebnega zavoda, 4703 Jutri ^ ■^'ve., se bo poročalo KGAINOV Soči umrl v petek po- ® Krainov, star 20 let, 8224 Theota Ave., je bil v Cleve- >- Tukai ^ Jaj^ zapušča žalujoče star-in^T ^ary ter sestri ^ torgu ° Pogreb se vrši '2 12:30 un za- V GolnK ob 12:30 pogrebnega (ti-kev Superior Ave., ^ w-Save ob 1. url. Se ^ Smyrna Beach, Fla., b %s P^^ tednov Mr. % i, Brenčič ter hči '^fejia g ^24 Delavan Rd. ter ^''^Periftg^ ^ ^ ^ Josephine AMERIKA NE POSTAVLJA NOBENE POUTItNE POGOJE ZA POSOJILA JUGOSLAVIJI, JE REKEL ALIEN BEOGRAD, 19. feb.—Ameriški ambasador v Beogradu George V. Allen je danes v poskusu, da pomiri sume jugoslovanskih voditeljev v prave namene Zedinjenih držav izjavil, da Amerika ni v preteklosti postavljala nobenih političnih pogojev posojilom, ki jih je odobrila Jugoslaviji, in da takšne pogoje ne bo postavljala niti v bodočnosti. Allen je izjavo podal očitno j v zvezi s govorom, ki ga je ju- goslovanski premij er maršal Tito imel v Titovih Užicah, kjer je pred 50,000 poslušalci rekel: "Rajši bi hodili bosi, kot da bi nam zapadne sile ukazovale, kako naj urejujemo Jugoslavijo." Tito je v viharnem, volilnem govoru zagotovil, da se Jugoslavija ne bo podala zapadu, prav kakor se ni podala niti vzhodu. Dobro obveščeni krogi pravijo, da so jugoslovanski voditelji začeli sumiti v iskrenost ameriške politike napram Jugoslaviji. Soglasno s poročili je Tito v svojem govoru, 'ki je močno razburil zapadne diplomate, izrazil svoje nezadovoljstvo vsled treh čini-teljev: Prvič, s posojilom Svetovne banke v znesku 325,000,000, ki je soglasno s Titom bilo "obljubljeno Jugoslaviji, se je začelo odlašati; Drugič, zapadne sile se vmešavajo v vprašanje, če bo Jugoslavija priznala ali pa ne komunistično vlado Ho Či Minha v Viet Namu. To vlado so priznale Kitajska, Sovjetska zveza in večina vzhodno-evropskih dr-žar, medtem ko so zapadne države priznale po Francozih ustanovljeno vlado "cesarja' 'Bao Daija. Tretjič, nekateri zapadni diplomati se spotikajo ob notranje pogoje v Jugoslaviji. ČEŠKI ŠKOFJE PRISEGLI LOJALNOST PRAGA, 17. feb. — Uradna češkoslovaška časnikarska agencija je danes naznanila, da so trije visoki rimsko-katoliški uradniki prisegli lojalnost češkoslovaški republiki. Češki cerkveni uradniki, katerih lojalnostna prisega je bila naznanjena, so: pomožni praški škof dr. Antonin Elkchner, glavni vikar nadškofa Jožefa Berana dr. , Opatrny, provost Kromeriza dr. František Kital. TAFT ZA ZNIŽANJE ZUNANJE POMOČI WASHINGTON, 19. feb.—Republikanski senator Robert A. Taft je danes apeliral, naj se zniža izdatke za zunanjo pomoč. Zasliševanja glede predlagane pomoči v okviru Marshallovega načrta za tekoče leto se bodo začela v torek. Predsednik Truman je predlagal, da se odobri $3,100,000,000, toda mnogi senatorji menijo, da bi se to pomoč moralo znižati za §1,500,000,000, nekateri pa celo za $2,000,000,000. OROPALI BANKO ZA $40,000 WASHINGTON, 17. feb. — Trije roparji so danes oropali shepherdsko podružnico Hamilton National banke in zbežali s plenom od okrog $40,000. l!* vodi grocerijo 1115 Norwood mnogo zabave h " Povratek' Ql J, htti P- S. s ^ J-oj'ek zvečer ob seja glavnega od-^ agresivnih Slovenk v ^Ve. domu na St. Clair glavne odbornice so K.v ' ^ se udeleže. 12 Pi Mr. i kloride hči John Pretnar ter zet, Jennie in Andy ? Se 723 E. 232 St., iz eno-mesečnega u k- Floridi. Obiskali w soseda v Euclidu, R ^ Tine Šinkovec, ki ^h, g,, v New Smyrna v,- ^' kjer so zdaj skupaj Na obisku V Clevelandu sta se mudila na par-dnevnem obisku Mr. in Mrs. John in Antonia Lickar iz Ridgefield, Wash., kjer imata lepo mlekarsko farmo, obsega-jočo 170 akrov. Mrs. Liokar se je po prvemu možu pisala Pod-boršek in je živela v Clevelandu na E. 71 St., njen soprog je pa preje vodil enako farmo v Illinoisu blizu Chicage, na sedanjo farmo sta se pa preselila pred šestimi leti. Kakor sta povedala, je farmarstvo v njih kraju zelo plodovito. Če bi kdo hotel imeti kakšne podatke s tega kraja, jima lahko piše na naslov R. D. 1, Box 642. Begunka zrlev uličnega napada Neka litvanska begunka, ki se je za časa vojne nahajala na delu v Nemčiji, je bila zadnjo soboto kriminalno napadena, ko se je vračala z dela na svoje stanovanje na E. 53 St. Ker begunka slabo govori angleščino, je vzelo precej časa pred-no je pojasnila, kaj se je zgodilo. Izjavila je, da jo je neznani moški z nožem prisilil, da je vstopila v njegov avto. Odpeljal jo je na neko osamelo me sto, kjer jo je kriminalno apa del, čeprav ga je prosila, naj jo pusti, ker da je že dovolj trpela v Nemčiji. Odgovoril ji je, da se je tudi on nahajal v Nemčiji kot ameriški vojak. Sorodniki begunke so pa izjavili, da jo niso, posvarili pred uličnimi napadi, ker so se sramovali priznati, da se nekaj ta kega dogaja v Ameriki. Agent FBI je 9 let skrival svojo indentiteto PITTSBURGH, 18. feb.—Tajni agent FBI Matt Cvetic je danes razkril, da je kot "komunist" devet let zbiral podatke o delovanju raznih organizacij, ne da bi kdo sumil, da ima opravka z agentom Federal Bureau of Investigation. Agent je svojo pravo vlogo do nedavno skrival tudi pred svojima sinovoma, ki sta mislila, da je res član komunistične stranke. Njegova mati, ki si je leta prizadevala, da bi ga "spreobrnila," je umrla preteklega okto-bia, ne da bi vedela, da je njen sin policijski agent. Neka njegova sestra, ki je nuna, pa je stalno molila za "njegovo zveličanje." Cvetic si je pridobil zaupanje mnogih komunističnih voditeljev ter je bil aktiven v raznih organizacijah. (Med ostalim je Cvetic bil član izvršnega odbora SANSa). Agent FBI je izjavil, da komunisti smatrajo Pittsburgh za "koncentracijsko okrožje." Poročilo je podai preiskovalcem kongresnega odbora za ne-ame-fiške aktivnosti. Kot priča pa bo javno nastopil prihodnji teden. Ko so ga vprašali, kaj misli o komunizmu, je agent odgovoril: "Rajši bi sedel na mestnem smetišču in pobiral odpadke, kot pa živel pod komunizmom." Stassen zagovarja konferenco dveh strank z Rusijo GRAND RAPIDS, Mich., 18. feb. — Republikanski voditelj Harold E. Stassen je danes pozval predsednika Trumana, naj organizira dvostrankarsko de-mokratsko-republikansko skupino in skuša doseči večjo konferenco z voditelji Sovjetske zveze. Toda poudaril je, da pri takšni konferenci morata sodelovati obe stranki. Stassen, ki je sedaj profesor pennsylvanske univerze, je obenem obtožil demokrate, da so uničili ameriški prestiž, ker so se izneverili dvostrankarski zunanji politiki. "Nikoli prej v zgodovini človeštva ni ena glavnih dežel izgubila toliko svojih ciljev potom izvršnega vodenja svojih zunanjih zadev, kakor jih je izgubila ta dežela v teku zadnjih pet let," je izjavil Stassen. Po mnenju republikanskega voditelja bi na konferenci s sovjetskimi voditelji morali sodelovati ne samo predsednik, državni tajnik Acheson, obrambni tajnik Louis Johnson in gen. Omar Bradley pač pa tudi republikanska senatorja Vanden berg in Taft ter gen. Eisenhower in Bernard Baruch, ki je ustvaril ameriški načrt za kontrolo atomske energije. Stassen je posebno opozoril, da bi glavni vprašanji takšne konference morali biti: kaj naj se stori z Azijo in vprašanje hidrogenske bombe. v KUSIJI IZDELUJEJO HIDROGENSKO BOMBO? BERLIN, 19. feb.—Obveščeni zapadni krogi pravijo, da so sovjetski znanstveniki začeli izdelovati hidrogeftsko bombo preteklega septembra in da upajo, da jo bodo končali že to spomlad. Sovjetski znanstveniki se baje tudi ukvarjajo z raziskovanjem za zgraditev "elektro-magnetič-ne" obrambe proti zračnim napadom. SPELLMAN VODI ROMARJE V RIM NEW YORK, 18. feb.—New-yorski nadškof in kardinal Francis Spellman se je danes s skupino 515 katoličanov podal na romanje v Rim. Ameriški romarji bodo ob tej priliki obiskali tudi papeža. Vaje "Slovana" v sredo Pevcem zbora "Slovan" se sporoča, da se bodo vaje ta teden vršile v sredo zvečer mesto v torek zvečer, radi zaposlenosti pevovodje. Prosi se vse pevce, da to upoštevajo in gotovo pridejo na vaje v sredo zvečer v navadnih prostorih. Pismo V našemu uradu imamo pismo, naslovljeno na Elizabeth Grill, 1133 E. 147 St. Ce sama to čita, naj se zglasi, ali pa če kdo ve za njen naslov, je prošen, da nam sporoči. Prestala operacijo V Huron Rd. bolnišnici je v soboto srečno prestala operacijo poznana Mrs. Fannie Brezo-var iz 305 E. 232 St. Obiski ne bodo dovoljeni še za nekaj dni. Želimo ji skorajšnje popolno okrevanje! V bolnišnici Mrs. Frances Hočevar iz 1184 Norwood Rd. se je podala pred par dnevi v St. John's bolnišnico v svrho zdravljenja. Prijateljice jo lahko obiščejo, mi ji pa želimo skoražšnje popolno okrevanje! Premogarji uporno vztrajajo pri stavki kljub novemu navodilu, ki jim ga je poslal predsednik UMW DUHOVNIK IZOBČEN VATIKAN, 18. feb.—Rimsko katoliška cerkev je danes izobčila duhovnika Rev. Jana De-cheta, ki je sprejel službo apostolskega administratorja škofije Banska Bistrica s strani češkoslovaške vlade. Decheto^ vo izobčitev je naznanil današnji "Qouti diano", glasilo italijanske Katoliške akcije. Velik uspeh nove Verovškove drame Včeraj je dramsko društvo "Anton Verovšek" vprizorilo na odru Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Remčevo dramo "Volkodlaki." To je po drami "Svet brez sovraštva" že druga drama, katere snov je zajeta iz dobe vojne in pošastnih zločinov, ki so jih nemški nacisti vršili nad slovenskim ljudstvom. Dogaja se na spodnjem štajerskem, ko se je začel organizirani oboroženi upor proti gestapovskim nasil-nikom in domačimi nemškutar-skimi izdajalci. Zelo dobrk udeležba, pozornost, s katero je publika spremljala to dramo od začetka pa do samega konca, in viharen aplavz je dokaz, da je ponovno zabeležen vsestranski uspeh tudi z dramami, katerih se naša dramska društva nerado lotijo. O igralcih in igralkah, ki so imeli posamezne vloge, se lahko reče, da so jih izvrstno obvladali. Prostor nam za enkrat ne dovoljuje, da bi podali daljšo oceno o vsakem igralcu in igralki posamezno, upamo pa, da se bodo oglasili ob priliki naši znani kritiki. Nastopili so: Frances Godnja-vec (Anna Sersenova, mlada po-štarica), Eva Coff (Meta, Aniči-na mati). Frank Kokal (Ivan Poljanec, Aničin zaročenec, viso-košolec in partizan), Andy Božič (Martin Kopše, star kmet), Joe Godec (Fric Zajšek, okupatorski župan in vodja Hajmats-bunda), Mary Božič (tipkarica v občinskem uradu), Vincent Coff (prvi gestapovec), Frank Završnik (drugi gestapovec) in kot partizani in pevci kvartet zbora Jadran: John Sortz, Frank Vidrich, Steve Barton, Andy Turkman. Omeniti pa je treba seveda tudi nadebudnega Dale E. Racicha, ki je izbomo igral (brez vaj, menda) vlogo Peter-čka, Aničinega sina. Igro vodja je bil Joe Godec, še-petalec Tony Dolinar, masker Louis Kaferle. PITTSBURGH, 20. feb.—Stavku j oči premogarji se tudi danes niso vrnili na delo, čeprav jim je v soboto predsednik UMW unije John L. Lewis poslal ponovi ukaz, naj prekinejo stavko. Kot kažejo prva poročila iz j Pennsylvanije in West Virginije, bodo premogarji še naprej kljubovali sodnijskemu ukazu, čeprav jim grozi tožba. ' ■ Glavno vprašanje je, kdaj bo iustični oddelek nastopil proti premogarjem. Predmeneva se, da bodo državni tožilci zahtevali sodnijsko akcijo že jutri. V pennsylvanskih premogovnikih so večji lokali UMW unije glasovali za nadaljevanje stavke. V Ohiju pa so nekateri stav-kujoči premogarji izjavili: "John L. Lewis naj gre k hudiču. Mi ne želimo videti njegovega imena na telegramu, ampak na kontraktu." Z druge strani pa je v Wash-ingtonu podpredsednik National Coal Association John D. Battle izjavil, da Lewis še ni poslal premogarjem "pravi znak," da bi se v resnici vrnili na delo. Pristavil je, da tega sicer ne more dokazati. Med lastniki, premogovnikov prevladuje mnenje, da so Lewisovi ukazi premogarjem navadna potegavščina, da pa dejansko predsednik UMW unije spodbuja premogarje, naj nadaljujejo stavko. Jutri se bodo vladni tožilci in John L. Lewis pojavili na sod-niji. Glavno vprašanje je, če se bo sedanji sodnijski ukaz o 10-dnevni prepovedi stavke spremenilo v polno 80-dnevno sodnijsko injunkcijo, ki jo predvideva Taft-Hartleyev zakon. Možno je, da bodo premogarji ponovno kaznovani z občutno globo zaradi preziranja sodnij-skega ukaza. Toda nihče ne more predvidevati, kako se bo položaj razvil, tudi če bi se UMW unijo kaznovalo z $13,000,000, ali pa celo $20,000,000. Medtem pa se širijo govorice, da bo kongresu predložena nujna zakonska predloga, na osnovi katere bi vlada lahko zasegla premogovnike. Lewis je že dal vedeti, da bi takšna akcija bolj kot vse druge bila v prid premogarjem, ker bi lažje sklenili kon-trakt z vlado, kot pa z lastniki premogovnikov. Toda predsednik Truman je nedavno izjavil, da ni pooblaščen in da niti ne želi, da bi vlada zasegla premogovnike. Ely, Minn. — Po kratki bolezni je umrla na svojem domu Mrs. Michael Papež, stara 64 let. Tu je živela okrog 40 let. Bila je članica KSKJ. Zapušča soproga Michaela, šest sinov, izmed kaljerih sta dva duhovnika: Rev. Michael Papesh na župniji sv. Elizabete v Duluthu in Rev. Bernard Papesh na Brainerdu, štiri poročene hčere in 20 vnukov. Naročajte, širite in pitajte "Enakopravnost!" MORNAR SE UTOPIL V NEKAJ PALCEV VODE NEW YORK, 15. feb. —Kot poroča London Daily Mail se je mornar Frederick Ramsay utopil v kopanji, v kateri se je nahajalo le nekaj palcev vode. Ramsay je bil znan kot odličen plavač in se je v prvi svetovni vojni, ko je bil v mornarici, parkrat rešil s plavanjem. Soglasno s poročilom je tudi rešil dva moška, ki sta padla v reko Tyne. Nenavaden konec je Ramsay storil, ko se je nahajal v kopalnici. V kopanji mu je postalo slabo in je padel v vodo. Pol ure pozneje so ga našli utopljenega. Iz življenja naših ljudi po Ameriki Strabane, Pa.—Dne 4. februarja je umrl Frank Ipavec, star 79 let, doma iz Rovt, Notranjsko, v Ameriki 45 let, član SNPJ. Zapušča dva sinova — Franka v Clevelandu, Johna v Buffalu, N. Y., 3 hčere — Mary Rožanc v Bishopu, Pa., Agnes in Dorothy v Buffalu, N. Y., tukaj pa vnuka Franka in Johna Cadeza in pravnuka. Milwaukee. — Dne 31. januarja je umrl Joseph Lokar, član SNPJ, star 55 let, doma iz Gornjih Karteljev pri Mirni peči, v Ameriki od 1913. Prišel je v Calumet, Mich., pred okrog 30 leti pa se je preselil v Milwaukee. West Allis, Wis. — Lambert Bolskar se je podvrgel operaciji na očeh in jo srečno prestal. Arma, Kans.—Dne 4. februarja jfc bil tukaj od avta ubit Frank Weiss, član SNPJ in nemškega društva. Ko je pred svojim domom hotel iti preko državne ceste, ga je zadel avto s tako silo, da ga je udarec vrgel v jarek preko ceste. Star je bil 72 let, doma iz Avstrije, v Ameriki o d 1903. Zapušča dva sinova, hčer in enega brata tukaj, drugega pa v stari domovini. Oglesby, 111.—Dne 4. februarja je naglo umrl Joseph Žagar, star 41 let, doma iz Godi-ča pri Kamniku, Gorenjsko, član SNPJ. Šel je na delo, se preoblekel v umivalnici, sedel na klop in mirno zaspal . . . Zapušča ženo, sina in hčer, oba odrasla. Chicago. — Umrla je Angela Perme, stara okrog 76 let, doma iz Ljubljane. Zapušča moža, ki se je lani vrnil v stari kraj in ostal tam -r- že prej nista živela skupaj — in nekaj sorodnikov. La Salle, 111.—V tukajšnji bolnišnici se zdravijo sledeči: Anton Vene, Martin Barlich, Frances Kastigar, J. Šetrajčič in M. Škraba. Doma se zdravijo: Henry Radej, Joseph Klanšek in Anton Predanich. V bolnišiii-ci Sacred Heart se zdravi Rose Molan. Duluth, Minn. — V bolnišnici St. Mary sta prestala operacijo Frank Lavshin, tajnik društva ABZ v Duluthu, in Frank Lavshin z Eveletha. — V bolnišnici St. Mary se nahajata Sylvester Logan in John Gačnik, oba z Elyja, oba člana ABZ in oba sta se morala podvreči operaciji. — List Free Press v Chisholmu je prinesel dolg spis o kongresniku Blatniku, ki se je zadnjo jesen nahajal v Evropi. ČERKEV JE ZGORELA STEUBENVILLE, O., 19. feb. —Danes je ogenj popolnoma uničil presbiterijansko cerkev v Richmondu, ki je stala $75,000. STU AN 2 ENAKOPRAVNOST 20. februarja 1950 ''ENAKOPRAVNOST'' Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON' 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) ^ Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznasalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)_____________________________________________ For Six Months—(Za šest mesecev) . ____ For Three Months—(Za tri mesece) ...................." ..$8.50 .. 5.00 .. 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: For One Year—(Za eno leto)_______________________________________ For Six Months—(Za šest mesecev) _ _ ___ For Three Months—(Za tri mesece) Z ^ ' .. $10.00 6.00 — 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. TEDEN BRATSTVA Ideja bratstva med ljudmi, kateri je posvečen tekoči teden, je vedno igrala v eni ali pa drugi obliki veliko vlogo v zgodovinskih preobratih, ki so se vršili in se še vedno vršijo na svetu. Ta ideja je neločljivi del socialnih previ-ranj. Kot takšna je 2,000 let, od časa ko jo je Jezus Kristus postavil kot najvišji ideal svojega krščanskega nauka, vodilna ideja za dosego bolj pravične družbe, ki bo slonela na dostojanstvu in polni enakopravnosti vseh ljudi. Teden bratstva bi moral v Ameriki še bolj poudariti potrebo enakopravnosti in polnih državljanskih pravic za vse državljane, neglede na njihovo plemensko, versko, narodnostno ali pa politično pripadnost. Žal, pa je tudi teden bratstva povečinoma izkoriščan za propagiranje prav nasprotnih ciljev, postal je le politično geslo v mrzli vojni. Namesto iskrenega priznanja, da se mili j onim našim sodržavljanom ne prizna enakopravnosti in jih izključuje iz polnega udejstvovanja v vseh fazah našega ameriškega življenja, se povečinoma poudarja, upravičeno ali pa ne, napake v deželah z drugačnim ekonomskim in socialnim sistemom. To je podobno človeku, ki se zaveda svojih lastnih napak, toda jih ne prizna. Ljubše mu je, če stika za napakami svojega bližnjega in jih obeša na velik zvon v veliki iluziji, da bodo spričo takšnega hrupa zginile v nič ali pa vsaj potisnjene v ozadje njegove lastne hibe. Demokracija se začne doma. Bratstvo med vsemi ljudmi bi morali predvsem uveljaviti med nami samimi. Samo na ta način lahko svetu nudimo bolj popolno demokracijo, ki se vedno izpopolnjuje in zbpljšuje samo sebe ter se na ta način uveljavlja tudi med ostalimi ljudstvi sveta. Enakopravnost in civilne pravice za vse državljane priznamo s slovesnimi izjavami in v priložnostnih govorih, ko tako radi citiramo tudi naše velike predsednike in zaslužne voditelje Lincolna, Washingtona, Jeffersona, Paine, Roosevelta itd. Toda kljub temu kongres še ni sprejel zakonov za zaščito civilnih pravic, posebno na našemu jugu. Kljub temu se vršijo vnebopijoče krivice milijonom naših državljanov, ki celo nimajo v mnogih krajih volilne pravice. Prav tako niso v mnogih zveznih državah sprejeti zakoni za pravično uposlitev, za odpravo diskriminacije, za enako priliko izobrazbe itd. Predsednik Truman je v svoji predvolilni kampanji leta 1948 obljubil zakone za civilne pravice. Njegov Carter o civilnih pravicah je idealno zamišljen, toda ostal je le na papirju. Kljub temu pa ni mogoče zamisliti bratstva med ljudmi raznih narodnosti in plemen ter verskih in političnih prepričanj, če se to bratstvo ne zgradi na osnovi enakopravnosti, na osnovi enakih pravic za vse državljane brez razlike. Ali ne bi teden bratstva, tekoči teden, daleč več prispeval svojemu namenu, če bi se sprožilo povsod, potom časopisov, radia, govorov itd. kampanjo, da se končno vendar z zakonom zajamči pravice vsem državljanom in jih izenači potom odprave diskriminacijskih navad na isti osnovi resničnega bratstva? Nedvomno bi takšna kampanja daleč več prispevala pospešitvi te vzvišene ideje. Na videz izgleda, da se vsi strinjajo z idejo o bratstvu. Vsi priznajo potrebo zakonske zaščite civilnih- svobodščin in pravic vsem državljanom. Toda ko pride čas, da se nekaj dejansko tudi ukrene, so povečinoma takšne zakonske predloge v kongresu poražene. Tako tudi s Trumanovimi obljubami o zakonih za zaščito civilnih pravic in odpravo diskrimina-toričnih navad še vedno ni nič, kakor po večinoma niso uveljavljene vse njegove obljube. Da, teden bratstva v pravem pomenu te besede bi lahko koristil pospešitvi tako potrebnih zakonov za izenačenje vseh ameriških državljanov na osnovi enakopravnih pravic. Toda kot smo omenili, se povečinoma ob tej priliki podarja pomanjkljivosti v drugih državah in to izključno v Qnih državah, s katerimi se nahajamo v tako zvani "mrzli vojni." Kajti pomanjkljivosti ne vidimo v državah in pri režimih, ki jih smatramo za naše zaveznike. Ne vidimo jih na primer pri Angliji, ki še vedno drži milijone naših bratov v kolonijalnem suženjstvu. Ne vidimo jih na pr. pri vladah, ki svojim državljanov ne priznajo osnovnih civilnih svobodščin, ampak svoje pomovanje "bratstva' izpričujejo s polnimi ječami in množičnim iztrebljenjem lastnega ljudstva. Dokler se bo idejo bratstva med vsemi ljudmi propagiralo na ta način, to jo da se jo postavi v službo mrzli vojni, bo ostala le demagoška fraza poklicnih politikov in Po 22 letih na obisku v rojstni domovini Milan Medvešek 5. V prejšnjem članku sem že omenil, da se na prvi pogled ne opazi, da je bil Beograd tako močno porušen in toliko pretrpel. Toda ko zaviješ v stranske ulice, kaj hitro zapaziš hišo pri hiši, katerih stene so polne lukenj od krogel in raznih drugih izstrelkov. Ko gledaš te luknje, se ti stisne srce. Kaj vse se je odigravalo za njimi! Kako krvava drama je zapisana na vseh teh hišah! Boj za Beograd je I bil veliko hujši kot ve zunanji! svet. Vršila se je bitka na živ-1 1 jen je in smrt skoraj za vsako | hišo. j Beograd so velikokrat bom-1 bardirali tudi Američani in An-j gleži, česar se beograjsko prebivalstvo z grenkobo spominja, toda drugače ni moglo biti, kajti jugoslovanska prestolnica je bila tedaj glavna nemška strateška točka za ves Balkan. V mestu je bila tudi glavna nemška komanda. Kljub temu danes kipi življenje v Beogradu z vso silo, kakor da se hoče čez noč spremeniti v največje in najmodernejše mesto v jugovzhodni Evro-pi. j V Beogradu smo bili več dni, j videli vehko in bili sprejeti pri j mnogih predstavnikih raznih or- j ganizacij, unij in vlade. j Naši delegaciji je posebno šel j na roke jugoslovanski Rdeči križ. V vodstvu Rdečega križa so izredno zmožni voditelji in voditeljice: Milica Dedijer, mati poznanih dveh diplomatov, Ste-vana in Vlada Dedijera, dr. Olga Miloševič, gl. tajnica Rdečega križa, general-zdravnik Vo-jeslav Dulič, Krista Djordjevič in drugi. Imenovani člani oziroma funkcionarji Rdečega križa so nam šli izredno na roko, se ponovno in ponovno zahvaljevali za pomoč, ki so jo dali ameriški Jugoslovani Jugoslovanskemu rdečemu križu, ter nas vodili in razkazovali razne ustanove. Naj na tem mestu omenim neki incident, o katerem sta nam pripovedovali "majka" Dedijer in glavna tajnica RK dr. Olga Miloševič. Ko se je pred letom in pol vršil kongres anti-fašističnih žena v Budimpešti, so se ga "udeležile tudi jugoslovanske voditeljice. Tedaj je že divjal boj med Kominformo in Jugoslavijo. Delegacije ostalih držav sovjetskega bloka so popolnoma ignorirale jugoslovanske žene in v dvorani ni bilo niti jugoslovanske zastave. Na kratko, Jugoslavija je bila tudi na tem kongresu p o liniji Moskve obsojena, ne da bi bila poklicana na zasliševanje. Na kongresu je bilo tudi nekaj ameriških delegatinj, med njimi Josie Zakrajšek iz Cleve-landa, in nekaj Hi-vatic, če se ne motim ena iz Detroita in ena iz New Yorka. Obe sta se takoj postavili na stran Komin-forme, na stran onih, kateri so pribili na križ to ubogo Jugoslavijo, ne da bi ji dali priliko, da bi pojasnila svoje stališče. Tega pa ni storila Slovenka Josie Zakrajšek! Tako so nam pravile voditeljice jugoslovanskih žena. Ona se ni pridružila križanju Kominforme, pač pa je takoj pristala na sestanek z jugoslovansko delegacijo, da ji je ta pojasnila svojo stran. Da, na drugi strani pa omenjeni ameriški Hrvatici nista hoteli niti govoriti z jugoslovanskimi delegatinjami, dasiravno" so se te ženske med vojno borile na življenje in smrt po hostah proti okupatorjem. Na printer zdravnica Olga Milosevic je bila v borbi od vsega početka, prav tako njen mož, ki je bil tudi zdravnik, a so ji ga ubili. Enako Milica Dedijer. Ona je stara revolucionarka in so jo vse skozi preganjali kakor divjo zver, med tem ko sta omenjeni dve ameriški Hrvatici sedeli na gor-kem v New Yorku in Detroitu. Obiskali smo tudi glavni stan Ljudske fronte, kjer smo se razgovarjali z glavnih tajnikom Milom Jovičevičem in z državnim tožilcem Josipom Hrančo-vičem. V Ljudski fronti so. povezani vsi napredni elementi, kateri sodelujejo z vlado. Seveda, vodstvo je v rokah komunistične stranke, katera ima danes okrog pol milijona članov, dočim jih ima Ljudska fronta blizu osem milijonov. Sovjetska unija je navedla enega izmed vzrokov za prelom z Jugoslavijo. češ, da se komunistična stranka utaplja v Ljudski 'fron ti in izgublja kontrolo nad njo. Resnica je, da je do spora s Kominformo jugoslovansko vodstvo neprenehoma poudarjalo LJUDSKO FRONTO, vendar pa je imela komunistična stranka vedno močno kontrolo nad njo. Danes pa se bolj poudarja PARTIJA, kar je očitno rezultat kritike Sovjetske unije, toda v bistvu je ostalo isto razmerje med Ljudsko fronto in komu nistično stranko, namreč da imajo komunisR glavno besedo in dajejo smernice tej organizaciji. Prav tako je resnica, da imajo v Ljudski fronti vpliv tudi mnogi člani, kateri niso komunisti. Potrebno je poudariti, da Ljudska fronta predstavlja edinstvo jugoslovanskih narodov in naprednih strank. V njej so včlanjene unije, mladina, inteligenca, kmetje in drugi z novo Jugoslavijo sodelujoči sloji. Ljudska fronta je vedno prva pri gradnji socializma, obnovitvi dežele in ustvarjanju gospodarskih i n kulturnih vrednot. Njeno članstvo raste z vsakim dnem, kar pomeni, da se vedno več organizacij v delu povezuje z njo. , S številkami se ne bom bavil v teh člankih, temveč bom skušal podati sliko o Jugoslaviji na bolj poljuden način, vendar pa naj tu navedem par pozitivnih rezultatov zastonjskega dela Ljudske fronte v Sloveniji leta 1948. Članstvo Ljudske fronte je s iprosto voljnim delom zgradilo 2.5 km ceste v Tržiču; 11 km ceste Ljubljana-Vrhnika; 9 km ceste med Ljubljano in Jeseni cami; 3 km dolenjske ceste; pomagalo pri gradnji 420 stanovanj v bloku Ljubljana-šiš-ka; dalje pri gradnji Litostroja itd. itd. V letu 1948 je Član stvo Ljudske fronte po vsej Jugoslaviji prispevalo za državo 305,412,000 delovnih ur, kar predstavlja ogromen kapital, ogromno narodovo bogastvo! (Dalje prihodnjič) Urednikova posta v spomin prijatelju in sodrugu Ko nam je list Enakopravnost v torek 14. februarja prinesel vest, da je preminil Andrej Bogataj, smo mi, ki smo ga poznali in vedeli za njegovo stanje, sprejeli novico v sočutju, obenem pa ugodno mislijo, da ga je smrt vendar rešila tega mučeniškega življenja. Ce ga dopisnik tega smatra za mučenika, je razlog položaj, v katerem se je pokojni mrtvo- geslo, ki nikakor ne bo moglo zakriti stvarnega stanja stvari. Kajti dejstva so vedno močnejša od praznih in lepodonečih gesel. Vsake, pa naj bodo še tako vzvišene in plemenite ideje, se ne uveljavljajo s hipokritskim trkanjem v prsa, pač pa s konkretnimi akcijami, ki te ideje spreminjajo v stvarnost. nahajal. Več kot dvajset let v zavodu za umobolne, kjer je nazadnje podlegel jetiki. Kdor ga je poznal in se osebno razgovarjal z njim, bi mu težko pripoznal kako nenormalnost v njegovem govorjenju ali obnašanju. Le če ga je eden bolj intimno poznal, si morda prišel do zaključka, da on trpi na neki piazni domišljiji, to je da je dol-žil ali sumil nekatere ljudi dejanj, katere so se človeku z zdravim razumom morale zdeti nesmiselne. To se je porajalo v njemu le od časa do časa. Njegovo trpljenje je bilo duševno, ko so ga uvrstili med prave blazneže katere je on pri nekem obisku s Poljšakom imenoval "human scrap." Drugače so mu v zavodu zaupali tudi bolj odgovorna opra vila, ko so uvideli, da ni nikomur nevaren ali da bi delal kako škodo. Tako na primer ima zavod tudi nekaj ekonomije, kjer je opravljal razna dela, pri živalih, prevažanju z mulami mleko in drugo, kar je bilo tudi njemu v korist, da si je z delom za-motil svoj položaj in pri tem tudi ponoči bolje spal. Dalj časa se je nahajal v bolnišnici v oddelku za jetične, kjer je v 70. letu podlegel. Pisec tega, njegov ožji soro-jak iz škofjeloškega okraja, sva pohajala oba v isto ljudsko šolo v Škofji Loki. Po dovršeni štiri r azredni šoli se je on pri svojem očetu izučil sodarstva in jaz na Bledu pri mojemu bratu mizarstva. Potlej sva on kot jaz van-drala po svetu. Ko sem leta 1909 prišel iz Pennsylvanije v Cleveland, sva se pri neki priložnosti sešla. Bil je že oženjen. Bolje sem se seznanil z njim, ko sem leto pozneje dobil pri njemu sobo in hrano in ostal pri njemu morda kakih 15 mesecev. Ko smo leta 1910 ustanovili Slovenski socialistični klub in ga priključil k JSZ, smo dobili št. 27. Ni bilo dolgo potem, ko je tudi on pristopil in ostal član do njegove bolezni. Socialistično gibanje v tistih časih je bilo v Clevelandu v polnem razmahu; vse narodnosti so imele svoje podružnice in skupno zastopstvo pri mestni centrali. Slovenski klub je imel pri njej veliki ugled. Pokojni sodrug Bogataj je zavzemal razna mesta v izvrševal-nem odboru, kot tajnik, zapisnikar in v nadzornem odboru. Povsod je bil silno delaven in vesten v njegovem poslu; hodil je redno na seje, shode in druge sestanke. Bil je iskren in vzoren socialist, ki ni nikdar iskal častihlepja ali osebnih koristi. Po» leg kluba se je udejstvoval tudi pri svoji podporni organizaciji, pri agitaciji za gradnjo Narodnega doma in v zadružnem gibanju. Zapisniki navedenih ustanov bi zamogli marsikaj povedati o njegovem udejstvovanju, kdor je pa z njim osebno deloval, pa še posebno ve, kar se v zapisnike velikokrat ne zanese. Spominjamo se ga še, kako se je po končani prvi svetovni vojni trudil, ko je prišel razkol v stranki in je bil Cleveland še posebno prizadet, ko so organizirani pobojniki napadli leta 1918 prvomajski pohod na Public Square, da se je klub št. 27 zopet pridružil stranki in je gibanje med nami zopet oživelo. Za vse njegovo delovanje je pa on dobil jako malo priznanja, še celo med sodrugi ne. Za preživljanje je delal nekaj časa pri svoji obrti, dalje časa je delal pri White Motor Co., kjer je zgubil dva prsta na roki. Kmalu zatem je bil odslovljen. Zatem je bil nekaj časa zaposlen v zadružni prodajalni na St. Clair Ave. kot poslovodja. Bil je vedno bolj rahlega zdravja in je navsezadnje zbo-1 lel. Poslan je bil v Mestno bolnišnico, kjer je prestal majhno operacijo. Ko se je iz iste povrnil, je dobil zopet delo pri Zadrugi v Collinv/oodu kot razva-žalec jestvin. Njegovo zdravstveno stanje se je vedno slabšalo in navsezadnje se je znaj del tam kot sem opisal v tem spisu. Da, usoda mu ni bila mila v tej deželi! Veliko je prestal, kot razredno zaveden delavec je pa prispeval polni delež pri udejstvovanju v organizacijah ameriško slovenskega naprednega gibanja in v to mu bodi časten spomin! V pogrebnem zavodu pri krsti so mu pevci zbora Zarje zapeli dve. žalostinke in naslednji dan je bilo njegovo truplo na lastno željo vpepeljeno. Poslovilne govore pri pogrebniku in v krema-toriju je obdržal John Krebel. Pokojni zapušča ženo, dva si nova in dve hčeri, eden sin je umrl pred leti, eden pa je padel v zadnji vojni. Joseph Jauch. ivnež. Najbrž bo treba še najmanj dve petletki trdega dela in žrtev, da bo dežela na trdni gospodarski podlagi z visokim življenjskim ravnom. Omiljena delavska diktatura, katero taffl imenujejo "ljudska demokracija," bo vsled ostankov belogardistov, razlaščenih gruntarjeVi uporne duhovščine in intrig "bratskih' 'držav; najbrž še precej časa potrebno zlo. Ker se je Medvešek v teku svojega potovanja prilično dobro seznanil s tamkajšnjimi razffl®* rami, ga je SANSova podružnic št. 48 iz Collinwooda povabilSi da nam bo predaval o svojih vtisih, ki bodo vsekakor zanimivi-Predavanje se bo vršilo v soboto zvečer 25. februarja v spodnji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Po da van ju se vrši prosta zabava in ples. Milan je dober govorni s prikupnim nastopom. Kot član uredniškega štaba, je podkovan o raznih vprašanjih. V Clev® landu se je udejstvoval pri štvih, kulturnih organizacij in reviji Cankarjev glasnih- Medveškovo predavanje o Jugoslaviji Kot nam je znano, sta se predstavnika SANSa, Milan Medvešek in Mirko Kuhel pred kratkim povrnila s parmesečnega, bi rekel študijskega potovanja po naši stari domovini Jugoslaviji. Ker sta oba razumna in dobra opazovalca, je jasno, da smo nestrpno pričakovali nujnega po-vratka v nadi, da nam poročata o svojih vtisih v prerojeni in v ognju prekaljeni deželi, kateri prvič v zgodovini stojijo na čelu priprosti ljudje iz ljudstva, ki skušajo takorekoč iz nič ustvariti pogoje za lepše življenje hlapcev Jernejev. Zadnje čase je že precej naših rojakov iz Amerike obiskalo Jugoslavijo. Večina izmed njih je poročala stvarno, ozirajoč se na okolščine in potežkoče, v katerih se nahajajo graditelji prve obširne petletke novega reda, v kateri je zapopadena težka industrija, rudniki, moderno polje-delj^vo in kulturna vzgoja zaostalega ljudstva. Toda vsako oko ima svojega "malarja" kot je rekla moja mati, zato nekateri gledajo ondotni položaj preveč z ameriškega vidika in skozi očala političnih predsodkov. Pozabili smo, da smo Ameriko gradili nad 150 let, predno je postala vodilna industrijska sila z visokim življenjskim ravnom. Tudi v političnem pogledu se Evropa silno razlikuje od Amerike, ker ste pač dve vojni in silno izkoriščanje ljudskih množic ustvarile zadevne pogoje. Glede sedanjega položaja v Sloveniji je priobčil Louis Adamič zanimive drobce v prošli izdaji revije T&T pod naslovom "Revolution comes to my native Slovenia." On pravi, da nam bo podal bolj obširno poročilo v svoji novi knjigi "Tito." Ker je spreten pisatelj in se je nahajal v Jugoslaviji nad leto dni, bo ta knjiga vsekakor zanimiva in poučna. Milan Medvešek, bivši Cleve-landčan in sedanji pompžni urednik Prosvete, priobčuje svoje vtise iz Jugoslavije v dnevniku. Že na prvi pogled se vidi, da bo poročilo precej obširno in zanimivo, kajti on ni obiskal samo svojih sorodnikov kot to delajo nekateri, temveč sta s Kuhelj-nom prepotovala skoro vso Jugoslavijo, govorila z voditelji, izobraženci, delavci in kmeti. V stikih sta bila g pristaši in nasprotniki sedanjega režima. Kot je razvidno iz poročila, je Milan opazoval položaj z zmerno-radi-kalnega stališča, ki ne prikriva napak niti vrlin sedanjega režima. Kot socialist ima toplo srce! za delavca in kmeta, sovraži pa izkoriščevalce, zavajalce in birokracijo vseh vrst. V Jugoslaviji je še marsikaj narobe in kdor misli, da bo vlada iz porušene in : zaostale dežele kar čez noč. ustvarila nebesa, ta je velik na- kler je izhajal. V Chicago sta imela s Kuhljem predavanje " Jugoslaviji pred 300 ljudmi, za to ni nobenega vzroka, da bi J ne bilo v mnogo večji clevelan ski naselbini najmanj 600. Pj® davanja take vrste so privlačni in poučna obenem. Potom njib zbistrijo pojmi in zajame pr^ slika razmer v Jugoslaviji, ka ro nam nasprotniki skus^' predstaviti v napačni luči. ^ Večina naših naseljencev silno zanima za razmere v Jug^ slaviji, kar je čisto naravno^^^ spominu so nam ostali sliko kraji in mlada leta, ki smo preživeli. Ti spomini so sevG več ali manj sentimental^®^ značaja, ker večina izmed # lahko s Cankarjem vred vzk j ne; "Domovina, ti si kakor ^ čuga, kdor te ljubi tega ješ." Rojstna domovina nam pogojev za življenje. Maten in duševne dobrine so uživ& trdni kmetje, kapitalisti m kojaka gospoda v frakih in vsa* tal«"" jih, dočim so nas delavce m t ar je prezirali in pognali po ffie- V# tu. Ampak kri ni voda. dolgemu bivanju v tej dežel' 90" ameriškemu državljanstvu, ' pod kožo še vedno SloveRCi'^ želimo našim bratom boljšo dočnost na domačih tleh. io ^ Krute razmere zahtevaj > nas bo pretežna večina nase j^^ cev ostala stalno v Ameriki- ^ bo potovanje bolj svobodno, šel marsikdo obiskat rodnike in obujati stare sp^j ^ ne. Tedaj se bo težko novi, moderni industrijski slaviji, ki ga bo spominJ^'^jjjj, ameriški tempo v manjši 0^ Čudil se bo napredku in P® nosti bivših nevednih katerih zakopana nadarj se je z revolucijo sprosti^^^j. aioc ,rd9' ustvarila čudeže. In star ški naseljenec, ki ima moi vnuke in pravnuke v novi vini, se bo zadovoljen P" g V nazaj v zavesti, da je n® jji nuj"ni potrebi tudi on moralno prispeval k gradit^' vega socialnega reda v r domovini. Ne pozabite torej na j jn škovo predavanje o Slove^'^^ Jugoslaviji v soboto 25. i ja v spodnji dvorani j ga delavskega doma na ™ i tU' in ostalih predeloV mest^' loo Rd. Pričakuje se rojak^^j^jj iz St. Clairske okolice, rjo- rej, na svidenje! Franh 'Enakopravnosti" , . Inaodkih nn svetu tn 20. februarja 1950 ENAKOPRAVNOST strains CIRIL KOSMAČ; GOSENICA (IZ KNJIGE: SREČA IN KRUH) (Nadaljevanje) Vihar je naraščal, padle so prve kaplje dežja. Videl sem, ^ ° se dve razsuli na zad-1'jem še celem listu. Prvo zrno toče. Mladika se je odmaknila, dolgo vračala in se vrnila z gosenico. To se je ponovilo več-Potem je nebo raztrgal zagrmelo je, močan su-® je pograbil mladiko, ča-. ^ celo večnost. Veja se 3® vrnila brez gosenice. ra^ s® je še zmerom ^azwjala pesem jetnikov in nad JO je plaval hreščeči glas jet- Zvečer sem se spet povzpel za križe, da bi v za-li odločeni čas, blagor njim, ki v Gospodu zaspe, ker v slavi nebeški se tam prebude. ŽALUJOČI OSTALI: JOSEPH PONIKVAR, soprog LEON in ADOLPH, sinova FRANCES, MARY poročena McCARTHY, DANIELA poročena NEALON, FLORENCE poročena STRAUB, hč*;re LEON, DANIELA, ALLEN, LENEA, DALE, vunki in vnukinje V stari domovini zapušča brata ANTON PRELESNIK, ter sestro TOMAŽINO. ki je redovnica v Avstriji CLEVELAND. OHIO, 20. FEBRUARJA 1950.