TT- ---------3*'- TELETOM: OHelaea 3—3878 No. 37. — Stev. 37. GLAS NARODA List slovenskih delavcev y Ameriki. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. TELBFON: OHelsea 3—3871 NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 14, 1936—PETEK, 14. FEBRUARJA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. USPEH EMBARGA N A PETROLEJ ODVISEN OD AMERIKE Anglija in Sovjetska Unija tekmujeta v oboroževanju A. LINCOLN -REVOLUCIJONAR Komunist je slavil Lin-coItuh kot bojevnika delavcev. — Browder zahteva ustanovitev radikalne stranke. SPRINGFIELD, III., 13. febr. Na dan Lincolnovega rojstva je generalni tajnik ameriške komunistične stranke E. Browder v svojem govoru oznanil predsednika Abrahama Liii-eolna kot revolucijonarja. Zborovanje se je moralo vršiti v majhni dvorani v drugem nadstropju nekega poslopja, ker šolske oblati niso hotele v ta namen dovoliti dvorane v visoki šoli. BrowKler je mnogokrat omenil Lincoln® z ozirom na stavke, na delavski razred, na zvezno najvišje- >odišče in na izjavo • neodvisnosti, da bi s tem pokazal, da je T,mcoln zagovarjal ista naeela, zn katere se danes potegujejo komunisti. Med drugim so znarilni naslednji stavki Browderjevega govora: "Lincoln ie ponesel boj med narod pro* I nezadovanju." Z ozirom n<» Lincoln o v govor glede razsedbe najvišjega sodi sea v D red Scott slueaju je Browder navedel naslednje Lineolnove besede: "Velilro oviro bodo imeli vsi oni. ki bodo pozneje skušali speljati svoboden narod na o-sovrnženo pot despotizma." "Naš eas zopet kliee po Lin-čolnu," je rekel Browder, "po novi stranki, po novem programu. Samo na ta način morejo biti premagati nazadnjaki. ki LEIBOWITZ -NOV ODVETNIK HAUPTMANNA Hauptmanna bo zagovarjal, ako mu pove vse. — Hauptmann se je razburil, rekoč: ''Naj gre k vragu!" TRENTON, N. J., 13. febr. — Sloviti kriminalci odvetnik S. S. Leibowitz, ki je bil tudi glavni zagovornik črncev v Scottsboro, je pripravljen sprejeti zagovoruištvo Bruno Richard Hauptmanna pod pogojem, da mu Hauptmann pove popolno resnico. Hauptmanno-va žena je bila pri Leibowitzu poldrugo uro in Leibowitz je rekel, da bo Hauptmanna ob iskal v kaznilnici v Trentonu, kar se je danes tudi zgodilo. Leibowitz je rekel, da ne verjame, kar trdi Hauptmann, da mu je Undberghovo odkupnino izročil Izidor Fisch, ki je medtem že v Nemeiji umrl. Leibowitz bo zahteval od Hauptmanna, da odgovori na vprašanja, na katera zahteva odgovore srovemer Hoffman. Ko je Hiuptmannu njegov odvetnik Lloyd Fisher povedal, pod kakimi pogoji bi Leibowitz prevzel njegovo obrambo, tedaj se je Hauptmann razburil in rekel: "Naj gre k vragu!" Hauptmann je tudi povedal Fisher ju, rla ne more preklicati svoje trditve, da mu je Izidor Fisch izročil $14,600. prodno je od peto val v Nemčijo. Po obiski! pri Hauptmannu je rekel Fisher: : "Ako Mr Leibowitz misli, J da bo Hauptmann premenil RUSIJA BO ZAENKRAT POSVETILA NAJVEČJO VAŽNOST MORNARICI LONDON, Anglija, 1 3. februarja. — Angleški odbor za obrambo je izdelal petletni načrt za oja-čenje angleške sile v zraku in na morju. Anglija bo zgradila 9000 letal in 1 1 velikih bojnih ladij. spi 2e štiri leta CHICAGO, 111., 12. feb. — oderna * * speča princesa * Patricia Maguire, je ta teden pričela peto leto svojega neprestanega spanja. Njeno stanje ne kaže nikake premembe. Njena mati Mrs. Miley je ves čas dan in noč ob njeni bolniški postelji iu njeni lasje so v zadnjih dveh letih postali popolnoma beli. Patricia je že nekaj časa, predno se je je lotila spalna bolezen, tožila, da je trudna in zaspana. 13. februarja, 1932 pa je zapadla spancu, iz katerega se ni več zbudila. Hraniti jo morajo ves čas s cevjo. Lansko leto je kazala nekoliko razumevanja in je na materine besede "dvigni prst!" tudi «po-migala s prstom. Od tedaj pa zopet neprestano spi. nas hočejo voditi na osovraženo SVojo izpoved, se zelo moti. nnf ilaenntivmn " " rr M * « » • > pot despotizma. Komuniste je pozival, da se zveze jo z organiziranimi delavci, brezTXvw lrimi, s farmerji in drugimi manjšinami v veliko farmersko delavsko stranko, ki je edina v stanu voditi delavce po poti, ki jo je pokazal Lincoln. ŠPANSKI POSLANK BO PREDAVAL V Združene države je dospel na parniku "Berengaria" Salvador de Madariaga, poslanik Š)»anske pri Ligi narodov. V Ameriki bo imel več predavanj ter bo razpravi ial o bodočnosti človeštva. Mladi Tamburasi na radio. Klar. Tambaimiftkl Klub ▼ Brook-lynu lm nigral pod vcidMtrom Ur. GrrJmVa |«r toMs v nedeljo umi U. In 10. uro dofiotdne na WJZ radio ponta- IL Hauptroanr.nva povest je ista, kot je bila ob času njegove a-retacije v Bronxu in pozneje pri obravnavi v Flemingtonu. Jaz za sebe vem, da «rovori resnico. Y<*m, da je nedolžen nad tem zločinom, kot sem nedolžen jas." Leibowitz je tekom procesa v Flemingtonu pisal več člankov, v kater'h je kritiziral sodni jsko postopanje, toda je Hauptmanna označil za morilca Lindberghovega otroka. NENAVADNO PREROKOVANJE TRI NUNE POŠKODOVANE PRI POŽARU MONTREAL, Kanada, 13. feb. — Danes je izbruhnil v samostanu Ville Marie požar. Tri nune so bile pri gašenju težko poškodovane. Ogenj je povzročil znatno škodo. Med drugim je zgorelo tudi 21 dragih klavirjev. Dr. Alexis Carrel, član Rockefeller je vega Instituta z a zdravniško raziskavo, ki je dobil Noblovo nagrado za medicino, je precej drzen prerok. V nekem članku izjavlja, da l»o letalec Lindbergh izvoljen leta 1955 za predsednika Zdr držav in da bo sčasoma mogli ljudje živeti več stoletij. — Opičje žleze so nesmisel, — pravi dr. Carrel. — Človeško življenje bodo podaljšale s-i le, ki so skrite v človeku. Te siie je treba zbuditi in razviti. Kdor se čuti zvečer utrujenega, naj ne leže takoj k počitku. Ljudje tudi preveč jedo. Najbolje je, ako človek sem pa tam "pozabi" na večerjo in gre lačen spat. Program določa enajst velikih bojnih ladij, petindvajset križark, šestdeset rušilcev, trideset submarinov in tri matične ladje za letala. Načrt določa tudi nabavo 9000 novih letal. Vsako leto j i a bodo zgradili 1500. Angleška armada bo popolnoma mehanizirana. Konje bodo nadomestili tanki, motorna kolesa in trucki. Prihodnji mesec bo že gotovih šest bataljonov oklopnih kar. Vse angleške industrije so podrejene odboru, ki izdeluje načrte, kako bi bilo mogoče v par dneh izpremeniti tovarne v izdelovalnice vojnega mate-rijala. MOSKVA, Rusija, 13. feb. — Ne samo, da ima Rusija največjo armado na svetu, sedaj tudi z veliko naglico gradi veliko vojno mornarico, ker je sedanja z ozirom na velikansko obrežje premajhna in raztresena po mnogih krajih. To je pojasnil v svojem govoru v Kremlju predsednik Mihael Kal i niti, ko je mornariškim častnikom podelil odlikovanja. "Sovjetska vlada ni zadovoljna s sedanjo obrežno o-brambo in prišel je čas, ko bo morala vojna mornarica igrali večjo vlogo," je rekel Kalinin." Dalje je rektl Kalinin, da je biia dedščina sovjetov po carjih prav majhne vrednosti, ker je bila čari stična Rusija nazadnjaška. OBLETNICA PAPEŽEVEGA KRONANJA Med velikimi svečanostmi Je papež obhajal 14. obletnico svojega kronanja. — Prenesen je bil v Sikstinsko kapelo. VATIKAN, 3. febr. — Na tisoče duhovnikov in vernikov je prišlo v Vatikan, ko je papež Pij XI. s svečanimi obredi, ki se naslanjajo na tisoč let stare tradicije katoliške cerkve, obhajal 14. obletnico svojega kronanja. V vseh kulturnih jezikih se je razlegal klic: 4 * Živijo papež!" ko je bil poglavar katoliške cerkve v belem oblačilu in s trojno krono na glavi na prestolu prinesen v Sikstinsko kapelo, kjer je najstarejši kardinal Nasal!i-Rocca služil sv. Is mašo, papež pa je nato podelil svoj blagoslov. Bil je svečan trenutek, ko je 7% let stari papež dvignil roko in nad sklonjenimi glavami vernikov izgovoril svoj blagoslov. Vsa okna in vrata so zagrnili s težkimi zastori, da je bil papež zavarovan pred mrazom in prepihom. Po cerkvenih svečanostih je papež odšel v svoje prostore, kjer se je medtem nabralo več ti?oč čestitk. MORNARIŠKI TAJNIK 1 RESNO BOLAN SVOJEVRSTEN SAMOMOR LAKE HOPACTONG, N. J., 11. februarja. — Včeraj se je tukaj ustrelila 42 letna Mrs. Viola McNir. Cev puške je pri-1>sa>ia na prsi ter »palcem na nogi sprožila petelina. — Njen je poza»eje »javil, da je bila silno zamišljena in otožna,' sorodnik. BOUSEVKI NAJ PLAČAJO CARSKI DOLG PARIZ, Francija, 11. feb.— Ko se je danes začela debata o odobritvi francosko sovjetske pogodbe, je zahteval bivši finančni minister Oharles de JSastevrie, naj boljševiška vlada plača carski dolg, predno bo pogodba odobrena. Caristi-čna Rusija se je zadolžila pri Franciji za trinajst milijonov osemsto tisoč dolarjev. Predlog bivšega finančnega ministra je podpiralo razmeroma le malo število poslancev. WASHINGTON, D. C., 13. feb. — Mornar, tajnik Swan-son, ki je pred dobrim tednom padel in si zlomil dve rebri, je nevarno zbolel. Zdravniki so konštatirali vnetje prsne mrene. Mornariški tajnik je star 74 let. NAROČITE SE NA "GLA8 NARODA", NAJVEČJI SLO VENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH. JAPONCI PRODIRAJO V MONGOLIJO PEIPINO, Kitajska, 13. feb. — Japonci so v svojem prodiranju v Notranjo Mongolijo dospeli do Peiping - Suiyuan železnice. Mančukuanske čete so zasedle Fengčen ter se pripravljajo na zavzetje Kalgama, ki ga zapušča kitajska garnizija. Japonci bodo v nekaj dneh obvladali železnico, vsled česar bo pretrgana zveza med sever- VELIKANSKI VIHAR-JI V EVROPI LONDON, Anglija, 13. feb. — Kolikor je do zdaj znano, so sneg, dež in viharji na angleških otokih in po Evropi zahtevali najmanj 150 človeških življenj. V Angliji je vsled vremenskih nezgod umrlo 28 ljudi, v Italiji 25, na Grškem 75, na Bolgarskem 13, v Franciji 9 in na Španskem 7. Pri tem so všteti ljudje, ki so zmrznili, se ponesrečili pri železniških nezgodah, ali pa so bili vrženi čez krov majhnih ladij. Kjer je deževalo, je naglo pomrznilo, vsled česar so vlaki skočili s tira. Ker so v Parizu ulice naglo pomrznile, je bilo poškodovanih 125 oseb. ATENE, Grška, 13. feb. — V strahovitem viharju po celi Grški je umrlo 75 oseb, 1500 pa jih je bilo poškodovanih. Vlaki so skočili s tirov in volkove je prignal mraz v človeška bivališča. Pod težo sne-ga se je zrušilo več hiš. VOLKOVI V BLIŽINI CHKAGA CHICAGO, 111., 13. feb. — Hud mraz je prignal volkove in drugo zverjad skoro na prag tukajšnjega mesta. V Lake o-kraju je položaj tako resen, da so oblasti razpisale dvanajst dolarjev nagrade za vsakega ubitega volka. Prvega je u-strelil Frank Cavlazara, ki je no Kitajsko in Notranjo Mon- j presenetil volka v svojem ko-golijo. košnjaku. MUSSOLINI SKUŠA Z NAPAČNIMI POROČILI 0 LAŠKIH IZGUBAH PRESLEPITI ITALIJAN. JAVNOST Embargo bi pokazal učinek v treh tednih. — Združene države bi morale omejiti izvoz na množino v mirnem času. — Liga bo skušala povečati stroške za zalaganje Italije s petrolejem. — V devetih dneh je padlo nad 2000 laških vojakov. ŽENEVA, Švica, I 3. februarja. — Odbor izvedencev Lige narodov je sankcijskemu odboru sporočil, da bi bil embargo na petrolej uspešna sankcija proti Italiji, ako bi Združene države omejile svoj izvoz petroleja v Italijo na povprečno količino leta I 935, predno se je pričela vojna v Afriki. Iz dolgo pričakovanega poročila o embargu na petrolej je razvidno, da bi se v Italiji v treh ali štirih tednih pokazalo pomanjkanje petroleja, ako bi bil embargo splošno izveden. Ako pa bi bile pri embargu udeležene samo Ligine članice, tedaj bi se omejil učinek samo na to, da bi Liga skrbela, da bi bilo zalaganje s petrolejem zvezano z velikimi stro-slu. t Da bi bilo tudi omejeno nadomestilo za petrolej« namerava Liga narodov prepovedati prodajati Italiji tudi alkohol in benzol. Največje važnosti pri embargu na petrolej pa so Združene države in Venezuela. Izvoz petroleja iz Združenih držav v Italijo je preteklo leto zelo poskočil. V resnici ne bi bila velika. razlika, ako bi Združene države popolnoma v8tavil> izvoz petroleja v Italijo, ali pa bi ga omejile na izvoz leta I 935. Naloga Lige narodov je, da se odloči, ali razglasi embargo na petrolej, ali ne. Sankcijski odbor bo najbrže glasoval za embargo, četudi ne bi imel ni-kakega uspeha, ker bi se Združene države in Venezuela ne hotele udeležiti sankcij. Ako bo razglašen embargo na petrolej, mora veljati embargo tudi za tovorne parnike, ki prevažajo petrolej. Države, ki so članice Lige narodov, bi morale svojim tovornim parni kom prepovedati voziti v italijanska pristanišča in tudi prepovedati prodajati tovorne parnike državam, ki niso udeležene pri sankcijah. ADDIS ABABA, Abesinija, 13. februarja. — Abesinska vlada označuje za slabo šalo, ki si jo je Mussolini, z ozirom na italijanski narod dovolil, ko je italijanska vlada navedla, da je leta 1935 padlo na bojišču 844 italijanskih in afriških vojakov. "Samo po veliki bitki od 21. do 30. januarja v, Tembien so abesinski sanitejci pokopali I 500 belih Italijanov in 512 Askarov (domačinov),** pravi abesinsko uradno poročilo, ki dodaja, da je v tej bitki prešlo na abesinsko stran 333 Askarov. Abesinsko poročilo tudi pravi, da je italijanski aeroplan obstreljeval nek gozd blizu Ašangi jezera m da so bombe padle samo 500 čevljev od laza-reta angleškega Rrdečega križa. Poleg tega pa je aeroplan še s strojnicami obstreljeval dva avtomobila angleškega Rdečega križa. LONDON, Italija, 1 3. februarja. — Z ozirom na abesinsko poročilo, da je italijanski aeroplan bombardiral angleški lazaret, pravi aagleški zunanji urad, da more biti to samo lazaret, čegar postojanko je angleška vlada natančno naznanila italijanski vladi, da so se mogli italijanski letalci gniti-vsakemu slučajnemu bombardiranju. (Nadaljevanje na 4. strani-) ... • JL f „ tŽk i. - , B£9W ffZXODZ" __^ " 'New York, Friday, February 14, 1936 C "Glas Naroda ** t' □ ■L0VKNIC PUBLISHING COMPANY (▲opcmtftw) SLAB N1IOD1 nska je zapustila konferenco ter s tem onemogočila sporazum na širši podlagi. Francija je proti temu, da bi bila na konferenco povabljena tudi Nemčija. Niti v Tokio niti v Washingtonu ne verjamejo medse-Lojnitn obljubam. Senator Key Pittman, predsednik odseka za zunanje zadeve, grmi proti Japonski, kongresnik Sirovicli in njegovi tovariši očitajo Japoncem, da špijonirajo ob obali Alaske. Da tudi na Japonskem ne privoščijo Ameriki dobre besede, je u-mevno samo po sebi. Ko se bo pojavilo na konferenci vprašanje velikih bojnih ladij, se bo posebni amer. odposlanec Norman H. Davis skliceval na "nneno nevarnost", uakar bo ostalo pri starem. Kar velja za ameriško mornarico, velja tudi za armado. Načelnik ameriškega generalnega štaba Malin D. Craig jo zahteval skoro štiristo milijonov dolarjev izključno za vojaške s vrhe. Poleg tega bo treba dati še sto sedemdeset milijonov dolarjev za regulacijo rek in izboljšanje pristanišč. V predlogi je vsota, ki je bila določana v proračunu za obrambo zapadne obali, presežena. Redna armada naj šteje 150,000 mož, narodna garda 200,000 mož, zračni zbor naj se pa poveča za 565 edinki. Največjo pozornost posvečajo zapadni obali in mehiški meji. Kakor Norman H. Davis, se tudi general Craig in senator Key Pittman sklicujeta na "rmeno nevarnost". Naši V Ameriki [z Slovenije. ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. MRAZ V BENETKAH BENETKE, Italija, 11. feb. — V tukajšnjem mestu vlada mraz, kakoršnega ne pomnijo najstarejši ljudje. V bližnji vasi Burano so zmrznili trije ribiči. Tudi v Rimu in Napolju je Kinrzovalo. Listnica uredništva. J. B., Cooperstown, N. Y. — Najbolje je, če vprašate zdravnika za svet. PRODA SE par deležev dobroidočega podjetja. Stalno delo. Vzrok starost. Naslov pove "Glas Naroda", 216 W. 18 St., N. Y. C. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem lcurzu. V JUGOSLAVIJO $ «.75___________!_______Din. 1M S 5.15_________Din. 200 $ 7.25___________Din. 200 $11.75__Din. 500 mSO______Din. 1000 $47-00 ---Din. V ITALUO Za $ 9.25___________..... Ur 100 $ 18.20____________Ur 200 $ 44.00 _________Lir 500 $ «730 ____________lir 1000 $174.00 -----------Ur 2000 $250.00------------a..«. Lir 3000 III BE CENE BEDAJ HITRO MENJAMO BO NAVEDENE GENE FODVBtENE BPMEMMMBl GOBI Alfi VOLI gA iqpiwffln ToejlU sraka? kot sgortj uTedeno, bodi« ▼ OtoATjm •Si Unix aoToljGtono «e bolje pogoj«. " InpUM* 9 §*«••• mvsto pobil.......... $ $.71 #ML- w ..........$10J$ - - ..........m- * f2L—> 'ZS^— $Su-i " Prejemnik dobi v starem krm]« izplačilo ▼ dolarjih. i .... . K|»NA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PQ CABLE ^ETTER ZA PRI- 8TOJB1N© $L— PUBLISHING . L .'1 V ) -iTi -J. J T- *!6in Malo pred polnočjo v soboto večer je preminula v Cle-velandu Mariia Škufca, rojena Pejšak, stara 49 let, doma iz Gornje Lipnice, fara Kamnago-ra na Gorenjskem. Banjka je bila že v domovini izučena šivilja in je nad 25 let delala kot ena prvih delavk v neki tovarni na Broadwavu. V Ameriko je dospela pred 30 leti in se kmalu poročila z John Škufecm ki je doma iz Valiene vasi, fa-i ra Zagrac. ★ I 7. februarja okoli 6. ure jej nagloma preminul v Clevelan-j du dobro poznani rojak in slo-: venski odvetnik Alojzij Žužek, I star 44 let. Pokojni je bil do-j ma iz Velikih Lašč, odkoder je. prišel v Zedinjene države leta i 1913. Nekaj časa je živel v Chi-eagi, nakar je preselil v Cleveland, kjer je leta 1921 postal odvetnik. ★ Na sodišču v Flint, Mich, se je začela tc?ba glede zapuščine bogatega športnika J. P. Sve-tiča, ki se je ubil v avtni nesreči na peti v Calumet. Pokojnik je v opoioki zapustil vse svoje premoženje svoji prijateljici, dočim je svojim sestram zapustil neznatno vsoto. Tožbo proti oporoki je vložila sestra pokojnika, Mrs. Leopold Juiiko iz Detroita. Ona trdi, da njen brat ni bil tisti Čas, ko je delal oporoko, nermalen in da se je nahajal ped vplivom svoje jiri-' jateljice. lladi tega zahteva, da, se oporoka razveljavi. Za tož-j bo vlada vr.liko zanimanje. i ★ V Forest City, Pa., je preminul roja': Frank Petrič, doma iz vasi Lipsenj, pri Grahovem pri Rakeku. Star je bil 47 let. Sapušca ženo, dva otroka, dva brata m pet sester v Ameriki, v starem kraju pa enega brata. * Pri delu v tovarni Carnegie Steel Co. v Struthers, Ohio, je Joseph n Zlognrju odtrsralo prst na levi roki. V bolnišnici je bil pet dni, sedni pa se nahaja doma pod zdravniško oskrbo. V SLOVENIJI JE BILO LANI 783 POŽAROV LJUBLJANA, 1. febr. — Gasilska za je1 lnica v Ljubljani je zadnja leta sestavljala statistiko o požarih v dravski banovini, ki je n: jsgovornejši dokaz o veliki požrtvovalnosti in hudih napjr''i slov. gasilstva pri reševanju tuje imovine. Prav ti podatki nam tudi kažejo, kako ogromna milijone narodnega premoženji so gasilci že rešili pred ognVm. Požigi so Še vedno pogosti, a ?lobne roke ni mogoče vsikdar izslediti. Po podatkih ga«:lske zajedniee v Ljubljani je bilo lani v dravski banovini 783 požarov nasproti 924 v :etu 1934. Strela je lani povz^očil.-i 33 požarov. Pri 652 požarih so bili objektivi zavarovani, pri ostalih nezavarovani. Po sre:;ih izkazuje Murska Sobota največ požarov, namreč 102. Tft srez izkazuje tudi najvišje število gasilskih čet. Najn an i požarov sta imela sreza Gornji grad in Dravograd in sic^r vsak le po 5. Mnoga požarov jo bilo v srezu Mariboru desni breg, in sicer 84. V Ljubi j mi jih je bilo 48, a v Ljubljanski okolici 31. Po cenitvah gasilskih čet so lanski požari povzročili nad 28 milijonov dinarjev škode na zavarovanih nezavarovanih objektih (predlanskim 24 in pol milijona). Posebno pa je treba naglasiti, riti so gasilci s svojimi nastopi obvarovali za 120 milijonov narodnega imetja, (predlanskim pa za 114 milijonov.) Gasilske čete so z največjo Važno za potovanje. Kdor i« namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, do je poučen v vseh stvarek. V sled nai* dolgoletne skušnje Vam eantoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in kOro. Zato se zaupno obrnite na nas ea vsa pojasnil Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje ea povratna dovoljenja, potne Htte, vieeje in tplok vse, kar je ea potovanje potrebno v najhitrejšem času, •* kar je glavno, ea najmanjSe strofy*. Nedriavljani naj ne odlašajo do eadnjege trenutka, ke* predno se dobi is Waskmgtona povratno dovoljenjEE-ENTRY fJBHMJT, trpi najmanj en mesec. P&ite torej takoj ea breepiačna navodila in m "o* ovija no Vamt dp boste poceni tip udobno r>atnv< SLOVENK PUBLISHING 'CO. ifttA'YEL BUREAU Street New York. N. Y. požrtvovalin stjo pomagale gasiti in reševati pri 761 požarih, a pri 22 požarih jim je bilo to onemogočeno zaradi težavnega in hribovitega terena. Pri vseh požarih je nastopilo 18,000 gasilcev s skupno 270,000 urami. Če računamo za naporno gasilsko delo le po 5 Din na uro, bi bili gasilci zaslužili 1,300,000 Din. Pri požarih je bilo 11 -sileev lay.in huje poškodovanih; smrtno ponesrečil >e ni nobeden. Ol civilnega osebja je bilo 56 ljudi opečenih, izmed katerih so iHje umrli. Otl požarov so bi^e tHje katastrofalnega značaja, tako velikanski požar tekstilne tvorniee v Kočevju jarnuarja lani in dva požara v juliju in avgustu v ptujskem sr zu, pi*vi v Spodnji Hajdini in dragi v Spodnjih Jablanah. Velikih požarov je bilo 19. 7a velike požare smatra gasilska statistika one, pri katerih znaša povzročena škoda nad 100,000 Din. BENCOLSKA AFERA IN NJENE 2RTVE MARIBOR, 31. jan. — Maribor ima zopet svojo afero, tako zvano "b^ncolsko afrro", ki je doslej zahtevala tri žrtve. V zvezi s tem ^o na to opozorjena oblastva odredila takoj obširno preiskavo, ki .je v polnem teku in ki naj dožene krivdo smrti krojaških pomočnikov' Ivana Konca, Stuk^. Klopčiča in Antona Horvata, ki so umrli za zastrupitvijo z bencolom v krojaški delavnici Ignacija Vinka v Vetrrajski ulici št. 30. Krojaški mojstf r Ignacij Vinko, rodom iz Br^ga pri Ptuju, je imel namreč svojo krojaško delavnico v Vetrinjski ulici. Pri njem je b'lo zaposlenih več krojaških pomočnikov med njimi že navedeni trije, ki so umrli, ter neki Frnnc Goleč, ki se radi zastrupitve z bencolom tudi nahaja v tukajšnji splošni bol- nišnici .in ki se bori s smrtjo. V življenjski nevarnosti sta tudi sam krojški mojster Ignacij Vinko, ki je tudi postal žrtev zastrupitve z bencolom in ki ga je, kakor zatrjujejo zdravniki, mogoče rešiti samo s trans fuzijo krvi. UMOR S SEKIRO V SAVINJSKI DOLINI CELJE, 30. jan. — Davi se je raznesla po Savinjski dolini vest, da sc našli 75- letnega prevžitk^rja Avgusta Golavškb po domače Steflaka pred zidanico v njerrovmem vinogradu v Megojuicah pri Grižah umorjenega. Golavšek je stanoval v zidanici, čividno ga j«1 morilec napadel v snanju. Vse kaže. ila se je razvila med njima obupna borba, v kateri je stari Golavšek podlegel. Morilec mu je zvezal roki na hrbtu in zamašil usta. nato pa mn je s strahovitim udarcem, najbrž preklal lolnnjo. Dopisu lirouhl}f\i, S. 1'. V sobo* >, 15. t. m. zvečer bo mnogo zabave in veselja v Slovenskem Narodnem Domu v Brooklynu. Društvo 44 Domovina " priredi namreč inaškara-do. ki gotovo ne bo zaostajala za lansko prir-ditvijo t<> vrste. Najlepša in najbolj komična maska dobita nagrade. Sodniki za razdelitev nagrad se bodo izbrali iz občinstva. Prva in petindvajseta maska tudi dobita malo nagrado. Lansko leto je bilo 40 mask, upamo, da jih letos vsaj ne bo manj. Na programu bodo še druge zabavne stvari. Zato pridite, ne bo vam žal. "Domovi na." Pcler Zgaga POZDRAV! Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vas vse prijatelje in znance širom Amerike, posel j no pa Miss AnoSim-cich v Clevelandu in Antona Težaka v Bingham, Utah. Hvala prijatel/'iu, ki so mi priredili tako lepo odbodnico. Iskreno se zahvalujem potniškemu oddelku Glasa Naroda, kjer sem bil dobro postrežem To slovensko tvrdko vsem rojakom najtopleje priporočam. John Bizjak, na poti v Sapijane, Lika, Pri morje. V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovia. BOLNI IN RANJENI LAŠKI VOJAKI Z vsako italijansko vlado, ki pri/pluje iz Afrike, se vrne v d orno-v vino veliko število italijanskih ranjencev in bolnikov. — Med vožnjo si preganjajo čas z raznimi igrami. LEPO IN PRIMERNO ČTIVO Težko je vsem čitateljem u sireči. Še težje pa čitatelji-cam. Dve sta zadovoljni, dve ni-ta, ena je pa takole fifty-fifty, tako da človek oziroma urednik res ne ve, kje se ga glava drži. Ko so izhajali na zadnji lista "Grehi očetov", so se pritoževale: — Tiste grehe, ki jih imajo dedci, pa že poznamo. Vsi so enaki, pa naj bo ledik ali ože-n jen. Vsi so nič prida. Bog ve, čemu je treba dajati take reči v časopis. Tudi na "Zaročenca" so jezne. — Saj" ni nič ljubezni notri, pravijo. —Ce sta zaročenca, se menda ja ne bosta kar za roke držala. Že šest mesecev berem in berem, pa se nista niti enkrat kušnila. To pa sta zaročenca, ja. Ce bi se dva druga tako dolgo poznala, bi bil že zdavnaj krst. Druge so drugačnega mnenja in vedo ceniti delo slavnega nemškega pisatelja Gang-hoferja, ki je spisal "Grehe o-četov", ter roman "Zaročen-ca", ki ga po vsej pravic; smatrajo za biser svetovne literature. Časi >e pač spreminjajo in s časi vred okusi. Sedanji roman "Prodane duše" pa vsem čitateljem ugaja. Posebno ženskam. Oj, kako se jim smili uboga reviea in kako iz srea privoščijo pravično kazen tistim, ki so ji jamo kopali. Nič se ne bojte, samo malo počakajte, pa boste priča, ko se bodo zvrnili v njo. "Zaročencev" bo prihodnji teden konec. Vzela se bosta. I, kaj pa hočeta, saj sta vredna drug drugega. "Zaročencema" bodo pa sledila "Pota ljubezni". Prihodnji četrtek začnite čitati, pa boste videli, kaj se pravi ljubezenski roman. Na knjižnem trgu je zelo živahno. Ženske naročajo knjige ljubavne vsebine, za priboljšek pa tudi "Slovensko kuharico" ali "Sanjsko knjigo". Moški, zlasti pečlarji, se pa zanimajo za spise Karla Maya. To je ros zanimivo čtivo. Na tisočerih straneh Mayevih romanov ne najdete niti enega dolgočasnega odstavka. Kdor hoče vedeti, kako je pisal Kari May, naj prečita v "Slovensko - Amerikanskera Koledarju" poglavje iz romana "Žu-ti". Kdor bo to storil, bo hotel i*i tati celega "Žutega", za njim pa vsa Mayeva dela. Uprava naznanja, da so Bla-znikove Pratike pošle. Prodanih jih je bilo dva velika zaboja. "Slovensko - Ainerikanskega Koledarja" je še nekaj iztisov. Vsak, ki ga je naročil, ga pohvali. Posebno Trohove in Bu-kovinskijeve stvari. V Koledarju je dosti lepili povesti, opisov, slik in raznih zanimivosti. Tudi kratek opis "Doma slepcev" je v njem in dve sliki, predstavljajoči zavetišče, ki so ga omogočili a-meriški Slovenci tem največjim slovenskim revežem. Zelo zanimivo je članek o lepotah naših krajev, ki ga je napisala — Nemka. Prečitajte ga in se prepričajte, kaj sodijo tujci o lepoti Slovenije. — Precej na dolgo je obrazložen v Koledarju Rooseveltov na-ki se doslej žalibog še ni vre-sničil, pa se bo v prihodnjem terminu njegovega predsedni-štva. Dosti iztisov Koledarja pošljejo čitatelji tudi svojcem v domovino. Sezite po njem, predno poide. Stane samo petdeset <5entov, in je zanimiva knjiga trajne vrednosti. - GLAS If AR VDA" New York, Friday, February 14, 1936 THE LARGEST SLOVENE 7TA1LT W 17. 9. % B. L. SCIiFY. DEŽNIK IN GOSPODIČNA More se ,jc tisto popoldne peljal a podzemsko železnico. Cez nekaj časa je moral prestopiti na dru^o progo in je moral iti po stopnicah navzgor, da bi prišel do dvigala otikraj blagajne za vozovnice. Pri bla-kajni je stala neka starejša, lepo oblečena &ospa, ki je hotela kupiti novo vozovnico. Poleg okenca je k steni prislonila dež bil," je rek.1! More, "hmpak." Gospodična ga je začudeno pogleda. "Ne razumem, kakšne gospef" Zastrmel se je vanjo: 44 No, tiste gospe, ki je pozabila tale dežnik." -Mizlo gc. je pogledala: "Kaj pa prav za prav mislite ? To je vendar moj dežnik!" Ta nesramnost ga je kar polji la. Strogo je nagubančil ce- nik z dragocenim ročajem. Ker( Io: "To so prazne besede. Saj je jemala denar iz denarnice, ga je naklonila tjakaj, da bi ji ne bil v napotje. Neka majhna, temnolasa gospodična v svetlem plašču ie prihajala prav k blagajni. More je vse opazoval, ne da Li se bil zavedal tega, ker je pravkar preudarjal o neki kupčijski zadevi. Gospa je bila že pri vratih dvigala. sem vklel, kake je pustila gospa dežnik pri blagajni, ko je vzela karto." Gospodični jr« je zaničljivo pogledala in je hotela oditi. Prijel jo je za roko in jo pridržal. "Kako si upate!" je vzrojila. "Takoj me izpustite, ali bom pa poklicala ljudi. Poznam take zvijače. Mislite, ko je More zapazil, da je po-j dežnik izpustila iz roke in se zabila svc.i dežnik. "Gospa — boste nato z njim odpeljali! A vaš dežnik!" je zaklical za njo. mene ne b-*te vodili za nos!" A ona je že izginila v dvigalu. More ji je zagrozil: "Vi sto ki jo bilo pripravljeno, da so dežnik ukradli! Nikar »daj pogrezno. Ko bi More tratil čas s tem, da bi stopil po dež- nik, hi dvigalo brez dvoma že ikusajte preslepiti. »» me ne Odvetnik sem m . . „ , "Kajpa, jaz sem pa kraljica izginilo. Zato je pustil dežnik; Sabe, p I11Pf sicor vas m odliitel k dvigalu. [naznanim p« liciii!" "Gospa — pozabili sto —!" More je n? izpustil. Dejal je: Prepozno. Grvrajo s«- j<» pogrcz-|"Z menoj br«te šli k blagajni." nilo dvign!o. 44Te ženske!" jot Prav za nrav je občudoval glasno pomislil, ko se jo vra-j njeno hladnokrv nost. Imela j« oai k blagaini, e jo zgodilo. Gospod čnfi v svetlem plašču ga j«» s*W'al;« na noti proti dvigalu. l?r»ela je tisti dežnik v Voki. "Gospe nisem več do- komaj ena in dvajset let. bila j»4 vitko po tavo in prijetnega lion. Z:i svoja leta jo bila Jako samostojna, vendar so mu ni prav nič smilila. Ni s<» mu u-pirala. \ ><-Uo in ponosno vzravnana mu je sledila k blagajni. Dejal j? uradniku: "Pred nekaj minutami je neka starejša približno šestdesetletna gospa kupila tukai vozovnico. Imela je črn plašč s sivim ovratnikom iz krzna. Majhna je bila in de-belušasta." Uradnik je pomislil: "Starejša gospa? V črnem? Res, gospod, že vem — kupila je karto za v Trolridge. Zakaj pa?" * ' Pozabila je dežnik, ki je bil naslonjen tu na steno. Tekel sem za njo, a je bila že izginila z dvigalom. In ko ko sem se vrnil, si je že tale gospodična prisvojila dežnik in je rekla, da je njen!" Uradnik «e je zmedeno ozrl v da bom j gospodično, ki se je prisiljeno smehljala, rekoč: "Ta gospod se moti. Dežnik je moja last; darilo mojega očeta." "Tako," je počasi dejal u-radnik. "Sama zvijača," je rok^l Moro. Vzel jo vizitko iz žepa in jo dal uradniku "Dajte jo aretirati." Uradnik je okleval: ".Taz seveda, jaz no vem, gospod, bom vprašal načelnika. Tn bom bržojavil v Trobridge, da naj srospo zadržijo in jo vprašajo." "Dobro, bo najbolje." (Vz nekaj časa je prišel načelnik postaje, si dal vso razložiti in jo natručno pregledoval dežnik. "Ročaj jo iz zlata in obroček krog pilice tudi. Svila jo pristna. Dobro." V svrho čvrstosti, ohranite svojo zalogo alkalija MLEKO IMA KONČNI ALK ALIJS KI UČINEK U malokdaj vidite moškega, ki pije mleko, trpeti vsled nizke zalogo alkaiija, ter prenašati težave, nezadovoljstvo in izgubo poguma, ki je v zvezi s tem. Mleko ima namreč alkalijski učinek. Pitje svežega, hladnega mleka je naravna pot ai-kaliziranja. Je nekaj velikega. Nič ni tako ožrvijajoče in pomirjajoče kakor mleko. Vzdrži vam občutek sposobnosti in čvrstosti. sil Piiite po Brezplačno Knjižico — "Milk —The Alkalixer." 1'ušljitc Imf in na^luv: Bureau uf Milk Publicity. Albany THE STATE OF NEW YORK LETALO, KI GA NE PREBIJE KROGLA Najnovejši model angleškega vojnega letala, o katerem trdijo, da ga ne more pr«?bi£ krogla A strojne puške. MECI0ENBURŠK1 LANDRU V Scliwerinu se je začela razprava proti 65-letnemu "Meek-lenburšken.u Landruju" Adol-fu Seefeldu, ki je obtožen, da se je nravstveno pregrešil nad štirimi otroki in da je umoril 12 otrok. Obtoženec je »ledno obremenjen. Njegov oče je bil čudak in najboljši jiv pijanec, ki je prebil mno»o let v bolnišnicah in sanatorijih. Seefeld je imel 8 bratov i i! sester, ki so bili vsi abnormalni. 23 let svojega življenja j_» preživel doslej v je-ah. Kadar ni bil za zamreženimi okni, pa je nemirno romal po severni Nemčiji, popravljal po vaseh ure in spal poleti in pozimi pod drevesi na prostem. Ljudem, posebno otrokom, se je znal prikupiti z opisi svojih potovanj. Žrtvt si je iskal vedno v srednje velikih mestih, kjer ga nrso tako poznali kakor na deželi. Otroke je zvab-Ijal z vsakovrstnimi obljubami k sebi. Pri obravnavi je priznal Seefeld brez nadaljnjega svoje zločine, tajil pa odločno umore, katerih ' ga obtožujejo. Tako imajo sodniki mnogo dela, da mn z indicijami dokažejo to zločine. V glavnem se opirajo na to, da so ga fazni ljudje videli na samotnih krajih z otroki, ki so jih našli potem umorjeno. Obtoženec* jo imel tudi navado, da ;'o svoje stvari skrival po gozdovih in si je ta skrivalisea označeval z znamenji na drevesnih deblih. Takšna znamen \i so našli tudi v bližini dveh umorjenih dečkov. Seefeld p dospele. Oni, ki so jih naročili, so jih že dobili po pošti. Kdor jih hoče od nas naročiti, naj pošlje: — 50 letošnja zbirka vsebuje sledeče knjige: vodnikova pratika; pot k Mrtvim idealom ; i) temna zvezda; zlati čeveljčki: petdeset odstotkov (povest). KNJIGARNA "GLAS NARODA" UC WEST 18th .STREET *» A« »fv/Vrrr O * * NEW YORK, N. I. ISMAELO V KAMEN Kdo je odkril kompas, je vprašanje, ki ga raziskovalci se niso razčistili. Običajno veljajo za njegove izumitelje Kitajci. Le malo kdo pa ve, da se bavi s tem vprašanjem tudi neka arabska prinovedka. Ta pripovedka pravi, da je Abrahamov sin Izmael, prednik arabsikega ljudstva, ko ga je oče zavrgel, potoval proti jugu in dospel po dolgem romanju v dolino Meke. Tam je postal poglavar mogočnega beduinskega rodu. V neki vojni s sosedi je zbolel Izmael baš v trenutku, ko so se začele sovražne čete bližati. V svoji sti- ski je zato pomolil k Alahu in ta je vrgel z neba kamen, ki je obležal pred Ismaelovimi nogami. Bolnik se ga je dotaknil in je pri tej priči ozdravel ter potolkel sovražnika. Kamen iz neba ni bil nič drugega nego sloviti *4črni kamen" Kaabe, ki je storil še marsikakšen čudež. Ozdravil je ljudi od kužnih bolezni. Sosedi so Ismaelove-mu ljudstvu ta čudodelni kamen zavidali^ pa so ga skušali dobiti na vse načine. Nekoga dne so poslali v Moko tropo krepkih mož, da bi ga ukradli. Možem je to uspelo, toda Isma- Ali ste že naročili Slo-vensko - Amerikanski Koledar za leto 1936. — Vreden je 50 centov. 'elovoi so jili začeli takoj zasledovati. Na begu so tatovi kamen odvrgli, iki se je pri padcu na tla razbil na več kosov. Poskusili so jih spraviti spet skupaj, toda nekoliko «1 robcev se je izgubilo. Eden teh drobcev jo prišel v roke nekemu bro-darju, ki je na ladji ugotovil, da kaže drobec z eno stranjo vedno proti severu, z drugo pa proti jugu. Knjigarna "Glas Naroda" i 216 West 18th Street New York, N. T. IGRE ANTIGONE. Sofoklej. 60 strani .............. .30 AZAZEL, trdo vez............................1.— broširana .80 BENEŠKI TRGOVEC. Igrokaz v 5. dejanj____ .60 Klasične igre najslavnejšega dramatika, kar jih iiozna svetovna literatura. Dela je prevedel v krasno slovenščino naš najbolj ši pesnik Oton Župančič. CYRAN DE BERGERAC. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ..............1.70 ČRNE MASKE Spisal Leonid Andrejev. str. Cena .... .35 Globoka rnska drama je podana v jako lepem slovenskem prevodu. EDA. drama v 4. dejanjih .....................60 GOSPA Z MORJA. 5. dejanj .................75 KAMELA SKOZI IHO ŠIVANKE. Veselo igra v dejanjih. V igri nastopa 11 osel*.......45 KRELTZERJEVA SONATA Spisal L. N. Tolstoj. i:!G strani. Gena.....60 S čudovitim mojstrstvom priklene Tolstoj v tem romanu bralca nase. Mukoma doživljamo prizor za prizorom, grozovitost za gro-zovitostjo do strašnega konca. LJUBOSUMNOST Spisal L. Novak. 45 strani. Ce>«» ........ .30 Dejanje te veseloigre je napeto in polno pristnega humorja. Seenerija je skromna, število oseb nizko (O. Našim malim odrom, ki žele uspelega večera, knjižico tonlo pripo-čamo. LOKALNA ŽELEZNICA, 3. dejanj ........... sn LJUDSKI ODER: 5. sv. P® 12 letih. 4. dejanja .............60 MAGDA. Spisal Alozij Remec. 86 strani. Cena...45 Žaloigra ubogega dekleta v dvanajstih prizorih. 44 To je britka. globoka zgodba ženske, ki trpi, pada in odpušča in umira po krivdi' moža." MARTA. SEMENJ V RfiCHMONDU, 4. dej. .. 30 MOGOČNI PRSTAN. Milčinski, 52 strani "35 NAMIŠLJENI BOLNIK. Moliere, 80 str. ...i.! .50 • OB VOJSKI. Igrokaz t štirih slikah____ OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAJŠČAKA 47 strani. Cena .......................... Ta veseloigra zornega češkega pisatelja Vrh-lickega je namenjena predvsem manjšim o-drom. PETRČKOVE POSLEDNJE SANJE Spisal Pavel Golja. 84 strani. Cena ...... 4# Božična igra t štirih slikah, primerna za rečje odre. POTOPLJENI ZVON Spisal Gerhart Hauptmann. 124 str. Cena___50 Drama t ska bajka t petih dejanjih. PEPELUH. narodna pravljica, 6. dejanj 72 str. .35 REVIZOR. 5. dejanj, trdo vezana .............75 R. U. R. Drama v 3. dejanjih a predigro, (Čapek). Vezano ....................... .45 ROKA V ROKO ............................ .30 MACBETH. Shakespeare. Tria vezana. 151 str. Ccaa: Mhkt vezana .... .70 Ves..... -®0 OTHELO. Shakespeare. Mehka rezana---------- SEN KRESNE NOČI. Shakespeare. Mehka ^ SKOPUH. Moliere, 5. dejanj. 112 str. ........ -50 SPODOBNI LJUDJE ("ilVHI") Spisal F. Lipovec. 40 strani. Cena ...... .30 To je ena izmed petih cnodejank. čijlh dejanje se vrši pred svetovno vojno. Namer ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na če. 1 knjige z besedami: — Ni strici, temveč zdravilo, kar ti dajem. TESTAMENT Spisal Ivan Rozman. 105 strani. Cena.... .35 Ljudska drama v štirih dejanjih. Vprtzori-tev je omogočena povsod, tudi na takih o~ drih. ki ne zmorejo za .svoje predstave prevelikih stroškov. TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER Mladinska igra s jietjem v 3. dejanjih .... .60 ZAPRAVLJTVEC. Moliere. 3. dejanja. 107 str. .50 ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... JO ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokaz v a. dejanjih J55 ZBIRKA LJUDSKIH IGER« 3.snopič. Mlin pod zemlja. Sv. Neža. Sanje .60 13. snopič. VeaUlka, Smrt Marije Deviee, — Marjin otrok ----.................. .30 14. snopič. Sr. Boštjan, Junaška deklica,— Materin blagoslov .................. JO 15. snopič. Turki pred Dunajem. Fabjola in Neža ..................................................JO 20. snopič. Sv. Just. Ljubezen Marijinega o- ............................... JO PESMI in POEZIJE AKROPOLIS IN PIRAMIDE ................ JO BALADE IN ROMANCE, trda rez............ US broširana L— KRAGULJČKI (Utva) ...................... J5 ZA HLADI 20B> trdk raa .............. ^40 MOJE OBZORJE, (Gangh ....................1J5 NARCIS (Gruden), hroš..........................................JO NARODNA PESMARICA. Cena ............................JO POLETNO KLASJE. Cena ........................................JO PRIMORSKE PESMI, (Gruden >, vez...................35 SLUTNE (Albrecht), hroš......................................JO POHORSKE POTI (Giaser). brošrauo ................JO STO UGANK (Oton Zupančič) ..............................JO VIJOLICA. Pesmi za mladost ................................JO ZVONČKI. Zbirka iiesnlj za slovensko mladino. Trdo vezano ........................................................JO ZLATOROG, pravljice, trda vez...........................60 ŽIVLJENJE Spisal Janko Samec. 109 strani. Cena.......45 pesmi z notami MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Ameriška slovenska lira. (Iiolmari ............1.— Orlovske himne. (Vodopivcc) ................1.J0 Pomladanski odmevi, 11. zv................... .45 MOŠKI ZBOR Gorski odmevi. (I 2. zrezek . r......45 Trije moški /bori. (Favf-iči Izdala Glasbena 5Iati<-a .................. 40 DVOGLASNO Naši himni .............................. ... .50 MEŠANI ZBORI Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matica .. .15 RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Domovini. (Foester) Izdala Glasbena Matica .. .40 Gorske cvetlice. (Labarnari Čet v«ro In |»etero raznih glasov..........* .45 V pepelnirni no*i. (Snttneri Kautanta za s«li. zl>or in orkester. Izdala Glasbena Matiea ........................ .75 Dve pesmi. (Preloveei. Za moški zbor in bariton solo ................................ JO MALE PESMARICE Št. 1. Srbske narodne himne .............. 15 Št. la. Sto čutiš, Srb me luini ................ ]i5 Št. 11. Z veter ............................................15 Št. 13. Podoknies ........................".".* 'js Slaveek, zbirka šolskih pesmi. (Medved) ...... Lira. Srednješolska, 1. in 2. zvezek po........ JO Trogiasni mladinski zbor primeren za troglasen ženski aU mož k i zbor. 15 pesmic. (Pregel).. L—. MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. (AljaS) — 3. zvezek. Psalm 118; TI veselo poj; Na dan; Divna noč ................................. 6. zvezek. Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Ge^ 8l° ...................................... .40 cerkvene pesmi Doamfi glasovi. Cerkvene pesmi za mešan zbor L— Tantum Ergo (Premrl) ...................... M Masne pesmi za bm&ui zbor (Sattner) ........* Pange Lingua Tantum Ergo Genitori (Foerster) JO K svetemu ReSnjemu telesu (Foerster) ... aa Sv. Nikolaj ........................M note za citre Koželjski. Poduk v igranje na eitrmh. 4 *,ezkl 3J0 Buri pridejo, koračuica ...................... J§ NOTE ZA TAMBURICE _icvenske narodne pesmi za Isadbm oft h i zftor in pet jo (Kajuk> ............................ Bom šel na planince. Pod puri slov. narodnih pesmi (Bajnk) .......................... Na Gorenjskem Je fletno ......................L— razglednice / Newyorške. Različne, ducat .................. .40 Iz raznih slovenskih krajev, ducat .......... .40 Narodna noša. ducat ........................ .40 POSAMEZNI EOMADI po ........... 5 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 ccnta. Če pošljete gotovino, reko-man dira jte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. 9L29 7ZHO02 New York, Friday, February 14, 1936 m anoKBT BWVMm ŽFZILT m U.W.%. 36 ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. Tako je izgledala cela zadeva po navtdbi senliore Morbida. Vsled tt*ga je konzul spočetka zade1. na vsakovrstne tež-koče in moral je nastopiti dovolj odločno, da ne bi obeli deklet pripeljali zoj>et k senliori Morbida. Najprej je policijski urad preiskoval, toda je iinel pristransko naznanilo senliore Morbida. Konzul je tudi prejel policijsko *j»oroeilo o naznanilu senliore Morbida, in pol#:*ija mu je svetovala, naj prej nekoliko premisli, ako ne bi bilo nespametno drezati v sršenovo gnezdo zaradi dveli pobeglih nemških deklet, čijih moralnost je manj vredna, ker ste vendar prišli v hišo senliore Morbida. Ako Roza na konzula ne bi napravila tako dobrega utiša, bi bila zadeva obeli deklet na slabih nogah. Tako pa je konzul ostal pri svojem sklepu, da celo zadevo temeljito preišče iu je prav posebno odločno zahteval vrnitev potnih listov iu kovčegov. H gospej Stube pošlje svojega slugo, da mu pripelje obe dekleti. Ni jima prikrival težkoč, ki mu jih je treba premagati ter jima sporoči, kaj je senliora Morbida izpovedala proti njima. "Vajina zadeva je zelo resna," pravi proti koueu svojega poročila. Obe dekleti prebledite ter ga prosite, da ju ne zapusti. Pomiri ju in jima pravi, da mu je mnogo ležeče na tem, da dovede njuno zadevo do dobrega konca. Prosi ju. naj mu še enkrat vse natančno ]>oročate, odkar ju je vzel Petri v službo. Koza je zopet imela prvo besedo in Marta je vse potrdila. Konzul še enkrat naroči dekletoma, d*i r.e greste iz hiše, dokler ne ]h>š1 j<» svojega sluge, nato pa ju odpusti. Komaj pa Roza in Marta zapustite konzulat, ko je bila pri konzulatu naznanjena gospa Worth, lastnica Argro tovarn in dr. Vendel. Konzul takoj sprejme poznano mu gospo in ni bil malo presenečen, ko se mu gos j mi Worth predstavi za sorodnico Roze Rihar. "O, to bi morala gospica Rihar povedati, da je njena teta, o kateri mi je govorila samo mimogrede, tako odlična osebnost, potem bi mi bilo vse mnogo lažje." Josipina Worth ni prikrivala, da je Rozina teta. Med potom je brez>kbno rekla Vendelu: "Konzulu in policiji ne bom na široko razkladala svojega sorodstva z Rozo. Je pač moja nečakinja." Zato Vendel ni bil prav nič presenečen, ko je odgovorila konzulu: "Moja nečakinja nima nikakega pojma o razmerah, v katerih živim. Sicer pa mora priti do svoje pravice tudi oni, ki ni tako srečen, da ima bogate sorodnike." "Veste pa, da gre vse gladkejše, ako ima kdo pri oblastih kakega zagovornika," odgovori konzul. "Torej — sedaj sem tukaj, da zastopam zadevo svoje nečakinje. Samo slučajno sem izvedela o ni.iii potrebi po dr. Vemlelu, ki je z gospico Rozo Rihar^evo poznan in ki mu je sporočilo o svojem mučnem položaju. Dr. Vendel je že nekaj časa nastavljen kot inžinir v Argro tovarnah in se je pripeljal z istim parni kom, kot gospica Rihar. Ker pa njeni premlje-valci nanj ni>o napravili dobrega utiša, je bil zaradi nje v skr-; beh in jo je prosil, da mu na vsak način takoj sporoči, v kake razmere je prišhv In danes zjutraj je prišlo njeno pismo — prosim, da ga preberete, gospod konzul, in nam potem poveste, kaj je že bilo storjenega za njo." Konzul prebere Rozino pismo in ga vrne. "Pismo se strinja z izpovedjo gospice Riharjeve, samo nekaj ni omenila, ker ji je bilo gotovo mučno, kaj takega pisati kakemu mlademu gospodu." In konzul izpojmlni Rozino poročilo, kar je Vendelu pognalo kri v čelo in je gospo Worth še mnogo bolj razjarilo. "Vse to se seveda ne bi bilo zgodilo, ako bi mogel pri policiji navesti, da se bo za njo potegnila tako odlična osebnost. Priznati vam moram, da me zelo veseli, da *as morem voditi v boj, kajti cela zadeva obeh deklet je bila na zelo slabih nogah. Ta senliora Morbida je pošast, ki se ne boji ničesar. Vedno se izmuza, ko bi človek mislil, da je že v zanj ki in to je samo zaradi tega, kar vem šele sedaj, ker so gotove osebe na policiji )»odkupljeiic. Sedaj pa bomo mi zastavili svoj vpliv, gospa Worth, in upam, tla bo vaš vpliv mnogo več zalegel, kot pa nepojmljiva drznost senliore Morbida. Ravno, predno ste prišli, sem poklical obe dekleti zopet k sebi, da ste mi še enkrat vse natančno povedali, in tedaj n.i je prišla misel, da moramo zaslišali tudi Bessie Hollwood. Zdi se mi, da ta uboga ženska ve o senliori Morbida več, kot pa ji je ljubo. Na vsak način pa mora povedati resnici na ljubo, da ni bila napadena, temveč da je obema dekletoma pomagala k begu. To bo za njo zelo težko, ker ima prav gotovo velik strah pred senhoro, kajti trgovci z dekleti imajo nad temi revnimi bitji neverjetno veliko oblast." "Bessie Hollwood je treba odvzeti strah pred to zverino. Prosim, gospod konzul, izposlujte, da bo Bessie Hollwood zaslišana. Dopovedati ji je treba, da ji senhora Morbida ne more ničesar več škodovati. Jaz sama bom skrbela za odvetnike. Takoj se bom odpeljala k načelniku policije in mu bom zadevo izročila." "To je izborna misel in vas bom spremil. Skrbeti moram tudi za to, da bi ugodil moji zahtevi ter bo zasledoval Petrija iu njegovo ženo in ostala dva gospoda, kajti dozdeva se mi, da po izpovedi gospice Riharjeve niste s Prekrjevo bili edini žrtvi, ki ste bil z vabi jeni čez morje." Pogovorita se še o vsem potrebnem, nato pa se vsi trije odpeljejo k policijskemu načelniku. Po-rečilo se jim je, da so mogli z načelnikom takoj govoriti in v njem zbuditi zanimanje za stvar. Konzul mu je odkrito izrazil svoj sum, da je senhora Morbida podkupila policijske uradnike in da je samo zaradi tega do sedaj ni bilo mogoče prijeti. To je policijskega načelnika napotilo, da je nastopil z vso -strogostjo. Še v prisotnosti svojih obiskovalcev je dal različna povelja, posebno pa povelje, da je Bessie Hollwood pridržana kot priča. Cela zadeva je s tem prišla v popolnoma drug tok in gospa Worth je mogla pomirjena oditi. igalj* Brihfidnifcl »ii - inifiiM i LASKA ARMADA SE PRIPRAVLJA NA DE2EVNO VREME V ABESINUI (Nadaljevane s 1. strani.) MAKALE, Abesinija, 13. februarja. — Italijanska vojska v Vzhodni Afriki, ki šteje 300,000 vojakov, se pripravlja na svojega največjega sovražnika — na deževje. Skalovita in gola dežela ne sprejme vase skoro nikake moče, vsled česar teče voda po dolinah do 30 čevljev visoko. Na svojem potu odnesejo hudourniki s seboj vse, kar jim pride na pot. Ako hočejo italijanske čete med seboj obdržati zvezo, mo--ni misli moida kitajskih ko-rajo zgraditi čež te potoke mostove, ki pa morajo biti zelo močni in visoki, da jih voda ne odnese. trebo, da se kitajska vlada nasloni na tokijsko, pa da za vsako ceno zatere protijaponsko propagando ter končno prizna Mandžurijo za samostojno državo in sklene z njo in z Japonsko nekako trozvezo. Te zahteve ni*o nove, saj so se postavljale že ponovno. Toda posebno bode v oči, da je Hirota tako močno poudarjal potrebo po skupno organiziranem odporu in boju zoper komunizeip. Podoba je, da se za tem skri-da si Hirota pod komunizmom va jedro japonskega načrta m NAMENI JAPONSKE Japonska, pač ne bo mogla reči, da ni dobro izrabila prilike, ki ji jo nudijo razrvana Evropa ter nasprotja in trenja med velikimi silami sveta. Zgodovina bo bržkone nekdaj učila, da je japonski uspeh v Mandžuriji vzpodbodel Italijo, da je na podoben način poskusila svojo srečo v Afriki. Sedaj pa bi se nemara moglo trditi, da aktivnost Italije in o-okrog tega razplet en a komplikacija evropske situacije vzpodbuj i Japonsko k liadalj-nim ekspanzn~nim podjetjem. Dva 'dogodka sta stopila v ospredje ra Daljnem vzhodu. Da ni svet tako močno okupiran z drugimi mednarodnimi problemi in dogodki, bi vzbudila še mnogo večjo pozornost, nego sta jo deležna dejansko. Notranja Z\rongolija se je proglasila za samostojno državo. Da je proglasitev izvedla Japonska in da je povsem japonsko delo, o tem ni treba izgubljati besed*. Notranja Mongolija je sicer po teritoriju nekaj znatnejša pokrajina, toda po številu prebivalstva je povsem brezpomembna in tudi po vrednosti zemlji V-a je komaj omembe vredna. Da se je je kljub temu polastila Japonska, priča o važni poziciji dožeio. Notranja Mongolija jo mejaš Mandžurijo pripravah v Notranji Mongoliji. Japori ki emisarji so tamkaj z darovi pridobivali mongolske kneze in druge veljake, z vidnim stremljenjem, da si s tem pridob.jo temelje za na-dalno penttr^cijo. Ta sadež je* sedaj dozorel in Mengkuo ali kakor se že imenuje ta slavna nova "država", se je uvrstila k dosedanjim trabantom v področju severne Kine, ki jim je odslej funkcija ter dolžnost, da izpolnjujejo voljo gospodal-cev niponskega imperija. Na te dogodke, zlasti na zgodovino japonske penetracije v Notranji Mongoliji je treba paziti prav lesno, zakaj že na prvi pogled se nam razkriva, da hi želeli v Tokiu na podoben način postopV i v Zunanji Mongoliji. Trdovratno se ponavlja japonska zahteva, naj bi prišel japonski diplomatski zastopnik v zunanjemorgolsko republiko, češ da bi se le na ta način v bodočo preprečili obmejni spopadi. Seveda smatrajo v Tokiu, da bi si « tem odprli vrata v zunanje mongolski svet in da bi se že po i ratkeni bivanju japonskih emisarjev pojavile v deželi simpatije za Japonce v obliki stremljenj po "avtonomiji" z vsemi nadaljnjimi posledicami. Osamosvojitev Notranje Mongolije ne more slu- munistov, o katerih je znano, da niti niso posebno močni niti nimajo posebne vloge v odvoz-lavanju sedanjih odnošajev na Kitajskem. Saj se je ponovno trdilo, da japonski emisarji celo hujskajo in podpirajo kitajske komunistične vojske, v težnji, da z njihovo pomočjo na najbolj preprost način preprečujejo konsolidacijo Kine ter vežejo ('angkajšeku roke, da se ne more izmotati iz notranjih liomatij. Hi^otove besede so po vsem tem le maskirana vojna napoved zoper ruske komuniste na Kitajskem, napoved akcije, da se izda parola za odpravo ruskega vpliva nad Zunanjo Mongolijo in onimi deli kitajskega Tukerstana, ki je prišel v novejši lobi pod rusko prevlado. Japonska bi se na ta način izkazala kot ona sila, ki je sposobna da očisti kitajsko v resnici le za japonske imperialistične račune, leži na dlani. ter seveda Kitajske, hkrati pa; žiti drugačnim ciljem kot eks- tudi mejaš Zunanje Mongolije, ki se nahaja v sestavu sovjetske državne zveze. Xa prvi pogled jo t^daj jasno, da jo hoče izrabili Japonska, da se preko nje še bolj približa zunanje-mongolskemu področju, po drugi strani pa. da si tu pridobi panzivmm namenom napram Zunanji Mongoliji, pa težnji, da se onemogoči eventualno sodelovanje mod Nankingom ter Moskvo. Tokio gre v svojem imperialističnem pohodu povsem sistematično. Da smo v tem poginu na osnovo za nr.dalino operacijo v pravem potu, o tem nas potrju-zapadne drle Kitajske, zlasti t je ekspoze japonskega zunanje-pa, da se polasti one pokrajino, j ga ministra, ki ga jo bil podal ki bi mo°:la rlužiti za najlažjo ^ te dni. O Notranji Mongoliji pot zvezan in stikom med Ki-j tu sicer nI govora, toda nava-tajsko in Moskvo. jjajo se n.rxigo pomembnejše Pri tem velja pripomniti, da.stvari. Japonski zunanji mi-se je že dolgo čulo o japonskih nister je posebno podčrtal po- PLEMENITAŠ IN GOVER-NANTA V londonski družbi je zbudila veliko senzacijo poroka ve-leplemenitaša viscounta Hilla z bivšo guvernanto Berto Sclimid —Immerjevo. Poročni obred se izvršil z velikim sijajem v cerkvi sv. Juri ia v Kensington. Mlada dama je prišla pred nekoliko leti »z Strassburga na Angleško kjer je dobila službo kot vzgojiteljica v neki odlični hiši. V to hišo je zahajal tudi viscount H ill. Seznanil se je s svojo bodočo ženo, ko je nekoč pobrala na cesti ranjenega psa in ga potem doma požrtvovalno zdravila. Hill je velik prijatelj živali in to njeno ravnanje se ga je tako dojmilo, da jo je zaprosil za roko. Po kratki zaročni dobi st° se sedaj poročila. Rojaki v Kanadi! Seznanite se s Slovensko-Ame-rikanskim Koledar jem. Ze 42 let izhaja. — Gotovo je vreden 50 centov. DEŽNIK IN GOSPODIČNA Nadaljevanje s 3. strani. roka zanjo. Svojo vizitko sem vam že itak dal." "Kako se pišete, gospodična, in kje stanujete?" "Moje ime je Jane Meade in moj naslov: Tne Laurels, Park Avenue v Claxtonu." je prijazno povedala. "Imate telefon?" "Ne." "Ali je vaš oče v pisarni? Ali bi mogli njega poklicati?" "Moj oče je v pokoju. Danes popoldne je doma, tako da ga po telefonu ni moči dobiti. * f'akajte, mogoče bi vam dala številko l:aVe svoje znanke." Nekaj časa je preudarjala in More je peklensko užival, ko je videl, da je v zadregi. Tedaj se je mahoma oglasil telefon. Uradnik je prijel za slušalo in prisluhnil. Nato je rekel: "Tisto gospo so dobili, vprav ko je izstopila. Rekla je, da je dežnik izgubila ona in da se vrne |>onj." "No, torej*" je ponovno zavzdihnil uradnik in se je koj drugače ia ostro vedel z gospodično. "Zdaj pa kar z menoj v pi, sarno!" "Tudi More z hom. "Vidim, da imate dosti časa," se je porogljivo odzvala gospodična. "Sram v;s bodi!" jo je osor-no zavrnil More in dodal: "Videti je, da ste iz dobre hiše, pa . . ." "Kar vi seveda niste," mu je odgovorila, "sicer se ne bi vedli z menoj, ki sem vam tuja, tako nesramno. V prisotnosti jaz grem," je dejal zmagoslavnim nasme- dveli prič sto me obdolžili tatvine. To je žaljivka in obrekovanje. Tožila vas boni. In prijeli ste "m'1 za roko in me zoper mojo voljo zadrževali. To pa je, mislim, prestopek zoper o-sebno svobodo." "Prosim, nikar ne govorite tako n'eur.ino," je vljudno dejal. "Ne smete pozabiti, da sem jaz odvetnik." Sedela sta v pisarni in čakala celo večnost. Slednjič se je pojavil nač*31iJk z debelo, staro gospo v črnem plašču. More ji je izročil dežnik. "Ah no, ne — to ni moj dežnik!" More je mislil, da se pogrezne na dno pekla. "Da ni vaš dežnik! Saj sem vas vendar na lastne oči videl, kako ste ga pozabili pri blagajni!" "Tega nI ?te mogli videti," je rekla in rila: I le de France c Havre 11. aprila: Rex v Genoa 14. aprila: Europa v Bremen 15. aprila: Aquitania v Cherbourg 18. aprila: • Lafayette v Havre 22. ai»rila: Bercngaria v Cherbourg Manhattan v Havre 23. aprila : Bremen v Bremen 2o. aprila: Conte di Savoia v Gcnca Champlain v Havre 29. aprila: Normandie v Havre 2. maja: Europa v Bremen Vulcania v Trst G. maja: Washington v Havre 8. maja: Berengaria v Cherbourg 9. maja: Bremen v Bremen Lafayette v Havre Res v Genoa 13. maja: Normandie v Havre 19. aprila: Europa v Bremen 20. aprila: Manhattan v Havre 21. aprila: Aquitania v Cherbourg 23. aprila: Champlain v Havre Conte di Savoia v Genoa 27. maja: Normandie v Havre 2s. maja : Berengaria v Cherbourg 29. maja: Rex v Genoa Bremen v Bremen 3. junija: Washington v Havre 5. junija: Queen Mary v Cherbourg Europa v Bremen G. junija: Lafayette v Havre Saturnia v Trst 11. junija: lie de France v Havre Aquitania v Cherbourg 13. junija: Bremen v Bremen Conte d i Savoia v Genoa 17. junija: Norman die v Havre Berengaria v Cherbourg Manhattan v Havre 20. junija: Europa v Bremen Vulcania v Trst Champlain v Havre 24. junija: Queen Mary v Cherbourg 27. junija: T^fayette v Havre Rex v Genoa Aquitania v Cherbourg - 1. julija: Normandie v Havre Washington v Havre 2. julija: Berengaria v Cherbourg 3. julija: lie de France v Havre-Conte di Savoia ▼ Genoa 8. julija: Queen Mary v Cherbourg IL julija: C ' Saturnla v Trst Champlain t Havre