“Mm TOŽILSTVO rUOBLm
CoŠIo . fg yi
oštnina platana t gotovim.	IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.	('ena	posaineini	"Sferilki	Din	1’50.
——- ———   — ——■———  ———■------------——	•<*km %'Enrffgg,  —"
TRGOVSKI LIST
Časopis asa trgovino, industrijo in obrt
Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
Leto XIV.	Telefon	št.	2552.	Ljubljana,	v	torek,	16.	junija	1931.	Telefon	št.	2552.	štev.	67.
Helncz feonfepenca vseh ju~ gcslovcvtshih gospodavshih
zbornic.
Redna letna konferenca vseh TOI zbornic v državi se je vršila letos v Velikem Bečkereku. O programu konference smo že pisali.
V soboto, dne 13. t. m. popoldne so zasedale posamezne sekcije, a v nedeljo zjutraj ob pol desetih je začelo plenarno zasedanje. Predsednik beč-kereške zbornice g. Kosta Jankovič je v daljšem govoru pozdravil številne predstavnike oblastev in zbornic. — Navzoči so bili med drugimi ban du-navske banovine g. Milan Nikolič, načelnik ministrstva trgovine in industrije g. dr. S. Krpan, ministrstva za gradbe g. inž. M. Jovanovič in zastopniki vseh zbornic. Ljubljansko zbornico TOI je zastopal generalni tajnik g. Ivan Mohorič, ki je imel na dnevnem redu tudi referat, o katerem spregovorimo spodaj.
Na predlog predsednika g. Jankoviča je bila odposlana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in pozdravni brzojavki ministrskemu predsedniku divizijskemu generalu g. Petru živko-viču ter ministru trgovine g. Juriči Demetroviču.
Po predsednikovem govoru je v daljšem govoru pozdravil konferenco g. ban Nikolič, povdarjajoč važnost dela zbornic in velik pomen letnih konferenc ter želeč vsem zunanjim delegatom prav prijetno bivanje na teritoriju dunavske banovine.
Za predsednika konference je bil izbran domačin g. Kosta Jankovič, za podpredsednika pa gg. Mirosavljevič iz Novega Sada, Nikola Stojkanovič iz Sarajeva in Dimitrijevič iz Osijeka.
O prvi točki dnevnega reda:
Potreba reorganizacije hidrotehnične službe,
je referiral g. inž. Nikola Bešlič. Njegovim izvajanjem so sledili navzoči z velikim zanimanjem.
Po končani daljši diskusiji o referatu g. inž. Bešliča je sledil referat gen. tajnika ljubljanske zbornice g. Ivana Mohoriča
o jačanju notranjega tržišča.
V zvezi s tem referatom je bil tudi koreferat zagrebške zbornice kot tretja točka dnevnega reda o vprašanju ustvarjanja nacijonalno orijenti-rane miselnosti konsumentov.
Poročilo gen. tajnika g. Ivana Mohoriča je bilo zelo obširno in polno interesantnih statističnih podatkov. Referent uvodoma analizira strukturo naše zunanje trgovine z ozirom na grupacije mednarodnega seznama blaga ter konstatira, da odpade v 1. 1930 od celokupnega uvoza 72-7°/o na gotove produkte in samo 18-5°/o m surovine in polfabrikate ter da predstavlja uvoz živi jenskih potrebščin še vedno znaten procent 8-3°/o t. j. več nego znaša naš izvoz gotovih produktov. Nasprotno pa odpade od celokupnega našega izvoza 49-6% na proizvode poljedelstva in živinoreje, 7-6% na gotove produkte in 42-8% na surovine in polizdelke. Z drugimi besedami povedano pomeni današnje stanje 1. da mi uvažamo desetkrat več gotovega blaga, kakor ga izvažamo v inozemstvo, 2. da je uvoz gotovih produktov štirikrat večji od uvoza polizdelkov in surovin in končno 3. da znaša pri našem izvozu razmerje med agrarnim in industrijskim delom 49 6 : 50-3.
Z ozirom na to vidimo, da je Jugoslavija močan dobavitelj surovin za Srednjo Evropo, katera kupuje pri nas v nepredelanem stanju kože, rude, konoplje, kemične polizdelke itd. v znatnih količinah ter jih predelju-je in jih v predelanem stanju zopet nazaj prodaja. Važna je konstatacija, da se naša država v mednarodni trgovini javlja samo z 50°/o kot agrarna, med tem ko zavzemajo ostalih 50°/o surovine za industrijo, polfabri-kati in izgotovljeni produkti. Medtem ko je torej pri izvozu doseženo ravnotežje med agrarnimi in ostalimi produkti, pa kaže struktura našega uvoza vso našo gospodarsko primitivnost. Dejstvo, da tri četrtine industrijskih predmetov, s katerimi nas še vedno zalaga inozemstvo, dovaja našo državo v odvisnost, katera bi mogla v kritičnih dneh postati fatalna za nas ter nam prav radi tega ne more biti zažcljena niti z gospodarskega, niti s kulturnega, socijal-nega ali političnega stališča. Zato je potrebno, da delamo na tem, da se uvoz gotovega blaga postopoma zmanjšuje, a istočasno povečava predelavo surovin in polfabrikatov v državi vsaj v tem obsegu, da bi bilo mogoče zadostiti potrebam domačega trga.
Referent konstatira, da smo v preteklem letu uvozili iz inozemstva razen kolonij alnega blaga še za ca. 420 milj. Din blaga za hrano in pijačo, kljub temu da bi te predmete povečini mogli proizvoditi doma, dalje da uvažamo za preko 20 milj. Din soli, skoro za 200 milj. Din tujega premoga, 71 miij. Din oljnega semena in za 195 milj. Din surovih kož.
Govornik se resno vprašuje, da-li je potrebno, da uvažamo za 26-8 milj. Din bakrene galice, kljub temu, da imamo zadostne instalacije za njeno proizvodnjo doma; da-li je potrebno, da uvažamo za 28 milj. Din ekstraktov za strojenje, kljub temu, da smo mi sami najjačji izvozniki teh predmetov; za 2-7 milj. Din vžigalic v času, ko monopolska uprava ustavlja delo v poedinih prevzetih domačih tvornic vžigalic; za 24-4 milj. Din svilenih oblek; za 15-5 milj. Din podplatov, za katerih izdelavo obstoja preko 20 tvornic v državi; za preko 50 milj. Din obutvi, ko po vrsti reducirajo obrtniške delavnice delo v svojih podjetjih; za preko 15 milj. Din oprave, katero je možno izdelati v stotinah prvovrstnih podjetij v državi in po konkurenčnih cenah; za 23 milj. Din papirja za zavijanje, medtem ko je delo v tvornicah papirja reducirano za polovico. Kdo more reči, da je uvoz mlatilnic in strojev za žetev racijonalen in kojih vrednost znaša preko 34 milj. Din in katere bi si mogli izdelati doma ter bi našlo tako na stotine domačih delavcev delo in kruh.
V svrho odpomoči zahteva v prvi vrsti, da se pri javnih nabavah daje prednost domačemu blagu iste kvalitete, kar se sedaj ne prakticira vedno, da se prouči vprašanje zalaganja že obstoječe industrije v čim večji meri z domačimi surovinami ter da se s pocenitvijo kredita ustvarjajo možnosti povzdiga novih industrijskih podjetij v državi. Referent zaključuje s sledečimi besedami:
Jačanje notranjega trga je imperativna dolžnost, katero nam nalaga sedanji negativni položaj evropskega gospodarstva. Mesto, da bi se vzpostavila svobodna trgovina po vojni, prihajamo v vedno slabše odnošaje in vedno večjo ekonomsko borbo. Mi te borbe nismo niti izzvali in niti želeli. Toda ko je že tu, moramo z njo računati. Tudi ne smemo zapirati oči pred dejstvom, da stojimo danes v svetovnem gospodarstvu na razpotju med kapitalističnim režimom, na katerem je izgrajeno naše gospodarstvo in med koncepcijo kolektivizma, katera zavzema vse večji razmah. Ne smatramo za potrebno prognostici-rati, kako more ekonomska borba teh dveh ekstremov končati, jasno je edino to, da bomo s sistematskim vodstvom in krepitvijo notranjega trga z zmerno gospodarsko politiko najbolje mogli obvladati vse opasnosti, katere nas neizbežno čakajo in katere bi tudi sicer mogle ogražati velike pridobitve, radi katerih se je vršila svetovna vojna.
Dovoljenja za ustanavljanje industrijskih in tvor-niških podjetij.
Po § 88. zakona, s katerim se podaljšuje veljavnost odredb dosedanjih iin. zakonov, smo edino minister za trgovino in industrijo dajati dovolila za ustanavljanj© industrijskih in tvorniških podjetij, kolikor se tičejo narodne obrambe. Pojem industrijskih in tvorniških podjetij se jemlje ipo odredbah srbskega obrtnega zakona iz 1. 1910., natančnejša navodila o tem pa predpiše minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za vojsko in mornarico. V uporabi tega pooblastila je gosp. minister trgovine in industrije odredil, da je njegovo dovoljenje potrebno samo za produkcijska podjetja, v katerih je zaposlenih preko 15 delavcev, ako ima podjetje motorni pogon ali ‘25 delavcev, ako podjetje nima motornega pogona 111 da se delo izvršuje samo v eni delavnici ali na enem kraju. V to (število delavcev se vštevajo tudi vajenci.
NEMŠKA OBRESTNA MERA ZVIŠANA ZA 2 ODSTOTKA.
Pred par dnevi je zvišala Nemška Državna banka obrestno mero od 5 na 7 %. Petodstotna obrestna mera je bila v veljavi od 9. oktobra 1930 dalje. Povod za novo odredbo so dale velike oddaje deviz in zgube zlata, povzročene po begu kapitala iz Nemčije in po odtegnitvi inozemskih kreditov. Neugodni položaj državnih financ je povzročil .močno vznemirjenje in se je pričel nemški denar seliti v inozemstvo. Inozemstvo pa kreditov ni prolongiralo in tudi ni dalo novih posojil. Za 'vznemirjenje inozemstva pridejo v poštev morda tudi dogodki v Avstriji (Kreditanstalt itd.). Zlate in de~ ivizne zaloge Državne banke so se od pričetka tega dogajanja dalje zmanjšale za ca. 750 milijonov mark. Seveda pa razpolaga banka še zmeraj z znatnimi zalogami. Višja obrestna mera naj privede sedaj inozemstvo do novih kreditov oziroma do nepreklicanja svojih posojil. Dalje hočejo s podražitvijo kondicij otežkočiti razne transakcije. Dr. Luther, predsednik Nemške Državne banke, je podal motivacijo zvišanja, kot smo jo na kratko podali v gornjih stavkih. Dejal je, da kljub splošnim gospodarskim težko-čam položaj nemškega gospodarstva samega in nemške kreditne razmere niso bile nikakšen povod za zvišanje obrestne mere.
Poštni paketi in skupni davek.
Vprašanje pobiranja skupnega davka na poštne pakete se po naših informacijah v najkrajšem času preuredi tako, ga bo ustreženo opetovano izraženim željam našega gospodarstva. Na konferenci, ki se je pred kratkim »vršila v pogledu skupnega davka v ministrstvu za finance, se je v soglasju z merodajnimi organi ministrstva za finance sklenili o, predlagati gospodu ministru za finance, da naj se pobere pri uvozu poštnih pošiljk skupni davek od petkratnega iznosa carinskih davščin samo v primeru, da pošiljki ni priložena faktura ali ni deklarirana vrednost, odnosno ako se carinarnica uveri, da označena vrednost ne ustreza dejanski vrednosti blaga. Preureditev v tem zmislu pomenja vsekakor izdatno izboljšanje položaja, kar bo vsakomur, ki se izkaže s fakturo, odn. pravilno napove vrednost prejetega blaga, omogočilo, da plača skupni davek na izenačenje od dejanske vrednosti, ne pa kakor se je do sedaj dogajalo, od dva-ali trikratne vrednosti poslanega blaga. S tem je pobiranje skupnega davka od poštnih paketov urejeno tako, kakor v Avstriji, samo s to razliko, da se tam ipobere davek, če ni priložena faktura, od tokratnega iznosa carinskih davščin, pri nas pa samo od petkratnega.
»LETOS NE BO KONCA DEPRESIJE.«
Tako pravi Nemški zavod za konjuuk-turno raziskovanje. Predpogojev za po-življenje ni nobenih in bosta produkcija ter zaposlenost tudi še nadalje v znamenju depresije. S premaganjem depresije se torej ne more računih pač pa s tem, da padec ne bo več tako hiter kot je bil doslej.
* * * SREDNJEROČNI MEDNARODNI
KREDITI.
Upravni svet Banke za Mednarodna plačila je poveril ravnateljstvu svojega zavoda študij najboljših metod za financiranje mednarodnih srednjeročnih kreditov. Kot ena takih metod je po uradnem poročilu predvidena ustanovitev Mednarodne kreditne banke, ki bi delovala v zvezi z Banko za mednarodna plačila.
* * *
PRIDELEK ITALIJE.
Izglledi letošnjega krušnega žita v Italiji se ocenjujejo kot zadovoljivi in bo pridelek večji od lanskega. Da se olajša finančni položaj kmetov, bo vojno ministrstvo takoj po žetvi nakupilo 500.000 met. stotov domače pšenice. Kmetje bodo dobivali cenene kredite in mlini bodo primorani k primešanju določenih odstotkov domačega žita. Zvišanje uvozne carine na pšenico in moko ni nameravano.
* * *
EKSPORTNA DRUŽBA ZA SVEŽE SADJE V GRČIJI.
Pred par dnevi je bila pod zaščito države ustanovljena v Atenah delniška družba za e kepo rt grozdja in drugega svežega sadja. Udeležene so Agrarna banka, Narodna banka, državne železnice in nekatere druge organizacije. Delniško glavnico v znesku pet milijonov drahem krije z 51 % Agrarna banka. Poleg tega morajo zasebne organizacije za izvoz sadja prispevati tri milijone drahem. Eksporterji, ki bodo izvažali v inozemstvo najfinejše sadje, dobijo lod države ©ksportno premijo eno drahmo za 1 kg.
Občni zbor Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo.
(Nadaljevanje poročila zveznega predsednika g. Josipa J. Kavčiča.)
V zadnjem času se je načelo v vrstah obrtništva vprašanje skupnih in ločenih zbornic. Za nas to vprašanje ni aktualno. Trgovstvo je bilo vedno za skupne zbornice in na tem stališču stojimo tudi danes.
Na včerajšnji predkonferenci zveznih delegatov se je razpravljalo tudi o zakonu o prisilni poravnavi izven stečaja in soglasno sklenilo, da se priključi Zveza sklepu plenuma Zbornice TOI. V zmislu § 4. odst. 6 zakona o prisilni poravnavi izven stečaja sme dolžnik ponuditi upnikom 40% plačilo z rokom plačanja v enem letu, 50% z rokom plačanja v letu in pol. Praksa je pokazala, da so ti odstotki tako nizki, da uprav vabijo k izigravanju zakona. Zato moramo z ozirom na stalni porast števila poravnav izven stečaja in pa z ozirom na nevarnost, ki radi tega preti našemu kreditu in poslovni morali, zahtevati, da se zakon o prisilni poravnavi izven stečaja ukine, odnosno, da se kvota za poravnavo zviša na 75%.
Težko je obremenjeno naše gospodarstvo z davčnimi bremeni. Naš namen ni kritizirati vsako stvar, vendar pa je potrebno, da opozorimo merodajne faktorje na težko davčno obremenitev, ki vpliva tudi na naš narodni dohodek.
V zvezi s pojavi v domačem in svetovnem gospodarstvu je v minulih letih narodni dohodek našega gospodarstva občutno padel. Tako je bila zmanjšana kupna moč širokih krogov konsumentov, kar je pač eden glavnih vzrokov današnje poslovne stagnacije.
Pc podatkih študije »Naša narodna privreda i naš nacionalni prihod« iz leta 1926. je bil ocenjen dohodek našega narodnega gospodarstva tedaj s 69 S milijarde Din ali 5354 Din na prebivalca. Ako primerjamo indeksne številke, ki jih izračunava za gotove vrste predmetov Narodna banka baš na bazi 1926, potem moremo ugotoviti, da so konec 1. 1930. bile naslednje:
poljedelski proizvodi	72-5
živinski proizvodi	86-4
rudarski proizvodi	87-0
industrijski proizvodi	76-2
skupni indeks	78-0
proizvodi za izvoz	79-4
uvozni proizvodi	72-8
če vzamemo tedaj stanje konec leta 1930. kot osnovo za oceno zmanjšanja narodnega dohodka, dasiravno se ta proces padanja indeksnih številk v tem letu rapidno nadaljuje in bi sodili po vseh znamenjih, da ni še dosežena naj nižja točka, potem je padel naš narodni dohodek vsaj v tej izmeri, če ne v večji, kot so nazadovale cene proizvodov. Potemtakem se mora oceniti naš narodni dohodek naj manj e 20% nižje kot v letu 1926, pa bi tako znašal 55-7 milijarde Din, odnosno s takozvanimi »izvedenimi dohodki« v iznosu 10-5 milijarde Din, skupaj 66-2 milijarde Din.
če odbijemo dajatve za javne svr-he, ki znašajo za državo okoli 13-6 milijarde Din, za samouprave okoli 3-950 milijarde Din, za banovine brez državne subvencije 0-630 milijarde Din, za socialne dajatve 0-400 milijarde Din, skupaj 18-580 milijarde Din potem ostane za gospodarsko delovanje največ 47-6 milijarde Din domačih sredstev, kar ' pomeni za glavo prebivalca, pri 14 milijonih prebivalcev, 3400 Din letno ali mesečno okrog 290 Din. Dasiravno je pri nas davčni minimum jako nizek, moramo ugotoviti, da je narodni dohodek na glavo prebivalca še prav izdatno nižji. Tako postane razumljivo veliko nazadovanje trgovine, obrtne in industrijske delavnosti, če so dohodki padli v taki izmeri.
če motrimo ta položaj iz stališča udeležbe jugoslovanskega gospodarstva v mednarodnem trgovinskem prometu, potem odpade na prebivalca letno našega izvoza za 484 Din ali za 40 Din mesečno po lanskoletnih rezultatih. Po zadnjih znanih podatkih
je kvota uvoza v Avstriji Din 3.820 na glavo, v čehoslovaški na primer kvota izvoza na prebivalca Din 1460, a v Švici Din 7545. Tako torej doseza naša aktivnost v izvozni trgovini komaj eno tretjino aktivnosti čehoslovaške-ga prebivalca, a naša kupna moč v uvozni trgovini znaša komaj eno osmino one Avstrijca in je 15krat manjša od deleža vsakega Švicarja na uvozni trgovini.
V primeri z omenjenim našim narodnim dohodkom, ki je tako izdatno padel in pada še nadalje, nam kaže naš državni budžet ravno nasprotno sliko. Ako primerjamo državni budžet za leto 1926-27 s tem za tekoče leto, potem vidimo, da so se povečali izdatki za 5% in dohodki za 10%. Trud naše države, da v čim izdatnejši meri zadovolji naše kulturne, socialne, prometne in splošne gospodarske potrebe, je dovedel do tega, da je naš budžet relativno visoko porastel. Tako stojimo danes pred dejstvom, da naš budžet, v času ko je padel naš narodni dohodek v gospodarstvu za okoli 22%, nele ni bil sorazmerno v isti meri zmanjšan, nego je nasprotno za 10% večji. To nesorazmerje izdatno škoduje naši gospodarski aktivnosti, ker so postala javna bremena previsoka. Javna bremena absorbirajo okoli 30% narodnega dohodka našega gospodarstva, budžet sam pa okoli 23%. Tako ne more iti dalje, ker veča ta preobremenitev poslovni zastoj in mora ta pot dovesti pri nadaljnem padanju cen do popolnega obubožanja najširših slojev.
Med davščinami so za nas jako važne banovinske davščine. V referatu o samoupravnih davščinah boste čuli tudi poročilo o banovinskih davščinah. Nas predvsem zanimajo davki Dravske banovine in znatno zvišanje njenih proračunov nam zadostuje, da moramo odločno zahtevati, da je treba v financiranju banovin potegniti mejo davčne obremenitve. Iz referata bo razvidno, koliko znašajo posamezni Danovmski proračuni, kakor jih je odobrilo ministrstvo financ in kolikšne so doklade na državni neposredni daVek. Naj višja je v Dravski banovini in sicer 35%, edino ena banovina ima 30% in sicer Vardarska, štiri imajo po 25% in tri le po 20%.
Od skupnega banovinskega proračuna odpade na vsakega prebivalca v Dravski banovini 146-05 Din, v ostalih pa le od 53-22 do 95-03. Mislim, da te številke dovolj jasno govore o našem gospodarskem položaju. Kot trezni gospodarji, ki živimo sredi gospodarskega dela, pri katerem smo dnevno v stikih z našim kmetom in obrtnikom in vsemi ostalimi stanovi, jasno vidimo, kako neugoden je položaj našega ljudstva v teh resnih in težkih časih. Ne protestiramo proti obremenitvam iz gole demagogije ali iz razloga, da bi ščitili le svoj stan. nego, ker vidimo, da naše gospodarstvo tega ne bo moglo več dolgo prenašati. Ni tu na mestu prevelika birokratska gorečnost brez razumevanja živega življenja našega gospodarskega telesa.
če bi imeli statistiko, kako različne so davščine, ki jih nalagajo tudi naše občinske samouprave, bi prišli gotovo do še zanimivejših številk. Tudi tu velja isto. Skrajni čas je zato, da se z zakonom enotno uredi v okviru možnosti po krajevnih potrebah to samoupravno obdavčevanje. Pri nas davki še niso izenačeni in še toliko časa ne bodo, dokler bodo banovine države v državi in pravtako tudi občine.
(Dalje prihodnjič.)
Malinovec |J|
pristen, naraven, na malo in veliko prodaja lekarna
Dr. G. Piccoli
Ljubljana, Dunajska c. 6
Grafična in tiskarska podjetja za skupne zbornice.
Gremij tiskarskih in sorodnih grafičnih po-djetij se izjavlja glede na razprave in polemike glede sistemu zbornic, da stoje tiskarska in grafična podjetja odločno na stališču, *la so imajo tudi v bodočo obdržati skupne zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Ločene zbornice bi pomenile cepitev enotne gospodarske fronte. Enotna fronta v skupnih zb ornicah pa nam je oso b ito v težkih časih gospodarske krize in v času, ko se moramo boriti za oljišavo davčnih in drugih bremen ter za ugodno rešitev živ-1 jensko važnih gospodarskih vprašanj, še posebno potrebna. Zato iločene obrtne zbornice odločno odklanjamo. Tudi nam je pokazala izkušnja, da so -mogle skupne zbornice vedno bolje in uspešneje delovali za interese obrtništva, kakor ločene, kar kaže baš primer naše ljubljanske skupne zbornice in Zanatske komore v Beogradu. Tudi je jasno, da bi z mnogo večjimi prispevki, ki so že danes dokaj visoki, ne mogli vzdrževati takega zborničnega aparata, kakor je za uspešno delo in zastopstvo naših interesov neob-liodno potreben. Ko obrtništvo razpravlja in se izjavlja o sistemu zbornic, zahtevamo, da ise upošteva tudi stališče naše stroke, ki je odločno za sistem skupnih zbornic.
Nacijonalna zavest in gospodarstvo.
»Jugoslovanski Lloyd« prinaša pod tem naslovom uvodni članek, ki naj služi kot uvod predavanju, ki ga je imel delegat zagrebške TOI na konferenci zbornic v Vel. Bečkereku »o načinu kako si ustvarimo nacij onalno orijentirano potrošno mentaliteto«.
članek pravi med drugim: V naši javnosti se danes zelo mnogo govori in piše o vseh mogočih krizah in skoro ni človeka, ki bi o stvari še sam kaj ne rekel. Vsa ta vprašanja pa se pri nas razpravljajo individualno in ni ga človeka, ki bi jih povezal in tako skupaj obdeloval. Potrebno je, da bi vsi gospodarski krogi, agrarni, industrijski, trgovski itd. s skupnim medsebojnim delom podvzeli vse korake, ki bi bili potrebni za ublažitev pojavov, ki se običajno imenujejo gospodarska kriza.
Delni neuspeh, ki bi ga taka akcija imela, je mogoče opravičiti z dejstvom, da vzroki ekonomske krize niso povsem interne narave ter da imajo v veliki meri svetovni značaj; baš radi tega ne moremo mi sami, kot majhen del svetovne zajednice odstraniti te vzroke. Treba je zato, da uplivamo na izboljšanje položaja v toliko, v kolikor je mogoče. V to svr-ho je’ treba propagirati med državljani solidarnost med vsemi sloji naroda, treba je narod tako vzgojiti, da bo čim intenzivneje kupoval domače blago ter da le v skrajnih slučajih poseže po inozemskem.
Tudi druge napredne države so podvzele tako akcijo že pred leti in danes se že kažejo povoljni rezultati.
Akcija za povečanje konsuma domačih proizvodov ima za posledico povečanje prometa domačih proizvodov in tako zmanjšanje brezposelnosti fizičnih in intelektualnih delavcev. Nikakor pa nima akcija namena bojkota tujega blaga, pač pa samo povečanje produkcije in kvalitete domačih produktov.
V naši državi se kaže vedno večja in večja potreba po taki akciji in sam g. minister trgovine Demetrovič izrazil je svoje zadovoljstvo nad tako propagando.
Način in pota, ki bi vedla do uspeha so zelo mnogoštevilna ter tudi težavna. Predvsem je treba našim kon-sumentom izbiti iz glave mnenje, da so tuji produkti vedno boljši in cenejši kot domači. Danes proizvaja naša država proizvode v taki množini in kvaliteti, da se povsem lahko merijo z inozemskimi.
če bomo v začetku naleteli na težave in n6 bo naše delo rodilo onega sadu, ki bi si ga želeli, nas to ne sme nikakor ustrašiti, treba je še nadalje vztrajati do končnega cilja.
Od Piecarda dosežena višina je sedaj natančno določena s 15.781 metri.
Z bombažem obdelana zemlja v USA je napram lanskemu letu reducirana za ca. 10%.
Bančna kriza v USA se nadaljuje in je v dveh dneh ustavilo izplačila 20 bank.
Obtok bankovcev v Avstriji je v znesku 1066 milijonov šilingov krit s 54-1%.
Peseta kaže v zadnjem času precej čvrsto tendenco. Sliši se o pogajanjih španske vlade s francosko bančno skupino glede najema stabilizacijskega posojila v znesku 500 milijonov frankov.
Cin je v Londonu šel skokoma v višino. Dvig spravljajo v zvezo s poročili o bližnji ustanovitvi mednarodnega ci-novega kartela.
Vlog v švicarskih bankah je toliko, da razen v slučajih daljše vezave vlog sploh ne obrestujejo ali pa da se mora f ačati celo pristojbina, da jih banke vzamejo v depot.
General Motors Corp. je prodala v prvem letošnjem četrtletju za 43 odstotkov manj avtomobilov — po vrednosti — kot v isti dobi rekordnega leta 1929.
Produkcija zlata v prvem letošjnem četrtletju' je bila s 5,130.000 unčami za oa. 5% večja kot lani v istem času s
4,920.000	unčami. Dvig odpade skoraj izključno na Transvaal, ki dobavlja polovico svetovne produkcije, d očim je padla produkcija Zedinjenih držav od 20 odstotkov v letu 1914. pod 10% v tekočem letu.
Izvoz tekstilij iz češkoslovaško se je •vobče zboljšal, v Jugoslavijo in Romunijo je pa pravkar na najgloblji točki.
Izvoz bombaževega blaga iz Anglije v Indijo je padel v prvih štirih letošnjih mesecih na petino prvih štirih lanskih -mesecev, v čemer se jasno zrcalijo spremenjene politične razmere.
Gledo cinkove produkcijo prevladuje mnenje, da. bo prišlo do sporazuma in da bo kartel znižal produkcijo za 45%, nakar bodo cen© seveda takoj poskočile.
Indijsko železo v Evropi se nekam čudno sliši, a iznano je, da se indijska železna industrija že dolgo časa trudi za evropski trg. V najnovejšem času je kupila tudi Mija ca. 15.000 ton surovega železa iz Indije.
Kovinsko cene so v zadnjih dneh začele naraščati, bodisi baker ali cink, cin in svinec.
Že v 24 urah barva, plcsira in
kemično snazi obleke, klobuke itd.
Škrobi in svctlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH.
Compagnie Transatlantique, največja francoska plovbna družba, je zašla v plačilne težkoče. Dodgovi gredo v vec sto milijonov. Država je prevzela sanacijo.
Udeležbo na Irak Petroleum Co., znašajočo 16-67%, je prodala Panamerican Petroleum Co. družbi Standard Oil of New Jersey.
Posevki v USA kažejo dobro, v Kanadi pa najslabše od leta 1909. naprej. Lanski pridelek v Kanadi je znašal 97% normalnega pridelka, letošnji bo znašal 81 odstotkov.
Nomci bodo poslali v Rusijo 200.000 ton železa in jekla, kakor poročajo iz Berlina.
Vclotržni indeks v Nemčiji je narasel na 112-6, pri čemer so leta 1924./26. enaka 100.
Alpino Montan ne bo iz donosa 7 milijonov 400.000 šilingov izplačala nobene dividende, temveč bo ves donos prepisala na nov račun.
Mednarodni kartel jekla je glede omejitve v produkciji kvot podaljšan do 31. julija t. 1.
Na uvoz hmelja v Francijo bodo zvišali carino in bodo obenem dopustno im-portno množino kontingentirali.
Kitajska šteje po pravkar izvršeni cenitvi ca. 474 milijonov prebivalcev.
Vojvodinska industrija opeko bo imela na koncu tekočega meseca veliko zborovanje v Subotici.
Občni zbor Društva industrijcev in veletrgovcev
v Ljubljani.
Dne 8. t. m. se je vršil občni zbor >Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani« v veliki dvorani »Trgovskega doma«. Vodil ga je društveni predsednik gospod Ivan S a m e c.
Tajniško poročilo je podal odbornik gospod Jernej Jelenič. Društvo, ki se je iz skromnih početkov razvilo v mogočno organizacijo, posega v Vsa vprašanja, ki so zvezana s podeljevanjem blagovnih kreditov in z zaščito teh kreditov. Nabirajo se podatki o načinu plačevanja detajlnih trgovcev iz cele države in število podjetij, ki jih ima društvo v tem pogledu v stalni evidenci, je naraslo na 20.000. Iz te obsežne kartoteke se društvenim članom s posebnimi zaupnimi okrožnicami redno javljajo vse tožbe, opomini, izvršilna in prodajna postopanja, menični protesti itd. V posebnih okrožnicah pa izkazuje društvo vse konkurze in prisilne poravnave s podatki, ki so potrebni za prijavo terjatev. Prve okrožnice obsegajo v zadnjem času kljub strnjenemu tisku 9 do 10 strani in izhajajo dvakrat mesečno. Okrožnice o konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza tudi stalno naraščajo in se razpošiljajo trikrat mesečno. Zaupnih okrožnic je bilo leta 1930 razposlanih 22, okrožnic o konkurzih in prisilnih poravnavah pa 35.
Društveno tajništvo se bavi dalje z individuelno informacijsko službo, z iz-terjevalnim, opominjevalnim in tožbe-nim postopanjem in, odkar se množe konkurzi in prisilne poravnave izven konkurza, tudi s prijavljanjem terjatev upnikov in z zastopanjem njih interesov pred sodišči.
Dočim se je delo pri informacijski službi, pri izterjevalnem, opominjeval-nem in tožb enem postopanju razvijalo v normalnih mejah, odnosno dočim so posli teh panog naraščali sorazmerno /. obsegom društvenega pisarniškega aparata, so posli združeni z društvenim prizadevanjem pri konkurzih in prisilnih poravnavah nastali nepričakovano in naraščajo v takem obsegu, da društveni aparat vkljub stalni pomnožitvi komaj še zmaguje vstrezno delo.
Precej posla so v pretečenem letu povzročale tudi sekcije, ki so bile ustanovljene in sicer pletilska sekcija in sekcija kisarnarjev, od katerih zlasti slednja redno deluje, dočim je pri pletilski sekciji zanimanje zastalo, kar je pripisati predvsem okolnosti, da so manjša podjetja te stroke večinoma že likvidirala svoje posle. Trenotno se ustanavlja sekcija podjetij, ki se bavijo z izdelovanjem dežnikov.
Društvo je v pretečenem letu sodelovalo pri ustanovitvi Društva »Kreditna zaščita«, ki ima po svojih pravilih enak delokrog kol Društvo industrijcev in veletrgovcev, ki je pa namenjeno pridobitnim krogom, ki ne spadajo med industrijo in veletrgovino. V tem društvu deluje za enkrat sekcija zobozdravnikov, v programu pa so tudi sekcije drugih strok-, zlasti obrtniških.
Število članov je naraslo že na 229, odborovih sej je bilo 12, na katerih se je rešilo 63 konkretnih vprašanj. V društveni pisarni je zaposlenih 11 stalno nameščenih uslužbencev.
Po blagajniškem poročilu, ki ga je podal odbornik g. Edvard Praprotnik, je društvo tudi v pretečenem letu zaključilo z malenkostnim prebitkom. Vsakoletno razširjanje društvenega aparata je absorbiralo društvene dohodke tako, da je bilanca le malenkostno aktivna. Društvo je v razmahu in v takem stanju ni misliti na prihranke, kar v ostalem tudi ni namen. Izdatki društvene pisarne za osebne prejemke, zavarovalne prispevke, najemnino, kurjavo in razsvetljavo in za splošne upravne stroške so znašali Din 215.146-32. Ti izdatki s-o so lvrili predvsem iz članarine, v ostalem pa iz drugih društvenih dohodkov. Izkazani prebitek znaša Din 463-29.
V imenu društvenega nadzorstva je poročal član nadzorstva g. Franc U r -b a n c , ki je predlagal društvenemu odboru absolutorij.
Zanimivo je bilo poročilo o društvenem delovanju s posebnim ozirom na nekatere važnejše panoge, ki ga je podal podpredsednik g. Stane Vidmar. V glavnem je izvajal sledeče:
»Če sem prevzel nalogo poročati na našem občnem zboru o delovanju našega društva s posebnim ozirom na one panoge našega dela, ki so ravno v sedanjih kritičnih časih izredno važne, sem storil to z namenom, vzbuditi v vrstah našega članstva več smisla za prizadevanje našega društva, zlasti pa naših oddelkov za informacije za tožbe in poravnave.
Gospoda! Naše društvo je bilo v svojem početku skromno, majhno po številu članstva, revno v sredstvih, skromno tudi v udejstvovanju. Društveno delo se je takrat omejevalo skoro izključno na automatično in šablonsko opoininje-vanje zamudnih plačnikov in pa na zbiranje tožbenih podatkov in objavljanje istih društvenim članom. Torej izredno skromno, prava slika početka naših podjetij sploh. Tako je bilo v početku, ko morda vse to delo, ki ga vrši danes naše društvo, takrat ni bilo še niti toliko potrebno, ker so imeli odjemalci še navado plačati blago, ki so ga prejeli in ko poravnalni šport še ni bil tako v modi, kakor danes. Mirno in lahko se je delalo v društveni pisarni, ki je skromno zadovoljevala zahteve 60 članov.
Časi se menjajo in v sedanji dobi jako hitro. Tudi naše društvo je bilo neverjetno hitro potegnjeno iz miru naravnost v vrtinec gospodarskih kriz. Bujnejše življenje je dvignilo društvo v izredno delovno aktivnost. Članstvo raste, društveni urad širimo vsak mesec, posli naraščajo, da skoro omagujemo. Tempo današnjega časa nas je potegnil s seboj. V društvenem uradu vse dela in se giblje v interesu članstva, vse misli in skrbi so koncentrirane le v to. V naši organizaciji ni urad sam sebi namen in ne bojim se, da bi kdaj sledili vzgledu tolikih sličnih organizacij, ki počasi preidejo v takšno stanje, da obstojajo v prvi vrsti le radi nameščencev urada. Ravno v tej zavednosti in radi duha, ki vlada v našem uradu, pa so tudi uspehi naših prizadevanj vidni in ugled naše organizacije vidno raste tudi preko mej naše banovine.
Gospoda, oprostite mi ta uvod, ki se mi je zdel potreben, ker sliko našega dela izpopolnjuje. Že iz tega je jasno, da je kvaliteta dela čisto drugačna, kakor pa v sličnih uradih, kjer ne vlada tak duh in požrtvovalnost, pa tudi zavest odgovornosti in ambicioznosti.
V takem ozračju je izredno odgovorno delo našega informacijskega oddelka vse drugače natančno in vestno, kakor je šablonsko delo v premnogih drugih informacijskih pisarnah.
Kdor se je le malo"interesiral za delo informacijskega oddelka, bo znal šele ceniti ogromno delo, ki ga je društvo v tej panogi do sedaj izvršilo. V šoli smo se učili, da se pravi ustvariti, iz nič kaj narediti. V resnici, mi smo naš informacijski oddelek, ki je danes temelj vsemu delu, ustvarili prav iz nič. Mislite le na težave, predno smo zbrali zanesljive poročevalce po vsej širni naši domovini. Saj vidite, kako težko dobite kak odgovor od vašega odjemalca, ki je vendar popolnoma enostaven. Točno informacijo pa je v resnici zelo težko napisati. Društvo je založilo tiskovine, ki do skrajnosti olajšajo delo informatorju, ker mu je treba le odgovoriti na vprašanja. Seveda pa s tem informacija še ni gotova, treba jo je dopolniti, potrebna je temeljite kontrole itd. in končno pravilne stilizacije. Vzgoja dopisnikov in nameščencev za te posle je najtežavnejša in tudi najdelikatnejša. Izbirati je treba inteligentne ljudi, ki so sposobni čisto nepristransko presoditi trgovske razmere v svojem okolišu in ki imajo tudi vso moralno kvalifikacijo za ako odgovoren posel, kot je ravno informacijski. Če sedaj, gospoda, upoštevate še fatalno dejstvo, da društvo teh svojih zaupnikov ne more dobro nagraditi, ker nam sredstva to ne dovoljujejo in ker hočemo informacije računati najnižje, si pač lahko predstavljate vse težave, ki jih vsebuje organizacija točne informacijske službe. Imamo pa ipreko naših informatorjev še izdatno kontrolo informacij v obliki podatkov iz poslovnih 'knjig nekaterih naših članov, ki požrtvovalno pomagajo društvu in s tem tudi ostalim članom.	(Dalje prih.)
Za skupne ali ločene zbornice!
Dne 14. junija t. 1. se je Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani bavila na izrednem občnem zboru z vprašanjem skupnih ali ločenih zbornic. Na izrednem občnem zboru navzoči delegati so se z 68 glasovi proti 52 glasovom izrekli za ločene zbornice.
Nastaja vprašanje, ali predstavlja to glasovanje voljo slovenskega obrtništva. Na to vprašanje je odgovor lahak. Na področju Zveze obrtnih zadrug, ki obsega samo bivšo ljubljansko oblast, posluje po »Obrtniškem koledarju« za leto 1931 v celoti 92 obrtnih zadrug. Od teh zadrug je bilo na izrednem občnem zboru zastopanih samo 44 zadrug, torej niti polovica. A še od teh je veliko delegatov takih zadrug, ki so se na občnih zborih izrekle za skupne zbornice, radi poznega časa — izredni občni zbor je trajal pet ur — odšlo na vlak še pred glasovanjem. Poleg tega se je na zborovanju, ki naj da sliko o mišljenju slovenskega obrtništva, odreklo pravico glasovanja veliki zadrugi, ki šteje okoli 500 članov in je članica zveze, dasi ne plačuje polne članarine, nasprotno so pa posamezni delegati glasovali v nasprotju s sklepi občnih zborov svojih zadrug za ločene zbornice. Med tem ko pristaši skupnih zbornic niso bili tako organizirani, da bi do zadnjega moža prišli na izredni občni zbor in vztrajali do glasovanja, so pristaši ločenih zbornic nastopili vsi do zadnjega kot strnjena vrsta in ni niti eden odšel pred glasovanjem od občnega zbora.
Ako na eni strani upoštevamo to dejstvo, na drugi strani pa izjave zvez gostilničarskih zadrug v Maribo-
KOLgNSKA TVORNIKA CIKORIJE
LJUBLJANA.
[(
OKUSNA IN ZDRAVA
KOLINSKA KAVA!
ru in v Ljubljani in izjavo splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru, katere so se vse glasile v prilog skupnih zbornic, vidimo, da je velika večina slovenskega obrtništva v taboru skupnih zbornic in da predstavljajo pristaši ločenih zbornic le peščico, ki pri odločanju tako važnega vprašanja pravzaprav ne more priti resno niti v poštev.
Potek zborovanja je pokazal, da dobiva vprašanje skupnih ali ločenih zbornic vedno bolj osebni značaj, ki pri tako važnih načelnih vprašanjih ne more in ne sme vplivati na odločbo.
To smo smatrali za potrebno, da ugotovimo, da se ne bo pripisovalo izrednemu občnemu zboru in na njem izvršenem glasovanju večje važnosti, nego mu dejansko gre.
Položaj in težnje našega gospodarstva.
(Poiočilo piedsednika g. Ivana Jelačina v plenarni seji o delovanju Zbornice TOI v dobi od 30. decembra 1930. do 6. junija 1931.)
(Nadaljevanje.)
Na polju avtonomnih davščin je zbornica uspešno izvedla mnoge akcije, ki jih tu žal ne morem vseh podrobno naštevati. Kakor smo poučeni, je pričakovati, da bo v kratkem uveljavljen zakon o samoupravnih financah, ki bo končno vnesel red tudi v avtonomna gospodarstva.
Zbornični urad je bil v letošnjem letu intenzivno zaposlen. Najprej smo počet-kom leta sestavili na podlagi večmesečnih anket obsežen materijal za sestavo tarife za prometni davek, udeležili se konferenc, kjer smo skupno z ostalimi zbornicami sremeli za tem, da se doseže1 enoten nastop gospodarskih zbornic v tem prevažnem vprašanju in da se z ozirom na nevšečno stanje gospodarstva izdejstvujejo čim večje olajšave glede izvrševalnih predpisov in odplačevanja davka. Da dobite vpogled v delo zbornice na tem polju, Vam bo podano na današnji seji posebno poročilo o prizadevanjih zbornice glede izvedbe reforme prometnega davka, pavšaliranja faz ter ureditve prehodne dobe za one obrate, ki po novi tarifi niso več nosilci lega davka. Vnaprej hočem le toliko poudariti, da je davčna tarifa, ki je stopila dne 26. marca v veljavo, izpadla v mnogem oziru povsem drugače kakor je naša zbornica predlagala. Naša stremljenja ter zbornične akcije gredo sedaj za tem, da se trdote, ki jih kaže ta prva provizorna tarifa in izvrševalni predpisi, čimbolj omilijo. Revizija tarife je že v toku.
Paralelno z reformo poslovnega davka je zbornica intenzivno nadaljevala delo mi načrtu zakona za reformo so cijalnega zavarovanja. Takoj v drugi polovici meseca januarja se je sestal in pričel s svojim delom odbor, ki so ga bili izvolili odseki na zadnji plenarni seji. Zbornično delo je bilo zelo otež-kočeno radi tega, ker načrtu novega zakona niso bili priloženi potrebni statistični podatki in matematična podlaga, s pomočjo katere bi bila zbornica mogla podrobno oceniti globalni efekt večje obremenitve, ki jo povzroča novi zakon, kakor tudi podrobno porazdelitev teh večjih bremen na posamezne stroke in panoge gospodarstva. To dejstvo se je podčrtalo v spomenici, ki je bila vročena ministru za socijalno politiko.
Zbornice so pri tej priliki predočile ministru, da težak gospodarski položaj absolutno ne dopušča, da bi se že obstoječa bremena še povišala. Pojasnilo, ki so ga prejele zbornice v odgovor na spomenico po nalogu ministra od Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, nas ni moglo zadovoljiti, ker nam tudi podatki, ki jih vsebuje to pojasnilo, ne nudijo zanesljive baze za iz-računanje efekta. Zato so zbornice vročite ministru ponovno spomenico, na katero pa doslej še niso prejele odgovora.
Glede efekta obstojajo dve cenitvi. Prva je od Središnjega urada in navaja efekt novih dajatev z 80 odnosno 100 milijoni dinarjev. Druga pa je ocena, ki so jo sestavili zavarovalni matematiki po nalogu zbornic in ki odmerja nova bremena z ca 170 milijoni dinarjev. I orej je za nas nesporno dejstvo, da bo razširjenje zavarovanja povzročilo gospodarstvu najmanj 100 milijonov novih bremen,
S 1. januarjem t. 1. so stopile v veljavo nove tablice opasnosti za zavarovanje proti nezgodam. Že prvi meseci prakse so pokazali, da preuvrstitev obratov ni prinesla nivelizacije in izenačenja bremen, marveč povišanje, ki je posebno za male obrtniške in trgovske obrate ter pisarne pri industrijskih podjetjih prav občutno in z ozirom na možnost nezgod v teh obratih popolnoma neutemeljeno. Zato se je zbornica zavzela za revizijo tablic. Prizadevanje zbornice je bilo v tem oziru uspešno in je ministrstvo ze naročilo Osrednjemu uradu, da se tabele revidirajo.
(Nadaljevanje sledii.)
Smotreni trgovci in industrij-ci čitajo vse dobavne razpise, ki jih redno prinaša naš list. Dobav potom javnih licitacij se more udeležiti vsak trgovec in vsak producent! čitajte in ne opuščajte ugodnih poslovnih prilik, ki Vam jih nudijo udeležbe na javnih licitacijah!
Racijonalizacija in brezposelnost.
Sedanja gospodarska kriza je neobičajno močno poostrila industrijsko konkurenco na svetovnih tržiščih. Naravno je, da spremlja to konkurenco padec cen ter težnja razširiti prodajo produktov na čim večje število tržišč.
Da bi bilo mogoče doseči pogoje, pod katerimi bi bilo omogočeno znatno znižanje cen, zato bi bilo treba izvesti v industriji racijonalizacijo produkcije. Naloga racionalizacije je, produkcijo tehnično izpopolniti tako, da je mogoče pri manjšem številu delavcev in pri močni redukciji vseh ostalih administrativnih in režijskih stroškov proizvesti isto ali celo večjo količino produktov.
Naravno je, da zahteva racijonalizacija znatne investicije kapitala v industrijo, neobičajno povišanje tehničnega nivoa produkcije, uporabo izpopolnjenih strojev in prehod na naj novejše metode dela. Slednji efekt tega procesa omogočuje znatno pocenitev produkcije in jačanje sposobnosti za konkurenco kakor na domačem, tako tudi na tujem trgu.
Iz gospodarskega stališča predstavlja vsaka racijonalizacija produkcije v industriji, nacijonalno-ekonomski dobiček.
Toda obstoja še druga stran racijo-nalizacije, katera je prav tako značilna za življenje države. Neizogibna posledica racijonalizacije je oslabljenje povpraševanja po delovnih močeh. Z ozirom na to, da postane racijonalizacija običajno nujno potrebna ravno v času gospodarske depresije ali krize, prihaja radi tega ta lastnost racijonalizacije do svojega izraza v porastu brezposelnosti, katera je radi slabe gospodarske konjunkture tudi tako velika.
Napram pozitivni gospodarski strani racijonalizacije stoji namreč vedno njena negativna socijalna stran.
V nekem angleškem delu o racionalizaciji in brezposelnosti (Rationa-lisation and unemployment, London 1930) so objavljeni spodaj navedeni podatki v odnosu med številom brezposelnih, njihovega zaslužka in produkcije v ameriški industriji. Te številke so zelo karakteristične in po konstataciji konference o brezposelnosti v Z j edin j enih državah je doka-
Tečaj 15. junija 1931.
Povpra-
ševanje
Din
Ponudbe
Din
DEVIZE:
Amsterdam 1 h. gold.
Berlin IM ............
Bruselj 1 belga .... Budimpešta 1 pengO
Curih 100 fr..........
Dunaj 1 šiling .... London 1 funt .... Newyork 1 dolar . . .
Pariz 100 fr..........
Praga 100 kron .... Trst 100 lir..........
13-395
1095-30
7-9204
274-38
160-94
295-61
22-73
13-425
7*8619
9-874
1098-30
7-9504
275-18
56-39
221-17
167-75
295-70
zano, da se je od 1. 1922. do 1. 1927. zvišal povprečni letni zaslužek tovarniškega delavca za 2-4°/o. Efekt dela vsakega brezposelnega delavca je zrastel za 3-5%>, dobiček industrijskih družb za 9% in v istem času je število brezposelnih delavcev padlo za 10%.
Tabela, katero navaja omenjena angleška knjiga, je vzeta iz publikacije Federalne statistične uprave v Washingtonu (1919. leto je vzeto za 100%). število Izplačani Pro-Leto	delavcev zaslužek dukcija
1919	100	100	100
1920	103	124'	104
1921	82	124	80
1922	90	89	104
1923	104	113	120
1924	95	104	117
1925	95	107	125
1926	95	109	129
1927	96	105	126
1928	89	103	132
Iz teh številk je razvidno, da je v
času zadnjih let visoke konjunkture v Ameriki, število delavcev radi racijonalizacije padlo za sorazmerni porast zaslužka in za znatno veliki porast produkcije.
Kot najboljši primer kako more racijonalizacija uplivati na število delavcev nam more služiti primer ško-dovih tvornic. Istočasno s krizo, ki je izbruhnila v čehoslovaški šele 1930. 1. so škodove tovarne izvedle takoj načrt racijonalizacije produkcije, kar je imelo za posledico veliki padec števila delavcev pri istočasnem porastu efekta dela.
To dokazujejo sledeče številke: Promet produkcije število delavcev in v milj. Kč	uradnikov
Leto	dne	31.	dec.
1926	690	20.464
1927	816	24.487
1928	1095	32.374
1929	1527	37.388
1930	1634	28.191
V zadnjih letih je produkcija ško-dovih tovaren zelo poskočila, toda istočasno je racijonalizacija zmanjšala število zaposlenih delavcev več nego za 9000, s čemer je firma prihranila preko 70 milj. Kč na režiji.
V Češko—moravski—Kolben—Da-njek je preteklo leto promet produkcije porastel za 10% in istočasno se je delovni čas radi racijonalizacije zmanjšal za 27%. Tvornica bi morala sicer zmanjšati število delavcev za 3000 (od celokupnega števila 15.000), toda tega ne bo napravila z ozirom na splošno brezposelnost in kvarne socijalne posledice, ki bi jih ta restrikcija imela.
Vse to nam pa potrjuje dejstvo, da je posledica racijonalizacije brezposelnost, vsled česar ne more prehod visoke konjunkture v čehoslovaško takoj likvidirati brezposelnosti. Racijonalizacija ne izziva konjunktur no brezposelnost, pač pa trajno brezposelnost, koje likvidacija zahteva več časa. Primer Cehoslovaške je karakterističen za razvoj brezposelnosti v svetovnem gospodarstvu. (Ceps.)
Oddaja del pri adaptaciji pekarne v
Dravskem intendantskem skladišču v Ljubljani se bo vrnila potom ofertalne licitacije dne 24. junija t. 1. pri inženjer-skem oddelku Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku).
Oddaj azgradbo mostu med kotlarn« in električno centralo v Senjskem Rudniku s© bo vršila potom direktne pogodbe dne 25. junija 1981 pri Direkciji drž. rudnika v Seiijskem Rudniku (Srbija). Ponudbe je vložiti do 25. junija 1931. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani).
Prodaja lesa in drv. Direkcija šum kr. Jugoslavije v Ljubljani sprejema do 26. junija t. 1. ponudbe glede prodaje lesa in drv. — (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarim Zbornice za TOI v Ljubljani).
Dobave. Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 20. junija 1931. ponudbe glede dobave plošč za tlakovanje. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 26. junija t. 1. ponudbe glede dobave 300 kv. m trstja za strope, 150 komadov strojnih spiralnih jeklenih svedrov, 1 jamskega univerzalnega teo-dolita in 2000 m jeklenih vrvi. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 25. junija t. I. ponudbe glede dobave eternita. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 29. junija t. 1. ponudbe glede dobave 1 računskega stroja. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesen^ tam na vpogled). — Pri Gllavnem sanitetnem skladišču v Zemunu se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije:	Dne
4. julija t. 1. glede dobave 5000 parov usnjenih copat, 500 parov platnenih čevljev; dne 7. julija t. 1. glede dobave 13.500 kosov perila; dne 9. juilija t. 1.
glede dobave 3900 komadov bolniških in zdravniških plaščev; dne 11. julija t. 1. glede dobave 9000 parov nogavic; dne 14. julija t. 1. glede dobave 10.000 kg čiste vate in 202.000 m hidrofilne tkanine; dne 16. julija t. 1. pa glede dobave
100.000	m kaliko platna, 1500 m gumijastega platna in 100 kg gutaperče. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri upravi omenjenega skladišča).
Oddaja zakupa restavracije na postaji Dolnji Vakuf se bo vršila potoni ofertalne licitacije dne 3. julija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani).
Prodaja konjske žime se bo vršila potom direktne pogodbe dne 30. junija t. L pri II. oddelku art. tehničnega zavoda v Hanrijevu pri Skoplju. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku).
Veletrgovina
A. Šarabon
O
a
v
O
Ljubi j
ani
priporoča
špecerijsko blago
več vrst žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno
rudninsko vodo
Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom
anonaesHBaBanKagBnanBSB
Telefon '26-66
ROMUNSKA AGRARNA BANKA.
Pred par dnevi je izšel v Bukarešti zakon o Romunski Agrarni banki, ki je takoj po objavi zakona pričela poslovati. Temeljna glavnica nove banke sestoji iz 690 milijonov lejev, od koje vsote je dala država 650 milijonov iz druge tranše stabilizacijskega posojila. Ostanek 40 milijonov lejev so prispevale romunske banke.
* * *
RUSI IN NEMCI.
Najvišji narodnogospodarski svet Sovjetske unije je odobril zaenkrat naročila v znesku 100 milijonov mark pri nemški industriji. Gre v prvi vrsti za naročila za kotlino ob Doncu, za ruski elektrotrust in za sindikat nafte. Odobrena naročila se bodo sedaj polagoma oddala. Kakor vemo, gre v vsem za naročila v skupnem znesku 300 milijonov mark.
* # *
SPORAZUM V PLATINI!
Iz Londona poročajo: Ze več let trajajoča pogajanja med rusko in angleško (oziroma kanadsko) skupino platine so dovedla sedaj do rezultata. Osnovana je
bila komisija, ki se je izjavila za fiksne minimalne cene pri obeli skupinah. V zvezi s tein sporazumom se je cena platine takoj močno dvignila, od 3-75 na 5-25 mark.
Jliiu poročila
Mariborsko sejmsko poročilo. Prignanih je bilo 22 konj, 19 bikov, 161 volov, 335 krav in 34 telet, skupaj 571 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 9. junija 1931 so bile Sledeče: debeli voli 1 kg žive teže Din 5—7-50, poldebeli voli 4—4-50, plemeski voli 3-50—5-50, biki za klanje 3—5-50, klavne krave debele 3-25—5"50, plemenske krave 4—4-50, krave za klobasarje 1-75—2-50, molzne krave 3-75—4-50, mlada živina 4—6-50. — Prodanih je bilo 290 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 20 komadov, v Italijo 5 komadov. — M esne cene: Volovsko meso I. vrste Din 16—18, II. 12—14, meso od bikov, krav, telic 8—10, telečje meso I. vrste 25—35, II. 12—18, svinjsko meso, sveže 14—25 Din.
JOJViRTAE
L7UBL1ANA
MM
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
KASTELIC in DRIIG
rfrgovina s papirjem na veliko
LJUBLJANA
Aleksandrova cestfa ši. 9
pritličje leVo
milili!
(glavno zastopstvo za Slovenija
Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani in Sladkogorske tovarne papirja in lepenke =|	d. z o. z., Sladki vrh
Trgovci 1	blage
pri lwd.ltah, katere ogla* saje v „Irgcvsfeein listu
r«
KLIŠEJE
vseh vrsi- por rafij a /l-oli risbah.
uje
najscrlidn 9jše
ki a ma
ST«D1U
L1UBL1ANA
DAl M AT IN 0 VA13
Tiskarna
MERKUR
LJUBLIANA
Gregorčičeva ulica št- 23
TELEFON 25-52
se priporoča za naročila vseh uradnih in trgovskih tiskovin. Tiska vizitke. memorande, kuverte, časopise, knjige, brošure, cenike, štatute, tabele, letake i. t d. dobavlja točno in po zmernih cenah. Za večja naročila zahtevajte proračune!
LASTIVA KNJIGOVEZNICA
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovako - lnduitrijako d. d. »MERKUJU kot Izdajatelja 111 tiskarja: O. M1CHALEK, Ljubljana.