m\ m \\ m
HLADIK1
J Z H AJ A VSAK MESEC RAZEN JULIJA-AVGUSTA
19*11 im i\\, štev, 1 *
VSEBINA :
NiiHH. tiskana beseda	I
L^do Ziibek: Pomlad Adc-le Ostroluške ....	2
Kratek zapis o avtorju letošnje povesti v nadaljevanjih .................4
Jože Udovič: Slovenski narodni praznik ...	5
M. M.: Pomlad vštoblanku & S. Kocijančič: Pismo izpod
Mežaklja...................f?
Marička Šušteršič: Pusmi 7 Dani lis ijedmak. Drobna. a dragocena vprašanja , r g Josip Kravos: Fri svojih
ljudeh......................9
Slavko: Ko stopam v novo
leto.......................11
M. ti.: Blazna pešam, Sredici, j Kosovelu.............n
Daneu: Ahr ta nsša mladina ....................... 11
Kondor: Prešernov dan 12 Anica Gartner: Pecrček 12 Maks Sah: Apokaliptični trenutki v Bi&Fri .	.	. L3
Slavko: Bridko .spoznanje .	14
Martin j-evnikar: Sodobna slovenska zamejska literatura	.....	15
Knjige in revije ... .Ir E. V.: Živahno delovanje goriškega, SKAD-a .	.	18
Kulturni koledarček .	.	. 2C
Uredil JOŽE PETERLIN
Revijo izdaja uredniški odbor,-Stanko Janežič, Ma.rif Maver, Albert Miklavec, hrane Mlja-č. Sergij Pahor. Jože Peterlin. Sura Tavčar, Maks Šah, Drago Stolta. Emil Valentinčič in Marilka Koršič.
Odgovorni urednik:
MARIJ MAVER
Zunanj a opremil PAVEL MEDVEŠČEK
Uredništvo in uprava: Trst, via UonizcLtl J. tel. 7bBtki - Pod uredjiilt™ v {joricii SlčAD
Čekovni račun ti/7019
RegistTinain.v na sodišču V Trstu it. 19J
Tiska tiskarna »Graphis«. Trst. ut. Sv, Frančiška 20, tel. 294T7
NAŠ SKUPNI SLOVENSKI DUHOVNI P&OSTOfi
Coppod urednik!
Mislil sem, da Vam bom voščil Žt zn Božič in novo leto, Vam in sodelavcem, vendar mi ni bi In mn goče, ker sem Sedaj zdoma in se težje zberem pn urejevanju. Tokrat pa sem v Kat. glasu prebral o občnem zboru SLG in takoj sem prijel za pero, da čestitam Vašemu požrtvovalnemu delu. Nisem z Vami v zamejstvu, vendar se čutim povezanega z vami po skupnem primorskem izročilu. In zato sem navdušen in ganjen, da nadaljujete izročilo Primorska, njene zavesti in ustvarjalnosti. Ta zavest je v izvirnosti slovenske misli in čuta. Negujte jo v pesmi in besedi in požrtvovalnosti. Vsi tisti Lu.kaj, ki vseslovensko mislimo in čutimo, občutimo- vašo zvestobo slovenstvu kot dragocenost..
Mi bi lahko Imeli tisto, kar vi imate in ne bi silili na tuje. Ne vprašam se, zakaj nimamo. Obču. tim pa jasna, da -človek ne živi samo od kruha-.
Nimam možnosti, da bi sodeloval z vamj pri oblikovanju novih duhovnih i.n drugih vrednot. Poizkušam narediti, kolikor morem, tako da upOiar|iim okolico na vaše ustvarjanje: kulturno, slovstven o, umetniško. Da priporočim Mia-diko takim, ki bi jo radi brali. Moj sošolec, jo ima zelo rad. Opozoril sem nanjo tudi...
Sprejmite iskren, prijateljski po zdrav!
CPodpiSl
O	ČASNIŠKI BESEDI
G. urednik!
Lepo. da ste v Mladiki objavili nekaj misli ob moji -Slovenski in jugoslovanski č&sniški besedi-. Le glede pripomlie ob »LJo-mu- bi Vam rad pojasnil, da je že iz prvih u-vodnih misli razvidno, -da se u-kvarjam le H periodičnim tiskom. Mer.i -Bnm* rti neznan. Imam izrezek iz Primorskega dnevnika v svojem arhivu, kjer Je bil natis
njen oris »Doma- po A. Rajcu. Dobro se spominjam, da sem tedaj nekaj dni razmišljat o tem, ali bi skočil Domu čez oje svojih pogle do v na problem periodičnih ti aktiv. Pomislil EPm na vrstil podob nih primerov v jugoslovanski periodični oziroma n e periodični publicistiki, pa ne vem, če bi se uredništvu Pi'imorskega dnevnika strl. niflki z neogibno znatno povečanim obsepom rokopisa
Da skočim -in medias res-, na televizijskem ekranu sem slišal v L 6 oddaji o Beneški Slu venili izjavo štoblanskega župniku Lavrenčiča. ki potrjuje da -Dum« V bistvu in po doktrini publicistične vede l period Lenost, aktualnost, vcr-zalnost, pnblicLtatu) ni piSriodičrti tiaJe, saj je nmeniurti župnik dejal, da izhaja -Dum« pač, kadar imajo denar, ne pa vsak mesce. Torej ne gre za redna mn sočno izhajanje, za redni mesečni časovni prešle dek, temveč neperiočiičrii tisk oz. ms periodično publikacijo. $ publikacijami te vrste pa se ne ukvar jam.
Prosim, da ne boste sprejeli teli mojih vrstic kot izraza zamere. Nikakor ne Mene zanima vsak pojav, ki kaže razumevanje zA periodično publicistike!. Pred leti sem v beograjski revij: -Novinarstvo-napisal izčrpno razpravo O 'Teoriji o nnvinama i časopisu-. 5eveda je snov zelo obširna in bi potrebo vala knjižno obravnavo.
Brez zamere, prašim
Lep pozdrav.
Dr.	(/(jtriveC
Avtorjema obeh pisem (drugo zaradi dolžim? objavljama v precej skrajšani uhtiku »e zaliva ijsije-mo za pnjatirt ilo Oziroma za vzpodbudne besede in voščila,
Orip. uredit if!
V iebruarju bo izšla v založbi Mladike pesniška z h Irka našega sodelavca Alberta Miklavca z našlo vom 'PROŠNJA ZA JUTRI" N aro čile jo J ah ko-že v naprej.
Posamezna številka Mladike stane 21» lir, po pošti Z2Q lir, Celoletna tiaioč-nlna (IH številk j 2B0U 'JižJOj lir. Naročnina za ves letnik v Jugoslaviji 35 Pidih V Amerik; itanc i^ddJh^aroeiLiiia za ves letnik v Avstraliji 4 funte.
NAŠA
TISKANA
BESEDA
Na Tržaškem in Goriškem je prvi mesec v letu posvečen misli na katoliški tisk. Ta misel ni hrupno in kričečo, morda ¡e celo preveč tiha in intimna, kat hi iC sramovala stopiti v vsak slovenski dom . hoji se biti vsiljiva in nadležna.
Pa si vendar dovolimo d poz a riti no prvi strani n overja letnika na to, d n ¡mo naj tisk izredno važnost prav	ra tem prostoru. Da ¡e	potrebno,	da najde pot v vsako
slovensko hišo. Slov o iitki tisk	v domu,	je iflak, da družina Še	slovensko Euti irt slo-
■jpnsko živi. V listih domovih, kjer ni slovenske tiskano besedo, ali ja previdno in plnš-Ijivo skrivajo pod prt, če ¡e slučajno zašle v hišo, v tistih domovih slovenstvo umira q|i pa bo v kratkem začelo umirati, Tiskana slovo n S ko botoda v družini jo tedaj nekak barom e!« r narodne z a vesli, oziroma nezavednosti.
Nikomur ne moro m o in ne smemo odrekati pravice, da propagira tisk, ki mu je pri srcu. lato razumemo številne »praznike tiska« V naši deželi, lo lega ne moremo razumeli, da no le h praznikih	v veselem	razpoloženju	slovenski	prireditelji ne zdravijo-
ja neslovenskemu lisku. Želeli	bi, da bi	vsi, tako mi,	kol ostali	naši rojaki utirali pot
jamo ogroženi slovenski tiskani besedi,
Nam je seveda v mislih ta mesec katoliški tisk.
Naša revija bi želela prmošatl v slovenske domove tudi lepa misel o lepi družini. Rpdi bi s svojo beseda utrjevali moralno zdravje krvnih bratov in sester in nji h o vo prijetn.0 skupnost. Radi bi bili glasniki, skromni glasniki, v kolikor pač moremo, krščanskega bralstvo in ljubezni. Vse to v trdnem prepričanju, da so moralno zdrave* družine edino poroštvo naše rasli in obstanka, Zalo prosimo vse, ki hočejo to razumeti, do nekaj store za naš katoliški lisk.
Vemo, do So lahko drugačne revijo CGJtojtO in barvno pestrejše, ker pač izhajajo v veliki nakladi, S številnimi plačanimi ogluši. Majhno Šlevile Izvodov revijo podraži. Zato pa prosimo, da naš tednik, naše knjige, nas mladinski tisk, našo revijo... pod-pro vsi, ki razumejo njihovo vužnosi.
Obstoj ndših revij in časopisov jo znak našega življenja. Njihovo umiranje in odmiranje [e dokaz narodovega usihanja,
Prašimo vse, ki čutijo kol mi, da bi ta naš »Mutec tiska« sprejeli brez kritik, brez samih kritik namreč, in bi pomagali, da bi bile vse naše revije in časopisi v HOVCttl letu boljši. Saj je to zadeva rraS «uh, Poskušajmo videti tudi pozilivne tirani in ne Samo slabih in pomagajmo, da bi bilo vedno več dobrih,
Srečni smo tedaj, da nam je Bog da], kljub naši majhnosti, veliko in odgovorno nalogo, ¡¡rili našo besedo, čim lepšo in čim plemenitejša lit posredovati v njej dobro in toplo misel.
UREDNIK
Prevedel MARIJAN BRECELJ
!la sem zunaj na polju. Po zoranih njivoh je vlekel mrzel novembrski veter. Nizki sivi obleki so napovedovali skara]šen sneg. Kmoiu bo zagodel in pregrnil vse z belo odejo; izravnaval bo brazde, prekril grmovje, zabrisal meje med orani-cami, lokami in prelogo.
Ob tej predstavi se je v meni porodila misel na smrl, Tudi to izniči razlike med bogatimi in revnimi, mladimi in starimi, zdravimi in bo nim; In konč no vse potopi v večno temo.
Pogledala sem na zorano njivo in vtienutku se mi je zazdelo, kakor da se vidim v zrcalu in d:i so brazde gube na mojem čelu.
Otožno občutje me ni zapustilo tudi potem ne, ko sem se že vrnila domov. Vzela sem iz omore za perilo svojo praznično obleko, ki jo želim imeti v grobu. Rekla sem si; pogledam, ali se niso morda v njej zaredil! molji.
Ko sem obleko spet polagala nazaj, sem Opazna, da je na šatulji, v kateri imam spravljene vse mogoče spominke, vogal oskrbnem Da bi ga lahko zalep"la, sem vsebino šahul|0 stresla no mizo.
Potem po sem se prepustila gledanju posameznih predmetov: pahljače s čudnimi pisanim! ptiči, ki sem jo imelo na svojem prvem plesu, plesne obleke s plesa pri volilnem knezu, neka| številk Slovaškega narodnega časnika, obvestila a smrti, knjige pesmi, spominske knjige, kodra dekliških las, nekaj vstopnic za gledališče, nekaj dagerotipij in z rožnatim trakom prevezanega svežnja pisem... — Staro šara! — bi rekel vsakdo, ki bi mu bilo to tuje. Toda zame to ni stara šara, zame so to zakladi. Preglednem |ih, pa vrsti jemljem v roke n kot 5 pravičnim k||učem odpiram z n|imi vrata v preteklost. Vsak od teh predmetov mi oživlja v spominu kako drago osebo, kliče v sedanjost daven dogodek, razvnema srce z zvenom mladostnih čustev in prebolelih Žanih, pozvanja v duši pozabljeno melodijo, ki ¡e pred pol stoletja...
Škode, da razumem govorico teh predmetov samo jaz! Govorijo o premnogem dobrem in ple-
menitem človeku, ki sem ga poznalo, s katerim sem se srečavala...
Dobro bi bilo napisati k tem spominčkom nekako razlago.
Komaj sem na to pomislila, sem se takoj odločila, da to storim. V spominski knjigi je še veliko proznih listov, tja bom to zapisala. Saj je tam doslej le en sam zapis, takO| na začetku.
Že je novih vekov čas zadči,
Že tromba radostno zveni; če boš, moj rod, Čas prav dojel, boš znova žive! jiktvrte dni,
L’ud, S idr
Da, Stur je bil prva sžrfev-* moje spominske knjige. Sprva sem mislila, dti bom v spominski knjigi ovekovečila ¡meno vseh svojih znancev, ko pa sem že imela Stčirov zapis, se mi je takoj zdelo, da bi bilo tako ravnanje omalovaževanje njegove osebe. Tako ¡g ostal tam !e 5tur.
O	njem in o Adelki Ostroluškj govorijo vsi ti predmeti, zato se bom tudi jaz spominjalo v glavnem dogodkov, ki se tičejo njiju dveh. Razumljivo, da tudi mene, zakaj bilo sem Adelkinn družabnica in tiha priča njune ljubezni.
Vam, mo|i vnučki, posvečam to spominsko knjigo. Prebirali jo boste šele po moji smrti, zalo pa ji lohko zaupam tudi take stvari, ob katerih bi, menim, zardela, ko bi vam jih morala pripovedovati osebno.
Le nekaj vos prosim: ko boste brali te moje zapiske, sodite prizanesljivo, Morda boste mislili, da sem nekoliko sen ti mentalna, pa se nikar ne čudite; star človek se vedno razneži ob spominih na mki dosf. Poleg tega po je bilo v moji mladosti veliko več čustva., kakor ga je danes — pa čeprav mu je včasih manjkalo sedanjo globino. Na, kaj hočemo; bil je to tpk čos in mi smo bili otroci tega časa.
Poskusite se tedaj vživeti v duhu z mano v ta štirideseta leta in slediti dogodkom, o katerih bom govorila, z mojimi očmi z očmi devetnajstlelne kanto r j e ve hčere Eve Jonasove, Lela 1898,
se, o čemer se pripravljam pripovedovati, ¡e zokriviI slučaj. Ne, izraz »slučaja ni na mestu. Praviloma se ta izraz uporablja v takem pomenu ledap to govorimo o nečem neprijetnem, o nečem, kar je imelo žalostne ali tragične posledice. Slučaj, tri je sprožil dogodke, ki jih vsebuje to pisanje, ni imel zorne neprijetnih posledic. Nikoli, niti v mislih nisem izrekla želje: da se to ne bi bilo zgodilo! Zame je imel imenovan! sluča' ugoden učinek: pomenil je preobrat v mojem življenju in mi prinesel toliko lepih — obenem pa, seveda, tudi žaiostnih doživetij, dai se mi zdi, kakor da sem šele od tega trenutka dalje začela živeti. Kar je bilo predtem, se mi sedcj kaže suhoparno, kat ledina poleg rodovitne, od dežja nasičene površine z valovečim zlatim žitom. Le od tega trenutka dalje se je moja duša odprla kakor cvetno čoša in lačno vpijala vase vse, kar lahko obogati človeško življenje,
Ko danes čutim, da se mo|i dnevi naglo nagibajo v večer, ji ne morem kaj, da ne bi s hvaležnim srcem zašepetata: »Hvalu ti, življenje, zo vso svetlobo, s katero si ožarilo maja mladosti Hvala ti tudi za žalost in bolečino, v katerih se je moja duša krepila, kalila kakor razbeljeno železo v vodi. In hvala ti še zo umirjenost, ki se je razlila v mojo dušo, ko se je mladostno sanjarjenje razblinila kakor megla v soncu, da namesto nejasnih tožb in neizpolnjenih ter neizpolnjivih želja, ki burkajo mlado življenje, čutim sedaj grenko sladkost modrosti, ki je zlotu prevleko vsake starosti. Za vse to ti vroča, prisrčna zahvala!«
Nočem se predati čustvenemu vznemirjenju, ki se poloti starega človeka ab spominih na mladost, in začenjam s trezno stvarnostjo kronista.
Nekega avgustovega nedeljskega popoldneva leta 1845 sem pomagala očetu v nedeljski šoli. Oče ic bil navdušen naročnik in bralec Sturovegn Slovaškega narodnega časnika. Navduševal se je ob člankih tega časnika in ob govorih Jožefa Miloslova Hurhano in taka ustanovil spomlad! gori omenjenega leto tudi v našem kraju nedeljsko šolp-
V nedeljski šoli so se učili odrasli. Noše ljudstvo je imelo takrat le malo priložnosti, da bi se izobrazilo, Solanih učiteljev ni hllo veliko, V marsikaterem kraju |e učil otroke kmet, ki ja s peresom mnogo teže ravnal kakor z motiko ali sekiro. Toda da je le znal za silo napisali pismo ali prošnjo na urad ■— je ¿e zadostovalo, da je postal vzgojitelj otrok. Mnogo se od njega niso naučili, vendar je za potrebe vaškega človeka to kar zadoščalo.
Žitnjond so biti na bol|šemr ker |e njihove otroke učil šolan učitelj — moj oče. V litnjanih je bil že nad petnajst let In je večini mladih ljudi, mojih vrstnikov, vhijal abecedo s, pisanjem ¡n ¡¡h naučil tudi osnov računanja.
Starejši ljudje so večkrat zavzdihnili: »Škoda, da ni bila v naši mladosti v Žitnj-anih takega Jonasa!«
V starejših časih je le malokdo obvladal umetnost pisanja, Nedeljsko šola je prinesla izboljšanja. Toda ko iko dela je stalo očeta, da je za nedeljsko šolo pridobil tudi odrasle. Z mladino ni imel težav,
Ko je dol oče oznanit, da bo imelo nedel|ika šolo dva oddelka — enega za tiste, ki ne zrtO|0 ne pisati ne hrati, in drugega za tiste, k! so v šolo že zahajali, pa si bodo sedaj vzgojo dopolnjevali — so se starejši .¡udje zgražali. Kdo je kdaj slišal, do bi stara kost hodila v šolo, sedela z mladimi v isti klopi in jim bila v zasmeh... Oče pa jim ¡e razpršil pomisleke. Tisti, ki ne znajo ne brali ne pisati, se bodo učili v posebnem razredu, ločeni od teh, ki že nekaj znajo. luko se mu je pologoma posrečilo, do je pridobil tudi starejše. Na ¡večje zadoščenje je imel, ko se je v nedeljsko šolo prijavila tudi dvainsedemdesetletna starka Dadasova, znana žitnjanska šivilja.
Očetu sem se ponudila, da mu bom pri poučevanju pomagala. Kajti zc enega človeka je bdo delo preveč. Oče mi |e rad poveril »rtajniiji* razred, joz po sem se z vnemo vrgla na delo. Pred prvo uro me je oče vprašal, če sem kaj razburjena, ker bom stopilo pred loko store učence, ¡oz pa nisem čutila ni-kakega strahu. Vendar sem se sama pri sebi veselilo, da je oče tako odločil, ker bi mi pred mladimi trepetalo srce. Mlade je oče učil predvsem računanja, ob tem po ¡im je razlagal tudi osnovne nauke o sil oziroma osnove fizike, zemljepisa in zgodovine, Zelo živo so se vsi zanimali za gospodarske predmete, ki so bili v zvezi z njihovim delom: kako je treba cepiti drevje, kako uničevati škodi|'vce sit in cvetja, kaj in kje saditi, kako pridelovati sadje-in podobne stvari. Pa to prehitevam: taka gospodarska predavanja |e imel oče skupno za vse »učence«. Tudi samo sem tu predavanja poslušala.
Vrniti se moram k avgustovi nedelji. Vsi moji učenci SO že znali abecedo. Brati so se naučili prej kakor pisati. Roka, ki ni hila vajena takego orodja, kakršno ¡e pero, ¡e bila zelo neposlušna in okorna, in resnično, črke niso bile bogve-kaj zgledne. Vazno pa ¡e bilo, da so »šolorji* prebrodili na|hu|še začetne težave, ki so morale biti za večino neverjetna težki, in prešit na višjo stopnjo, ka začne razum ¡z črk sestavljat! besede.
Vsi so že zadovoljivo napredovali, le tetka Du-dašova ni mogla razumeti, kako je mogoče, da iz črke ge, o, es nastane beseda gos. Posamezno je poznala vse črke, toda za vse na svetu ¡ih ni znala spojiti. Ni ji šlo v račun, da bi se črke brale zdaj skupaj zdaj ločeno. Črka h je bila zanjo vedno le ha in s pomožnim samoglosnikom jo je izgovarjala tud! tedaj, ko je morala iz črk sestavit! besedo. Bila sem zaradi tega že obupana, hudo mi ie bdo zavoljo starke, poskušalo sem, da ji ne vzornem poguma, istočasno po me je jezilo, da ne mare razumeti tako preproste in jasne stvari. Posvetovala sem se z očetom, ker sem mislila, da slabo razlagam, pa me je oče pomiril, da nisem pri tem prav nič krivo. Tudi On ima namreč med svojimi učenci od časa do časa take, ki ne zmorejo razumeti "ajo-olj preprostih in enostavnih stvari.. Razmišljajo na primer tako: dya in dva je štiri, dvakrat dva |e tudi štiri, potemtakem bo tud! trikrat tri šest ■ - kajti tri in tri je šest. slu, Evka, ne pomaga nič drugega kakor le potrpljenje in šeenkror potrpijenje,* mi je dejal.
Potrpežljivo sem torej starki pojasnjevala zagonetko o sestavljanju besed in v duhu obupno iskala kakš.en primer, ki bi me pripeljal k cilju. Povedala sem že, da je bila tetka Dudašo-va pridna šivilja,
Nenadomo mi ¡e padlo nekaj na um, kar ¡e bilo v besni zvezi z njenim poklicem.
»Poglejte, lelka, tale,« sem d deialo in vlela v rake krn|ec njenega lepP izvezenega petelinčka in ¡0 vprašala; »Kaj ¡e ta?<*
Starka je začudena a d 9* v pri I a: »No, vendar — petelinček le
»Res, petelinček je. Le da bi mogli tud' reči, da so to barvaste niti. Ta je rdeča, ta rumena, ta spel bela in ta na repu je tudi zelena. Toda nas sedaj ne zanima |o niti, nas zanima vzorec, ki ste ga iz teh niti izvezL. Saj je to petelinček, kajne?«
Naglo jem slepila k tabli ¡n s krede nopisata na tablo besedo petelinček, Nato sem nadaljevala z razlago.
»Mislite si, tetka, da namesto črk vidite pred se-bo| barvaste nitke, iz katerih imate izvezen neki vzorec. Črka p je rdeča nitka, e je bela nitka, t |e rumena nitka in tako dalje. Zdaj pa dajmo vse to skupaj. Nikar ne izgovorite vsake črke posebej, temveč vse skupaj. Kaj nam je torej iz teh črk nastalo? Fe...«
Tetka Dudaševa me |e pozorno poslušata, kakor bi se s pogledom prilepila no mO|S ustnice. Ko sem izgovorila začetek napisane besede, se je nenadoma zasvetijo v njeni glavi;
»Petelinčekk ¡e zavpila vsa vesela.
Nisem bita sicer docea prepričana in zato sem napravila še en poskus. Napisala sem na tablo besedo orel. No moje veliko začudenje je tetka pravilna prebralo beseda. Veselita se je kakor majhen otrok, ¡□z pa še bolj. Bil je to največji uspeh mojega poučevanja.
Toda veselila se nisem le jaz. Enako veseli so bd 1 tega tudi vsi ostali »učenci«, kajti po tem uspehu smo mogli z učenjem nadaljevati.
Le da ni bilo lega dne nič več s poukom, NI se še dobro poleglo prvo vznemirjen|e, ka ¡e bila tu že novo. Oče :,e poslal Anko Marušiakovo pome Z naročilom, naj zakl|uč!m s poučevanjem, ker imamo goste.
Ugibata sem, kdo bi mogel priti k nam, mislita sem na gozdarjeve, Po niso bi 1 oni.
No dvorišču se je oče pogovarjal s tremi tujci. Po lem, koko so bili oblečeni, je bilo že na prvi pogled videti, da so to ljudje gosposkega stanu. Gospod, gospa in mlada gospodična. Gospod in gospa sta bila že priletna, dekletce pa ¡e bi o mo|ih let in bilo je podobno gospe, kakor izrezano. Na prvi pogled moti in hči.
Prihodnjič naprej
KRATEK ZAPIS □ AVTORJU LETOŠNJE POVESTI V NADALJEVANJIH
Ime slovaškega pisatelja L'ud a Ziibka slovenskemu bralcu ni več novo. Leta 1969 sta izšli namreč v slovenskem prevoda dve njegovi deli. Skriti vir (izdala GoriSka Mohorjeva družba) in Vi tezi brez meča (Mladinska knjiga V Ljubljani). Zdaj pa začenjamo v naši reviji objavljali v nadaljevanjih njegovo povest »Pomlad A de le Ostroluške«,
lAidn Zubek (1907.1969) je izredno simpatična pisateljska osebnost v sodobnem slovaškem slovstvu. Skoraj vse njegovo delo je posvečeno umetniškemu upodabljanju in obujanju zgodovinskih likov Slovakov preteklih stoletij. Pisatelj je namreč hotel pokazati na slavno slovaško preteklost, iz katere naj bi sedanji rod rastcl, se bogatil in oblikoval tudi v sodobnosti dela in osebe, ki bodo pr>
luško, ki pa je umrla, še preden se jo njuna ljube
zen razplela.
Knjjga je pisana v obliki spominov, ki jih pripoveduje A del kina nekdanja družabni ca Eva Jona-šova. Tekst je za Slovenec pravzaprav nekaj več kot le preprosta ljubezenska /godba. Aviorju je namreč uspelo položili vanj nekatere socialne, prdvsem pa nacionalne momente, ki jih je slovaški narod v preporodu sredi preteklega stoletja preživel. Iti če imamo, kakor večkrat ugo Lav [jamo, Slovenci v .svoji zgodovini veh ko podobnosti .in vzporednic s Slovaki, potem je prav ta povest Laka, dit nam bo te tudi deloma nakazala. Tako nam bo tudi to »slovaško« srečanje d ragu in ljubo, kakor so nam bila vsa dosedanja. Prevajavec
vezano s preteklostjo za sedanjost in prihodnost.
Tako so prišli izpod njegovega peresa krajši in daljši teksti, kakor; roman o slikarju slovaškega porekla Janu Kupeckem, o zdravniku in zgodovinskega značaja, saj v njej nastopa naj-Leveče, o Mateju Hrebendi, o pesniku S la d kov i-ču, O hSoženi Nemcovi... Zbirka biografskih tekstov so tudi »Vitezi brez mcea« (o pisateljih za mladino) ter dve »zgodovinski« deli: »Moja Bratislava« ter »S velo pol kovu kraljestvo«:.
Tudi povest »Pomlad Adele Ostro luške« je zgodovinskega značaja, saj v njem nastopa najvidnejša postava slovaškega narodnega prebujenja sredi prejšnjega stoletja — Lhidevit S tur. Povest je pravzaprav krajša epizoda iz 3turovega življenja; srečanje s plemiško hčerjo Adelo Oslro-
irdadJka
SLOVENSKI
PRAZNIK
Kafep zelo hi niprnii hiti iznajdljivi. da hi Prešetrnov drtn vedno na nov, izviren način proslavljali. Pogosto m/ na naših šolah v zadregi, ko te treba pripraviti prireditev za ta dan.
in vendar je m. nas, posebno še v samejsfvu, ta eden izmed tistih dni. ki SO resnični naši narodni prazniki.
Prešeren je ostal zvest svoji govorici, svoji zemlji in svojemu mcirotili do konca in je zavrnit me ponudbe. ns imitacije stav-enščine z drugimi jeziki.
NaS pesnik ji: trpel in upal, vedno pa vztrajal,
‘S-alO čuvamo knjiga njegovih poezij in zaio jih jemljemo s seboj, fcmTiOrJoob gremo po sveiu. In ko burno osmega februarja p razno V n it rtjepOV dan, 0(1 bomo doživljali rt-ekaka z enakimi čustvi vsi- naši rojaki v Sloveniji, v zamejstvu fn zdomstvu. Bližali se mu kontu k spoštljivostjo vsi, ki nosimo siovensivo v sebi, pa mn j je naše poiitično prepričanje ia svetovnonazorski poptad feakršenbfiti,
Naša. miarfina ntr Tržaškem je že pred desetletjem poudarjala ia narodni praznih, btovezneje se je oble-
kla in fiata praznični značaj dnevu. V mtodem K toru rncin itiubu je pripravita sprejem kot ga ob nujboij stavbnih prilikah prirejajo narodni predstavniki.
Padi letos ho gotovo tak sprejem. A da ne hi brio ta siijtjo v mestu, vabi vodstvo našit Prosveto, na; pripravijo povsod naša župnijska društva iti krožki as. predvečer aii ati Prešerwv dan sprejeme, moreta ta S ferijiJip mislijo na pesnika, potem pa rta j večer izzveni v vesela bratska razpoloženje. Naj bo (o praznični vtiče r.
Prešernov dan naj bo tedaj' naš siovenski narodni praznih. Tabo mata narodnih, prašnikov imamo, praznikov, ki nas bi družili, malo v množici tolikih drugih povittičiivarita rini drtipib narodov.1 Poveličajmo mi svofepaJ
Ob misli on Prešernov o .Zdravi juta stavimo pt’ mika pa Jud* ob misii na velika ljubezen do dojna in materine Govorice in da zvestobe slovenstvu, bi diha iz vse PreSernove poeii/e.
Ivan Udovič
PO M L, A D V STO BRANKU
Matajur se je s svojim belim okroglim klobukom svetil v soncu kor slovenski Fudži-jamn, ko smo se v «podrtjem popoldnevu, z avtomobilom vzpenjali proti Kolovratu- Centa je is ¡La čiste, zrak steklen, nebo p o mlada nsko. Točno teden dni prej nas je po isii cesii podit det., drselo nam ie na ledu in megla nas je mrazila prav do kosti.
iiariei pa Si je Mat-ajur kar smejal v Svoji Sriiii-m. Tako sc je smejal župnik Lavrenčič, ko nas je prednjo nedeljo sprejel PO- vns-tik ledeno mrik cerkve, rekoč: -Kaj pa vi tukaj?»
Vsa drugačne je cerkev danes. JVekoj SlOlirt Benečanov se je povzpelo da nje — do župne cerkve sv Volfanga, da tu posluša koncert Starih slovenskih božičnih pesmt. Morda je čudovito pomladansko vreme marsikoga prepričalo, da se užitku tega koncerta ni odpovedat, čeprav je moral prepešačiti a!i prevoziti več hilomeirov do vrha, v fitoblartk. in res smo se
tu srečati stari prijatelji in znanci: župnik čenč tč, kaplan Markič, pesnik Birtič, dirigent ¿'ivec , . Sami «narti obrazi! Z vseh vetrov nas je prignalo. Vedeli smo, ds no bo nihče manjkal saj nas pesem, naša lepa pesem ob vsaki priliki prižene skupaj
Poslušali sina naše stare božične pesmi v posebni zbranosti, prihajale so do nas kot odmev anjjrerskih harmonij v komaj sluionik pitrnissimifi in v bučnih zmagosJavrtih akordih. Pesmi so nas tako prevzele, da Srtto- po koncertu v Cerkvi prav boječe in tiho zaploskali. Po vsej tisti lepoti smo čutiti, da nam tudi ■•gospod Bog tega m mogel zameriti*, kot sr. je v ime Uti nas vseh Opravičil župnik lavrenčič.
Ne. gospod Bog nam ni mogel zameriti, ker je bito petje njemu v čast, v je? ihti trt V melodijah, ki jih /e On nam navdihni!.
M. M.
PISMO IZPOD MEŽAKLJE
To pismo n j Izmišljeno. P-oslul mi ga je mlfljtl illŽC-ntr, ki je zaposlen pri enem izmeti naj večjih íq naj-eodobnsjo urejenih slovenskih podjetij. Pismo som le nekoliko prikrojil lo. objavo. Naj mi moj dopisnik ne zameri.
Pismo ¡¡e značilno za gledanre slovenske mladine na gospodarsko in življenjsko problematika. Tisti stari »S trebuhom ta kruhom* kljub- reformi in drugim terapijam Tli izgubil na zvenu. ir. pisma, je tudi jasno, da je kritika mlade ge naročji j e k ons tr uk L: v na. Nihče n oče žIvbIL na ramenih dtugjh, HFi.j miado najbolj prizade no prav nemoč prispevanja pri ».gradnji boi j £e družbo». Kože pa tudi, da Je ta mladina občutljiva in ne misli samo na samomoru kot to včasih prikazuje tuji tisk.
Pismo je tudi zanimivo zato, ker so vprašanju, ki ¡ib obravnava, značilna ladl za tržaško okoli e in za naši) deželo sploh.
S.	Kocjančič
£Jragi prijatelj,
dolgo sem krpal Eo pismo. Ni lahko pisati o slovenski mladini Šestdesetih Izdaj te sedemdesetih-) lel. Izreči hitro in površno sodbo je lahho, prodreti globlje v probleme pa ne. Pisal sem it, ker naju druži skupno stremljenje, ubrali drugučno pol, daljšo, težjo in nehvaležna.
Tokrat se poglobiva v socialne probleme, kajti na njihovi OSrtOvt raste kriza družbene zavesti.
Kot veš, živim v industrijskem kraju, ijnjmju. od ¡U je velik odstotek (menda največ-ii v Sloveni/i! mladik ljudi zaposlenih v Nemčiji in Belgiji. Zakaj odhajajo? Splošni odgovor je. boljši zaslužek. Doma smo mladi pri plačah in social rtih ugodnostih ¿apastavlje
rti. M a te ricilne Ugodnosti pu SO večkrat prenagljena sodba za gospodarsko izseijevun/e. Jedro vprašanja fi či globlje in je mučilno za sedanje razmere na Slovenskem. Jo je tragedija mladega hotema, iskrene in neumorne žugnanosti, ker je ustvarjalna moč mladine motena, omejena, nemalokrat celo onemogočena.. Ustalila trt zasidrala se je plast stare miselnosti, oko relosti, okostenele stagnacije in nezanimanja zn razvoj. Slovenci s« spreminjajo v proslulo potrošniško družbo. (Ali je to prvi znah, da se priključujemo med
narodni delitvi deta? Mvula IflpalJ
Prvi- fin zurlartjtJ občutek mladini: je podcenjevanje vrednosti njenega družbenega -deleža. Mladi pa Imajo še neko drugo nmranjo bolečino, za katero vedo, pa je ne morejo izraziti To /e upor mlade ustvarjalnosti, nemoč Pri doprinosu zet skupno dobrot nemoč tiste sline notranje energije, ki ji pravimo mlado«!.: iKlEreno radodarna, garaško, nepokvarjena in neustavljiva. Istočasno pa tako ranljiva, kadar je njen zagon omejen ali zaustavljen.
In potem se čudiš, lit! ijud/e odhujaju. Wa tuje, si ran, naprej, kamorkoli.
V	časopisih beremo, kak o smo ponosni na Slovence, hi v svedu vodijo ugledne znanstvene ustanove. Trpek ponos. Ti ljudje so dokončali fakulteto v Ljub liani.
V	pogovoru s sovrstniki sem v tej zvezi naletel na resignacijo in apatijo,
Socialne razlike niso v spcializmu tako nepomemb ne, kot Se zdi na prvi pogled. Izseljen-ištvci črpa svoje-sile na podeželju irt fčuiirio, kaj?J v industrijskih območjih. Mestnih ljudi je bolj malo. Kmečki slan se je spremenil v ruševino. Mlad človek ne more bili več privezan na zemljo, na grunt.
Zdaj vem čakaj
Kjer koli $i, ves bodi. dete v duši, potem bos vse
p	V a	"V 1
m me te ne poruši
(Goethe)
Kakor zlatu luc iznad črnili peres strmi Ivoj obraz v dnu iišine, mod ostre stolpu notoj tuli m usta, rjuje spominu loveče sev rokah neštetih suite, ki krožijo v In bi rini u tesnobe.
Ljudje s požrešnimi prsti liočuja ugasiti luč v mrzli resnobi.
Zakaj?'!
Kaj bodo z drobnimi pticami sanj, živahnimi igrami tvojih, mojih stopinj med stezami mraka,
kam bodo s smehom ho Ireptdnieah. pene v kaiurtu? Kom?!
Grdi ;o in veliki -□ moj mali deček, neugnani deček je sklonil g lov a.
No pesek v dlaneh padajo mrlvi cvelevi,
Mraz ]e zašel med drevesa.
Grdi, veliki ljudjeI
Vrnile mi ukradeno zaupljivost odkritih pogledov, prisrčnost,
svežino preprostosti -strah je malega dečka.
Zidaj vem zakaj nenadoma se zdrznem, ko nu napetem loku spanca struno zatrepeče, stegnu roka v kretnji se ljubeči v prosojnem, krhkem svetu podzavesti -pogrešam te.
Zdaj vem zakaj ho jutro se prebuja, se drobno misel iz daljav prikrade v nemirnem letu, kroži plaha nad spomina mejo in trudna išče, kje bi se spustilo; -pogrešam le.
Zdaj vem zakaj pogosto sredi Slavka pretrga se beseda, zaželi sl v globine molka, da prisluhnila bi ivaji govorici, ki nosi mi poljub zvestobe -ljubim te.
Ob kipu Orfeja in Zv vidike
Ples
vitkih telo«
spojenih v loku doživetja, privitih V valujoč objem ■ ljubezni krik okamunel v rai petju cvetja,
Ples
vitkih itle*
rojenih v urah razodel ja odseva med razbiti sen Življenja -kliče iz temu utrip razvnetja.
PISMO IZPOD MEŽAKLJE
Sneialni prepad med mitidijm je vsak dnn ijlobiji. Na eni strani titjicivsfefi in ftinečkit m-indina, rta. drugi zlaži dečki nove buriuazije .V« ljubljanski univerzi prideta lit dva svetova najbolj da izrazu. Zadnja leta močna ¡ipetd«. vpis šiudentov iz podeželja-. /ti denarja Znartnst postaja- priviiegii petičnih drtržin.
V Krškem deluje stre kovna šalu, kjer j? pomočjo ¿¡/jih jsripiialisiov pripravljajo mlade kvalificirane delo vat? za delo v tujini. Roparic rja ljubljanskega radiju SO mladi ohiskovavpi riali naslednje izjave:
■■Dolgo sd nax z obljubami d riali doma na kmetih,
toda razmere so vsafe det/t slabše, mto sem se odtočii,
d(! prem,*
-Ne moram razumeti, da so med mestom in pode
zeljem tajen veliJicr razlike-*
-Odhajam, ker mo mika svet!*
’■Odhajam, da si Irtmi s prislužentm denar ¡etn ob /tovil kmetijo.*
-Že sedaj mislim rta vrnitev , ,*■
Tako, Dovoli bo zaenkrat. To je v ^rabi/t obrisih nori izmed vpraša rej. isi nas tare/O. Kdor se poleg te ga še drži lastnega p repričtirt ju, se mil teža v e podvojijo. Sporoči, če si pii/rto dobil.
iJrečno.r Nasvidenje'
DROBNA, A DRAGOCENA VPRAŠANJA
Včasih ;mi) pral el! vprašanja, na katera navadna odgoverjamn na platnicah revije. Nekatera pa sp tako vašna, posebna taka. Iti presedaj o okvir navad n ih dopisov, da at? nam ždi, da zahtevajo temeljitejših odgovorov. Take narave so na primer Lista, ki za de vara vzgojno-psihoJošio-Dsehno probleme ti k n Dr. Danilo Sedmak, poklicni psiholog, je ljubeznivo sprejel naše vabilo In bo na vsa taka vprašanja re.d odgovarjal kot psiholog. Vabimo Vas tedaj, da napišeLe vprašanja o vzgoji, o probfemth mladih ljudi in podobno. Dr. Sedmak Vam bo skušal odgovoriti. Urednik
*SVOBODA W KAZEN V VZGOJI*
*Moi 0!R?k je zelo Čiv, kar	dn /e normalno
prt iafco majhnem otroku tj-e eno Jela iiar.J Hoče vse pri/eti, vse poskusiti, vse dati v usict . .SfišaJn sem iv ¡udi brata, da je to prav. ker otrok tako spatnnva iver, iti pa obda/a. Kar me tia/ČK?if skrbi, je pa to, da prt tem razbije tudi dragocene predmete in se ¡oliko poškoduje, zato ga okregam, včasih pa tudi udarim. čeprav pravijo, da ne smemo tepsti otrok, ker omejujemo s Sem njihovo svoboda (P. M.)
Piama skrbne, in lahko bi trdili tudi modeme matere, nas poslavlja pred dvojo vprašanj: omejitev otrokove svobodo tar uporaba kazni pri vzgoji. Zadnje vprašanje je zelo staro v vzgojesLovju in vendstr ga vzgojoslovje do danes ni rešilo; še vedno je odprto, ker je povezano z neštetimi čin stelji, med katej_e spada tudi naše življenjsko prepričanje, naša življenjska filozofija pa tudi svetovnonazorsko gledanje Zato najdemo v zgodovini vzgojesiovja najrazličnejše Od-
govore, (jd skrajna pupUSLljivost), dn skrajne nepopustljivosti. tipamo si trdili, da sla svoboda in uporaba kazni nu vzgoj šalov nem področju (da se onnejinno zgolj nu vzgojeslovj-el tesno povezani.
Nuj amenimo samo en primer takega zgodovinske ga reševanja tega problema: J. J. Rousseau je videl v družbi negativni činiteij, ki otrokovo naravo pghujšu, jo omejuje, )i škodi Zato ¡e izjavili »Proč od družbe, vrnimo otroka naravi, ki je najboljša učiteljica vzgoje!" Otrok se bo v naravi vsega sam, ni lastno pest naučil; če bo razbil šipo, se bo urezal in tako ne bo več razbijal šip, ipd.
Ta način vzgoje, ki ji prstvimu dunes -vzgoja za zaprtimi vrati-, odstranjuje družbo (v nasprotju z današnjim gledanjem), ker ima družbo za negativni Pi-nicelj vzgoje. Mislimo, da nam družba lahko posreduje veliko pozitivnih, seveda pa tudi negativnih zgledov, člnileljev, vrednot, s katerimi lahko primerno vzgajamo mladega človeka, Poudarim; tudi negativni čiai-teiji imajo svojo važnost pri vzgoji: n h njih se lahko človek nauči, česa ne sme napraviti, katerih nupak nc sme ponoviti, d» se tako izogne negativnim posledicam
Pisma pa sprašuje, do katere mej c naj popustimo otroku oz. do katere [pa j e nuj posega družba v otrok o vu ruiL.
Upoštevati moramo, in to nam pismo zelo nazorno namiguje, otrokovo osebnost, njegove nagonske potrebe. njegovo radovednost, kar vse spada v osnovne zakonitosti otrokovega razvoja Če hočemo to omejiti, oviramo njegovo naravo, njegove pravice ter posegamo tako na področje, ki ne pripada staršem, družbi,
fJmOvjtiJ Prt Viki zbor ja
psi pod vedsimm tir.
Zorka tf-ureja pri polnoč
fltci, kt JO JR JJrttPMiLlJtJ
rcaiti radijska postaja.
temveč otroku, posamezniku, Zate ¡e prav, da to malo otrokovo osebnost spoštujemo, da spoštujemo njegove potrebe njegove osnovne zakonitosti tej’ da mu nudimo vse možnosti, da lati ko razvija, kar mu njegova narava narekuje, saj je otrokovo vedenje predvsem nagonsko inaš otrok je star šele eno leto). Vendar v teh možnostih, ki j ib more nuditi otroku vpliv družbe, staršev, ne vidim razlogu, zakaj bi m tira le biti te rnui-rmsLL, med katere spadajo luni igrače» take, ki so dragocene, škodljive, s katerimi hi se otruk lahko celo poškodoval; ž druge strani ni! vidim razloga, Zakaj no bi smeli ku[ju\'LiLj rta pr. igrat, ki so poceni, igrače, ki sc nc razbijejo, Igrate, ki jih lahko ul,rok daje v osla, in zakaj ne bi uredili prostora, v katerem se etrak igra. Sivi, Lako, da ne bi mogel razbiti dragocenih s L vari, da se ne bi mogel poškodovati, v katerem bi bil popolnoma prost, to Je, da bi lahko počel, kar mu nje gova nagonska narava narekuje, kar mu njegovi čuti posredujejo. S Lem ne omejujemo direktno otrokove svobode, pač pa indijTektno. česar otrok ne vidi, tega mu ne morejo njegovi čuti posredovati, zato si ne more poželeti, zahtevati in jasno se mu ni treba joktili, ker mu ne preprečimo stvari, ki zanj na obstajajo. Tiikn indirektno pmejavanje svobode ima za posledice, da otrok ne občuti, ne doživlja kakega omej a Vanja svobode. In takg smo dosegli že prvi cilj: da raste kot svobodno bilje.
Seveda to velja za majhnega otroka. Problem postaja veliko bolj kompliciran, ko otrok rtorašča. Zlato ni prav nič čudnega, da starši zgubljajo vajeti iz rok, ker ¡e zelo težko račun at j na vse činitelje, ki jih otrok vidi, razuma ali ne, čuti, v življenju,ipd.
Tako smo indirektno nakazati rešitev za ČIrugD vprašanje, ki ae nanaša na kazen: uLrokovG vedenje v njemu ugodnem, prostoru lin nam) ne bo zahtevalo j strani šlaršev toliko pazljivosti ati celo kazni. To pa ne pomeni, da ne bomo prisiljeni posluževati se kazni,ki pa naj bodo izredno mile, naravne, in fie telesne, čeprav si matere navadno o tem ne delajo velikih problemov predvsem, kar zadeva majhne otnjke. Tu bi radi samo poudarili, da odgovori mo t.udl na drugo vprašanje, da danes mnogo govora o kazni pri majhnem otroku: gre namreč za psihološko odkritje, da otrok »vsrkava* vase pozitivne, kakor tudi negativu#, "Slabe,j stvitTi. Za ot]‘oka pomenijo predmet tudi starši, igrača, okolica, ipd To »vsrkavanj k« uJi kakor pravimo Z uienu besedo, ta Lnkorporacija vpliva, na otrokov odnos do svata; in ras, mačko na pr., ki ¡0 samo enkrat popraskala otroka, bo začel sovražiti, in pri tem ne izključujemo, da- ne bo njegov poznejši odnos do živalstvu vse prej kot pozitiven, 'lak odnos lahko nastane tudi do matere ali očeta, če vke pravni: kuzmi-ieta otroka. Zaenkrat otrok ue more drugače hraniti kakor, da se pokuri, da *požre* v našem primeru kazen, v hod oče pa bi) njagov odnos do Staršev, kakor do vs#h odraslih vse prej kot pozitiven, /ato ¡e tudi kazen, in posebej Le lesna kazen, tudi pri tako maj h-nem otroku zelo važen činiteli vzgoje in moramo biti nanjo pozorni, kakor smo na pr. nn telesno počutje otroka., ali na njegovo bolezen,
v tipanju, rta ;mn odgovorili skrbni materi, ji želimo pri njeni vzgoji veliki) uspeha: J n prav njeno skrb, du s« je obrnila do nas, Je najboljši dokaz za n j en uspeh. Seveda naj ne bo ta skrb pretirana.
Danilo 6’ecfinnij
JOSI P KRAVOS
PRI SVOJIH LJUDEH
Iz strmih soških hribov, i 1 vds! Levpa je bilo moja mati; hiši, kjer je bilo domu, so pravili »Pri Žefucu«, Pod tem imenom je tudi znan moj bratranec Andrej, ki ie gotovo od vsa rodovine niijiinoviteiši, že zgodaj ¡e šel v svet in se izučil za mehaniko. Prod štiridesetimi leti pci se ¡e za stalna naselil v Ljubljani. Pred kakimi tremi leti sem ga obiskal :n čeprav pri šestdesetih je bi še vedno samec — pravo nasprotje njegove sestrična Merka, ki se ¡e že pri dvasetih poročilu na hribovski grunt in ima dvanajst še živih otrok. Bilo bi jih celo štirinajst, da ni mala lončka padla z jablane, Valentin pa je padel v NOB. Irt kako je ponosna na to svoje »gnezdo«]
Vs# drugače Andrej, tega sem moral iskati po treh samskih stanovanjih nu vseh koncih Ljubljane, ko sem se pred kratkim spet namenil k njemu na obisk. Končno sem ga našel v novi mehanični delavnici med številnimi delavci. Zdelo se m! je, da se |e pomladil in postal celo še bolj živahen kol pred tremi leti, ko sem ga zadnjič videl. Vesel me je bil in hitro me je povabil v bližnja gostilno, kjer sva ob kozarcu vina in moli južinj molo poklepetala. Kmalu je začel pripovedovati o svojem velikem doživetju v tem času, kar se nisva videla. Saj ni bila to ne srečo ne nesreča, ampak nekaj enega in nekaj drugega. Pravil je, da so mu izsledi'i vrsto prekrškov v njegovem obrtniškem obratu in da je moral no Zatožno klop, kjer so ga obsodili na leto dni zapora. Tam je imel čas razmišljati o preteklih zablodah. Po enkrat tedensko so imeli obiske in prav tu se ;e izkazala Nežka, ki se je pozanimala za dobrega odvetnika. Če ne bi bilo rijega, bi ga zašili .za več kot ena leto! Pri iem ie z zadovoljnim nasmehom na široko odprl levo dlan ¡n z dednim palcem in kazalcem nežno božal poročni prstan ter zaključil: »Zato sva se tudi končno vzela«. »Boš videl, koko je posrečena in domača!« Reke] sem mu, da je škoda, da ¡0 je tako dolgo iskal in še dobro, da |5 bil zaprt ¡n |0 tbko odkril,
»Res hvala Bogu, da sem jo vendar našel! Prenovila me ¡e in uredila. Videl bos, kako je v naši, čisto novi hiši, ki nam ¡0 je zgradil moj novi prijatelj Tomaž- Spoznat sem ga v zaporu fn sva tom tudi Spolu v isti sobi še z dvema, Ta je prišel v lopar, ker je opravljal zidarski poklic kor brez obrtniškega dovo-jenja, a so ga še za manj časa zašili kot mene. Dobil je komaj devet mesecev, la sedaj si je po zaslugi zaporniške šole pridab'1 še invalidnino, ker je baje pet tednov sodeloval v partizanih. Seveda, da je to dosegel, ¡e moral dobiti dve izkušeni priči-«
Ko sem ga prekini z vprašanem, če |e tudi on poskusil kaj takega, ker |e bil v partizanih kar deset tednov, ¡e stresel z glavo, češ da ¡e Nežka proti takim prevaram. Zaskrbljeno mi [e zato žablčeval, da ne smem omenjati nič takega, ko me bo popeljal na svo| dom, posebno ne o zaporu.
V vzhodnem -delu mejta, malo niže od Ježice, ob križišču dveh cest, kjer ¡g imel Andrej parkiran svoj avto znamke Mercedes, svo ohstala. Odprl ¡e avto in že sva odbrze'a proti novemu delu mesta na Vrtačo. Andrej je vozil lahkotno počasi in me med tem povpraševal, kako to, da jaz nimam še avta v teh tehnično tako naprednih časih. Izgovarjal sem se, do nimam veselja za to,- pa tudi da zelo rad hodim In sem velik ljubitelj zelene norave. Doč^m za svoje male opravke že najdem taka prevozna sredstva, ki se pode povsod, tako da se mi zeml|ica naša kar smili, ko jo tlačijo asfalt in železna vozila. Začudeno je prekini' moj slavospev pešhop; »Pa ko| niti voziti ne znaš?« V zadregi sen se branil, češ da bi si res znal pomagati, tudi če bi ml kdo podaril avto. Pri preči b| moral vala ali osla, kar samo tako bi znal voziti. Andrej se je vzvišeno nasmehnil in hitreje pognal skozi našo slovensko prestolnico, kjer sem občudoval lepe hiše, stolpnice, druge nove stavbe, ravne drevorede ter ulico za ulico, Naglo sva puščala z o sebo| vse to in hitela v vedno prometne|še središče Ljubljane, med živahnim vrvežem ljudi in vozil. Od zadovoljstva me je prevzel močan domovinski čut in začel sem peti na ves glaš; »E-a d i zdrava domovino, mili maj slovenski kraj«,
Dospela sva med nove vile na Vrtači in vstopila v novi dom Žefucovih zakoncev, Tam me je Andrej predstavil prl|azm ženi Nežki kot člena Zefutove rodbine. Že pri prvem bežnem pogledu pa stanovanju sem občutil spoštljivo domačnost ¡n. med drugim opazil nad vežnimi vrati lep okvir s svetlo uvezenimi črkomi I.H.S. nti rdečem žametu; Nežka mi ¡e prvič prijazno poiasnila pomen teh začetnici ..Jezus Krlstus Odrešeniku.
Po okusni večerji me je Nežko izpraševala o kraju, kjer so doma Žefuci, ker da ni bila se nikoli tam in ne pozno drugih Žefutov razen moža in seda] še mene.
Začel sem praviti, kako je oče sosedu Bikcu šaljivo razlagal svojo ženitev; *VeJ, rajni Grehe mi jo je nekako podrinil. Po končanem delu, ko sem se ubijal pri gradnji tunela v Trstu, mi je svetoval, naj grem kupit, če hočem zadovoljiti mater, dobro metlico no Kusi most k Ančki Žefucovi. In res sem sel, a kupil sem kar tri metlice, do se bom bolj prikupil Ančki, ne materi, K.ar tokaj sem se odločil, da jo zasnubim. Potem pa ko sem poizvedoval, od kod in kaj je punca, sem naletel prav na takega, kateremu je bila Ančka še bolj všeč. Žal pa sem to šefe pozneje izvede. Zato ml ie hudoba takole pravil: "Ja, veš ti sta sitna Ančka je doma iz Levpe, tam. kjer še hudič ne dobi svaiega. In pre| ko prideš do nje, moraš najprej z enim vlakom, potem menjati drugega in ko izstopiš v Avčah, moraš nadaljevati peš koke tri ure po strmih vijugastih pre azih in nata se Še pol ure
oprijemati vrvi, da prideš do vrha, In ko zagledaš petelina, zavezanega na spagl za kol, da se ne zakotali po strmini navzdol, šele lahko vprašaš, kje so tisti Žefucovl, ki si komaj ob hudi bolezni privoščijo jesti olupljen krompir,«
Mene |e takrat še bol| zamikalo, pa sem šel- In videl sem, da ni bilo vse res. Ančka me je prijazno sprejela že s slanim In olupljenim krompirjem. In kmalu potem sva se vzela, Tako, do so že tedaj ljudje pravili "Riko je našel ženo prov kakor slepa kura zrno”.*
Nasmeja i smo se od srca.
Močno se je med raztovarjanjem zvečerilo In ura je odbila deseto- Tedaj je Nežka kar sama začela domačo večerne molitvieo-
sPejmo spat — pajmo spat, svetim križem prebivati Kdor je z Bogom, Bog je z njim,
In Bog nam daj svojo pomoč, do bomo spali celo noč.
Da bi angelci bedeči nad nami bili čuječil Marija sinko nosi za nas Boga prosi.
Sveti Peter iz kina odpira revnim družinam, naj bi tudi našim, da pridejo gori k vašim! Amen.
Ko je odmolila, sva oba hvalila kako ¡e molitvica lepa. A Nežka je na najino pohvalo kratko odgovorila: ;°Že prav ie, a sedaj bi žeela, da tudi vidva pokažeta, kaj so voju matere naučile,«
Andrej se ;e na|pre| malo v zadregi prrjel za brado in pomislil. Nata se je zazrl vame in rekah ■s-Pa dajva še midva nošo
Bečema rmrlituca.
Dej nam pačitka padati, o ti Ijuvezniba mati Ješčebci!
Jen troštar dar sviti duh,
nej nas abarje, grrha naglobnega,
špota nasramnegal
Do srečno učakamo,
da beselo gur ustanerno,
se Vugu priporočimo,
da 5 v it roj priaddvimo. Amen.«
Tudi naša levpenska molitvica |e Nežko zodo-volJIa, Andreju pa se ¡e poznala ganjenost, ko je ponavlja stih: i.Nej nas abarje griha noglabnega, špata nasramnega«, morda je mislil na nekdanje svo|e grehe.
*
Andrej me je drugo jutro spremil na železniško postajo. In pri slovesu me ¡e vprašal, kdaj bom spet prišel. Mudilo se je, vlak je piskal in |uz sem mu U-fegnil ponoviti le še stih nase evpenske večerne molitvice, »Jen troštar dar sveti duh, nej nas abarje grjeho na globnega, spota nosramnaga !<t
In ko se je vlak začel premikati, ¡e se od daleč zaklical: »Kar ¡e vluo ¡e vluc jen Buoh nas abarl«
Ko stopam v novo leto
Ker imam hišo,
un ne pozabim «d mnOgO,
ki ta it; dunot brci nje.
IVI »j »c oguljeni plaie naj mo no loèï od v»h, ki trpijo io mro*.
Moj vsnkdnnji kruh naj me no nositi tako, da bi pozabil na vse,
ki za lokalo mladi minirajo. Moj avlo naj me- ne sili mirna vseh bolnih, ki vdano trpijo priklenjeni na postelja dolge boleini ...
fted bi bil preprosi kot golob,
prozoren kot studenčnica, ki iivira iz globin, delaven kat mravlja, odkril kol cisto ogledalo,
zvcsl kot pez
na verigi sci m o o d y ov o rn oz li, prežet t ljubeznijo do Tebe in sočloveka.
Te prosim xa vse, ki so lačni in žejni pravice, svobode, miru in posebno ljubezni. Rotim Te za vse, ki sa toka nesrečni, da s solzami v očeh iščejo nujne reši Ivu,
Te prosim za Jalovec, ki trdo garajo, za skrbne očelc, zg matere svete, za našo mladino ...
Pomagaj mi, Bag,
da jim sam bom pomagal:
za nje Te prosim,
zanje rabin Te,
ker v s rtu jih netim,
SLAVKO
Blazna pesem
in danes bi še pel, a Vič ne morem. Težka je vatno peti...
Zunaj burili in dež in tesen v oblakih.. Ob takih znakih srce umre,
A danes še bom pil o vojakih, ki izgubili so svoje žene..
Srečku Kosovelu
Srečko, vsakdo ne more pa tvojih poteh, kader le brinje in kmttnje rodi. Srečka, vsakdo ne m are v temniti n očeh Živeti brez sreče, kot živel si li.
Vsakdo po more ubili lazij
lož sobi v srcu in drugim v očeh!
Vsakdo pa, Srečko, podari nasmeh lahko Človeku, ki večna trpi.
AH, TA NAŠA MLADINA!
V letu, ko poiza u j e m o ¿fj-letni m [jbrtuviLve slovenskih šot na Tržaškem in Goriškem, ja pripravil prvo proslavo Znanstveni in K J etični licej »France Prešeren«. Hi Jo ¡s to v drugi polovici decembra. Ker se mi zdi ta prireditev tu ko puntom bne, bi rad ob njej nanizal ur-Jtuj miti]:.
Pj"vi del ,'t obsegal nastop licejskega, pevskega z.by-ra, ki je pod vodstvom prof. Humberta Mamula zapel nekaj pesmi. Pelo je sedemdeset fantov in deklet.
Drugi del proslave je zavzela predstava Cankarjeve drame -Kralj na Betajnovi», ki jo je izvedlo pod vodsLvom pmi' Jožeta PoLerlina spet nad d vaj .set dijakov in d i jakni j našega naroda.
Zn me, ki sem gledal vso prireditev v dvorani Kultu nega duma, Je bilo to nekaj nepozabnega. Bil sem srečen in sem čutil, da je to naš dy.n, dan mladine.
Ko bi mogel, bi zapisal ime vsakega pevca in ime vsakega igravca, vsem asm hvaležen, ker so dokazali d(i smp mladi zmužni tudi nekal lepega ustvariti, mi otroci Januš n joga časa,
du iti res, da ne čutimo lepote poezije in me Indij s, ampak sanm kričavo muziko, in ropot bobnov,
da v nas zveni v vsej čistosti in melodiji Cankarjeva besedit :o srno z njo prepojeni,
da čutimo konflikt, ki ga je pisatelj v drami Laku živo upodobil, kajti npsivoi Cankarjevih junakov SO svoje like živeli in resnično doživljali.
Zalu sem svojim sošolcem hvaležen za La dokaz našega mladega življenja in njihovega poguma.
Sprašujem pa- se, ali niso bili mnogi vse preveč nezainteresirani, mnogi ki nas, m Lade, tako radi sodijo in obsojajo,
mnogi, ki večkrat govore in .se sprašujejo, kam gre naša mladina,
mnogi, ki zalo neznatno stvari naredijo za velike, našo- prireditev pa so tako m in im iai rali,
mnogi, ki se neprestano zgražajo nad solniki češ. da ne deluj o Izven Sola ničesar .. .
O pnč, vnela .se je celo polemika, ak smo prireditelji prav ravnali v eni točki- Pa «aj vse drugo ni važno. ..
in še in še...
Pa nič ne de Imel sem občutek, da so bili vsi, ki so bili na prireditvi, nas veseli.
Vsaj tisti, ki sem jim jaz pogledal v ObrflZ.
[n to je nailepše plačilo.
Dijak Daneu
PREŠERNOV DAIM
Eh sam dogodek ie v teh zim škili dneh, ko sc spominjamo smrti našega, Pesnika, vzbudil mojo po-zurnosL Dogodek je /¿ul Lili v in v svoji izjemnosti tudi poutien. če g« bo Ir kri« s k uš ul raiumrti v njegovi resnični pomembnosti, Suj letošnja skupna Prešernova proslava v [kulturnem domu. to je do goclclt bo le toliko pomembna! k olik or bo postala zgled medsebojno strpnosti- medsebojnega spo-
š tu v ¿1 n ju in dokaz volje p n sodelo-vunju. V poplavi hesod in fruz o našem e n ritne m kulturnem prostoru je mogoče tn šele prvi korak, ki je bil storjen v smislu ustvarjanja toliko opevanega prostora, Etes je predsednik Kavčič lan j prinesel svoj pozdrav vsem Slovencem ne glede na svetovni nazor ali ideologijo. Toda ta pozdrav so kmalu nato zatemnila grenka dejstva- ne okusni napadi na nas in na naše delo. nekulturna zajileinba neke knjige, da omeni mo le najvidnejša spodrsljaja. V resnici se ie odnos nekaterih krogov v zamejstvu fn v domovini v vsem tem času do nas kaj malo spremenil, Na? tisk še vedno prestrezajo 'kratkovidni bo spodje cenzorji- in edini slovenski dnevnik v Italiji Je še precej daleč od tega, da bi bil zrcalo vsega slovenskega življenja v zamejstvu. Toda če pomeni letošnja osrednja Prešernova proslava v Trstu po leg kulturnega praznika tudi korak naprej k odpravi nekulturnosti. nestrpnosti in ozkega dogmatizma. potem bo to priložnostno sodelovanje gotove tudi kažipot vsakemu medsebojnemu sodelova n ju v bodoče.
Kondor
R. Hlavaiy; A m šfee hi ie f akvarel}

PD KOROŠKEM, PO KRANJSKEM
(SODELUJEJO NASI B R AVCI-SAM OU KI)

Saš sourednik se je daniisiii nečesa, fenr e« nam je rut prvi pogled zde ta mino tem. n neizvedljiva zamisel. Predlagal /e. naj bi Mladika skušala postreči bravcem tudi z literaturo, ki bi jo prispevali bravci sumi, oziroma tisti med njim:, ki imajo nekaj literarne žilice, in ni odnehal, a svojim vozilom je prekrižaril lep del Koroške in Gorenjske in si osebna zagotovil dovolj sodelavcev za letošnje leto. Upamo, da vam ho n(ti kotiček ugajat.
Naša prva sodelavka Anic« nam je obljubila črtice ¡ji pesmi. Živi na veliki kmetiji sred: gozdov pri svojem poročenem sinu, kjer si ob vsakdanjem delu najde razvedrilo v pisanju. Prvi prispevek nam je po slaia z zanimivim spremnim pismom, ki še? bolje od njene črtice odraža svoj, ponosen značaj, smisel za humor in naravno inteligenco, Takole nam piše gospa Anica, katere še lepi in nviži obraz ln okretna postava nikakor ne kažeta, da hi imeli pred seboj kmečko ženo. ki je sredi vojne vihre ostala vdova a šestimi otroki, katere pc danes vse spravila h kruhu in od teh enega z univerzitetno ¿nobruzbo, skoraj vse ostale pa s srednjo:
••Nikdar nisem mislila, da bi bila kaka moja stvar objavljena- Si cer sem imela že v mladih teiih veliko viiel/f- s iitanjem pesmi, posebno Prešerno, in Gregorčiča.. Prebrala sem pa lakrai iLLcti redno v se časopise, ki smo bili nanje naračenj, in sem se zelo zaniPiin(a zo politiko, kila SCm zagrizena za žensko enakopravnost, jezna, ker ženske nismo ipnfiic: volilne pravice.
Naročena sem bila. na Kmečko ženo in Mladiko, obe sla mi bili zelo všeč. V Mladiki ie pesnik, nt-erpcia Joža Lavrenčič, učil ¿n kritiziral mlade pesnike,- to me je zelo zanimalo. Bil je zelo oster in brezobziren. Potem pa je nekoč objavil ctrk> strun grozitnih pisem, ki jih je prejel od-tvojih razjar/enih učencev,Enega se še spomnim:
Vi, hi nas pesnike m rev uri te
ia okus nam- kvarite,
kličemo vam, nehajte pri priči,
če ne, pridemo nad vas s pasjimi biči!
Pa zato ril postal Lavrenčič rtič bolj usmiljen, pač pa sc je v svoji rubriki poslej pod svojo karikaturo. — glavo s peresnikom za ušesom in grdim križem pogledom ter velikimi očali. podpisoval:
Krivogled.
Ni ču-rfnii, fin me je v¡?rc teíirri(i Iji fu pi'nnitci, nnifuio. Potent kt> nnm na poročila in kq me pfjíirí ijt- kmetija prgahttižili z döfinrrt, mt kaj ícihaga ni več hntjiio na pnisiei. Zdaj pn, ko imam mtiifj vtič luüíi irt piífi jtzí dali toiiiiQ spodbLiíia. jnni sp pa spet ini-típ piaanjii-. Hvaležna bom ¡ja vjía.b odgwur in navadita
Anica Gttrtnef.»
ANÍCA G AB TN ER
PETERČEK
Bregar se je s svojimi osmimi otroki vrnil od polnočnice domov. Ko 50 odložili vrhnjo obleko, so otroci kot hi trenit pospati po gorki peči in klopi c.h njej. Oče je odloži! tope! kožuh in stopil r kamro. Žena se je dvignila na postelji: »A!i ne spiš, Pavla?« je začudena vpraša.!. »Oh, tako mi je slabo,« je tiho odgovorila, da ne hi zbudita malih treh, ki .so spali kar pri njej v ííj oAí zakonski postelji, kamor se je ulegel še mož in pobožal ženo po gostih črnih laseh. »Pa saj ne ho.Š zbolela?« je zašepetal v skrbeh. »Ne, ne,« je odgovorila in ohlile so jo solz.e, ¡¡saino bojim se no — saj enkrat ti tako moram povedati — Peter, ne hodi httd — ampak — »e' se fcu-nec —še enega otroka bova dobita,« je zajokala in se pokrila z odejo čez glavo-
Bregar je umolknit. Res je bil prepričan, da ne bo več Otrok. Zadnji je bil star štiri leta. Težko je bilo skrbeti za tako številno družina. A bil ic priden in močan. Bil je gozdni [JčiifvtfC, pa je jemal od trgovca delo na »čez« ter je i Svojo pridnostjo tasluf.il trikrat toliko kat drugi. In nekaj se je pridelalo tudi doma. Ljubil je lena, ponosen je bit ¡m svoje poštene in marljive otroke, — saj bodo kmalu mudi vsak svoj poklic m delo. Nasmehnil se je: »Torej še eden . .. dvanajst jih bo kakor apostolov, »Dobre volje se je nagnil k ženi- »Ne jokaj, Pavlica, saj 'o jc vendar nekaj veselega.« Potegnil ji je odejo ra.. objokani obraz ter jo spoštljivo poljubil na čelo,
»Peter, ti si taka dober.« je hvaležno šepnila, »jaz pa sem že sklenita, da bi šla k Maruši — saj yes — toliko jih je — pa še eden kam burna z njim. , ,« Spel je zajokala, Presenečen se je dvignil Peter: »Kaj, Pavla to ti je prišlo na misel? Zahvali Bogtl, da lega nisi storila, tega bi ti nikoli ne mogel odpustiti,« je rekel strogo. Pomiril se je, nežno objel ženo ter ji potihoma govoril na uho: »Ravno za moj god ga bova dobila, če. ho fantek, bo Petrček, če ba punčka, bo Pavlica. C odevali bomo vsi trije skupaj,« je zaključil otročje vesel. Nasmejala ¿st mu je, in ko je Čez čas pogledala skozi okna zarja božičnega dne, je našla uto družino v srečnem sladkem snu.,.
Vroč poletni dan je bil, ko je pri Bregarju zajokal dvanajsti otrok, krepak fantek. Oče je bil presrečen. »Ti, Petrček, ti moj mali,« rti ti je boža! ukrogio glavico. Mati je tiho gledala iz /in-fre-Ijc: una ni bila vesela, Ta otrok — čisto odveč je, samo v napot-je . . .
Bregar je delal še z večjo vnemo. Njegovi otroci niso bili lačni. Tudi primerno oblečeni so bili, In, riii fcfdr je oče najbolj gledati bili so lepo vzgojeni. Zdaj je hilo že boljše. Janez, Andrej, Tine in Rezka so že zaslužiti sami. Stefan čfi Minka sta bila vajencu, dvojčka Jurce in Marko sla bila pri teti v mestu in bosti 1 študirala, ostali so še ud domet hodili v ioftf, Petrček pa je bil ljubljenček vseh, ko je bil pa tako prisrčen otrok.
Oče hi za cel sve! ne dal tega otroka,
V tretjem letu je bil Petrček, ko je Bregarjevo družino zadela strašna nesreča.
APOKALIPTIČNI TRENUTKI V BIAFRI
Dramatično poročile; »Milijoni Iju-cTir mož, žena jn otrok je na umiku v p.agoH. 1,'aj se resi, kdor se mere! Prebivalstvo ¡e umika. Dežuje. Ceste in pola se spreminjajo v reke blata - --*
In evangelij pa sv. Maleju: »Ks boste videli gnusobo opustošenju, talim! naj bezE v hribe, kateri so v Judeji... Prosile, da se vas beg ne zgodi pGzimi ali na sobota. Zakaj ha Val ba velika stiska, kakršne ni bilo od Začetka sveta da zdaj...«
Poročilo nadoljujo: »Nosečo ione rode ob cestah, bolniki in onemogli padajo na poti, ranjeni vojaki bete iz bolnic, kdor ima le eno nogo, se muci 1 berglami, olroci obupani iščejo matere in blodijo po cestah kot nočne prikazni, ,,«
in evangelij sv. Marka: »Kdor je na sire hi, naj ne hadi dol, da bi kaj vzel iz svoje hiše; in kdor je na polju, naj se no vrača domov po svoj plašč- Gorje pa n os s čin in doječim v lislih dneh!«
Poveljnik ELff'ong: «Nastopil jc trenutek, da končamo z bedo in trpljenjem našega ljudstva. K nigerijskim poveljnikom sem poslal odposlance, da s kline j d prentirjo.n
Ir evangelija *V. Maleja: »In ko bi ne bili lisli dnevi okrajšani, bi ne bil oiet neben človek, Toda zaradi izvoljenih bodo lisli dnevi okrajšani...«
Ali jo svetopisemska pripovedovanja le nekaj skrivnostnega in nima kclj opraviti z zgodovino človeštva, ali po je kako vez med Svetim pismom in zgodovino? Čt je ta vez, S« sprašujemo, kakšen ¡0 pomen te primerjave. Ničesar n« bi razumeli, če bi vzeli dobesedno evangeljske besede a kontu sveta in zgodovine. Svet se ne končuje x Biafro, četudi je končan za to bipfrsfco generacijo, ki je neizbežno obsojena: 33 mesecev vojne. 1 milijona žrlev. Svetopisemske besede o veliki preizkušnji so izraz duhovne sodbe, ki ¡0 Bog izreka no d zg a devinski mi dogodki. To je poziv ljudem v vseh časih, noj se spreobrnejo, naj izravnajo stezo, preden bo prepozna.
Eiafra se ponavlja, ni edina: včeraj Judje, uničevanje našega naroda po lujcu in v brtilomorni vejiti, Vietnam, Palestina, Eiatfa, in jutri? Jutri morda jedrski genocid.
Rešitve ni v s parili umu med dvema blokoma,, v koeksistenci bogatih in mogočnih, Vojna v Eiafri ¡e bila vojna siromakov. Okoli velikih petrolejskih ležišč so »e gnetli veliki lila-ki. Nigerijce sta podpirala London in Moskva, Eiofro Pari* ih črna borza. Danes pa si vsi olajšujejo vesi s tem. da pošiljajo pomoč, da pripravljajo načrte zn obnovo,
□ rama a koncu sveta je zanikanje zgodovine, je odklon miri), zasledovanje sebičnih koristi, uporabo sile In nasilja,
»Lažni laburisti, lažni socialisti, deni a k ra It in fnsis.fi: vsi so frlvovali veliki ideji edinosti petroleja v Nigeriji. Dogodki v B.:ciFri so združitev vseh nasilij današnjega rasti. Kraljestvo pobijanja j e razklenilo peruti v svetovnem mEriJu.fi (Sartre;
Ce govori Bog po zgodovini, je prestopek, na katerega nas op ozar-, ja, vedno isti že od začetka sveta, da je brat dvignil kamer zoper brata, da je človek bil morilec že ad začetka, dn je bil Kajn zoper Abela.
Maks Sah
Bridko spoznanje
Naše govorjenje
je le besedičenje,
skrpjculo raztrganih besed1,,.
Nezmožni smo besede, ki jo željno pričakuje marsikdo od rojstva...
Kdo zna zahvaljevati, ne da bi Še prosil?
Kdo zna časliti, ne da bi se hlinil?
Kdo zno izreči beseda »ljubim«, nE d« bi jo umazal?
Kdo zna se se zanesli, ne da bi računal?
Zeta se ne ra z ume m a, čeprav veliko govorimo!
Slavko
Oče je bil krit gozdni delavec, tudi pozimi zaposlen v gozdu. Z visokega pobočja so vlačili po snežnem tiru »satnaiež« hlode v dolino, Navzdol je šlo kot blisk, ali nazaj je bila treba nesti sani s režko verigo, zavoro, cepinom tiE klamfami. Ta delo so zmogli le močni in utrjeni ljudje po štiri do pet v skupini. Bregar je to delo mnoga let opravljal z veseljem tri lahkota. Tudi to leto — te zadnji dan se je počttiil slabo. Ves upehan in premočan od slabosti in vročine je nosil težke SiiEii navzgor m po snežnem tiru ttazaj ga je prepihal oster veter. — Ze hudo bolnega so pripeljali domov. Sc je pozdravil ženo in otroke, pobožal Vetrčka, nakar je začel blesti
iv	vročici. Poklicani zdravnik je izjavit; »Huda pljučnica — malo je upanja.« Petrček ni dosti razumel, u očka se ut več zmenil zanj, ko se je stiskal k njemu in mu božal vročo glavo, zato je jokal in jokali so vsi otroci in mati, ki se je trudila z obkladki in zdravili. Vse zastonj — četrti dan bolezni je Bregar izdihnit.
Grenka žalost sc je naselila v Bregarjev dom. Res sta doma ostala še Jate in Katrica. Ta pa je hotela biti učiteljica, zato je .še njo vzela teta v mesto, det ho lahko hodila v gimnazijo. Naj starejši Janez je zdaj ostal doma in Jožek se ho pri njem izučit krojnitv<z. Tako so razbremenili mater, da ji je ostal le Ji Petrček. Mali ga je strastno vzljubita. Ril je najbolj podoben očetu, okrogel obrazek z rdečimi lički so obdajati gosti zlatorjavt kodri, kot jezero ptave globoke oči so ie izdajah plemenitost srca in značaja po očem.
J.e p je bil Petrček, ljubezniv in razumen. 7. daj, ko ni bilo več očka, je vso ljubezen prenesel na mamico, ki mu je povedala, da jjd očka gleda iz nebes, če je priden, m Petrček je hotel biti zelo priden...
Bližal se je praznik jv. Petra in Pavla, mamin gad in Peir-čkav. Zdaj je bil stcir štiri leta. Vsi hoda prišli domov in prinesli darila. Tttdi Petrček bi rad kaj podaril mami, ci kaj, ko nima čisto rtič. Kur poskočil je, ko se je spomnil, da slu luni s Kalrico gori- v bregu dobila /oliko rdečih jagod, o — rdeče jagode ima mama tako rada.. .
Vroče sonce je že sijalo na praznik zjutraj, ko je Petrček hitel
v	breg. Hitro bo natrli, Je vedeti ne bodo, da ga tli doma — ves žareč je dospel do kamenite kleči, vse rdeče od debelih rdečih jagod. Hitro je natrgal velik šop, še tisto debelo ob grmu, skočil je ponjo ...
Vaški pastir je šel na planino ¡¡ogledal k živini, ki se je pasla tam čez poletje. Zaslišal je jok iti slabotne klice: «Mamica, mami cuh Priskočil je in našel Petrčka, ki je čepel na tleh ves bled in stokal, Mala proč je zetsikal velik modras. Pastir je zagrabil skalo ter zdrobil modrasu glavo, hitro povezal z robcem nogo Vetrčku nad rano ter na vjo moč tekel z njim k Bregarju, plani! v hišu in zavpil: »Hitro po zdravnika, modras ga je ugriznil!« Andrej je skočil brez besed.,. Mati je vstala izza mize vsa trdit od strahu. Pastir ji je položil v naročje Petrčka, ki je še vedno stiskal v ročici velik šop dišečih, debetih, žareče rdečih jagod,
Ljuba se je nasmehnit mamici, ji stisnit na prsi šopek tn slabotno zašepetal: »Mamica — glej jagode— tebi — za —n OrrjfiirrrT/a mu je glavica na njene prsi.
^Parček, Petrček, ne umri — ne smeš trti umreti,« jc v .firiišjid' bolečini klicala mati in mu poljubljala bledi obrazek. Ni mogla verjeti, da ji je umrl v naročju. Ko je prihitel brat z zdravnikom, je ta mogel samo ugotoviti, tla je prepozno . - -
Lep kakor angelček je ležal Petrček v snežno belem oblačilu rta mrtvaškem odru, obdan z belim cvetjem, ko so prihajali bratje in sestre na godovno praznovanje -— obupani in zaprepaščeni niso mogli razumeti, kaj se je zgodila... A mati je sedela tiho kot Cfkamenela ob Petrčkir, ni se zmenila za nikogar, niti ni brisala solz., ki so ji neovirano tekle iz oči, v srcu ji je pekoče kljuvalo — kazen — kazen.
Bog mi ga je vzel — ker ga nisem bila vredna .. .
SODOBNA SLOVENSKA ZAMEJSKA
LITERATURA (NADALJEVAN JEJ
Vzporedno 3 pesništvom se razbija v Argentini tu dL fjj'ifinvíddftiíívíj, kL izhujíl v samostojnih knjigah pri SKA, v ne v i| J Mcddobpc, v Koledarju. SS, v zborniku Vrednote in drugod Cvetnik najboljše kratke proze do lutu 1090 je ¿bran v knjigah Čez izaro (Družba sv. Mohorja v Celovcu, 1.951) in Díte vi smrt nikftv. E m igran Iskri pripovedništvo í l 94 5- l MOJ v izboru (SKA. Buenos Airea. LS1BQ). V prvi je sodelovalo 6 pesnikov, S pripovednikov in an dramatik, v drugi 17 pripovednikov, izmed katerih so samo štirje zastopani tudi v prvi knjigi. Kljub obsežnosti pa še vodno niso zajeti vsi, ki pišejo v zdomstvu.
Mnogi pripovedniki so še Lesno povezani z rdjstfll-
mi pokrajinami, dioigi uspešno odkrivajo novi svet in na t.u način širijo obzorje celokupnega slovenskega pripovedništva.
Znoči Incjšl pripovedniki so:
MARIJAN MAROLT
Rodil se je 1902 na Vrhniki, gimnazijo Ja obiskoval v St. Pavlu na Koroškem in Ljubljani, kjer je dovršil tpdi pravo. Umetnnsi.no zgodovino je študiral pri pirnf. Izidorju Cankarju, slikarstvo pri Lobisserju in Fr Zupanu. Od 1932 do konca zadnje vojne je bil odvetnik na Vrh n Liti, leta 1943 je preko Italije prišel v Buenos Aires. Predava na ukrajinski katoliški uñi-
vorzl.
Marolt je pisal 0 umetnosti, slikarjih, spomenikih Itd. (glej seznam v SEL, EL, G2). V Argentini jé to dc-io nadali e val in 1059 predstavil v knjigi 5tovens bo likovna ttrcicinn.nf v žanre ji Ivu sedem unieLnikov; to soi Frajict Goi-še, Dara Remec, Aleksa Ivanc, Marijani ca Suvinšek, Krttnce Ahčin, Kožidur Kramolc ir; Milan Volovšck.
1956 je izšel pri SKA prvi Maroltov roman- Zori, noč Hitela.1 Nuriov je vzet po božični pesmi vrh niškega organista in skladatelja, Leopoldu Cveka fiaPMJB), ki ju poleg slikarju Janezu Wclía glavni junak romana. Dejanje se odigrava med leti 1B(?[>-I¿7b nn Vrhniki, v njeni okolici, nekateri vrhniški fantje pa se -s kranjskimi Janezi- udeleže tudi. bitke pri CusLüzzi. Jedrn knjiga je popis WulluvcgU slikanju vrhniške župne cerkve, toda, ob njem je pisatelj' razgrnil celotno življenje Vrhnike, ki je bila že narodno prebujena, kulturno in gospodarsko delavna in napredna, V okviru te dobe je pisatelj zbral še druga bolj ali manj pomembna zgodovinska dojsLvfi, ki dajejo knjigi širino in polnost. Naj lepše so podane podobe vrhniških ljudi, iti so plastične, žive, vendar nekoliko preveč idealizirune Pisatelj se vas čas hudomušno posmehuje, zato je V knjigi dosti posrečenega humorja, šibkost knjige pa je v tem, da se vso prelepo razvija, da jti opisovanje preveč raztegnjeno in starinsko. Piše v slogu sLunh realistov. kakor bi tedaj pisal kak Janez Mencinger, kar daje zgodbi duha časa, istočasno pa Ludt moti.
Drugi Maroltov roman je flo/sivO. žeaitav in smrt Ludvika Kavšku (1967). V njem je opisal navadnega S ta venca naših dni, dvanajstega otroka skromnega kmeta; v revščini in pomanjkanju je dovršil ljubljan sko gimnazijo j n dunajsko univerzo, prežive] kut v tizar prvo svetavno vojno Ler postiti profesor prirodopi sa v kruju O blizu Ljubljene Poročil se je z, učiteljico Eriko, in ker n is La imela otrok, sta posvojila siroto
Majdo. Pred kuncem zadnje vojne sta odšla v Italije, preživela različna taborišča, v Rimu poročila Majdo
Z odvetnikom Čiri lem, nato se z us tu Urni prepeljala V
Argentino. V Buenos Airesu sta se vživtjala v pove razmere, Kavšek je bil sprva nočni čuvaj, nato delavec v mizarski delavnici, nazadnje je postal oskrbnik velikega, židovskega posestva v hribovitih Buril očali. Ko je .šel v planine po planike, je pade) in se ubil.
Kavšek jo tipičen Slovenec: delaven, vesten, zanesljiv, veren, srčno dober mož in ačs. skromen in priju-lon družabnik. Preživo! ie težka dijaška Leta, dve volni, tujo zasedbo, begunstvo, tod a nikoli n: obupal ali se pritoževal, vse težave je znal premagati z notranjo morju, življenjskim optimizmom in delavnostjo V veliko oporo mu je bila žena Erika, ki ga je ruzumeiu ter ga hnaz besede spremljala na vsej življenjski poti, čeprav je bil od nje starejši in ni bil junak ženskih sani.
Ob Kavškava je postavil pisateb vrsto živih ljudi, kot SO starši obeh, starinski hribovski župnik, vreden vrstnik Cankarjevih zakotnih duhovnikov, geolog AC j j. ki dvori Kriki, Majda in Ciril različni vojaki iz obeh vojn, v Italiji slovenski in italijanski ljudje, a™ riške miss po taboriščih, v Argentini pa z!as(i_ frizer, apuLukur, bivši narodni poslanec, dr. Urh in Čeh Ja-novšek. Ob ljudeh so izrisani tudi kraji in razmere, v- katerih so sc gibali.
Skoraj polovica km igo )c Marolt posvetil novi domovini Argentini, kjer je bilo treba začeti vse Ek raja, od jezika dn stanovanja In službe. Tu Je Kavšek tru-giČflO-£9TiljLV, ko se rngra kot učenjak ubadati z ročnim delom, naravnost pretresljivo pa je opisa n s njegova nesreča m pačašno umiranju. Tu del knjige je novost za slovensko pripovedništvo, ker je pisatelj to življenje zajej z ust rim jiouiuhom zu stvarnost J n ker gn ie podal zelo realistično, Pokazal je tudi, kako ho nekateri hitro a h upali nad slovanstvom, na kar kaže zodnli Cirilov i^azgovor s Kavškom; »S slovenščino v bej deželi nikamor naprej nu prideš.. . Z domačini se moremo raztovarjati pač Je v jeziku domačinov... In čemu nejj bodočega sina mučim šo z umirajočo slovenščino; toliko bi mu koristila, kot je vam grščina ali meni latinščina.'
Marolt pripoveduje preprosto, naravno, nazorna ia realistično, na način, ki sc ga nekoč uporabljali, vendar pa ne dolgočasno. Dogodke niza drugega, ub drugega kakor jagode pri rožnem vencu, brez napetosti, presenečenj, pričakovanj uli večjih psiholoških poglobitev. Življenje se pisatelju kar sam n izlivu izprjd peresa, včasih so pri posameznih dogodkih ustavi nekoliko dalj, drugič manj. zato posamezna pugluvju- irt obdobja niso enakomerno porazdeljena Tri poglavja (tkt Strani I je posvetil avtor rojstvu in ženLLvi, v&S ostali del knjige (212 stranE) pripravljanju na smrt, ■0 čemer pravi v ge-riu; »Na srečno smrt pa su deber kristjan pripravlja zelo dolgo: če že ne od rojstva, pa vsaj od ženitve napne j. -
Naj večja odlika dela je v tem, da je vse pri povedli vanjo podano v veselant, včasih prav humorističnem tonu. Marolt se zna na različne načine smejati, nedolžno in naivno, u tudi hudomušno in Ironično.
Marolt je napisal tudi več krajših povesti za argon tinsko revije in zbornike: Prvi letnik (Mcddobjc, II ), fi H k kunrio irabnfto Izbarnik Dnevi smrtnikovi in druge.
RUDA JURČEC
Dama je- iz Ormož», Kjer se je rodi) 19DG. Gimnazijo j h študira! v L|uLiljani in Mariboru, Politično vi sako šolo v Parizu, kjer je diplomira.! i&Si, Prepotoval je 5karo vsa Evmpo tar' št raznariil a tedanjimi vodilnimi politiki. Leta lt)34 ¡e stopil v uredništvo Slov e n-crc. med vojno je napredoval za giavnaga uradnika. Leta dni po vstopu v uredništvo Slovenca je posta) ljubljanski dopisnik francoske časnikarske agencije Ho var in preko nje angleške Reuter, naslednje leto pa ravnatelj ljubljanske podružnice uradne jugoslovanske agencije Avale. Od maja 1045 do oktobra 1347 je živel v Rimu, nato se je preselil v Argentino.
Pišu ti je začel že v drugi gimnaziji v Marijani šču v zavodsko glasila Plameit, ki ga je urejal .sedanji ljubljanski nadškof dr. Joža Pogačnik; bil je član ii teramega krožka, ki ga ie vodil pisatelj Marte Velikonja, sestavljali pa so ga: Joža Pogačnik, Bogomir Magajna, Ruda Jurčec, Gregor Mali in drugi. Leta 1932 je z Mirkom Javornikom urejal Gevecto o sodobnih. vprašanjih in čez leta dni ostal njen edini urednik. Začel je sodelovati tudi v Sodobnosti, Modri ptici, z Javornikom pa šta prevzela uredništva Hra-movih zapiskov. Leta 1033 st> vzbujali zanimanje njegovi eseji Fofitifta v vinjetah. (Modru. pLica), v katerih Je prvi v slovenski literaturi začel pisati o politiki na literaren način Po lastni izjavi ju batd bravccm povedati, kar ie v politiki pretresalo tudi Človekov nptrar.ji svet in ne samo Iglo na tehtnici svetovnega dogajanja. Sad te dobe je knjiga Kreft, monografija a Janezu Evangelist,u Kreku, napisana na prijeten esejističen način (10351.
V Argentini se je Jurčec hitra povzpel med vodil ne slovenske kulturne ir pol ¡Učne delavce in pisata Ije v Buenos Airesu. Pomagal je ustanoviti časopis Svobodna SioverHjfl idec 1047] in urejal predvsem oddelek za zunanja politiko (de maju 1053). izdelal je načrt za založbe Svobodna Slovenija in njen kole dar Leta 1950 so ustanovili revijo Kradlo fe in .Jurčec je bi) v uradniškimi odboru. Leta 1354 so ga na ustanovnem občnem zboru izvolili sa predsednika Slovanska kulturna akcija in na Lam mestu Je ostal do 19B9. Prav tako je bil sourednik njene revije .Wezi-tlobje (od 1054 da i960).
v Meddabje je ves čas pisal duhovite, razgledane in pronicljive eseje Črftu, besede, misli o najrazličnejših vprašanjih sodobnega življenja S političnimi, zgodovinskimi in kulturnimi eseji pa sodeluje v vseh mogočih časopisih in zbornikih. Vzporedno |b zaAel gojiti tudi čislo leposlovje m sama v Meddabju so iz Sle naslednje njegove novele; Vuzmenice in Delajil a prve podobe? (II. Jetnik; V uz menite so ponatisnili Ludl v zborniku Dnevi smrtnikov, 1900). Vlak v flo-riioče tl V. h Cnrniera rte Pninjjčure.s (V.i, 339D (Vi.) Sodba pred prelatom, in Repuicm in ne iVlIJ.l, Past-ecriplurji in jtiorciihno Vozguez (IX.) j PoSEiCripEiim ii. (X).
Leta 1357 je izšel pri SKA Jurrecnv rnman Ljubljanski triptih, ki je sestavljen iz treh delov: /godba Simone Pavlinove, Podoba Helene V e rani k o ve in Proces Janeza Pavlina. Zunanje zgodbe je malo, ker je vse poduhovljeno: septembra J047 se v Ljubljani na pragu šentflorijanskR cerkve — kakor kažt — zastrupi Simona, žena skrivnostnega, nesrečnega Janeza, Pavlina, uglednega moža. Vzrok bi bil verjeten Janez je že med pripravljanjem revolucije hodil a Helena Vernikovo, h kaLeri ga je pahnila usoda na Veliko noč 1042. ko je ho La la s skupino drugih zarotnikov napravili v ljubljanski stolnici h Je n tal. na škofa. it ga fli mogla, ter se je rešil» r. bnžj ernpn i m obhajilom in t. Janezovo nehoteno zaslombo Ob Simoninem truplu se v skladnih pobliskih razkrije vse nekdanje in tedanja notranje in zunanja življenje Janeta, iJim-nne in Helene, njihova nemoč, ncbugljcnošt in krivda, ¿vemo, da je Simono zastrupila Helena, toda preprosti in vsevidni pater Robert prepreči razdor med Janezom in Heleno in obrne njune misli v onostranstvo. Lučo, njun nekdanji sodelavec in sedanji
policijski oblastnik, attpre nekaj ndvečnia ljudi, med njimi tudi Janeza in Heleno V ječi se oba notranje umirita in se. ne da bi vedela drug za drugega, obhajata v sali s polovice hostije, ki jo ie spravil v za pur pater Robert v pokrovčku stekleničke, v kateri je bii strup zn. Simono. Zdaj vastu. da se bosta še danes za vselej znašla v tiste m svetu. Ki je rti res njun in v katerega ¡e pred njima odšla kimona
Vsebina je popolnoma nova za slovensko literatu ra, poleg tega je predaha) e na z neverjetna globinsko p-stbologijci, v kateri posLulaLa zaves L in podzavest eno. Mirko Javornik je o romanu zapisni, da vsebina mi pripovedovana zaporedno, temveč v iskrah, ki jih budijo notranji in zunanji dogodki in ki od njih udarjajo žarki na vse strani, osvetljujoč nova dejstva, nove resnice m nova spoznanja. Vse ie zavito v čar svojevrstne poezija stvari, svetlob, krajev, razpoloženj, zbliževanj in oddaljevanj v prosLoru, času In srcih. Je poezija. je vera. sem pa tja prehajajoča v mistiko; vse je resničnost in simbolika hkrati — in v vsem je vedno središče človek, uklenjen v nebogljenost in neizogibnost svoje težnje po neznanem, ne-prijeniljivem. velikem in veCnem. Navzlic premajhni jasnosti in dodelanosti tretje podobe je LjuhJjunaki triptih presenetljivo in neprimerljivo novo. moderno in dognano dalo današnje slovenske hn;¡tevnosfi več kakor velik riogndek v njej, prej bi mu rekel mejnik. ■ (Glas SKA, V,. 101 Z* Tinetu Debeljaka pa je - resnični gotski oltar s tremi duhovnimi podobami <■ (p vi tak knjige).
Delo je po načinu pri povedo vanja od d»Ječ podobne potopisnemli romanu S poti Izidorja Cankarja in med naj mutnepiimj slovenskimi literarnimi stvaritvami leta ifliiï.
Osrednje Jiirdeenvo dele pa sa spomini, ki izhaja jo pod naslovom Skazi ¿liči in sencu. Doslej SO izšlo tri knjige: Prvi del (19H-J929), leta iDfii (JfiD str.), Drugi del (1929 1955), leta 10$4 (500 str, J, Tretji del ( 1035-1041). leta 1909 (41S str). V načrtu sta .še dva dela iti bosta segala do leta L958.
To delo se loči od vseh naših dosedanjih knjig sporni no v. AvLor v njem odkriva svoj razvoj in ga orga-Tiično povezuje Z utripom krajev, celotne Slovenijo iil Jugoslavije, v drugem delu tudi Franciji!, zlasti Pariza. Jurčec živo in plastično portretira vrsto nasto pajočih oseb, poustvarja duha dobe, ustanov in gi banj vseh nazorov, istočasno pa z zgodovinsko natančnostjo m zanesljivostjo prikazuje dogodke doma in po svetu. Piša duhovito, zanimivo, napeto, dostikrat h um pri stično, dogajanje prekinja Z lirični ir. i vložki, razmišljanj i in filozofiranjem, v slogu najboljših Iran troskih političnih piscev Vse dogajanje padaj a skozi lastno doživljanje, zato ie redko navaja tuje vina, največkrat, če jih popravlja, ah dopolnjuje Knjige se berejo kat roman, vendar sn več, ker sa edinstveno de lo, ki razkriva vzroke, kateri so pripeljali do clanaš njih razmer v svetu. Jurčec je v spominih pisatelj in intalsiktualec, zna izbrati prav tisto, km- )e bistveno in važno. Knjiga sa dokument in umetnina.
V rokopisu je še roman Marcelino Viiztiuez, ki je dobil Velikonjavo literarno nagrado SKA l&ET
VLADIMIR VAUHNIK
Rodil se je 1090 v Svetinjah pri Ormožu, dovršil štiri razrede klasične gimnazije v Mariboru, stapil v kudtiLnico, zatem v vojno akademij« Ther&fii&miai v Dunajskem Novem mestu. Kot poročnik je moral predčasna na bojišče v prvi svetovni vojni, lata 1010 jb prevzel vodstvo slovenskega 17, polka np tirolakum bojišču po razsulu avstrijske vojske, zato je prišel v italijansko ujetništva. Od tu je pobegnil in .se udeležil bojev za Koroška. Po vojni Je dovršil v Beogradu višjo vojaško in ge na ra iš ta Luki vojaško Šolo. izpopolnil pa se je še v francoski vojni ukadumijl v St. Cyru. Kot načelnik štaba divizijo sli »rmijs? jss bil v Novem Sadu, Skopi j II in Sarajevu, nato sedem let ravnatelj pouka v jugoslovanskem generaLnem štabu.
Leta 1337 je Vauhnik odšel za- vojaškega atašeja v Berlin in tu Je razvil vse svoje sposobnosti. Spoznal
¡e novo nemško tak ti k p in bi [¡¡kavi ti način boj e vanj a, s svojimi zvezami je prišel do tajnih na maki h načrtov tor jih sproti pošiljal v Beograd. Za napad na Jugoslavijo ja svoje predstojnike obvestil dva dni prej n čemer poniča ftfef nemške obveščevalne službe Walter Schellenberg v svojih MamnirHU, 1950), zaLo SO ga po napadu na Jugoslavijo za. štiri mesni.-« zaprli. Odšel je na Hrvaško, nato v Ljubljano, kjer je organiziral za zaveznike obveščevalno službo, ki je štela v naj večjem razmahu GO članov. Ku so delovanje Nemci. -odkrili, je junija \94i pobegnil v Švico. Tu je ostal do 1047, ko se je preselil v Buenos Aires in tukaj leta iS5n umri ¡njegove zemske ostanke sp pozneje prepeljali v rodbinsko grobnico v Slovenskih goricah!.
Vauhnik ja bil zelo plodovit pisatelj, ¿e pred vojno je napisal več vojaških razprav za jugoslovanske strokovne liste Pod psevdonim uiti Marko Strelec je se stavil tudi učno knjigo za strelske družine s 300 stran-
mi in mnogimi i Ju st raci jam j. Vtič razprav pol i Ličn.C-vojaške vsebine je izdal tudi v Argentini, toda osreri nje Vauhnikovo delo je knjiga Nevidna fronta. Spomini. Izšla jo pri založbi Svobodna Slovenija v Bue nos Airesu 19(55. na <¡45 straneh. Spomini sega j o od pomladi leta 1939, ko je bil vojaški atAšS v EGriirt.il, do konca zadnje vojne Tu ne gre samo za osebna doživel.j a, Vauhtlllt podaja. S svojim vnanjem, 5 posoli nostjo in pronicljivostjo ves vojni potek, politični po ležaj v različnih deželah, ozadja raznih akcij in po tez, svoje mnenje o dogodkih, oznake nemških poli-Lilcov in vojaških voditeljev, jugoslovanske razmere pred vojno, skratka, celotno pod o ho tedanje Evrope. Dalo je na strokovni višini, a napisano tudi z vso ¡i l tiramo spretnost jo, zato se bere kot napet roman, Vauhnika ja v knjigi predstavil dr Frido Pogačnik Knjiga je tudi ilustrirana.
IPrihodajič naprej)
TRI KNJIGE LJUBLJANSKE UNIVERZE
KNJIGE I rsa REVIJE
Dne 17. julija 1019 le začasno na rodno predsta v nisi v d v Beogradu sprejelo zakon u ustanovitvi ljub Ijamske univerza irt tako je lan! slavila 50-letnico delovanja. Zu to priliko je izdala tri debele knjige v velikem formatu in v njih prikazal ¿i svoje dosedanje delovanje.
Prva knjiga ima naslov: Joža Kokole: BIOGRAFIJA DOKTORSKIH DISERTACIJ. V njej so po fakultetah in strokah navedeni vsi, ki so na ljubljanski univerzi v petdesetih letih doktorirali; med podatki SO njihova imena, naslov doktorske disertacije, morebitni natis, druge če pa kraj, kjer jts rokopis shranjen. Skupaj je dok tori ralo l 139 kandidatov.
V drugi knjigi so BIOGRAFIJE IH BiBLIOGHAFIJE UNIVERZITETNIH UČITELJEV Tlj so navedeni vsi univerzitetni profesorji z življenjepisi in seznamom njihovih znanstven ih del
Tretja knjiga ima naslov PETO E BET LET SLOVENSKE UNIVERZE V LJUBLJANI M1MM8, Obsega H61 strani in v njej je zajeta predvsem zgodovina Zgodovimr dr Fran Zvvitter je v doigi razpravi Višje šolstvo na Sicrvenskem do leta U)I8 z znanstveno natančnost j n obdelal višje šolstvo Od .srednjega veka dalje. Začel je pri stolnih šolah pri sedežih škofij, pri mirne-st.fLn.sk t h, župnijskih in mestnih šalah in sc ustavil pri protestantski stanovski šoli v Ljubljani. Toda vse te so bile ¿urno osnovne ali srednje šole, višje šolstvo so us Lanovi ii še-
le jezuiti, ki £0 prišli v Ljubljano 1597, v Gorico 1615 in v Trst 1610 V nasprotju z nekaterimi drugimi zatiska vavci Jo dr. Zwitter mnenja, da jtfzuiLsko šole še niso bile prst ve univerze, sploh, pa še niso raziskani vsi viri. Prava višja šola je bilu šele visoka šola francoske Ilirije v Ljubljani. Dalje je Zwitter prikazal borbo za glovensko univerzo, ki se je z v» silo začela leta L6Ö6 in -do prve svetovne vejile ni več prenehala*.
Zwitterjeva, razprava ni golo naštevanje zgodovinskih dejstev, ampak je širok rsczgJed v vso evropsko Šolsko problem a tiku, suj Stalno razlaga, kakšne Suit kq bile v posameznih dobah drugod, vedno pa zajema celotno slo vensko ozemlje.
Dr. Metod Mikuž ja prispeval Grozita d za zgodovino unive rw v letih	V njej je najprej
na podlagi zapiskov univerzitetne ga sveta In univerzitetne uprava prikazal, kako je prišlo do ustanovitve univerze, kako so pripravljali učne načrte in iskali prve profesorje, ki so se usposobili na tujih univerzah. Nato spremlja leto za letom njeno delovanje, njeno razvijanje, a tudi njene borbe, saj je večkrat grozilo, da bo Beograd zaprl to ali ono fakulteto
Dr. Bogo Grafenauer nadaljuje v razpravi Življenje univerze od JU45 de ¡969 n|enö pot v zadnjem obdobja. ki tudi ni bila lahka
Trije članki so posvečeni študen tom: dr. Slavko Klemenčiči 3ta-denisfeo pihanji od ustanovitve univerze do druge svetovne vojne,
Ana Benedetič Študenti v oorod-noosvobodttaem doju ter Peter Vodopivec in Franci Pivec: O šta-rtetttjfcefn organiziranju, po drugi jvefovtil Vpjni- Vsi trije prikazujejo razna dijaška društva, njihove časopise, kulturno in politično delovanje in vse, kar so v petdesetih letih Študentje v Ljubljani delali, zahtevali itd.
Drugi del knjiga obširno 1'hlzlagil petdesetletno življenja po posameznih fakultetah, ki fih je danes de-reL. Sladita Se opisa Narodne in univerzitetne knjižnice Ler Central ne tehniške knližnice.
V tretjem delu knjige so seznami rektorjev, prorektorjev- in pred sodnikov univerzitetnega sveta, de kanov, prodekanov in predsednikov fakultetnih svetov ter častnih doktorjev, Na koncu jo osem prilog različnih statističnih podatkov. Uvodno besedo v začetku in spremno besedo na koncu ja napisni rektor prof- dr. Roman Muditi.
Vse Lri knjige dostojno predstavljajo in proslavljajo ljubljanska liri iverzo nb njeni petdesetletnici.
Martin- Jevnikar
KNJIGE GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE
Mohorjeva družba v Gorici nam je, kot je že ustaljena navada, poskrbela dragoceno knjižita darilo, ki letos obsega Koledar In še druge tri knjige, od katerih je dve izdala dražba sama, tretjo pa mladinska revija Ognjišče iz Kopra.
Koledar |e kot vsako leto zani m iv in pester ter prinaša članke iz najrazličnejših področij nemogoče je navesti vse prispevke, ker bi
tako naštevanje prešlo okvir ta kratke beležki:. -Omenima nuj le, dii sedel ujejo v njem avtorji iv Tr-
sta in Gorice kakor tudi iz matične Slovenije in zdomstva. To j« vsekakor vzpodbudno in želeti je, da bi sc takšno pretakanje misli v smislu enotnosti slovenskega, prostora še nadnl|evaIo.
Kni ige, priložene koledarlu, pa so sledeče: roman Zore Fiščaiic Andnejftn, ki je gotovo najobširnej-Si tekst, kar jih je izšlo zadnja leta v zamejstvu Romun zasluži obširnejšo oceno, z.ftto bomo o njena poročali v eni prihodnjih Številk. Delo obravnava nedavni) preteklost primorskega ljudstvu,.
Skriti vir je naslednja knjiga, ki fo je izdala goriška Mohorjeva družba. Delo je napisal slovaški pisatelj Ludo Zutack. prevedel pa Marijan Brecelj. Pripoveduje nam o življenju rezbarskega pomočnika na Slovaškem ob koncu srednjega veka.
Omenimo naj še tretje knjigo, to je pretresljiv življenjepis o poljskem redovniku in misijonarju patru. Kolbeju, ki ga f« napisala Marija Winnwska. j n je izšel v žepni knjižnici Ognjišča. Patra K.Čibeju. so a m urili nacisLi v Aaschwitzu, v smrt pu je šel prostovoljno namesto nekega družinskega očeta.
JADRANSKI KOLEDAR
Jadranski koledar za leto 1970 ki ga je Izdalo Založništvo tržaškega tiska, prinaša tudi letos precej zanimivega gradiva, ki so ga prispevali razni avtorji iz zamejstva In iz domovine. V tem zapisu le bežno omenimo dragocen pregled slovenskega tiska v Italiji, ki sta ga pripravila Marjan Pertot in Tončka Kolerič, ter običajno prav tako dragoceno Dokumentacijo na koncu knjige.
Koledarju ko priložene naslednje knjige Prešernova družbe in Mladinske knjiga iz Ljubljane:
Otroška kriminalna povest Smi-ljnilfl Rozmanu Luv za ukradenimi milijoni: vzgojna in poučna knjiga za mladina Po domovih naših pisateljev, ki jo jc napisa! Blanko Kotnik; pustolovski roman E. Travna Zaklad Sterrti JU udre in še dve knjigi strokovno vsebine: nekoliko šibka in neizrazita, kar zadeva bližnjo zgodovino pa celo neobjektivna, Zijoilovina siovenskepa naroda izpod peresa Branka Božiča ¡n knjiga Da bi ostali mladi in zdrav i dr. Karin. Šumenj aka.
Oba koledarja sta lep dokaz živipenjsite moči in kulturne tradicije v zajncjsLvu, saj gotovo ni slovenske druži n n v Italiji, v katero ne bi zašel vsili eden od obeh tu izdanih koledarjev,
TRINKOV KOLEDAR
V samozaložbi je prof. Rado Bednarik iz Gorita izdal koledar žepnega formata, ki ¡e namenjen Slovencem v Beneški Sloveniji, vendar pa j« knjižica zaradi d bi
PREDA VANJA O PROBLEMIH SLOVENSKE SODOBNE KULTURE
Slovensko katoliško akademsko društvo (SKAD) iz Gorice že več lot prireja cikluse predavanj o naših kulturnih problemih. Pred dvema letoma so gn riški akad« milil pripravili predavanja iz našo pol pretekle oz. sodobne zgodovine; lansko leto so znani slove Piki pm fesorji in kritiki iz Slovenije predavali o naši ljudski nabožni uraet-
licfl gradiva O Beneški Sloveniji i ji njenih ljudeh zanimiv s tudi za rm$. Skoda, da izdajanja koledarja ne prevzame kaka ustanova ali časopis, (Matajur, Dom). To bi namreč bilo koledarju gotovo v ko rist. kcj’ bi se lahko izboljšal tako oblikovno kakor tudi vsebinsko. Tak koL je. Koledar ne more zadovoljili ne preprostega bralca nc intelektualen. Ta nelzravnanost jc osnovna hiba to pomembne in prepotrebne publikacijo.
M, M,
nosti. Tema letošnjega ciklusa p« je: Sodobni problemi slovenske kul tune.
Tovrstna predavanja so precej drzna, kaili obravnavani pnjiibmi so nam časovno blizu, obenem pa tako zanimivi in aktualni, da j ti prav, če jih globlje spozna ml). Poleg tega je poznavanj« noša kulturne sodobnosti za nas zamejce danes bolj aktualno in poreče kol kdaj prej. Današnji življenjski pogoji nam nudijo sicer vedno VCČ udobja in razmaha, vendar pa se v nas zajedajo posledico Lčbtiološke-
ga razvoja. Zn tih je? nujnci, di* se ieafj naj e? »klenemu naših sedanjih kulturnih Vrednot,
V ta- namen je 5KAD pripravil predavanja, ki bodo zajela v celoti našo sodobno kulturno problematiko: literaturo, glasbo, filozofijo oziroma teologijo in druga vprašanja znanosti.
O temi '¿’odobiii pogledi ati slovensko pravljico- ie predaval dr. Miifeo Mb ričetov iz Ljubljane, znani raziskovalec slovenske folklore, ki je vse svoje bosa to delo posvetil naši etnografiji. Njegova izvajanja so bila zanimiva in so zadovoljila številno občinstvo, med ka te rim smo opazili precej študirajoče mladine
Drugi kulturni večer je bil v četrtek, 11. decembra ísetü. Bil je posvečen slovenski sodobni prozi. Fi satelj Pavie Zidar je prebral svoje zadnje še neobjavljeno delo -Pt>-íiiiis ¡pre- — kratek roman o človekovi eksistencialni perspektivi. Delo jo napisano v obliki razgovo ra med pisateljem in nemškim znanstvenikom in obravnava vpra šartje človeškega bivanja v razponu med svetom in Bogom. Predavanje je vzbudilo precejšnje za ni
m un j e med številnim občinstvom, zlasti zaradi argumenta in pa zaradi izrazitega -doga Pavleti Zi danit, ki velja dunas za najboljšega J n naj pl od ovite j šega glovanake-
Eti pisatelja. Živahna jo bila tudi debata, v katero je posegel zlasti prof. Alojz Rebula, ki Je z Zidur jem eden izmed naj izrazi Lej S Ih ustvarjalcev slovensko sodobno proze.
Tretji predavatelj letošnjega ciklusa, ¡e bi! profesor in dramatik Jofip Tavčar iz Trsta, ki je govo ril o sedočdi slovenski rlrama-tifei. Najprej je predavatelj orisal razvoj in nakazal glavne Leme naše drame od Cankarja do druge svetovne vojne. S podrobnejšim razčlenjevanjem je prof. Tavčar začel po letu 11115 in je v zelo zgoščeni obliki prikazal razvoj in glavne probleme, is katerih črpa sodobna dramatika To so moderni problemi. a obenem večni; v dokaz sc nam zlasti dela Dominika Smo Leta in Primoža Kozaka Predavanja se je ude ležilo slasti precej mladine, ki je aktivno sodelovala prt živahni debati.
Ciklus predavanj hr ho OHdfdje-val v naslednjih mesecih in bo sa-,el še slovensko sodo h no gl h s bo, liriko, likovno umsLnosl, fiim ¡n ii-iozofijo. Upamo, da bo letošnji ciklus. kot smo si ga zamislili, ustrezno odgovarjal zahtevam današnjega kulturnika. Obenem pa naj bi pokazal pot k utrjevanju narodne zavesti in ljubezni do naših naj višjih vrednnt.
E. V.
GLEDALIŠČE
PRVE TRI PREMIERE SC
Nekje je bilo že rečeno, da ¡e šlo naš« gledališče v primerjavi s pre tek J im i jeti letos v drugo skraj n nat, kak»r bi hotelo reči; »No, vam je zdaj zadostil1 Ste se nasitili do [natega, ljudskega gledališča?*
Misel je hudomušna kajti zdaj srno z domačimi deli za letošnji1 sezono menda opravili. Gotovo pa je organizacija zalo slaba. 2« res, da. j« baje ud Sila težav in čuda tehničnih zaprek. Vendar se zdi zares čudno, da ni mogoče pripraviti pred-sLavc tujega dela, domače pa. Sezona bi bila namreč vse drugače pestra, £c bi bile slovenske ljudsko Igro porazdeljene mod predstave tujih pisateljev. Tako smo do zdaj gledali v Kulturnem do mit Levstik-Ma h ničevega »Martina Kr pana*. Stokov» -Moč uniforme*, gostovanje Celjanov t. - Desetim hratnm*, predstavo dijakov liceja s Cankarjevim »KrHljem na H Rte j novi* in Finžgarjev» »Našo kri*.
Čeprav So bila vsa dela, id jih je pripravilo SG skrbno naštudira na, je pa. enoličnost vendarle zelo moti lit. Uprava bi tedaj moraln vse storiti, da bi program popestrila z menjavo de!..
—č
Fevci .Združenih cerkvenih zborov izvajajo v eerhvi 3v. Aniona JVn-viifjo ftoncer! sínrih boiičnič pesmi. Kotil dr Zorko Marej. Pove iiiv« Miro Ogelt. fft. /itn. 1PT0).

TRŽAŠKI KULTURNI KOLEDARČEK
S, decembru,-
V	PD v Skednju gostuje dramska skupina gpD Tabor 7. Opčin 5 komedijo ‘Vdova Rnšlinka«.
V	S-K Večer slovenske televizija, posvečen 8&-letnici rojstvp, Franceta Bevna,
SPZ priredi Srečanje s slov HTV, k j je predvajala, ti E me z mladinsko in otroško tematiko.
SPD Tabor priredi Razstavo alov knjig in plošč.
S. deisnibra.-
V	prožku Finko Tomažič predava prof. Roman Albrecht iz Ljubljane o temi Slovenija in Jugoslavija.
ž, in S. decembra:
Mik lavže vanja. po mnogih otroških vrtcih in po društvih- SPD Igo Gruden v Nabrežini. PD Slavko Škamperle, v Marijinem domu v Rojanu, v Finžgarjev?m domu na Opčinah idvakrat mladinska pred stava s petjem), v dvorani šolskih sester v Borštu, v prostorih PD [vati Cankar iKastal, v PD Prosek KontoveL, v PD Slavec fticmanje, v župnijski dvorani v Sv Križu, v Slov kulturnem klubu in še kje.
(i. decembra:
SG ponovi veseloigro Jnke Štoke, "Moč uniforme«.
PD Prosek - Koti covel priredi koncert s podelitvijo Gallusovih odličij.
7.	decembra.
Koncert prof. H. Berganta ¡2 Nove Gorico in dom. pevskega zbora ob blagoslovitvi novih orgel v Borštu.
SG ponovi »Mnč uniforme« it. decembra,-
SG ponovi ‘Moč uniforme«
V	svetoLvsrn.skem. Marijinem do mu koncert pevskega zbora Jaco hus Gallus.
9. decembra,-
V	SK srečanje z narečno pesnico Marijo Mijotovo in pesnikom Miroslavom Košuto.
Ji. decembru:
Svečanost ob odkritju Goršetove ga Prešernovega kipa na Znanstvenem liceju, ki je bil poimenovan po pesniku Prešernu.
12. decembra:
PD Ivan Cankar priredi Spominski vetar ob JOb-letnlci smrti Simona Jenku.
(5, ciecembrinju bile j nu akademija ob 80-latnici ustanovitve in iG-laLrtici obnovitve delovanje Glasbene Malice v Trstu. Sode(ujBji): orkester akademije za glasbi) jf. Ljubljane, solista Žarko Hrvatič in Aleksander Vodopivec, mladinski pev.ski zbor s Tržaškega, dirigenta Oskar Kjuder in Boris Švara
V	Slovenskem kulturnem klubu filmski večer
14. decembra,-
SG porovi »Moč uniforme*, v Mariiinem domu v Rojanu pre dava n ¡e misijonske zdravnice A-gties žužek
18. decembra,-
V	SK predavanje prof. Go ¡miru Budala: "Nova pota sodobne geo grafike znanosti«.
11). decembra:
V	PD Slavko Škamperle predavanje pral. Franceta f-labeja "Po švicarskih jamah in gorah«.
lit decembra,-
V	PIJ Ivan Cankar predava Mario Magajna o tržaški okolici.
SPD priredi v Gregorčičev i dvorani filmski večer (poletna smučarska šola in smučarske pokrajine.
20.	decembra:
V	SKK Božični večer s tržaškimi literati: AJ Rebula, V. Heličit, Fr. Jeza, Bruna Fertot, 'Aora Tavčar.
Odprtje ras ta ve- ak. slikarja Lojzeta Spacala v devinska m »PAp prodO’.
V	orga nizati ji Kasta gostovanje ah. pevskega zbora pri morskih študentov Vinko Vodopivec iz Ljubljane, na katerem sodelujeta polog pevcev pesnih Ivan Minatti in Jože Šmit.
21.	decembra,-
Znanstveni in klasični licej France Prešeren nastopi v Kulturnem domu: Pozdrav dijak ir: j a, pevski nastop licejskega mešam -.:i po skesa zbora ped vodstvom prof. Humberta Msunola, predstava Can karjeve drame ‘Kralj na Betajnovi- pod vodstvom pruf. Jožeta Peterlina.
2S. decembra:
5G priredi gostovanja v Kulturnem domu: Pesem in beseda Lž Nu-diškili dolin: pevski zbur Rečan tdir. Rimu Markič), m. zbor Idar-ja. Idir. A. Birtič), žen., raoš. duet, otroci z recitacijami Ln peljem.
28. decembra:
V	Finžgarje vem domu na Opčinah božična prireditev s sodulovanju m Marije Mi jot in Josipa Kravosa.
Ponovitev burke »Moč uniforme-v Kulturnem cl n mu.
GORIŠKI
KULTURNI KOLEDARČEK
5. in. e. decembru,-Miklavževanie v Katoliškem domu, v Gabri a-h, v ftteverjanu, Doberdobu, Fevmi, Štandrežu
8.	decembra-.
V	Katoliškem domu akademija na čast Brezmadežne.
9.	decembra:
V	kiubu Simon Gregorčič luči tal Eoriških srednješolcev z naslovom:
‘Mrjc mi v ječi srce uhogu*. Odprtje razstave Demetrija Ceja.
14. decembra:
SKPD »F. B. Sedej« ponovi v Katoliškem domu v Gorici - Desetega brata-.
18. decembra,-
V klubu S Gregorčič predavanje dr. Karla šiškoviča o južnotirol skem paketu.
GOSTOVANJE IDRIJSKEGA GLEDALIŠČA
V soboto, 24. ¡an. zvečer. Je gostovalo v openskem Prosvetnem domu Idrijsko amatersko gledali* Sču s Sartrovo dramo »Nepokopani mrtveci».
Gledavd so goste prisrčno pozdravili in jih sprejeli z velikimi simpatijami.
Draga. Ahačič, ki ju delo režirala ni iskala velikih poudarkov v predstavi Le k ruki usodnosti. Dejanje samo je tako zelo dramatično L n konflikt teko želu nei z prosen, da bL močnejši poudarek morda res tu pa Lam motil. Zato je re ±ija skušala postaviLi pred gleduv-ra nekaj, kar je kot spomin, kot pripoved. Morda bi kazalo kljub tej zamisli v določenih trenutkih, ko nastopajo tako zelo odločilni momenti, poudariti trenutek stiske ali obrat v odločitvi. Res da so u jetniki tu ¡m tam apatični, toda ob tem odpora in odločitvah, k ti na primer zadavijo tovariša, je morda ta a mrl preveč simbolično nakazana. Podobno skok s ki jz i okop in podobno. Taki dramatični trenatki hi mogli učinkovati še silneje
Vendar je treba reči o Celotni edrjki podobi, da je naštudirana vestno in z. veliko ljubeznijo, s posluhom za strašni čas in strašne dogodke. Tudi tu bi lahko rekli, da igruvoi, ki nišo poklicni,, svoje usode bolj živijo ko L po k hem I. Morda m pr: njih toliko govorne tehniku, ni pa tudi paleti k h, manjkajo nekatere termične popoinusLl, odtehta pa Ih nadostatke pred anus L usodi. Med igravti je več zelo nadarjenih moči, nekateri prepričujejo ■L lepo barviLosljo glasa, drugi z gotovim nastopom, vsi pa s predanostjo igri In s svojim idealizmom.
Vsekakor je treba roči, da je to idrijsko gledališče več kot amatersko, sai b: pogosto morda marsikatero poklicno gledališče ne imelo igrnvca kot ju v Lej skupini
Delo je težko lil turobno, Morda bi bilo mogoče monotonost Tla nekaterih mostlh še razgibati Občinstvo pc predstavo spremljalo in sprejemalo z drhtečo mislijo in živim ¿¿mi mani e m. In ker eu igretvci tako zolo priklenili g led a v ut na oder, je tu znak njihove izrazne moči, za kar jim je s ne ha izreči priznanje.	Jože PeierUn
2fi f/oß%o ra/jo
'■Mamica, zakaj pa h vedno daš Spoda| očkova hlače, kadar likaš ta!« robec?»
fr
Dekle vpraša drugo: -Kje si preživela počitnice?''
■	Na Majorki,-
-Kje pa je to?»
»Ne vam. £em šla z avioncm,*
fr
»Kuj pa ii je, da si tako slabe volje?*
► Žena me hoče zapustiti.«
»Pa bi j g poskusil prepričati naj [is Lane.«
»Saj sem ¡o, na vse- načine: pretepaj sem jo, zmerjal, zaklenil sem Ji hrano, a nit n« pomaga. «Pri tebi ne ostanem več,* vedno ponavlja.-
*
-O prijatelj, kako hudo je, ko spomak, da sc staraš," ¡e potožila filmska zvezdnica časnikarju.
-Verjamem, gospa.» jo je tu tolažil, »vendar je še vedno, najboljše sredstvo, če hočeš doigo živeti » dr
V Rimu je policaj ustavil avtomobilista, ki ie vozil v napačno smer.
-Ime in priimek, jirosim,-
»Stanislav Svhartowizky - Xa-mardovič.»
-Kako se to napiše?».
»Napravite črtico med Scharlo-wlzky in Xamardovic,*
*
»Stanko, te je zdravnik dobro pregledal?«
"Najbrž ne.*
-Zakaj rte?»
"Prijel me ¡e samo zn roko. potem je pa gledal na svojo uro,-fr
Oh. ženka, zakaj si tako nasajen.^ vsako Jutro! Pomisli raje, da boš šla čez 17 ur spet lahko po čivat.
fr
Slavke, in Igor sta se sk regala. Igor je udaril Slavko, in, Slavka mo je klofuto brž vrnila Main Ivica je tekla k mami
"Mami, [gor in Slavka, se bos La poročila ko bosta velika.*
"Kako pa to veš?» je vprašala mama.
■	Ker se že zdaj topa La.«
»Poslušaj, kolega, kako si pa ti razlagaš, zakaj Matjaž še zdaj ne zna plavati, pa gre? vsako leto na morje?»
-Jaz mislim, da zato. ker je pri plavati ¡u treba z vsemi štirimi miga ti.-
fr
Kandidatka. je dubila vprašanje Župančičeva mladinske zbirke. Navedla jE Cicibana Sto ugank pu ji ni prišlo na misel. Profesor Ji je hotel pomagati in ii rekel: -Z glavo pubu. 5 srcem kuha .Kandidatki ga j e prekinila -Že veni: Z vlakom.*
fr
Učitelj: -No, Mihelj, povej, kdo ¡e Kolumb!«
-Ptič!«
-Kako ptič?«
-Ja. ptič, saj vedno govore o Kolumbovem jajcu.«
fr
»Mamica, ali je stric Tone čebulica?»
«Kako pridaš na teko misel?"
«Očka je rekel, da leta od cveta do cveta.»
S-POKOČ1LA UREDNIŠTVA
Prosimo naročnike oproščen ¡a za rahlo zamudo. Novi letnik zahteva vedno več priprav ir, naleti na več [IVir. V naprej bomo skušali, izha-iati redno vsak mesec tako. da bostE imeli vsako številko v rokah IS. v me.secu
SPOROČILO UPRAVE: Pošta je vrjiiin rttt LtprftvO Mladike nehat izvodov zadnje številke, ki je btia rutmGKjena. v Italijo črt. v ¿ujm*. Z ovojnic so biii strpani naslovi in tafto rte vemo, izateri rto načrt ifit revije niso prejeli Zato naprOJamo vsu prizadete naročnika, det rtom javijo, če >0. številke lanskega let niha riiso prejeii.
Driiga prOirtyu je. do poravnate naročnino. V Italiji se posinžifc ne
šega tekočega mČLiHA: Mladika c/c fj/ 701A ali pn pošfmfi nakaznic. Jz inozemstva se po-sfužiie mednarodnih poi Irtih nakaznic na naslov revije: Mladika, 34133 Trst «Irca Dčrjizetti 3/1. Kripr pa pošlje denar V ovojnicah, na/ po-žije pisma priporočeno no isti naslov.
Za vsak problem ogrevanja se obrnite na podjetje
La
COMBUSTIBILE
(LOVREČIČ ALBINf
DO MIO 38 - Industrijska cona - TEL. S20'331
Zastopstvo ameriške petrolejske družbe AMOCO za Trst
NAFTA-GASOUD-KERDZEN PREMOG-DRVA itd.
Postrežba hitra v velikih in malih količinah, cene ugodne, olajšave.
Ko se odločite za nakup, telefonirajte nam, pozanimajte se pri nas!
K. I M • Slovenski
„Motel Bled"
Lastnik Vinko LEVSTIK
ITALIJA
ROMA - Via. S Croce ki Gentsaiemmr 40 - Tel, 777-11», 75M7M Blizu zeleznifke postaje - Direktna sveju s avto trs am it, 3 Domača kuhinja - Vse sobe s prhami.
TVRDKA /1 ;	„ ,
ŸÙeAJzB
UOTANnVLJÍNA LITA um
TRST
TfiG S. GIOVANNI,! TEL. 35*010
Emajlirani štedilniki	n ;i j modernejši h
oblik na vsa uiar j v n.. Popolne npmma ii kuhinja, jedilu I ec, restavracije ii emajla, ncrja večtga (Inoi) jekla, »1c-jila itd. Električni likalniki, Mešalni za Mru.il. pralni ni roji, fr rini Ul voda, Iliadi] n Ul,	Dolom livni	predmeti umetne
obrti, od keramike (lu ljruj*nn|iJi kri-tlak. Lestenci tur m vnle n!nl|r!i-nih lu£i, k Sadilne in moderne oblike.
IfflATHKO luhko kupite
V	TRSTU:
*	v knjigami Fotliina&c a v TiTsikf kji ¡ijpimi
a v pradijaljii čiujopisov iia končni IKHtaJl (ipeiisltta tramvaja
v pil Fvovdtl v gHlciijl Tcrjpestio KA UP« VAH;
■ v prodajalni iliitvpian' tu tonibd ptiKsji nrtRroskopu I nun vaja
V	DOLINI;
*	pri iolskih sestrah.
V	GORICI;
. v KstnllMI kE^Kiiml
Ta številka je bila ifpilitrtnn Sff. januarja ¡STO.
CENA 2CO.’ LIR