Leto XIX., St. 8. PoStnlna platana v gotovini V Ljubljani, 25. aprila 1932. V organizaciji Je mol, kolikor moli — toliko pravk«. Uredništvo in oprava: Ljubljana, poitni predal 290. Dopisi morafo biti irankira-ai in podpisani ter oprem-()eni s Štampiljko dotiča« organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Ček, račnn 13.562 STROKO Izhaja 10. in 25. dne y mesecu. •Stane posamezna ftterilka Din 2.—, mesečno Dia 4.—, celoletno Din 48.—. Za Člane IzTod Din 1.—. Oglasi po cenika. Teleion itev. 3478. Iz poročila mednarodnega biroa dela za XVI. mednarodno konferenco. V Ženevi se je vršila prejšnji teden XVI. mednarodlna konferenca, na kateri sta zastopala URSSJ in delavske zbornice v Jugoslaviji ss. Krekič in dr. Topalovič. Iz poročila ravnatelja mednarodnega biroa dela posnemamo sledeče: Povečanje krize v 1931. Število brezposelnih se je p>ovečalo Mesto dosedanjih 20 do 25 milijonov jih je seid'a] 60 do 70 milijonov. V Nemčiji se je v letu 1931 .povečalo število brezposelnih za 1 milijon, v Angliji za 670.000, v Severni Ameriki ie izvršena redukcija delavcev za 10 odstotkov. Padec cen. Ako se vzame leto bile cene sledeče: 1931 s 100, te prišle angleške banke in da Anglija reši svoj denar, je 27. septembra ukinila zlato valuto. Isto so naredile švedska, Norveška, banska in Japonska. Nastala je tezauracija ne samo z !bankovci, nego z zlatom in dra-kamenjem. Splošna panika ije objela “"hove. Položaj delavcev ▼ krizi. , Delavsko zavarovanje se je povs-o-d ob-’"žalo. Ali prejemki delavcev so zmanjšani V;sled tega, iker kriza zmanjšuje dohodke ^varovanja. V Ameriki se je začelo gibanje, 0 *e uzakoni zavarovanje, V 39 državah je Poverjeniki Cankarjeve družbe! Nabirajte liane za Cankarjevo druibo. Naj se vkljub krizi poka2e volja delavstva za prospeh svoje književne družbe. Če žlanu ni mogoče takoj plaiati 20 Din, naj plaiuje na obroke, vsak teden 5 Din ali celo 2-50 Din. V štirih oziroma v osmih tednih je Članarina 20 Din nevede platana. 4 knjige, ki izidejo v jeseni, bodo zanimive in lepe. Na delo, poverjeniki in sodrugi, za naSo književno družbo, za Cankarjevo družbo. predložen zakon o zavarovanju za starost, v 16 državah zakon o zavarovanju zoper brezposelnost. Nominalne delavske mezde so padle, aili stvarne mezde so ostale. Računajoč po urah, so se stvarne mezde celo povečale. Tako so -dobivali: Država 1929 1930 1931 v Nemčiji — 114 120 v Angliji 109 112 116 v Sev. Ameriki 110 113 120 v Poljski 114 124 138 v čehoslovaSki 119 129 132 Vendar so vsled zmanjšane zaposlitve delavci tedensko -dobili -manj tudi z realnimi mezdami. Zavarovanje zoper brezposelnost. Leta 1930 je bilo zavarovano 35,600.000 delavcev obvezno, a 2,910.000 fakultativno. Leta 1931 -pa je bilo -obvezno zavarovano 35 milijonov 800.000, ifaikuiRativ-no -pa 3,100.000. Ne računa se Rusija z 10 milijoni -delavcev, kjer je zavarovanje ukinjeno. V Sev. Ameriki se za 8 do 10,000.000 brezposelnih troši 250 mil. dolarjev v obliki privatne pomoči — povprečno 50 dolarjev letno na človeka — -dočim -bi -bilo potrebno 800,000.000 dolarjev. Brezposelni pa izgube na mezdah 11 milijard -dolarjev letno. Njihov položaj je strašen. Konstatira se veliko naraščanje tuberkuloze in kriminalnosti. Nemčija troši za pomoč brezposelnim 3 'milijarde mark. Povprečno 793 mark na človeka ali 2 marki 17 pfenigov na dan. Na mezdah Pa izgube delavci 9 milijard mark. Pomoč znaša torej samo 35 odstotkov od mezde. Dve tretjini' brezposelnih zopet najde -dtelo. V Angliji dobiva brezposelni 46 liver šterlingov letno. No, 4,000.000 delavcev spl-oih ni zavarovanih (poljedelski delavci, služkinje). V Italiji ie brezposelna podpora 3.75 lir dnevno. Ali -podporo je dobilo samo 24 odst. brezposelnih. Izkušnja je pokazala, da je treba poleg zavarovanja imeti tudi ustanovo posebne pomoči. Delavci si pomagajo z ustvarjanjem malih vrtov. Tako je v Nemčiji nastalo poldrugi milijon malih vrtov. V Nemčiji, Avstriji, Angliji se pri velikih mestih razvijajo kolonije malih vrtov, ki jih -obdelujejo ‘brezposelni. Svoboda dela. Vsled težkih razmer se čuti tendenca za skrajšani -delovni čas v podjetjih, a s tem tudi zmanjšanje delavskih zaslužkov. Delavstvo to težko -prenaša. Zahteva se splošno skrajšanje delovnega časa na 40 ur tedensko in to ibrez znižanja mezd' ter da bi podjetja, 'ki so polno zaposlena, zaposlila gotovo število brezposelnih. Prenehati je z vsakim nadlurnim delom. Delavci s skrajšanim delovnim časom ne smejo izgubiti pravice na zavarovanje. Emigracija. Emigracija je povsod takorekoč ustavljena. Leta 1931 se je iz Severne Amerike izselilo 20 tisoč oseb več, kakor se vselilo. Velikega gospodarskega -pomena je prenehanje pošiljanja zaslužkov izseljencev v staro domovino. Pri vprašanju mezd se javljajo težnje v Italiji, na Poljskem in v Nemčiji, -da se zmanjšajo tudi cene blaga, davki, obresti. Glavni vzrok zniževanja mezd je mednarodna konkurenca. V Severni Ameriki se je v razdobju 1922 do 1929 povečala produktivnost na 3.5 odst. letno. Dobiček pa se je zvišal na 6.8 odst., a -delavske mezde na 2.1 odst. če bi progresivnost bila ista, bi morali delavci za ta -čas dobiti- v mezdah 19 milijard Din več, nego ®o prejeli in to 'bi zelo vplivalo na stabilnost produkcije. Najpotrebnejše praktične mere. Razpravlja se vprašanje, ali lahko- nastane organizirano gospod'arstvo iz revolucije ali iz evolucije. Ako se hočejo izkoristiti ogromni viri tehnike in materialnega prog-re-sa, ki jih je ustvaril kapitalizem in -da se prepreči uničevanje, tedaj je treba vnesti v ustvaritev organiziranega -gospodarstva mnogo modrosti. Organizirano gospodarstvo se mora -dolgo in sistematičino ustvarjati. To •delo je po mnenju -Lederera začeti s kontroliranjem kreditov. Najvažnejlša praktična potreba je prekinitev -valutnega kaosa, ki j-e danes. Devizne omejitve prinašajo sedaj kot samostojni faktor kaos v mednarodno izmenjavo dobrin in ovirajo tiudi prodajo tistega blaga, ki je potrebno. Treba je ustvariti mednarodno sodelovanje med različnimi nacionalnimi momenti. Težave so dvojne; z ene strani ogromni porast kupne moči zlata in padec cen blaga. (Tako je na primer -kupna moč 1 gr zlata odi julija 1929 do decembra 1931 povečana za 48 odstotkov.) Druga težava je razlika v valutnih sistemih. Svetovna ekonomija brezpogojno zahteva enotnost valutnega sistema. Ta enotnost je mogoča samo na podlagi zlata, ali brezpogojno mora biti potem tudi kontrola nad denarjem in se mora onemogočiti skakanje vrednosti zlata. Sedaj pa im-a en del sveta: Velika Britanija in njeni dlominioni, Indija in skandinavske dežele, večje število latinskih ameriških držav in Japonska, zasnovano svojo valuto na istem kurzu, na ikaterem stoji sterling, do čim imajo -druge velike države zlato valuto, a tretje zopet srebrno. Cilj mora ‘biti čim manjša sprememba cen. V prvi vrsti je treba izključiti spekulacijo z zapiranjem zlata in s tem gospodarska življenje staviti v odvisnost od kraja, nagroma-denega z zlatom. Potrebna je torej mednarodna razdelitev zlata. Novi odnosi v industriji. Za organizirano gospodarstvo so važnega pomena notranji odinošaji med delodajalci in delojemalci. V Italiji na paritetni bazi delavski zastopniki vplivajo tudi na gospodarsko aktivnost. V Rusiji se problem proizvajanja ne more reševati ibrez aktivne kolaboracije delavcev, iki vpost-avljajo notranjo -disciplino v delu in intenzivirajo delo. Glavno vlogo v tem pogledu igra »socialistično tekmovanje«. Uspeh 5 letnega načrta je -odvisen od aktivnega in zavednega sodelovanja delavstva. Delavski zaupniki. Po podjetjih v Nemčiji so delavski zaupniki mišljeni kot ustvaritev gospodarske demokracije. Oni so združeni- v regionalne in nacionalne izveze, tako da delavski vpliv na proizvajam j e -gre od1 enega podjetja k -skupini podjetja in k celi nacionalni ekonomiji, Ta ustanova se je razširila v Avstriji, Čehoslovaški, Luksemburški, Estoniji in Španiji. Delavci smatrajo to -kot svojo veliko pridobitev. V praksi so se zaupniški zbori pokazali zelo koristni glede uzakonitve zaščitnih zakonov in pravilnikov o varnosti, pravilni pomeni tarifnih dogovorov ter imajo tudi vpliv na odpust delavcev ali regulacijo pri zmanjšanju dela. Ali čisto pri gospodarskih funkcijah so zaupniki podlegli. Pregled bilanc in pa udeležba delavskih zaupnikov v upravnih odborih ipodjetij ali na olbčnih zborib akcij-omarj-ev niso pokazali ni-kakih rezultatov. Tu so se delavci pokazali kot premalo -poučeni in niso kazali nobenega stvarnega interesa. Ta izkušnja j-e pokazala, da se stvarni vpliv na proizvajanje ne more vršiti -po- posameznih podjetjih, nego morajo biti gospodarska telesa, v 'katerih imajo delavci svoje strokovnjake, za kontrolo podjetij in za globljk> ekonomsko znanje. Delavski zaupniki morajo v vseh ozirih izhajati iz strokovnega pokreta. Delodajalci so mislili, da se lahko ustvari delavsko zastopstvo izven strokovnega gibanja. Ali to se je pokazalo nemogoče. Svobodne strokovne organizacije so -postale v teku -dolge zgodbvin-c veleva-žen in pomemben faktor. One imajo največjo avtoriteto in v njih so organizirani najsposobnejši delavci. Zato tudi oni predstavljajo -delavslki -razred. Mednarodno sodelovanje. Vse-obči zaključek je, do katerega je prišel že celi svet, da se brez najživ-ahmej- šega mednarodnega sodelovanja ne da izvleči iz krize. Zato je treba dobre in trdne volje vseh. Sedaj se vrši oboroževanje vojske in gospodarstva enega proti vsem in vseh proti enemu. 'Konferenca za razorožitev naj že enkrat pokaže svoje uspehe. S tem se prihrani 25 milijard švicarskih frankov, ki se sedaj trošijo za oborožitev. S temi 25 milijardami bi se ojačalo mednarodno gospodarstvo. Mednarodna strokovna zveza in gospodarska kriza. Generalni svet Mednarodne strok ovne zveze je na svojem letnem zborovanju v Bernu z dine 16. marca 1932 sprejel resolucijo, ki se peča z gospodarsko krizo. Resolucija zahteva, da se krediti ne uporabljajo več za oboroževalne namene, niti ne za sanacije bankrotiranih (propadlih) koncernov, nego -dla se uporabljajo za financiranje velikopoteznih načrtov za preskrbo dela; resolucija zahteva -dalje zakonito uvedbo 40 urnega delovnega tedna. Napravi naj se tudi začetek s preobrazbo gospodarskega sistema s tem, da se Evropa preobrazi v erno samo gospodarsko enoto ter se obenem razširi javna podjetja. Resolucija je nanovo zagotovila, da je najvažnejša naloga za prvi korak k temu mednarodno kritje s sirovi-nami, ki naj se jih pridobiva po načrtu; dalje smotreno gospodarstvo pri razdelitvi; smo-tren kreditni -sistem za zavarovanje enotnega nastopa osrednjih ban-k; kontrola bank in borz za delnice po -demokratičnih korporacijah; regulacija denarnega sistema z ustanovitvijo mednarodne denarne enote; in končno najstrožja kontrola monopolov. Datum za prihodnj-o konferenco Mednarodne strokovne zveze za pretres sredstev in potov za pomaganje je bil določen na 16. in 17. aprila v Ženevi, Glavni svet je obenem tudi sklenil, da se bo vršil prihodnji kongres MSZ v drugi polovici julija 1933 v -Bruslju. —st.— Nemogoča interpretacija. Po prvotnem besedilu zakona o zavarovanju delavcev je bilo določeno, da ima član že po treh mesecih zaposlitve pravico do porodniških dajatev. Praksa je pokazala, da se ni bilo mogoče ubraniti pogostih zlorab s strani onih, ki so pod raznimi pretvezami pripravljali zavarovanje osebe, četudi niso bile zaposlene, samo zato, da so lahko zahtevale od Okrožnega urada porodniške dajatve. Zato se je zgodaj že pričelo razmišljati o tem, če bi ne kazalo podaljšati čakalne dobe za dosego porodniških podpor. Če bi ne kazalo, da se porodniške podpore priznajo le onim zavarovancem, ki so po svoji gospodarski strani vsaj približno stalno zaposleni in stalno zavarovanju zavezani. Neodložljiva pa je postala reforma tozadevnih zakonitih določil, ko se je pokazalo, da porodniške dajatve niso v pravem razmerju z ostalimi dajatvami, ko se je pokazalo, da so visoke porodniške dajatve eden vzrokov v zavarovanju nastale krize. Kakor smo že svoječasno pisali, so s posebnim zakonom izpremenili določbe o porodniških dajatvah in predvsem podaljšali dobo, katero mora biti oseba zavarovana, če naj dobi pravico do porodniških podpor. Ta zakon določa, da ima do denarnih dajatev (pred- in poporodnino) pravico le oni zavarovani član, ki je bil tekom zadnjega leta pred porodom vsaj 10, ali tekom zadnjih dveh let vsaj 18 mesecev v zavarovanju zavezanem poslu zaposlen. Nesporno je, da so sedaj veljavna določila o porodniških dajatvah tako stroga, če že ne rečemo, popolnoma nemogoča, da se je število onih, ki bi imeli še pravico do teh dajatev, naravnost nezaslišano znižalo in da bo redek še oni delavec, ki bo teh dajatev deležen. Ravno v današnjih prilikah pa je še dvakrat težko, da ima delavec ▼ letu 10 mesecev posla. Večina tovarn dela v skrčenem obratu, mnogi obrati počivajo; proti volji delavca in brez delavčeve krivde je danes že veliko, če je pol leta tekom enega leta zaposlen. Pri tem pa ne upoštevamo dobe, katero je delavec, recimo radi bolezni ali različnih družinskih vzrokov, nezaposlen. Ravno tako pa ne more doseči pravice do polnih porodniških dajatev noben sezonski delavec. Kje dobite sezonskega delavca, ki bi bil v enem letu 10 mesecev zaposlen? « Ker je torej že določilo samo na sebi tako strogo, da pride praktično le malo do izraza in mora že določilo samo prinesti zavarovanju znatne prihranke, bi človek mislil, da bo pa vsaj interpretacija tega določila taka, da bo kazala pravilno umevanje zakonodajalčeve volje in pravilno umevanje namere, s katero je bil ta zakon izdan. Temu pa ni tako. V Strokovni komisiji se je javil star kovinar, zavarovan že od leta 1919 in nam pokazal odlok OUZD, da mu urad ne bo izplačal porodniških dajatev. V tem odloku stoji zapisano, da je kovinarjeva žena rodila dne 26. marca 1932 v ženski bolnici, porodniške podpore pa zavarovancu ne pritičejo, češ, da je zavarovanec dne 25. marca, torej 1 dan preje, obolel in zato nima pravice več do porodniških dajatev. Torej: ker kovinar KOVINARJI. Občni zbor Saveza metalskih radnika Jugoslavije, podr. Celje, se je vršil v n c d cl jo, dne 17. aprila 1932 ob 2. uri 'popoldne v 'dvorani Delavske zbornice v Celju. Občni zbocr je otvoril in vodil podpredsednik sodir. Rebernjak Jurij. Na dnevnem redu je bilo: 1, čitamje zaipisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odbora. 3. Poročilo referenta oblastnega odbora. 4. Volitve novega odbora. 5. Naloge za bodoče delo. 6. Razno. Ad 1 je prečital -sodr. Keršlin Ferdo zapisnik zadnjega občnega zboTa, ki je bil soglasno odobren. Ad 2 je podal podpredsednik iporočilo o delovanju odbora. Omenil je, da je bil primoran, da je kot podpredsednik prevzel posle predsednika, iker predsednik iz neznanih razlogov ni vršil svojih dolžnosti. Sodr. Rebernjak je v kratkem poročilu iznesel razne težave o 'delovanju odbora v preteklem letu in pokazal na napredek organizacije, kar je dokaz, da je odbor po svojih močeh in sposobnostih vsekakor deloval, kakor je bilo 'toi mogoče, kar bo iz poročila blagajnika razvidno, da je .članstvo v preteklem lctiu napredovalo. Tajnik sodr. Keršlin Franjo- je podal poročilo, iz katerega ije bilo razvidno, da je bilo mnogo dobre volje za delo v organizaciji, v odboru in med zaupniki; seveda pa napram času in razmeram vse to za bodoče ne zadošča. Seje in udeležbe na raznih konferencah, kakor tudi članski sestanki so po poročilih vsekakor -dokaz, da je v Celju med kovinarji dobra volja in zadosti vztrajnosti, da se izgradi organizacija času primerno. 'Blagajnik sodr. iHriiba-ršek Avgust je podal poročilo blagajne. Iz njegovega poročila smo poleg stanja blagajne podružnice in obračunov s centralo posneli, da je članstvo v preteklem letu napredovalo' ter da je v Celju vsekakor star kadler kovinarjev, ki bo v stanju dvigniti organizacijo, odnosno kovinarsko delavstvo v Celju, da zavzame svoje mesto, ki miu gre. Za kontrolo je podali1 poročilo s. Zabojnik Štefan, ki je izjavil v poročilu, da je bila blagajna skozi vse poslovno leto, kakor vsi obračuni in računi redno pregledani in da se .je našlo vse poslovanje v redu, v-sled česar je predlagal absolutocij odboru za preteklo poslovno leto, kar je občni zbor z zadovoljstvom vzel na znanje in odglaso-val absolutorij soglasno. Ad 3. iZa 'oblastni odbor sta podala poročilo s. blagajnik oblastnega odbora iz Ljubljane in s. Leskošek, ki je bil zadnje čase pritegnjen za razna dlela v savez — kot bivši 'strokovni tajnik s širokim znanjem na -strokovnem polju. Oba govornika sta v kratkem iznesla sliko kovinarjev v dravski 'banovini, osobito pa ista pokazala na težave dlela, ki še čaka kovinarje v Celju, da z -ostalimi v državi zgradijo svojo trdnjavo obrambe. Ad 4 se i-e izvolilo komisijo za sestavo kandidatne liste za volitve novega odbora, katera je predlagala sledeče’ sodruge, kar je občni zbor s-oglasno- potrdil, in sicer: predsednik: Rebernjak Jurij, podpredsedhik: Janežič Emanuel'; blagajnik: Hriharšek Avgust, namestnik blagajnika: -Kač Franc: tajnik: Keršlin Ferdo, namestnik tajnika: Za-hoinik Štefan; odbornika: Novak Štefan in Šilih Alojz; kontrola: Kladnik Konrad, Prežel Rudolf in Potež Joško. Ad 5 je k izvolitvi novega odbora in o nalogah o bodočem delu podal poročilo s. Jeram iz Jesenic, ki je v dveinpolurnera govoru izčrpno1 prikazal težave, ki posto- na dan poroda ni bil zaposlen — bil I pa je tega dne radi bolezni že v sta-ležu bolnikov pri OUZD — smatra OUZD, da do porodniških dajatev nima pravice. Po informacijah in po tem slučaju sodeč se določilo o porodniških dajatvah nesmiselno in nepravilno interpretira. Brezpogojno je dovolj, da je na primer ta kovinar dokazal pred porodom 10 mesečno članstvo. Tudi na dan ženinega poroda je bil kovinar član OUZD-a. Saj gredo podpore le zavarovanim članom in kovinar je za tisti dan, na katerega je rodila njegova žena, od urada hra-narino tudi dobil. Ko smo proučevali okrožnice SUZOR-a, smo pa opazili še nekaj takih slučajev. Tako se v ka-renčno dobo 10 do 18 mesecev ne vračuna doba, katero je bil zavarovanec bolan. Če je bil zavarovanec tudi 10 mesecev prijavljen, pa tekom 10 mesecev samo 4 dni bolan, zadošča, da mu urad porodniške dajatve odkloni. Za take interpretacije v zakonitem določilu samem ni opore. Strokovna komisija bo posebej še opozorila SUZOR na nevzdržno odredbo, posamezne strokovne organizacije pa naj tudi s svoje strani protestirajo proti takim ukrepom. ■ juju in so za premostiti, da si očuva delavstva vsaj najpotrebnejši eksistenčni nivo, kar je -pa edino mogoče doseči ob stvarnem organiziranju in solidariziranju neorganiziranega delavstva in ob stalnem neumornem delovanju izvežbanega zaupniškega kadra organizacije, ki je edini sposoben, vzpostaviti -disciplino-, iki je predpogoj za težke boje. Pozval je navzoče člane in zaupnike, Ja sc otresejo lenobe in brezbrižj-a ter sanjavosti v boljšo bodočnost, ker se bo- le toliko spremenilo, kolikor boiniO' za to- sami skrbeli. S samo izobrazbo ni rešitve, kakor ni rešitve samo z organiziranjem mase. Oboje je potrebno: čvrsta organizacija ipo številu in izobraženo, ali po naše rečeno, zavedno članstvo. Pojdite na delo, kujte si svojo usodo sami in ne verujte, da bo kdaj kaj boljše, ako isi to sami ne izvojujete! To vam bodi geslo! V tej zavesti na delo- 'n gradite! Kdor išče, ta najde! Vsa dnevna in delavska vprašanja so v strokovni literaturi našega pokreta. Učite isie 'misliti! Čitajte, da se vaun razveže jezik in da boste tako sposobni, slovensko izražati ivsa vprašanja in na ta način vam ne bo težko, da pričnete sami tudi pisati o svojem položaju! To bo zbudilo zaspane in vam dalo hrbtišče v pritoku novih zavedajočih se članov. Neusmiljen je -s. Jeram v svojih izvajanjih, toda ni mogoče oporekati, kajti tako je! Po krajši debati o raznoterostih ista s. podipredisednik in novi predsednik s. ReDer-n-jak zaključila občni zbor, :ki je trajal nad tri -ure. -Na občnem zboru je bil navzoč tudi s. Čelešniik, ki ipa je -moral na vlak in ni mogel ves čas prisostvovati. S. Čelešnik je predsednik -sekcije mairtinskih delavcev iz Jesenic in -so g-a Jeseničani poslali na svoje stroške v Cefte, dia- se seznani ® položajem drugod, ker zavzema v -jeseniški podružnici mesto bodočega predlsednika in s tem težko nalogo, V Celju so dani vsi pogoji napredka. Zaupniki i-n člani so to obljubili na občnem zboru. Tedaj bo brezdlvomno v bodočem letu veliik napredek in. bodoči občni zbor bo gotovo- s ponosom najavil mogočen porast članstva in akcij. Vztrajno na dielo, sodrugi! Starostno zavarovanje rudarjev in plavžar- skega delavstva bratovskih skladnic. V sedanji krizi kapitalizma je naše starostno zavarovanje na robu ipiroipada, tako dia ije kljub temu, čeprav je banovina dosegla to, dia se bo na 'podlagi proračuna banovine voiiralo pol milijona dinarjev letno za ravnotežje pokojninske blagajne -bratovskih skladnic, še vseeno vedno odprto vprašanje, kaj bo s pokojninami v bodoče. Prve redukcije so že napovedane in še prav krivično izvršene. Rudarji in -plavža-rji, zavedajte se, -dia ste s svojini starostnim zavarovanjem na robui propada! Ne -ustrašite se nobenih žrtev za to, da se obdrži neokrnjeno dosedanje dajatve. Podjetniki bodo seveda tiho -delali na to, da sc demontira to zavarovanje, da se tako iznebijo teh dajatev, toda naloga delavstva je, da se ne ustraši nobenih materielnih ižrtev, da se -obdrži ravnovesje in se zgradil podlaga za potrebne rezerve ter izvrši potreben pritisk na podjetja, da po svojem načinu postopanja pri redukerah prispevajo več kot delavci za pokojninsko 'zavarovanje. Za danes -samo ta aviza. Glavna skupščina bratovskih skladnic ima letos to vprašanje -rešiti. -Ne sme se pa polovičarsko -iti preko tega vprašanja. Ali naj onemogli in vpokojeni rudarji in -plavžarji gredo živi podi zemljo, ali naj za sv-oje' ipridno delo, ki so ga vse življenje opravljali, morda sedaj na stara leta 'prosjačijo? Vsa • podjetja, od Trboveljske do Kranjske industrijske družbe itd., so doskoro pasivna v pokojninski blagajni, odnosno so pasivna, zato ha morala bodoča glavna skupščina iti na to, da se ujpelje -enoten prispevek za vsa podjetja paritetno; kjer ,pa -podjetja 'povzročajo pasivnost še nadalje, pa se mora podjetje obremeniti z dajatvami. Istotako važno je za rudarje in plavža-rje vprašanje prispevka za -borze -dela. Sedaj im,a z-a to- bratovska skla-dnica svoje fonde, ki jih zbira. V tem pa ni treba separatizma. Potrebno *e, -da se -združi vse te prispevke in -dia ,se tudi bratovske s-kladnice priključijo centralni borzi dela s temi prispevki, odnosno enotnim, tam določenim -paritetnim prispevkom. Rudarji in plavžarji imajo na lem le interes, -da -se ta panoga spoji v državno enota, ker le tako je izdatna in potrebna brezposelna podpora mogoča. Vsa podjetja nikdar niso v krizi, dočim je v sami bratovski skladn.ici baš sedaj ta slučaj, iz katerega se vsi rudarji in plavžarji uče, kako umetno so njihovi podjetniki izigrali -delavstvo pred leti in se ubranili prispevka za borze dela, češ, kjer so bratovske skladnice — v teh podjetjih je stalen kader delavstva — ni treba brezposelne podpore. Delavstvo se je čutilo varno in je mislilo, da j-e res višje postavljeno nad -drugim. Danes pa spoznava to grdo prevaro. Položaj na Jesenicah. Z 8. aprilom 1932 sia se pričele predpriprave za obnovitev obrat-ov, tako d-a se je sedia-j delna, toda -malenkostna 'Zaposlitev že pričela. Močnejša zaposlitev je sicer že na Javorniku, vendar je še nad tisoč kovinarjev že peti teden brezposelnih na cesti. Podpore sitno razdelili šele enkrat, tako dia j-e prejel vsak brezposelni po Din 100.—, ženske in nedoiletmi p,a -po Din 75.— in za vsakega družinskega člana, prijavljenega bratovski skladbici, Din 30.—, Podpora Din 100,— in -Din 75.— ,s-e je izplačala v bonih, s katerimi so dobili brezposelni živila po zelo znižanih cenah v konzumni zadrugi. Posojila Din 500.000.—, katere,gia se je na iniciativo SMRJ skupno s -podjetjem zaprosilo' od centralne borze -dlela za- brezposelne -podpore, še vedno ni tukaj- in -s strahom gledamo v bodoče dni gla-dovanja, ako se nam pravočasno ne posreči dobiti to posojilo, da izplačamo stradajočim podpore. Pogodba' bo že do 24. t. an. popolnoma zaključena, to s,c pravi, v konce, p tu je gotova in se samo še re-diigira. Martinski obrati, peči itd. še popolnoma stoje in še -vedno ni iz-gleda, kdaj pričnejo te peči obratovati. Samo pri tem obratu je prizadetih nad 400 delavcev. Ogromna je bedia ma Jesenicah. Čisto nič -nismo bili 'preskrbljeni iza to katastrofo. Težka š-o-la de to za bodočnost. Morda je ■bila pa potrebna. Žalostno. V ostalem vse klevete niso -pomagale. Organizacija -je -prodrla in zmagala napram vsem težavam in klevetam. Organizirani kovinarji neomahljivo drže disciplino in trpe, vedoč zakaj. V 'bodočnosti bodo popravili to, za danes sc samo s stisnjenimi zobmi srečamo in 7, zavestjo, kaj sm-o rešili in kako moramo držati, -da ustvarimo pogoje za boljšo bodočnost. Čudežev ne 'pričakujemo in se grenko zavedamo, da te kapitalistične krize ne bo več konca in da bomo imeli še vedno- težke žrtve brezposelnosti. Zato pa bodemo -s podvojenimi silami delali im gradili naprej kakor hitro se beda malo -pole-že. Poleg vsega našega gorja je kakor da 'bi bilo vse zakleto, iproti nam, niti pomladi -neče biti, -da bi imeli vsaj toplo solmce. Mraz piha ku-koir v sredi zime in mi konca tega bičanja narave. Tudi to je, -ki nezavedinim ubija duha in odpor, zavedni pa vedo, da za vsakim dežjem posije solnce :n v lej zavesti -s stisnjenimi zobmi trpijo naprej, saj ko-nec bo končno le in novo pot uberemo ipotem naprej v delu brez mir-u in’ brez počitka. RESOLUCIJA. Za ureditev odnošaj-ev članov Saveza Metalskih Ra-dlniika Jugoslavije, podružnic Jesenice, Javornik in Dobrava, napram zadružništvu -gorenjskega -okrožja in oba na-pram nameri Kranjske industrijske družbe, katera -j-e 'hotela vpostaviti samostojno tovarniško oddajališče za življenjske potrebščine, kakor lastne pekarije in mesarije in od-daijališče obleke i. -t. -d., kar bi eksistenčno uničilo ipostoječe delavsko zadružništvo gorenjskega okrožja in s tem najjačje hrbtišče delavske sv-obodine strokovne -organizacije. Visle-d tegia se je članstvo Saveza Metal-sklh Radnika Jugoslavije, poidruž. Jesenice, Javornik in Dobrava odločilo in isklenilo: 1. Načelno absolutno odkillanjiamio' namero Kranjske industrijske družbe z.a ustanovitev lastnih oddlajališč, ter v polnem odobravamo tozadevno- prot-okolarično' zavzeta pro-tistališča 'tarifne komisije iz razprave z dlne 31. marca 1932. Dai obdržimo lastno zadružništvo in da si ,s tem tudi omogočimo preskrbo cenenih nakupov življenjskih potrebščin, brez dvoma potrebujemo konzumno zad'rug-o za regulator cen im ž njo hrbtišče osiguranja pogodbenih -mezd, iker -so vsi uispeihi strokovne organizacij© v zvišanju plač ničevi, ako s-e ne zavarujemo proti privatnemu dobičku, ki z navijanjem cen v -prekupčevanju zasužnjuje mezdnega delavca in ubija njegov eksistenčni -nivo. 2. K-omzummo društvo -za Slovenij-o za gorenjsko okrožje naj se zaveže, da je pripravljeno -svojemu članstvu dajati blago- v vseh 'oddajališčih radovljiškega sreza, po najnižji ceni in sicer tako, da se za galanterijo in špecerijo- na 'fakture sme pribiti največ 12% režije. Kontrolni odbor -pa, da poroča najmanj v-sak-e tri mesece na skupnih članskih sestankih Saveza Metalskih Radnika Jugoslavije, podružnic Jesenice, Javornik in Dobrave, da li se ta -princip v polnem -izvaja ali ne. V razvidnost -uspehov se se- stavi sočasno s sklepanjem te resolucije tudi komisija -za interno utrditev eksistenčnega -minimuma, katerega se za podlago poznejših rezultatov sestavi na -podlagi cen, ki so bile v veljavi za podroben nakup v Konzumnem društvu -d-ne 31. marca 1932. Ta komisija sestoji i-z treh članov Saveza Metalskih Radmik-a Jugoslavije, -podružnice Jesenice, ki sia: Čeleisnik Ivan, Žnidar Anton 'i-n Ažman Karol, in -treh članov načelstva Konzumnega društva. - 3. Konzumno društvo naj po-da izjavo, ako 'pristaj-a na -dogovor, katerega je napravila tarifna -komisija s Kranjsko industrijsko -d-ružbo ipo zapisniku z dne 31. marca 1932, ki se glasi v točki 7. Da bi se koozummim 'dnuštvioan omogočilo čim cenejše gospodarjenje in čim večja varnost poslovanja, -jie podjetje pripravljeno, -ustrezajoč s tem želji delavskih zastopnikov, pristati na tako- prakso, -d-a bi si konzumni društvi s p-rimerno sestavljenimi, od delavcev-odjemalce v lastnoročno -podpisanimi -r e -verzi v -okviru zakonite dopustnosti pridobivali na sv-oje terjatve iz dovoljenih kreditov zastavno pravico na mezdnih prejemkih do višine enotedenskega zaslužka, s pravico zahtevati iz-plačilo v slučaju zamude v izplačevanju in ,za slučaj obračuna. 4. Ta enotedenski kredit ima vsak dolžnik v toku treh mesecev poravnati. Kdor pa prvi mesec, ko izčrpa višino enotedenskega kredita, ne prične tedensko ali dogovorjeno z mesečnim obrokom odplačevati, za tega ima pravico Konzumno društvo vložiti pri podjetju terjatev v odtegljaj plače na njegov neporavnan kredit. Če se tedaj komu tak slučaj primeri, nima pravice zvračati krivde na Konzumno društvo, ker je to svobodni sklep članstva strokovne organizacije Saveza Metalskih Radnika Jugoslavije, podružnic Jesenice, Javornika in Dobrava samega. Ta točka 4. te resolucije se objavi v vsehfcoddajališčiih -Konzumnega društva za Sl-o-venijo za gorenjsko okrožje v radovljiškem srezu, na-vidnem mestu z -dodatkom še sledeče: »Če si v veliki potrebi, zaupaj se vodstvu zadruge. Če bo zadrugi mogoče, pomagala Ti bo. Če ne moreš poravnati dolga po Jiastno-podanih obvezah, tedaj se ne izogibaj zadruge, temveč se takoj zglasi -pri predstavniku zadruge in se dogovori ali opraviči, ali podaj .jamstvo-, -da ne -boš po lastni krivdi imel -neprijetnih posledic, za katere zadruga ni kriva.« 5. Za vse člane -Saveza Metalskih Radnika Jugoslavije, podružnic Jesenice, Javornik in Dobrava in. tudi ostalo -delavstvo, ki bo kupovalo za naprej svoje potrebščine v naši konzumni izadrugi, s-e obvezu-je Savez Metalskih Radnika Jugoslavi,j-e polam svo-iega urada Za gorenjs-ko okrožje po dogovori, s podjetjem, na podlagi tozadevnega zapisnika, z dne 31. marca 1932, kateri so zadolženi pri -privatnih trgovcih, posredovati za poravnave dolgov tako, -da s-e jim bo odtegovalo primerne zneske v dobro upniku. S tem se izognejo eksekuciji in -osvobodijo privatne trgovine. Upniki pa, ki bi ne pristali na primerne zneske v -odtegljaj in bi z eksekucijami ogr-ožali eksistenc-o takih dol-žnikov-d-clavcev pri -K. I. D., so v nevarnosti, da izgubijo vse, ker podjetje, -kakor je izjavilo, ne -bo dovoljevalo eksekucij, ki onemogočajo -eksistenco delavca, in bo tak delavec odpuščen iz službe. 6. Konzumno društvo se mora po naknadnem dogovoru s Savezom Metalskih Radnika Jugoslavije, podružnicami Jesenice, Javornik in Dobrava, zavezati, da prispeva tudi r lokalni fond podružnic v centralno blagajno v podružnico Jesenice SMRJ, primeren odstotek od prometa vsako leto, ld bo služil statutaričnim namenom članov SMRJ, podružnic Jesenice, Javornik in Dobrava. Odstotek, ki se sporazume, se določi po številu članov SMRJ, kupujočih v zadrugi -na podlagi prometa. Sočasno pa se zavezuje,jo člani Saveza Metalskih Radnika Jugoslavije, podružnic Jesenice, Javornik in Dobrava, ki bodo kupovali v konzumni zadrugi, dia se odrekajo povračilom, konzumna zadruga pa se m-ora zavezati, da ukine vsa povračila, da se tako omogoči cenejši nakup -potrebščin. P-o-vračila se morajo ukiniti najkasneje s 1. -majem 1932, 7. Članstvo Saveza Metalskih Radnika, podružnic Jesenice, Javornik in Dobrava, na podlagi zadostitve prednjih točk te resolucije, kompaktno pristopa v konzumno zadrugo in se vsi zavezujemo najkasneje do 1. junija 1932, kateri še niso člani, ali so člani in ne kupujejo sedaj, da pričnemo takoj ali najkasneje s 1, junijem 1932. pristopali in kupovati kot člani v konzumni zadrugi. Zavezujemo se vplačati takoj pristopnino, kdor še ni -član Din 5.— lito -prvi -obrok -deleža Din 10,—, kateri znaša Dim 300,-— in -ga vplačamo v 30 mesečnih obrokih. Kdor pa je član Stavbene in gostilniške zadtuge, ali Stan in doma, ali bil člani Klavnice za Gorenjsko in še ni član Konzumnega društva, mu pa ni treba pristopati 'posebej sedaj še v konzumno -društvo, ker je članstvo v teh zadrugah legitimacija tudi za ko-nzummo društvo, ker se 'bo-dio -vse te zadruge sedaj v toku enega meseca spojile -v celoto, kakor s tem tudi deleži članov teh zadrug. Obvezno -priznavamo vsi člani Saveza Metalskih Radnika Jugoslavije, podružnice Jesenice, Javornik in -Dobrav-a pravic-o prednosti dio- zaposlitve vsem, ki so člani Saveza Metalskih 'Radnika Jugoslavije in redni kupujoči člani Ko-nz-umnjega društva za Slovenijo v gorenjskem -okrožju, ker je s tem 'jamstvo za cenejše nakupe m tako direktno jamstvo za eksistenčni nivo, Izvzeti so zaenkrat oni, kateri bi trenutno 'iimeli vsled tega sklepa težke -posledice. Vendar velja tudi za te obvezno-, da čim-iprej-e, najkasneje pa v tok-u š-estih mesecev zadostijo temu sklepu. Ker je tudi v njihovem interesu, da se jim to omogoči, je organizacija in zadruga dolžna -po- -svoji moči jim -pomagati, da se osvobodijo in pridej-o v skupnost. STROKOVNI VESTNIK. 25. aprila 1932 »DELAVEC« Stran 3 Nakupovanje ni ‘obvezno za samce brez lastnega gospodinjstva, obvezno pa je tudi za te. da postanejo člani tega skupnega zadružništva in dla vplačajo delež. Ta :esoluciija je bila v tajnem glasovanju dne 3. aprila 1932. z absolutno večino sprejeta in je obvezna za vse člane po svoji vsebini in pravem tolmačenju. Jes-emice-F-užine, dne 3. aprila 1932. za: Savez Metalskih Radnilka Jugoslavije, podružnice Jesenice, Javornik in Dobrava: Jeram Jurij, Toman Franc, t. č. predsednik. t. č. tajnik. Jesenice. Podporna akcija JSZ na Jesenicah in mi. Na tozadeven dopis iz Jesenic v »Delavski Pravici« z dme 14. aprila to-le v pojasnilo: Že pred nastopom krize je jeseniška občina na poziv bana ustanovila občinski apr-ovizacijski odbor, ki je ob izbruhu prevzel vodstvo prehranjevalne akcije za Jesenice. Ta sklep je bil soglasno storjen in zanj so glasovali ter ga ipri občini naglašali vsi zastopniki JSZ in bivše SLS v tem odboru — po številu šest. (Naše organizacije so imele samo enega.) Sklenilo se je, da nabirajo vsi samo v imenu in za občinsko aprovizacijo. Vendar so »e kar naenkrat pojavili v časopisih in pri strankah pozivi neke »Prehranjevalne akcije JSZ, sekcije kovinarjev na Jesenicah«, s podpisi kaplana Križmana in g- Gasserja (člana občinske aprovizacije), o katerih občinska aproviza-cija ni vedela nič! Nobenega denarja in daril občinska aprovizacija še danes — po enem mesecu — nima, niti ne ve za nje. Gospoda okrog JSZ je zahtevala podpore od občine, svojo »akcijo« ipa hoče menda izkoristiti za politični kapital. Že na shodu dne 4. aprila je kaplan Križman obljubljal nabrane stvari občinski aprovizaciji pod pogojem, ako bo obnovljen medstrokovni odbor. In še danes se manevrira s lem odborom, -diasi vsak Jeseničan ve, da prehranjevalna akcija in odbor treh organizacij nimajo nič skupnega. Ker drugače ne gre, mislijo oni okrog JSZ pod pretvezo svojih nabranih stvari izsiliti od SMRJ obnovitev koalicije, ki so jo s svojo nerodnostjo sami razbili. Tovariš ’»jeseniški kovinar«! Demagog je dobro biti tam, kjer to ni preveč očitno. Tu pa vse Jesenice vedo, kako je s to stvarjo! Kar smo mi okrog SMRJ nabrali, smo nabrali z vednostjo, s podpisom in za skupno, občinsko aprovizacijo. Pri naših nabranih stvareh so participirali tudi vaši ljudje, ker je tako tudi prav. Še več! Vaši zastopniki v odboru so še posebej zahtevali vpliva pri delitvi naših nabranih stvari. Nasprotno pa ste vi govorili kar naprej o enotnosti, nabirali pa ste sami brez vednosti drugih; kar ste nabrali, ste obdržali in nihče ne ve, kje je denar, niti niste dali nikomur obračuna o tem. Ko se vas je prijeto za te stvari, ste se na vse mogoče izgovarjali, končno ipa ste stavili — skoro ni besede za to predrznost g. kaplana — pogoje, da popravite: 1. to, kar ste zagrešili, ko ste glasovali na občini tako, delali pa nasprotno v slučaju, ako 2. popravijo člani SMRJ nerodnost, ki ste jo vi zagrešili! Pač samo pri vas mogoče! 0 iskrenosti je boljše, da molčite. In o »izročitvi« vaše nabirke neki drugi skupini tudi! 0, sancta simplicitas! Mar nam za vaše zbirke. (Vam se je pa za naše šlo!) Ali mj smo hoteli opozoriti vso javnost na to, da stvari in denar, ki je bil nabran za 2300 jeseniških kovinarjev, zadržuje skupina nekaj nad 200 kovinarjev, ki drugim niti ne dovoli kontrole nad delitvijo tega za vse nabranega, še manj pa kaj da, a obenem hoče na eni strani kovati iz te nabirke politični kapital, na drugi strani pa terja svoj del iz nabirke drugih, ki jih sama ignorira in demagoško zavrača. Taka je resnica. Da bi le prišla članom JSZ že malo bližje k srcu in prepričanju! Resnicoljub. RUDARJI. Rudarji državnih rudnikov zahtevajo revizijo novega »Radnega ugovora«. Z odlokom Ministra za šume in rude Pov. R. ibr. 29/32 z dne 6. feibr. t. h, je stopil s 1. aprilom t. 1. v veljavo novi »Radni ugo-vo-r« za vse rudarje ‘državnih rudnikov v 'državi, s katerim so se prej obstoječe težke razmere rudarjev še zelo poslabšale. Radi tega so rudarji drž. rudnikov Zabukovca in Velenje po Zvezi rudarjev Jugoslavije in II, skupini Rudarske zadruge sklenili poslati vlogo in spreminjevalne predloge na Direkcijo drž. rudarskih podjetij v Sarajevu naslednje vsebine: »Ministrstvo za rude in šume v Beogradu je z rešeni jem Pov, R. br. 29/32 od 6. februarja 1932 odredilo, da stopi z dnem 1. aprila t. 1. v veljavo nova Delovna pogodba (Radni ugovor) za vse rudnike in delavstvo, spadajoče pod upravo Direkcije drž. rudarskih podjetij v Sarajevu. Glasom te odredbe so ise zmanjšale obstoječe draginjiske dokladte za 30% in razlika na cenejše življenjske potrebščine pa za okroglo 50%. To in še ‘pritikline, ki so s v zvezi so povzročile 15—20% znižanje ^ej veljavnih mezd1. Poleg navedenega so Se v novo uveljavljenem »Radnem. ugo-vo-’h« poslabšali ‘deputati in drugo, kar je iz Predlogov v prilogi 2 razvidno. Radi tega se naproša p. n. naslov, da aa prošnjo prizadetega delavstva blagovoli Posredovati pri ministrstvu za rude in šu-!?e, da se popravijo krivice, ki so se z uve-Javlienjem tega novega »Radnega ugovora« elavstvu prizadijale.« Predlogi za spremembo: 1. Za vajence (šagrte) naj ostane prej veljavna temeljna plača Din 2—3—4 dnevno. 2. 30% znižanje draginjskih doklad na temeljne mezde je ipri sedanjih draginjskih razmerah in pri obstoječih prenizkih temeljnih mezdah neopravičeno. Te doklade se naj urede na podlagi ugotovitve eksistenčnega minimuma, ki je za prehrano delavca in njegove družine neobhodnio ‘potreben. Ta eksistenčni minimum naj ugotovi posebna komisija, ki naj bo sestavljena iz zastopnika ministrstva za socialno politiko, uprave drž. rudnikov, izvedenca v prehrani človeka, zdravnika in zastopnika delavstva. 3. Do sedaj veljavna količina življenjskih potrebščin naj ostane neizpremenjena še nadalje v veljavi po razliki in ceni. Pravo na to količino se naj prizna po prejšnjem »Rad-nem ugovoru«, to je do 25 storjenih šihtov mesečno. 4. Do sedaj veljavna količina deputal-nega premoga naj ostane še nadalje v veljavi. 5. Vsi zunanji delavci, ki imajo 5 let neprestane službe pri rudniku, se naj uvrste v 3. kategorijo za pomožne kopače, a po 10 letni službi pa v 2. kat. kopači. 6. Delavec se z dosežene kategorije ne sme premestiti v nižjo, če tudi ne opravlja dela svoje kategorije, razun*če ni grobo prekršil gotovih predpisov »Delovnega reda«. Točka 2. in 3. se ima seveda nanašati tudi na vsako akordno delo. Nove redukcije v Zagorju In Hrastniku. Trboveljska prem. družba je z dne 12. t. m. dala sporočiti delavskim zaupnikom, da je z ozirom na zmanjšanje naročil premoga primorana zmanjšati število delavstva v Zagorju in Hrastniku za eno tretjino. Če bi se to zgodilo, bi bilo vrženih na cesto okrog 600 rudarjev. Razburjenje, ki je vsled tega nastalo med rudarskim delavstvom, je bilo ogromno. Zakaj že pri teh par šibtah, ki jih še danes delajo, se ne morejo preživljati, a sedaj pa še na cesto in kam — po tem. II. skupina Rudarske zadruge je takoj sklicala shode, na katerih je poročal tajnik Zveze rudarjev Jugoslavije. Sprejeti so bili razni predlogi, in določeno, da je šla takoj deputacija na rudarsko glavarstvo, Trboveljsko družbo in kr. bansko upravo, da skuša preprečiti, oziroma vsaj do skrajnosti omejiti napovedane redukcije delavstva. Ta deputacija je dne 14. t. m. svojo nalogo izvršila in zaenkrat se je doseglo samo to, da se odpoved preloži za 14, oziroma za mesec dni in pa, da se je družba izjavila, da bi prišlo v poštev v Zagorju 230 in v Hrastniku 220 rudarjev. S tem seveda ni nič rečeno, a vendar je to vsaj toliko, da se še skušajo najti sredstva in pota, po katerih bi se dalo ta težak problem rešiti. Rudarji, ko so zaslišali poročilo zastopnika Z. R. J., so se sicer obnašali jako disciplinirano in dostojno, a vendar je bila v njih odločna zahteva po delu in zaslužku. Če jim pa družba tega ne more nuditi, potem pa zahtevajo od družbe sredstva za prehrano sebe in svojih, zakaj delali in ustvarjali so, in hočejo zato živeti. Velenje. Že v zadnjih štev. »Delavca« so izšla poročila o mezdnem gibanju rudarjev pri drž. rudnikih Velenje in ‘Zabukovca. V januarju, ko so bila tozadevna pogajanja, ki pa so bila brezuspešna, ker ‘delavski .zastopniki niso mogli pristati na predlagano znižanje prejemkov, je ibilo jasno, da bo diktatorično uveljavljena nova mezdna pogodba. Ali, da bo to državno podjetje tako ostro nastopalo, je pa vsem nerazumljivo. Tega, česar smo se najbolj bailli, to je s 1. ‘aprilom t. 1. prišlo. Brez ‘Sodelovanja del. zastopnikov so v Sarajevu in Beogradu sestavili novo mezdno pogodbo, ki ipa ije za rud. delavsko življenje porazna. Kajti, še za stare pogodbe je bila eksistenca nemogoča; vsled prevelikega praznovanja, ki traja že od 1. 1923 nepretrgoma tedensko 2 krat, dostikrat tudi 3—4 krat, je bilo dosti družin, katerih člani so že pozabili, kdaj so imeli nove obleke, ker je njih reditelj že skioro celo desetletje zaslužil le za najpotrebnejšo hrano. Diktirana nova mezdna pogodba je izzvala v Velenju splošno ogorčenje tako med delavstvom, pisarniškimi močmi, kakor tudi med privatniki, ki so finančno tudi od delavstva odvisni. Že itak skromno proletarsko življenje, je s to novotarijo tako- omejeno, ‘da se ljudje v skrbi vprašujejo, kako naj še preživljajo svoje družine, ki so že do sedaj imele zelo strogo in pičlo odmerjen košček kruha. In nič ni čudno, če vmes, med1 raznim kritiko-vanjeim pade tudi kaka pikra na račun tistih, ki v ‘zadlovoijstvu uživajo sadove našega dela, ter pri vsem pomanjkanju na eni strani razmetavajo in uničujejo« živila in druge produkte samo, zato, da se cena istih obdrži na iisti višini. Polleg plače so nam odtrgali tudi deputatni premog, katerega je pri rudniku toliko preveč, da na zalogi gnije, a tistemu delavcu, ki ga nakoplje, ga niti toliko ne dado, da bi se lahkot pošteno ogrel in si najpotrebnejše skuhal. Da druge dajatve, ki so sicer prav malenkostne, tudi niso ostale neokrnjene, so gospodje centralne uprave že poskrbeli. Tako so znižali 'dosedanjo razliko na moko od 25 storjenih dnin na 20 dnin in če jih delavec, odnosno- strojnik 36 tuidi izvrši, se mu ne prizna razlika za več kot 20 ‘dniin. Na ceni razlike so odškrnili dobršen del, tako da je le še v imenu, da rudarji sploh ‘prejemajo še kak »relutum«. Temeljita izvedba in istroga kontrola na podlagi novih mezd se že vrši od strani direkcije, ter morajo vsi profesionisti v svrho odmerjenja plač predložiti svoja strokovna in učna spričevala, ki so v to merodajna, da z njimi dokažeš svojo usposobljenost ne po izvršitvi dela in svoji zmožnosti, temveč tudi po predloženem papirju. Če kdo spričevala ne bi mogel predložiti, se ga, kljub dolgoletnemu za-poslenju pri prolesijonalnem opravilu, dodeli v početni plačilni razred, ki mu kot neprofesionistu po služb, letih pripada. In če bi n. pr. 30 let delajoči kovač ne mogel predložiti spričevala, se mu pa plača še v tem načinu zniža. Po nalogu gener. direkcije ozir. ministr. za š-uime in rude, se s 1. aprilom združita tudi oba rudnika, Velenje in Zabukovca v skupno upravo, z direkcijo v Velenju. Tozadevni prevzem se že vrši in bodo znatne izpremcimbe .tudi -v prestavljanju in izmenjavi nameščencev. Tudi se šušlja, da čaka v Zabukovci delavstvo znatna redukcija, a v nadomestilo da se bo poslalo odvišno delavstvo iz Velenja, ker bi v nasprotnem slučaju morali tu, vsled odpovedi odnosno ustavitve obrata v cinkarni Celje, izvršit' redukcijo. V prvi vrsti -so v Zabukovci na vrsti kmetje, ki so od delavskih plač neodvisni in bi se mogli preživljati doma. Če so taki sploh pri rudniku zaposleni, je vprašanje zase. ‘Prvotni načrt o prevzemu rudnikov po Dravski banovini je zaenkrat padel v vodo. Splošni položaj delavstva pri rudniku Velenje je takio miizeren, da se je dolgoletna duševna otopelost rudarjev še znatno- poglobila. Kapital1 pač pri vsej svoji godbeni zmožnosti n-eče razumeti tega, da se struna napenja samo toliko časa, da naposled poči. SPLOŠNA DELAVSKA ZVEZA. Občni zbor podružnice S. D. Z. J. Ljubljana. Dne 9. aprila se je vršil redni letni občni zbor naše strokovne organizacije. So-drug Kam je kot predsednik otvioril zbor, pozdravil vse navzoče (okrog 100) in predložil sledeči dnevni red; 1. Poročilo odbora: a) predsedstva, b) tajnika, c) blagajnika in nadzorstva. 2. Volitev novega odbora in nadzorstva. 3. Položaj delavstva in bodoče naloge organizacije. 4. Predlogi, pritožbe in slučajnosti. Predsednik je podal kratko poročilo, ki se je vzelo na znanje. Tajnik podružnice pa je podal obširno in izčrpno poročilo io delovanju podružnice v prošlem poslovnem letu. Iz tega poročila posnemamo, da je organizacija agilno delovala. Vršilo se je 10 odborovih sej in 29 članskih sestankov. Prejelo se je 46, odposlalo pa 51 dopisov. Med letom se je upostavilo sekcijo krznarskih pomočnikov, sekcijo) modistinj-pomoč-nic. Organiziralo se je delavstvo Hribarjeve pletilne tovarne, kakor tudi delavstvo tov. Zeschko v Ljubljani. Zadnje čase se je organiziralo tudi delavstvo tekstilne ‘tovarne Hribernik v Tacnu. Podružnica je imela februarja 1932 257 plačujočih članov. V prošlem letu je na novo pristopilo 187 članov. Organizacija je -podvzela vse za izboljšanje položaja svojega članstva. Izvršilo se je veliko število intervencij' po podjetjih in Pri -oblastvih. Za krznarske pomočnike se je odbilo poskus podjetja uipeljati 10-urni delovni čas. Marsik.ak neopravičen odpust delavstva se je preprečil. Posredovalo se je na Borzi dela, da je članstvo prišlo do brezposelnih podpor. V večjih spornih slučajih smo dali pra-vovarstvo in najeli odvetnika'. Šlo je v večini slučajev za 50% plačilo za čezurno delo. Podpirali smo brezposelno članstvo. Sodelovali smo- pri akciji Strokovne komisije proti brezposelnosti, za znižanje najemnin stanovanj, za izboljšanje plač, uvedbo minimalne zakonite delavske mezde itd. Delovali smo tudi za izobrazbo našega članstva. Prirejali smo predavanja in vzgajali članstvo v razredni zavesti. Po svojem delegatu smo se udeležili kongresa O. R. S. J. in sodelovali na raznih konferencah Strokovne komisije. Po svojem zastopniku smo- zastopani v Del. zbornici in Borzi dela, kjer je naš delegat vršil v redu svojo nalogo in dolžnost. Tajniško poročila se je vzelo z odobravanjem na znanje. Blagajnik je poročal, da je imela podružnica od 1. januarja 1931 do 29. februarja 1932 Din 25.541.79 dohodkov, Din 5.597.40 izdatkov, V savezno blagajno je bilo odračunanih Din 11.939.70. Podružnica pa ima premoženja Din 7.904.69. Nadzorstvo je prečilalo zapisnik, iz katerega je razvidno, da je večkrat kontroliralo -denarno poslovanje in se je isto vršilo v najlepšem redlu in predlaga zato odboru absolutorij, ki je bil soglasno sprejet. Pri volitvi odbora se je izvolilo' v odbor sledeče sodruge in sodružice: Za predsednika je bil izvoljen naš vrli 35-letni redni član Josip Kom, kateremu je članstvo priredilo živahne ovacije za njegovo zvesto delovanje. Izvoljen je bil za častnega predsednika podružnice. Za podpredsednika Jurca Janez, tajnika Jakomin Lovro, namestnika Isop Jakob, blagajnika Sluga Franc, namestnika Dolenc Joško. Odbornika: Go-lesch Alojz, Mlakar Pavla, Ambrož Mara in v nadzorstvo: Dragar Franc, Černak Marija, Lu-kšič Anton in Osmek Ana. 3. točka dnevnega reda pa je odpadla in ise bo o tem razpravljalo na ‘posebnem članskem sestanku'. Ker ni bilo pri zadnji točki nikakih želj ali pritožb, je predsiedlniik s pozivom na delo zaključil lepo uspeli občni zbor. Kranj. Volitve zaupnikov v Jugobruni. Vsled intrige podjetja so bile volitve obratnih zaupnikov za leto 1932 v tekstilni tovarni Jugob-runa v Kranju razveljavljene. Nove volitve se vrše dne 6. maja. Vse delavstvo voli listo Splošne delavske zveze Jugoslavije, katere nosilec je Pristov Franc. Boj za kolektivno pogodbo v tovarni gumijevih izdelkov »Semperit« v Kranju. Priobčujemo dopis, ki smo ga v tej zadevi poslali Delavski zbornici: »Podpisani smo dne 2. februarja t. i. predložiTi tovarni gumijevih izdelkov »Sem perit« v Kranju predlog za novo kolektivno pogodbo, ker dosedanja mezdna tarifa vsled uvedbe noivih ‘strojev, reorganizacije dela in uvedbe izdelovanja novih predmetov ni več odgovarjala. Pri ponovnih interveincijah za določanje plač za novj dela smo bili s podjetjem soglasni, da je treba nove pogodbe, ki -bo vse to obsegala in urejevala. Radi tega je tudi prišlo do predloga za novo pogodbo. Ko pa je bilo treba sesti skupaj, razpravljati in pogodbo skleniti, je žačelo podjetje izbegavati. Dvakrat smo se dogovorili za datum razprave, podjetje pa je vsakikrat našlo izmišljen izgovor, -da se razprava ni mogla vršiti. Ko pa smo ponovno zahtevali od podjetja, naj se določi dan za razpravo in sklenitev pogodbe, je podjetje na zadnje z dopisom jasno povedalo, da pogodbe neče ‘skleniti. Delavstvo, ki hoče imeti pogodbo in vedeti, kake mezde bo za posamezna dela prejemalo, je nad početjem podjetja ogorčeno, zlasti zato-, ker je podjetje zadnje čase sploh ignoriralo še dosedanjo pogodbo in mezdno tarifo. Delavstvo- je napravilo na podjetje posebno protestno vlogo, podpisano od 90% v podjetju zaposlenih delavcev, s katero zahtevajo sklenitev kolektivne pogodbe z njih strokovno, organizacijo, (Prilagamo duplikat dotične vloge s podpisi). Mi naprošamo naslov za nadaljnje posredovanje, najboljše pa bi bilo, da se zadeva izroči inšpekciji dela, -da ona določi čas in zapiše pogajanja. Če delavstvo' -kompaktno zahteva sklenitev kolektivne pogodbe, do česar ima po novem obrtnem zakonu pravico, se podjetje tej zahtevi delavstva ne more in ne sme upirati’. Prilagamo: 1 izv-o-d predloga za pogodbo in vlogo delavstva na podjetje s podpisi.« Zadevo ima sedaj v rokah Banska uprava, ki ima določiti dan razprave. Delavstvo soglasno zahteva sklenitev kolektivne pogodbe. O poteku stvari bomo poročali. Borba steklarjev za skromno eksistenco. Podjetje je sporočilo delavstvu, da ‘bo zažgalo drugo veliko peč in pričelo z delom še tekom tega tedna. Dela pa, da ni za vse. Za to dh jih bo v Hrastniku zaposlenih le ena tretjina, ostali pa da bodo še nadalje brezposelni. Delavstvo je potom svoje strokovne organizacije ‘takoj isklicalo sestanek in se posvetovalo. Sestanek se je vršil 14. aprila in je na njem sodeloval tudi predsednik Strokovne komisije iz Ljubljane s. Jernejčič. Delavstvo ije pokazalo svojo razredno zavest in višek solidarnosti s tem, da je soglasno sklenilo; delali bomo vsi, ali nobeden. Sestavilo je p-redlog, da je treba delo in zamenjave tako organizirati! da pridejo vsi v ‘delo. Pripravljeni so zamenjavati se in vsak ,po en teden -delati, drug teden -pa praznovati. Dne 18. aprila se ije vršila v Hrastniku tozadevna razprava, ki se je sklicala na predlog organizacije in so se je udeležili: zastopnik Inšpekcije dela, Delavske zbornice, Splošne -delavske zveze Ju-g., obratni zaupniki in zastopniki občine. Ker je podjetje -odklonilo, da zastopa delavstvo njih zaupnik in tajnik strokovne organizacije s. Kellner, je iz protesta izja-, vil tudi tajnik saveza Jakomin, -da -pri razpravi ne sodeluje. Delavstvo je proti temu načinu postopanja podjetja bilo silno razburjeno in se je med razpravo izbralo vse delavstvo in njih žene, ki so zahtevali, da podjetje pozove na razpravo tudi s. Kell-nerja in ostale delavske zaupnike. Izvolili so deputacijo, ki j-e podjetju in inšpektorju dela to zahtevo sporočila. Med tem pa so ostali zastopniki delavstva, pred vsem Delavska zbornica in glavni zaupnik uspeli, da je podjetje pristalo na sledeče: 1. Glede upostavitve obratovanja pri drugi peči se doseže sporazum, da bo tovarna zaposlila menjaje, po možnosti, vse delavstvo. Podroben sporazum o tem se bo dosegel med obratnim vodstvom in delavskimi zaupniki. V kolikor se delavstvo ne bo moglo zaposliti v tovarni, se ga bo zaposlilo pri režijskih delih. Do nadaljnjega velja stara kolektivna pogodba in tozadevni tarifi. 2. Podjetje bo predvsem zaposlilo kot pomožne delavce tukajšnje brezposelne delavce, kateri so navezani samo na zaslužek. Zanimivo je, da je podjetje oddalo delavsko kuhinjo v naijem nunam, -das-i je dalo že besedo Delavski zbornici, odnosno delavskim obratnim zaupnikom, da bodo -delavsko kuhinjo le-ti dobili v upravo. Delavstvo je postavilo zahtevo, -da pripada kuhinja njim samim v upravo, ker so delavci sami bili tisti, ki so to kuhinjo pred Nabirajte že sedaj člane za Cankarjevo družbo, da v jeseni zopet knjige ne bodo zmanjkale, kakor so lani! 20 Din ni tak znesek, da bi se ne mogel plačati že sedaj! .r-t-iTtTKhfirN^-H^fc-frLiirt r t HHEK'T ini časom ustanovili. P o diet j e te delavske zahteve ni upoštevalo. Radovedni smo res, kako itxo ta kuhinja tv ibodoče uspevala. Delavstvo je torej na razpravi uspelo in doseglo ugoden sporazum. Menjaje pridejo vsi v delo pod dosedanjimi pogoji, dokler se ne sklene nova kolektivna pogodba. Važno je trudi to, da se je s pomočjo zastopnika občine s. Malovrha dosegel sporazum, da se za pomožne deillavce v steklarni zaposli prvenstveno domače brezposelne in šele v drugi vrsti delavstvo iz drugih krajev. Tekom tega tedna se prične z obratovanjem. Delavstvo seveda ne bo polno zaposleno, pač pa bo solidarno delalo in praznovalo, dokler se te čase ne prebrede. Popoldne se je v Delavskem domu vršilo zborovanje steklarskega delavstva, kakršnega v Hrastniku že več let ni bilo. Zbrali so se vsi brezposelni, njih žene in družinski člani. Nad 400 udeležencev je poslušalo poročila sodelujočih. Prvi je poročal naš stari delavec v delavskem pokretu s. Jože Kopač. Viharji navdušenja so sledili njegovim izvajanjem, ko je pozvail navzoče, naj pripoznaijo, da je v teh težkih časih edino njih strokovna organizacija storila vse, da se njih težki položaj olajša. Pozval je navzoče žene, da 'kot zavedne proletarke pazijo, da bo njih mož in vsak družinski član, ki dela, član svoje strokovne organizacije. Za njim je, pozdravljen od navzočih, poročal s. Malovrh kot zastopnik občine, kat nameščenec pa je tudi on pozval, da se strnejo k složnemu delu v organizaciji. Poročal je še tajnik saveza s. Jakomin, ki je naglasil, da naj tudi oni, ki so organizacijo gledali postrani in niso bili člani, spoznajo, da je strokovna organizacija vse podvzela v zaščito interesov steklarskega delavstva. Z navdušenjem so sledili navzoči njegovim izvajanjem. Nato je zaključil s. Beutel kot predsednik lepo uspelo zborovanje. * Te dni pa se vrši razprava tudi v Sv. Križu pri Rogaški Slatini in se ibo tudi tu pričelo z obratovanjem pod enakimi pogoji- Ti steklarji so bili ibrezposelni nad 7 mesecev. Steklarji, zapomnite si jih! Na seji upravnega odbora Delavske zibornice dne 14. aprila je s. Jakomin predlagal, da se podeli brezposelnim steklarjem v Hrastniku, kemičnim delavcem v Mostah, kemičnim delavcem v Celju in usnjarskim delavcem v Šoštanju', ker so vsi ti že mesece ibrezposelni, nekaj brezposelne podpore. Zastopniku ta koz vanih »krščanskih socialistov« g. Žuižeku, uradniku borze dela, pa to ni bilo všeč. Napadel je s. Jakomina, da je kot član ravnateljstva blorze dela izrabil 500 tisoč dinarjev, torej polovico proračuna borze dela za člane Splošne delavske zveze Jugoslavije. Predbacival je, da so samo steklarjf izčrpali par slo tisoč dinarjev. Tako torej! Celo teh par dinarjev podpor ne more partizanska zavist pustiti v miru. če so steklarji za 4 in osem mesecev brezposelnosti dobili {samo nekateri in ne vsi) po par sto dinarjev podpor, je po mnenju krščanskega socialista (?) preveč. Privoščili ibi takim tako-le pol leta brezposelnosti, mogoče bi potem le malo drugače lediaii na stvar. Če pa nima njihova stro-ovna organizacija nikjer nič članstva in se jim ni treba brigati za preživljanje brezposelnih, naj bodo v teh razmerah veseli, ker v sedanjih časih v strokovnih organizacijah delovati je vse kaj drugega, kakor iz partizanske nevoščljivosti čvekati in nergati. Če so člani Splošne delavske zveze Jugo slavije dobili pri borzi dela več podpot kakor člani drugih organizacij, so pač on’ dotični nesrečneži, ki so najbolj prizadeti. S. Jakomin pa je storil, ko sc je za to brigal, lfe svojo dolžnost kot edini zastopnik naših organizacij v borzi dela. K, A. ŽIVILCI. Živilskim delavcem Jugoslavije! Na osnovi zaključka konference _ predstavnikov razrednih živilskih delavskih po-kretov pod vodstvom Internacionale, dne 24. januarja 1932 v Zagrebu, je zasedala dne 27.-28. marca 1932 v Beogradu prva seja uprave kartela svobodnih organizacij živilskih delavcev. Seja je razpravljala o nalogah kartela in o uresničenju sklenjenih zaključkov konference z dne 24. januarja 1932 in to posebno onih, kateri se nanašajo na izvedbo združenja razdvojenega razrednega živilskega pokreta v Jugoslaviji. Uprava kartela je izdala na tej seji pravilnik o delu kartela ter polagala važnost na medsebojno delovanje njegovih sestavnih organizacij. Kot najviijo nalogo kartela, pravilnik predvideva: Izvršbo odlokov sklenjenih na konferenci ujedinjenja živilskih savezov z dne 24. januarja 1932 v Zagrebu. Teritorijalno razčlenitev delokroga sestavnih organizacij kartela, pravilnik pod-kreplfufe sledeče: 8) Savez živežarskih radnika — Zagreb ima svoj delokrog v Savski, Vrbaški in Primorski banovini. _ , ( b) Savez radnika životnih _ namirmca •— Beograd z delokrogom na teritoriju uprave mesta Beograda, ter na DunavSkO, Moravsko, Vardarsko in Zetsko banovino. c) Zveza živilskih delavcev — Ljubljana za Dravsko banovino. d) Savez radnika životnih namirnica — Sarajevb za Drinsko banovino. Glede spojenja krajevnih organizacij, predvideva pravilnik sledeče: v okraju, kjer obstojata dve organizaciji, kateri pripadata sestavnim organizacijam kartela, se od dneva, ko stopi pravilnik v veljavo, morajo združiti v eno organizacijo, t. j. v oni teritorialni savez, na katerem se te organizacije nahajajo; tako, da je obstoj dveh organizacij na enem kraju nemogoč. O načinu izvedbe bo centralna uprava savezov teh organizacij odločevala. Kot upravne organe kartela pravilnik predvideva: a) Upravo kartela; b) Centralne uprave sestavnih organizacij saveza, kartela. Upravo kartela sestavljajo: Predsednik, 2 podpredsednika in 2 člana, od katerih je eden tajnik, drugi blagajnik in določeno število namestnikov. Uprava se sestaja dvakrat na leto k svojim rednim sejam; po potrebi pa tudi večkrat. Odločitev dneva zasedanja uprave, kraja in dnevnega reda odločuje sporazumno organizacija s predsednikom uprave kartela. S temi predpisi pravilnika, kakor z onimi, ki se nanašajo na predstavništva sestavnih organizacij kartela v svetovni strokovni organizaciji in v naši živilski internacionali, so postavljeni temelji našemu sodelovanju za delo z ostalim razrednim delavskim pokretom v državi in izven nje. Sodrugi! Sodražice! Pričnimo sedaj v skupnem delu! Odstranimo vse ovire, katere bi nam zadrževale izvedbo naših odlokov! Ti odloki niso rezultat katerihkoli zmag, niti kapitulacij. Nimamo premaganih, niti zmagovalcev. Ti odloki so doseženi z medsebojnim sporazumevanjem. Zdrav razum nam kaže, da se edin> izhod, katerega more najti delavski razred iz svojega težkega položaja, nahaja na poti edinstva. S tem sl hočemo zagotoviti izhod iz težkega položaja. Čuvati hočemo svoje razredne interese! Pozabimo vse mržnje. Namesto bratomorne borbe, katera že 12 let izpodkopava in razkraja naše moči, vzgajajmo solidarnost! Živilski delavci! V kratkem Vas bo pozval kartel na skupne akcije, v cilju ratifikacije mednarodne konvencije, o prepovedi nočnega dela v pekarnah, kakor tudi v cilju integralne vsestranske izvršitve delavske zakonske zaščite, predvsem za živilske delavce. Sodrugi! Sodražice! Q vorilni zbor »Svobode« in recitatorji. Delavska godba »Zarja«, orkester »Grafike«. Umetniška plesalka Delakova, solistka Golobičeva, baritonist Žagar in oktet »Ljubljanskega zvona«, To je predzadnji prosvetni večer. Sedeži po Din 3.—, Stojišča Din 2.—. V predprodaji se dobe tudi družinske vstopnice, in sicer: sedeži 2 Din, torej 3 članska družina plača mesto 9 Din 6 Din za 3 sedeže. — Ne zamudite tega lepega večera! 5, Pozdravljamo akcijo Pokojninskega zaveda za nameščence v Ljubljani za gradnjo cenenih stanovanj ter pozivamo k sodelovanju državne in banovinske oblasti, občine in vse javne in privatne ustanove. 6. Smatramo, da je določevanje pretirano visokih najemnin v nasprotju z načelom enakopravnosti državljanov, ker izključuje enakomerno razdelitev bremen sedanje krize. V prepričanju, da se bodo znižanju najemnin odzvali tudi najemniki za svoje podnajemnike, izjavljamo, da je to zadnji poizkus še o pravem času, da se reši to pereče vprašanje mirnim in sporazumnim potom. Zavednim Celjanom kličemo: Po tej poti vztrajno naprej. Uspehi ne bodo izostali. Zvišani prispevki za borze dela in dovoljeni odtegljaji. Po naredbi ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje se je od dne 1. aprila' 1932 dalje zvišal prispevek za borzo dela od 5 na 10 odstotkov tedenskega prispevka za bolezen. Zato delodajalci od 1. aprila 1932 lahko odtegnejo od plače delavca te-le zneske: Dnevno: mezdni razred: I. Din 0.21; II. Din 0.31; III. Din 0.37; IV. Din 0.45; V. Din 0.54; VI. Din 0.65; VII. Din 0.77; VIII. Din 0.92; IX. Din 1.11; X. Din 1.31; XI. Din 1.54; XII. Din 1.85. Tedensko: mezdni razred:.I. Din 1.28; II. Din 1.85; III. Din 2.22; IV. Din 2.68; V. Din 3.23; VI. Din 3.88; VII. Din 4.62; VIII. Din 5.54; IX. Din 6.65; X. Din 7.85; XI. Din 9.24- XII Din 11.09. V teh zneskih so vpošteti dovoljeni odtegljaji za vse vrste prispevkov. Tabele o odbitkih bomo na željo poslali delodajalcem, čim jih prejmemo od Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. OUZD v Ljubljani. Naraščajoči val brezposelnosti. Po zadnjih od Mednarodnega urada dela priobčenih četrtletnih statistikah je brezposelnost napram zadnjemu poročilu na-rastla skoro v vseh državah v primeri s prejšnjim1 letom in ta porast je razmeroma velik. Samo dve državi, Avstralija in Nova Zelandija, poročata o manjšem številu brezposelnih kot pred tremi meseci. Poljska poroča o padem v primeri s stanjem pred letom dni, in sicer od; 340.748 na 325.782. Med državami z obvezno brezposelno podporo' poroča Nemčija o porastu za 23 odstotkov med marcem 1931 in marcem 193/. Odstotek zavarovanih delojemalcev se ceni zdaj na 33 odstotkov absolutno. Avstrija in Anglija beležita v istem razdobju porast za 8 odstotkov, oziroma za 4 odstotke. V državah s prostovoljnim zavarovanjem je po-l-astla brezposelnost od februarja 1931 do februarja 1932 najbolj na Nizozemskem z 81 odst., v Belgiji s 75 odst. in na Danskem s 50 odst. Švica in Čehoslovaška kažeta porast za 71 odst., oz. 57 odst. med januarjem 1931 in januarjem 1932. V Ameriki (USA) poročajo strokovne organizacije, da je bilo v febr. 1932 brezposelnih 23 odst. delavcev napram 19.8 odst. v februarju 1931. V državah, kjer se lahko ugotovi število brezposelnih z vpisi teh v uradih dela, je največji porast v Franciji s 463 odst. — Sporoča se, da znaša tu celotno število popolnoma brezposelnih dellavcev nič manj kaikor 1 milijon! —st.— »Svijet«, ilustrirani hrvaški tednik, ki izhaja tedensko v Zagrebu, Preradovičev trg 9, je lepo ilustriran in zabaven. A. 2IBERT trgovina s čevlji LJUBLJANA, PREŠERNOVA 38 Nudi cenj. občinstvu svojo veliko zalogo najmodernejših čevljev domačega in tujega izdelka, največjih svetovnih znamk po jako nizkih cenah „IDEAL“ Kemična in parna pralnica Prevzemanje raznega blaga, oblek i. t. d. v barvanje. Tovarna: Rudnik. Sprejemnica: Ljubljana, Kongresni trg št. 3. Iz3ala konzorcij »Delavci*. Predstavnik Ivan Vuk, Ljubljana. — Urejuje ter*« tiskarno odgovarja Josip OilaJc v Mariboru. — fTlik Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru