oglašajte v najboljšem slovenskem časopisu v ohiju ★ I*vi8ujemo vsakovrstne tiskovine equality NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI "oti xxxn. — LETO xxxn. ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), AUGUST 30,1949 ŠTEVILKA (NUMBER) 170 NOV GROB ^^ephine končan Vče ^"^0 včeraj poročali, je UiUff^ ^j^traj kmalu po polnoči po dolgi bolezni poznana len Končan, rojena Do- U^g' 59 let. Stanovala je bila • ^^&ngeHne Rd. Doma je ^3,si Bobna gora pri Pol-odkoder je prišla v 169 društva sv. Jožefa, št. ' društva Kras, št. 8 SDZ; št. 10 Saz, in 01-d'^ustva Marije Vnebo- zapušča žalujočega so- "ephi ^Ollk Josepha, hčer Mrs. Jo-^uto, sina Josepha, tri ^st^i sestri, Mrs. Frances v Mrs. Thereso Kožuh v Parku ter brata Jacka pj ' ^ash., v stari domovini Jojjjj®®';*'® Marijo in dva brata, ^čet^ Jožefa. Pogreb se vrši Sceb zjutraj ob 9. uri iz po-tei{ zavoda Mary A. Sve-rijg Y ^ 152 St., v cerkev Ma-pali-v'^^^o'^zete in nato na poko-Calvary. jv.--- .'^Pevki za okradeno Na Pobudo poznane Mrs. Prjo^ katere dopjs je na drugem mestu da- ^°3ak J® nekaj naših odzvalo s prispevki za ^Pilk -Andreja Železnika iz Pred rt''^^terim so bili Vi .? ™ tednom in pol ukra. Še^i^^^^y®nski prihranki, V na-spevk smo prejeli pri- in sledečih: Po $10: Mr. Louis Kapel, 19215 St. Mr., in Mrs. Ave. 18602 Woodrow Wei Mrs. Leo kate^L ^^516 Chapman Ave., ^ se V imenu družine iz- 'najlepša hvala! obisku obiskal naše ured-Heipg August Topolovac iz kot 'i se tu nahaja ■^nei-f^^at na 13. redni kon-J Mr. Topolovac se ski nahaja v naši sloven-Pr^Yj ^^^opoii, ki se mu, kot ko popade. Upamo, da le 0{j kar najlepše sporni tu ^ Mr. in Mrs. Frank ®ta gg ^ Posavec iz Lorain, O., ^ na kratek oddih ^8^ ° ondotne kraje, kjer Wjg iskala sorodhike, prija-znance. Mrs. Posavec ^ Mary Jav'ornik ^ ' Canada, kjer bosta ^®kaj dni, nato pa se z ^e\v Y Padala ob jezeru proti ("Qt Želimo jima srečno ^ Oiiiogo ^razvedrila. y Wachtel, ki je upo-^ mestnega pravnika R j® prejel prošnjo '^61 y J arbitscha, ki je preje ? beg^ ^Soslaviji, zdaj pa biva taborišču na Ho-Njo ^ bi rad zvedel za Roza Bondini Bar-I®^ n'a leta 1939 ži- ^ saift "^ovu 1105 E. 64 St. "I naj se javi Mr. J ' ali 4600, Line -®Han piše sinu na ime: ' Schoolplain ^nsQ- Mirovna organizacija ustanovljena v Moskvi '^och, Holland, limb. MOSKVA, 27. avg.—Danes je na Vse-zvezni mirovni koferen-ci v Moskvi bila ustanovljena stalna sovjetska mirovna organizacija, katere naloga bo, da združi 200,000,000 sovjetskih državljanov v naporih, da se zaščiti pred grožnjo nove vojne. Na koferenci so bile obtožene agresivne imperialistične sile Zedinjenih držav in Anglije, da pripravljajo takšno vojno. Sedež nove organizacije bo v Moskvi. Udeležniki na Mirovni konferenci ki se je zaključila danes, so svetovali, da se zbira prostovoljne prispevke za financiranje organizacije. Sami moskovski časopisi so to idejo podprli rekoč, da bi se na tisoče sovjetskih državljanov odzvalo s prostovoljnimi prispevki za takšno organizacijo, ki bi se borila za mir. Nova Mirovna organizacija bo imela svojo prvo sejo v ponedeljek. Člani odbora so znani sovjetski pisatelji, umetniki, skladatelji, delavci itd., med njimi pisatelji Mihail Šolohov, Ilja Ehr-emburg, Konstantin Simonov, Vanda Vasiljevska, skladatelj Dimitrij šoštakovič, unijski voditelj V. V. Kuznetcov, predsednik Akademije znanosti Ser-gej Vavilov, Na zaključnem zborovanju so posebno bili napadeni ameriški imperialisti, ki da predstavljajo glavno grožnjo svetovnemu miru. Govorniki so zagotovili, da bo Sovjetska zveza čuječa in pripravljena, da se aktivno bori proti vojnim hujskačem. "Mi se ne zoperstavljamo ne-tilcem nove vojne, ker smo šibki," je izjavila Vasiljevska. "Če bo potrebno, se bomo. ponovno dvignili v obrambo Sovjetske zveze." Vasiljvska, ki je bila rojena na Poljskem, je zagotovila, da se bo borba proti zavojevanju dežele svobodnega ljudstva nadaljevala do zadnjega sovjetskega državljana. Glas o borbi za mir se bo slišal v najbolj oddaljenih predelih Sovjetske zveze. Mirovni kongres se je zaključil z ogromnim shodom v moskovskem Centralnem parku počitka in kulture, toda istočasno so takšni shodi bili prirejeni v Leningradu in Kijevu. Znani angleški profesor slovite Cambridge univerze J. T. Ber-nal je na Mirovnem shodu obtožil kapitalizem, da hoče zasužnjiti znanost v interesu vojne. To po mnenju profesorja posebno dokazuje zanimanje na za-padu za orožja za masno uničevanje ljudstva. Bernal je izjavil, da bombardiranja zapadnih zaveznikov niso spravila Nemčije na kolena, pač pa da je Rdeča armada porazila Nemčijo in da je samo strah pred ogromno močjo Sovjetske zveze prisilil Japonsko na kapitulacijo. "V Zedinjenih državah trošijo letno milijardo dolarjev za znanost posvečeno povečinoma'vojni," je rekel profesor Bemal. "Tu ni samo skrivnost atomske energije, pač pa tudi bakterijska skrivnost; celo kmalu bo obseg zemeljske oble proglašen za skrivnost. "Kmalu ne bo v Zedinjenih državah smel poučevati ali pa se ukvarjati z znanstvenimi razis- kovanji nihče, ki ni trdovraten sovražnik Sovjetske zveze." V svojem govoru je ugledni angleški znanstvenik izjavil, da je ponosen, ker lahko izroči pozdrave zapadnih znanstvenikov sovjetskemu ljudstvu, ki je s svojim pogumom rešilo znanost, in "velikemu zaščitniku znanosti—Stalinu." Na zaključnem zborovanju je govoril tudi David Zaslavsky, eden od najbolj borbenih sovjetskih časnikarskih komentarjev. V govoru je posebno napadel kapitalistični tisk ter v zvezi s tem omenil, da je "The Washington Times-Herald" v uvodniku predlagal, da se bombardira sovjetske žene in otroke. Zaslavsky je izrazil željo, da bi rad živ dočakal dan, da se avtorja tega uvodnika postavi na zatožno klop. Zaslavsky je tudi zagotovil, da kapitalistični svet umira, med tem ko se komunistični stalno širi. Kar se pa tiče ameriškega tiska na splošno, je Zaslavsky izjavil, da skuša ameriškemu ljudstvu vcepiti ideje o nepremagljivosti Zedinjenih držav, kakor je to vcepljal Gobels nemškemu ljudstvu ideje o nepremagljivosti Nemčije, . "Toda pokazalo se je, da so Goebelsove izmišljotine bile napačne in da je prav spvjetska armada dokazala, da je nepremagljiva," je rekel Zaslavsky, $ Socialist pravi, da je Truman "mali Napoleon" MOSKVA, 27. avg..— Voditelj italijanskih socialistov Pie-tro Nenni je včeraj na Vse-ruskem mirovnem kongresu izjavil, da je ameriški predsednik Truman "mali Napoleon," Nenni je rekel, da je Truman, odnosno "mali Napoleon," takoj po vojni hotel slediti vzgledu Hitlerja, V zvezi s tem je pristavil, da italijanski voditelji, ki so odobrili pristopanje k Atlantskemu paktu, ne bodo uspeli pri naporih, da pridobijo podporo italijanskega ljudstva za "reakcionarno vojno proti Sovjetski zvezi." Italijanski socialist je na Mirovnem kongresu zagotovil, da zastopa milijone italijanskih kmetov, delavcev in izobražencev, ki so mu poverili, da na kongresu v njihovem imenu pove, da demokratični Italijani ne smatrajo tretje svetovne vojne za neizogibno in da takšne "reakcionarne vojne ne bodo podpirali." Eden od delegatov na kongresu je bil tudi Gerhart Eisler, znani komunist, ki je zbežal iz Zedinjenih držav in je sedaj profesor socialne vede na leip-šiški univerzi. FRANCOZI NAPADAJO ZEDINJENE DRŽAVE BERLIN, 27. avg.—Zedinjene države, Anglija in Sovjetska zveza so bile danes napadene v informativni publikaciji francoske vojaške uprave v Nemčiji, ker da ne želijo izročiti Nemce, ki so vojne zločine delali v Franciji. V publikaciji je med ostalim rečeno, da ni nobenega dvoma, da se ti vojni zločinci nahajajo popolnoma svobodni v ameriški, angleški in sovjetski okupacijski zoni Nemčije. REPUBLIKANEC JE ZA NASILNO SPREMEMBO DEMOKRATSKE VLADE! COLUMBUS, O., 29. avg. — Neki neinfienovani republikanec je danes zmede I uradnike The Bureau of Unemployment Compensation z izjavo, da "zagovarja nasilno spremembo vlade." Izjavo je podal v zvezi s tako zvano "lojalnostno prisego." Po novem zakoqu morajo vsi brezposelni podpisati izjavo, da so lojalni in da ne zagovarjajo "nasilne spremembe vlade." Novi lojalnostni zakon je postal veljaven pred enim tednom. Uradniki BUC urada so izjavili, da so trije prosilci priznali, da so člani organizacije, ki zagovarja nasilno spremembo vlade. Trije pa niso hoteli podpisati te izjave. Lojalnostni prisegi se največ zoperstavljajo brezposelni v Clevelandu, Can-tonu, Toledu in Youjig-stownu. Neimenovani republikanec je molče stopil pred uradnika in ko ga je slednji vprašal: "Ali zagovarjate nasilno spremembo vlade?" odgovoril; "Da. Jaz sem republikanec in verujem, da je to edini način, da vržemo demokrate iz vlade." Jugoslavija se je prvič obrnila na ameriško vlado za dolarsko posojilo Sestanek sedmih dežel Kominforme LONDON, 2.9 avg.—Moskovski radio je danes naznanil, da se je v Sofiji vršil sestanek sedmi držav Kominforme, ki so storile "potrebne sklepe." V poročilu je rečeno, da so sestanku prisostvovali predstavniki Ekonomskega sveta za medsebojno pomoč. Sestanku so prisostvovali predstavniki Albanije, Bolgari-rije, Češkoslovaške, Madžarske, Poljske, Romunije in Sovjetske zveze. Vršil pa se je v četrtek, petek in soboto. "Svet je razmotrival o tekočih vprašanjih in storil potrebne sklepe," je rečeno v moskov-. skem poročilu. Z druge strani pa zapadni poročevalci trdijo, da so se v Sofiji med ostalimi sestali tudi vojaški predstavniki dežel Kominforme. Ta sestanek pa da je v zvezi s sporom med Kominformo in ju-oslovanskim vodstvom. Volilne koče so danes odprte za registracijo Volilne koče v vseh 33 var-dah mesta Clevelanda so danes odprte, da se lahko vsi oni državljani, ki se še niso registrirali ali pa so se preselili, lahko pravočasno registrirajo za primarne in redne volitve. Za registracijo ni treba, da greste v ono volilno kočo, ki je v vašemu precinktu.Koče so odprte od 10. do 2. pop. in od 4. do 9. zvečer. Registrirati se morajo novi državljani, oni, ki so se preselili in oni, ki niso vsaj enkrat volili tekom leta 1947-48-49. Kdor bo danes zamudil priliko registrirati se, bo moral iti v mesto v urad Volilnega odbora v City Hall in sicer do 6. septembra. Važen sestanek Nocoj ob 7:30 uri se vrši važen sestanek Ženskega odseka farmskega odbora SNPJ v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Prosi se vse članice, da se gotovo udeleže. Odnosi Vatikana in Jugoslavije se niso zboljšali RIM, 27. avg.—Vatikanska radio postaja je danes zanikala poročila v zapadnem tisku, češ, da so se odnosa ji med Jugoslavijo in Vatikanom izboljšali odkar je prišlo do spora med Kominformo in jugoslovanskimi voditelji. Posebno važnost tem govoricam se je poudarjalo s poročilom, da se v Vatikanu nahaja papežev nuncij v Beogradu Joseph Patrick Hurley, ki da je vatikanskim voditeljem podal poročilo o položaju v Jugoslaviji. Vsled izrednih zaslug za Vatikan je Hurley bil povišan v nadškofa. V komentarju vatikanskega radia je poudarjeno, da sv. Sto-lica smatra, da je pri zadevah "preganjanja cerkve" vseeno, če se uporabljajo metode Stalina ali pa Tita. '"Jugoslovenski komunisti in njihovi tovariši v Kominformi niso zapustili upe, da bodo končno zatrli katoliško cerkvo na svojih ozemljih," je izjavil komentator v zvezi z obsodbami katoliških glavarjev, Jci so bili obsojeni zaradi raznih aktivnosti proti državi ali pa zaradi ko. Jaboracije z nacisti. Zapadni tisk je razširil tudi govorice, da se je maršal Tito sestal s predstavniki Vatikana, kakor tudi govorice, da bo prišlo do upostavitve normalnih diplomatičnih odnošajev med obema državama. Nekatera poročila so celo zagotavljala, da bo nadškof Stepinac, ki je bil obsojen zaradi kolaboracije z justaši, izpuščen na svobodo. "Vsa ta poročila, žal, nimajo nobene zaslombe v dejstvih," je izjavil komentator vatikanske radio postaje. JUGOSLOVANSKA MISIJA DOSPELA V RIM RIM, 27. avg. — V Rim je danes dospela jugoslovanska misija za letalske zveze, ki bo skušala ustanoviti tedensko zračno zvezo med Rimom in Beogradom. Dodatno poročilo Kakor smo že poročali, je ,Mrs. Steve Batič iz 1566 E. 173 St. prejela žalostno vest iz Ca-lifornije, da je umrl Lt. Floyd P. Partain, soprog njene nečakinje. Pokojni je bil rojen v Alabami ter je bil rodom Francoz, star 38 let. Pri ameriški armadi je služil 20 let ter je bil dodeljen vojaški policiji. V minuli vojni je služil v Italiji in bndotnih krajih, kjer se je seznanil z Emmo Krečič, rodom iz Vipave. Ko se je vrnil v Zedinjene države je izposloval prihod svoje neveste Emme, ki je prišla v Ameriko pred letom in pol, nakar sta se poročila. Pokojni je bolehal teden dni za ^rčno kap, kateri je' podlegel v vojaški bolnišnici v Fort Bragg, N. C. Pokopan je bil v Fresno, Cal. Poleg žalujoče soproge zapušča dve sestri in dva brata. Soproga bo ostala za nekaj časa v Californiji, kjer ima se stro-dvojčko Mileno, poročeno Maggiore, ki je takisto prišla v Ameriko kot nevesta ameriškega vojaka. Državni tajnik Acheson se bo verjetno zavzel za jugoslovansko prošnjo; vkup-no želi Jugoslavija dobiti $25,000,000 WASHINGTON, 29. avg.—Uradniki ameriške vlade so danes razkrili, da se je Jugoslavija obrnila na Izvozno-uvozno banko za ameriško posojilo v znesku $25,000,000. To je prvič, da se je jugoslo- vanske vlada maršala Tita obrnila naravnost na ameriško vlado. Veruje se, da državni tajnik Dean Acheson močno podpira prošnjo Jugoslavije, kajti meni, da se bo s tem posojilom Tito lažje zoperstavljal Sovjetski zvezi in ostalim vzhodno-evrop-skim državam. Uradniki državnega oddelka so izjavili, da Jugoslavija želi okrog $25,000,000, s katerimi bi hotela kupiti opremo za svoje rudnike bakra, svinca in cinka. Jugoslavija nudi v zanieno strateško važne kovine Jugoslovanska vlada je ponudila, da bo v zameno za dolarsko posojilo poslala v Zedinjene države strateško važne kovine, kakor so baker, cink, svinec itd. Te kovine kopičijo Zedinjene države za slučaj "vojne nujnosti." Če bo prošnja jugoslovanske vlade odobrena, bo to že večja pomoč ameriške vlade Jugoslaviji. Nedavno je vlada odobrila Jugoslaviji, da v Zedinjenih državah kupi jeklarno v vrednosti $3,000,0000 pod pogojem, da se ta sklep lahko prekliče pred samim, pošiljanjem opreme v Jugoslavijo, če položaj v Jugoslaviji ne bo več šel v prid ameriški zunanji politiki. Državni tajnik se je zavzemal za Jugoslavijo in je nagovoril obrambnega tajnika Johnsona, da opusti svoje ugovore proti po-šiljenju jeklarne v Jugoslavijo, kajti po njegovem mnenju je to bil "proračunani rizik," s katerim je bilo potrebno podpreti Tita v borbi z Moskvo. Odločitev bo kmalu padla Uradniki Izvozno-uvozne banke so potrdili, da je Jugoslavija vložila prošnjo, toda jugoslovanska ambasada v Washingto-nu ni hotela podati nobenega komentarja v zvezi s to prošnjo. Soglasno z izjavami uradnikov banke, se "resno razmotri-va" o jugoslovanski prošnji. Uradniki so pristavili, da se bo o tej prošnji kmalu odločilo. V imenu jugoslovanske vlade se je s prošnjo za posojilo obrnil na predsednika banke Herberta Gastona visok uradnik jugoslovanski ambasade Milenko Fili-povič. Pred tem pa je jugoslovanski ambasador Sava Kosano-vič imel vrsto "tajnih konferenc" z ameriškim državnim tajnikom Deanom Achesonom. Jugoslavija se je soglasno z izjavami uradnikov banke, obrnila na Izvozno-uvozno banko, ko je postalo jasno, da od Mednarodne banke ne bo mogla dobiti posojilo pred letom 1950. Qd slednje banke je Jugoslavija zahtevala posojilo že pred več mesecev in v zvezi s to prošnjo je bila poslana v Jugoslavijo posebna komisija, ki "proučuje položaj." Komisija se bo vrnila v oktobru. Zvišan uvoz jugoslovanskega bakra in svinca Zadnjih šest mesecev je Jugoslavija znatno zvišala svoj iz- voz bakra in svinca v Zedinjene države. Ta izvoz predstavlja za Jugoslavijo glavni vir, potom katerega lahko dobi dolarje in s temi dolarji kupuje blago, ki ga je pred sporom med Kominformo in jugoslovanskim vodstvom dobila iz vzhodno-evrop-skih držav. Državni tajnik Acheson je baje.prepričan, da je nujno potrebno, da se Jugoslaviji dovoli nakup rudniške opreme v Zedinjenih državah. S to opremo bi jugoslovanska vlada bila v stanju razširiti rudnike in zvišati produkcijo. Sedanja rudniška oprema Jugoslavije je večjim delom že zastarela ali pa je bila poškodovana za časa vojne. PRAŠKI NADŠKOF JE zopet: POSVARJEN PRAGA, 28. avg. — Češkoslovaški juštični minister Ale-ksej .Cepi^ka; j« darcv«; praškega nadškofa Jožefa Be-rana in njegove škofe, da skušajo organizirati prevratno mrežo za vohunstvo in sabotažo. Čepička je dalje izjavil, da bo kaznovan vsak češki in slovaški škof ali pa duhovnik, ki bi skušal izvrševati v deželi ukaze ene povražne zunanje sile, namreč Vatikana. LANE PRIPOROČA, DA AMERIKA ZAVRŽE SPORAZUME NEW BEDFORD, Mass., 28. avg.—Bivši ameriški anibasador v Poljski Arthur Bliss Lane je danes na shodu poljskih Američanov izjavil, da bi Zec^injene države morale zavreči sporazu- ' me sklenjene v Teheranu, Jalti in Potsdamu ter se vrniti k "principom Atlantskega čarter-ja." UPORNIKI ZAVZELI BOUVIJSKA MESTA LA PAZ, Bolivija, 29. avg.— Bolivijska vlada je danes zaradi vedno večjega obsega upora desničarskih sil objavila splošno mobilizacijo vseh moških v starosti od 19 do 50 let. Uporniki so zavzeli tri najvažnejša mesta Bolivije — Co-chabambo, Santa Cruz in Poto-si. Ta mesta držijo še vedno kljub težkim zračnim napadom vladnih letal. Upor proti vladi vodijo skrajni nacionalisti, pristaši pokojnega predsednika Villaroela. ŽELI ITI "DOMOV" STILLWATER, Minn., 27. avg.—Neki John C. Conley, star 63 let, kije nedavno po 33 letih v zaporu, bil pomiloščen, je danes zahteval, da ga pošljejo "domov"—v njegovo staro celico, v kateri je prebil več kot polovico svojega življenja. Conley je izjavil, da se ne more držati ukaza Odbora za pomilostitve, ki mu je zabičal, da se ne sme napi jati. Odbor sedaj razmotriva o tej zahtevi in bo verjetno preklical pomilostitve-ni sklep, da bi Conley lahko šel nazaj "domov." STRAN 2 "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays. Sundays and Holidays ~~~ SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) ENAKOPRAVNOST UREDNIKOVA POŠTA For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) _$8.50 _ 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo In druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 _ 6.00 _ 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. MIRKO G. KUHEL: NOVA ZDRAVILA V BORBI PROTI BOLEZNI Slovenski ameriški narodni svet je letos poslal v Slovenijo še 10 kilogramov novega zdravila streptomicina, položil pa je naročilo še za veliko količino penicillina ter najnovejšega zdravila—aureomicina. Ker je bilo v slovenskem tisku v Ameriki zelo malo pisanega o teh najnovejših in najbolj učinkovitih zdravilih, naš preprosti človek zelo malo ve o teh modernih medikalijah. Zaradi tega sem iz angleških virov pripravil naslednji članek, ki bo orisal ozadje, izvor in pomen teh novih zdravil za izboljšanje človeškega zdravja. Sicer bi pripadala ta naloga kateremu naših slovenskih zdravnikov, ki bi bil bolj točen v terminologiji nego jaz. Jasno pa je, da se ljudske množice v Jugoslaviji bolj zanimajo za ta zdravila, kakor pa ameriški narod ter da povprečen Amerikanec sploh pojma nima, kakšen napredek je bil napravljen v borbi proti mikrobom, posebno zadnjih nekaj let. Ta članek naj pomaga vsaj deloma razbiti meglo med našimi rojaki, ki žele več informacij o tem predmetu. :i! Bistroumni iznajditelji postavljajo v laboratorijih nove mejnike v zdravilstvu z presenetljivimi uspehi. V zadnjih desetih letih je bil dosežen večji napredek v kontroli težkih vnetij na človeku in živali kot pa v dobi vse prejšnje zapisane zdravniške zgodovine. Mnogo bolezni je premaganih. Pa tudi trmoglavke so se začele majati pred n( v ■ ,:;;!jdetij:v iiiiai" Znani mednarodni • dr;;Vi;';: dejal: "No;.! .i/;najdbe prihajajo tako brzo, d': jih celo zdravi; ' ne r-vivcjo dohajati." Iz Lederlejevih laboratuiij«jv, ki se nahajajo v mestecu Pearl River, kakih 27 milj iz središča New Yorka, prihaja upanje, da se bliža konec celo navadnemu prehladu— in to zaradi najnovejšega zdravila aureomycina; Toda pozitivno zagotovilo čaka še nadaljnih preizkušenj v kliničnih centrih. V Lederlejevih in podobnih zavodih se odkrivajo nove iznajdbe in pošiljajo zdravstvenim profesijam na preizkušnjo, potem ko so se uspešno uporabljale na živalih. Tukaj dela človek za živali v svoji borbi proti bolezni, obratno pa delajo živali za človeka. ' V tem zavodu dela kakih 2400 zdravnikov, veterinarjev, kemikov, biologistov, tehnikov in drugih v prostornih laboratorijih, ki so raztreseni v 134. poslopjih, in se neprenehoma borijo proti pretečim hudim boleznim, ki so še vedno na seznamu "ljudskih sovražnic." V triinštiridesetih letih so se ti laboratoriji razrasli ko gobe po dežju, zbirajoč v svoje osredje znanstvenike iz vseh delov sveta. Ustanovil jih je dr. Ernest Lederle, bivši komisar oddelka za ljudsko zdravje v newyorškem mestu, ki je želel izboljšati anti-toksin proti davici. Njegov tovariš je bil dr. William H. Park, direktor laboratorija mestnega raziskovalnega oddelka v New Yorku. Lederle je vi laboratoriji so danes oddelek velike tvrdke kemikalij American Cyanamid Co., ki ima tudi izključen patent za izdelavo nureomicina. Tovariša zdravnika sta pričela s farmarsko hišo, izgrajeno leta 1700, ter z enim konjem. Pravijo, da sta rabila en konec konja za preizkušnjo antitoksina proti davici, drugi konec pa proti tetanusu. Seveda je minilo mnogo let, odkar se je konj pridružil mitičnim "nebnim jezdecom," toda prenovljena hiša še vedno služi svojemu namenu. V laboratoriju se je delalo na serumih, antitoksinih in kemikalijah, naletavojoč mimogrede na nova odkritja in iznajdbe v zdravilih. Tukaj se je prvikrat" izdeloval jetrni ekstrakt za direktno vbrizgavanje, kar je revolucij oniralo zdravljenje perniciozne anemije (slabokrvnosti). Ko se je raziskovanje širilo v teh laboratorijih in drugod, je bilo odkrito prvo izmed takozvanih "čudežnih" zdravil—sulfa. Sledila sta mu nagloma začetno močna antibiotika—penicillin in streptomycin. Izraz 'antibiotik' simbolizira nov mejnik v zdravilstvu. Preprosto povedano, antibiotik je produkt mikro-skopičnega organizma, ki se da uporabljati za ustavljanje ali preprečitev rasti škodljivega organizma. Antibiotiki—ne plesnjevina, kar marsikateri misli, temveč produkt plesnjevine in drugih bakterialnih oblik— so si prislužili svoja čudežna imena z uničevanjem bolezni, ki so vedno zahtevale velikansko število človeških žrtev. Pljučnica, nedavno velika morivka, je postala tako imobili-zirana v treh in pol letih druge svetovne vojne, da je v vsej ameriški armadi le 70 oseb umrlo zaradi nje. Poročilo Ženskega odseka farme SNPJ ženski odsek farme SNPJ je sklenil, da priredi v sodelovanju z odborom farme kosilo za vse delavce, kateri so aktivni pri delu za farmo. Kosilo bo servirano na Delavski praznik 5. septembra točno ob eni uri popoldne. Vabila bodo pravočasno razposlana. Po kosilu se bo priredilo zabavo, na katero je občinstvo prijazno vabljeno. Dan pred to našo zabavo, v nedeljo 4. septembra, smo se dogovorili, da se udeležimo velike proslave SNPJ dneva v Girardu, Ohio. Na 18. septembra pa bo na farmi proslavljen nekakšen za-ključek pikniške sezone. Za omenjeni dan priredi ženski odsek kosilo. Vstopnice so že v prodaji po $1.00 za osebo in sicer jih dobite pri vseh članicah, čas, da si rezervirate vstopnice je do 15. septembra. Lahko pokličete tajnico odseka Mary Zaman IV 4871, ali pa tudi tajnico Farme KE 7197. Članice odseka, kakor tudi odbor farme bodo gledali, da bodo vsi posetniki prvovrstno postre-ženi. S tem pa boste tudi vi, posetniki, pripomogli do boljšega sodelovanja, ako pravočasno rezervirate vstopnice. Theresa Gorjanc, tajnica Farme SNPJ. Registriraj le se danes! V 32. vardi se nudi prilika vsem državljanom, da storijo svojo dolžnost, bodisi da se registrirajo prvič ali da iz razloga vzamejo prestopni list. Uradne ure so od 10. zjutraj do 2. popoldne in od 4. ure popoldne do 9. zvečer. , Prosi še vse rojake iz pre-cinktov 32. varde, da vpošteva-jo to priliko kot tudi prostor registriranja — danes 30. avgusta v KUNČIČEVI dvorani, 15812 Waterloo Rd. Za precinkt BB Josephine Praust Iz urada podružnice SANSa št. 48 Pri podružnici SANSa št. 48 smo prejeli sledeče prispevke; V sklad zdravil za Slovenijo: Družina Anton Jankovich v spomin pok. Ray Subel $10, Mrs. Frances Zupan v spomin pok. L. Novak $5, Mr. in Mrs. J. Sam-sa v spomin pok. Mary Cook $5, Mr. in Mrs. F. Vidrich v spomin pok. Mary Cook, Mr. F. Hribar $5, Mr. Janko N. Rogelj v spomin pok. Mary Kernc $5, Mr. F. Platzar v spomin pok. Mary Kernc $5, Mr. F. Abramovič v spomin pok. hčerke Mary $5. Mrs. Svetina v spomin pok. Mary Cook $2, Mr. in Mrs. A. Bozich v spomin pok. Ray Subel $3. V upravni sklad: Društvo "Mir" št. 142 SNPJ članarina $18, društvo "V boj" št 53 SNPJ članarina $30, društvo "Kras" št. 8 SDZ članarina $12. Mr. in Mrs. Joe Modic v spomin pok. Mary Cook $5 in Mr. P. Cesnik $1. Vsem prispevateljem, posameznikom in organizacijam najlepša zahvala! Želimo, da se vsak Slovenec in Slovenka od časa do časa spomni na svoj narod v stari domovini, ki trpi radi bolezni in pomanjkanja in to ne po svoji krivdi, pač pa po krivdi svetov- ne reakcije. Zato pomagajmo jim, kolikor pač kdo more. Clevelandske podružnice SANSa št. 39, 48 in 106 priredijo dne 11. septembra skupni piknik na farmi SNPJ. Vabimo vse rojake in rojakinje, da si rezervirate 11. september za ta piknik in se ga udeležite v velikem številu. Vsak kdor se zaveda, da je matere sin, naj pride na ta piknik. Cisti dobiček tega piknika je namenjen za nakup oprave za otroško bolnišnico v Ljubljani. Odbor skupnih podružnic je pridno na delu, da bo postrežba prvovrstna v vseh ozirih. Imeli bomo dobro godbo, za lačne in žejne pa bo tudi dobro poskrbljeno. Torej na svidenje 11. septembra na SNPJ farmi! A. Bozich, tajnik. Rojaki, pomagajmo nesrečni družini! Z nesrečo, ki je zadela družino Andreja Zeleznik imamo glo. boko sočutje. Podobno je človeku, ki je s trudom in v znoju z golimi rokami zgradil hišo, kjer je upal, da se bo odpočil. Ta hiša mu čezf noč pogori, pa mu ostane le obup in skrb v bodočnost. Pet tisoč dolarjev težko pri-služenega družinskega prihranka, s katerim so si upali ustanoviti svoj doni, jim je bilo ukradenega, to je ravno tako kot da jim je hiša do tal pogorela. To je še hujše, ker nekateri drugače govorijo. Rojaki ste vljudno prošeni, da kdor ne more storiti dobrega, ni treba z ujedljivimi opazkami še bolj večati gorja prizadeti družini. Pomislimo vsak na sebe kaj bi občutil vsak izmed nas, če bi nas zadela kruta usoda in nam Čez noč uničila življenje. Pomagajmo nesrečni družini olajšati tugo, ki jo je zadela. Mary Penko, 18516 Chapman Ave., Cleveland 19, O. Zahvala človeku se v življenju pripeti več ali pa manj dogodkov, veselih, žalostnih ali pa presenetljivih. Prvo presenečenje v mojem življenju se je zgodilo za moj rojstni dan 21. avgusta na Krainčičevi farmi' na Eddy Rd. To presenečenje so priredili mo. ji številni prijatelji. Sedaj šele vem, kako se človek počuti, kadar ga resnično presenetijo, kakor so mene. Še sedaj premišljam, kako se je vse to zgodilo. Ampak vse se je izvršilo, ker je načeljevala Mrs. Mary Medvešek. V veliko oporo sta ji bila njena hčerka Josie in Frank Bartol, zet Mr. in Mrs. Krainčič. Vsem Vam prisrčna zahvala! Da ni bilo Vaše delo zastonj, so dokazali številni prijatelji, ki so se odzvali povabilu na moj "Surprise Party". Njihova imena sledijo: Mr. in Mrs. Kondric in družina ter prijatelji iz West Side, Mr. in Mrs. Joe Medvešek, Mrs. J. Mezget, Mr. in Mrs. John Vi-rant, Mrs. Mary Augustine, Mr. Frank Lisjak, Mr. John Mevia, Mrs. Lo.uise Krashoc, Mr. in Mrs. Stanley Velkovar, Mr. in Mrs. John Smrtnik, Mr. in Mrs. Robert Kunstel, Mrs. Antonija .Svetek, Mrs. Rose Popovic, Mrs. Mary žandor, Mr. in Mrs. John Velkovar, Mr. in Mrs. Anthony Mramor in sinoVi, Mr. in Mrs. Poropat (2), Mr. in Mrs. Mavric, Mr. in Mrs. Tony Jagodnik, Mr. in Mrs. Andy Ogrin (čevljar), Mici Jeran, Mr. John Hor-vath. Hvala tudi Mr. George Krainčič za preskrbo godbe. Ker sta šla na roke v vseh ozirih tudi Mr. in Mrs. George Krainčič st., kakor tudi njih hčerka Stefie, jim izrekam prav lepo hvalo. Kakor razvidno je bila prav lepa in vesela družba. Veselje je trajalo od poldne do pozno v noč. Zato Vam vsem še enkrat izrekam iz srca segajočo zahvalo. Ob priliki Vam bom skušal prijateljsko povrniti. John Korošec. vsi ohranili pristne narbdne motive. '■ Zelo zanimiv in poučen je oddelek, kjer so razstavljeni predmeti, izdelani iz raznih odpadkov. Zlasti iz koščkov lesa, tekstilnih odpatkov, aluminija, železa in papirja se lahko izdelajo mnogi praktični in zelo potrebni predmeti, ki so odlične kvalitete. Razstava lokalne industrije dokazuje, da je naš državni sektor zelo okrepil. Izmed številnih podjetij, ki sodelujejo na razstavi, predstavlja ena tretjina podjetja državnega sektora. Med razstavljalci je tudi mnogo obrtnikov, ki so se zadnji čas v velikem številu vključili v socialistično proizvodnjo. Na tej razstavi razstavlja skupno 460 obrtnikov, kar je prvi slučaj v zgodovini slovenskega naroda, da v tako visokem številu skupno razstavlja svoje izdelke. Naši najvišji državni voditelji so v svojih govorih že neštetokrat povdarjali važnost ohranitve in dviga obrtništva in na- Razstava lokalne industrije Slovenije Te dni je bila odprta v Ljubljani razstava lokalne industrije Slovenije. Lokalna industrija, katere glavni namen je dvig življenjskega standarda delovnega ljudstva, je zelo pomembna za našo socialistično izgradnjo. Izdelava predmetov široke potrošnje, ki so nujno potrebni prebivalstvu, izboljšanje kvalitete izdelanih predmetov, povečana izbira ter uvedba novih artiklov, vse to so naloge lokalne industrije. Na razstavi, ki je prva te vrste v Sloveniji, se lahko najbolje vidi, kako velika je želja naših delovnih ljudi, da kljub vsem težavam zgradijo v deželi socializem in jo osamosvoje. Razstavljeno je praktično, ukusno izdelano pohištvo, najrazličnejši stroji in instalacije, izdelki precizne mehanike, lončarski in keramični izdelki, umetniško izdelane fotografije, izdelki tekstilne in usnjarske industrije, prehrana, galantarija, igrače, ter vrsta drugih predmetov, ki spadajo v lokalno proizvodnjo. Med najpomembnejše izdelke spada oddelek racionalizatorjev in novatorjev. Tam je zastavljena množica izdelkov, ki smo jih morali še do nedavno uvažati iz inozemstva, zdaj pa jih izdeluje- Toda marsikatero teh novih zdravil je imelo tudi svoje slabe lastnosti. Nekaterim osebam so povzročale tako hude posledice, da zdravila na njih ni bilo mogoče uporabljati. Penicillin je v mnogih slučajih izgubil svojo učinkovitost pri ponovnem uporabljanju na isti osebi. Mnogo bolezni je ostalo še vedno nedotakljivih,-posebno one, ki jih je povzročal virus ali mikrob, ki je premajhen, da bi se dal izslediti z mikroskopom ali drobnogledom. V Lederlejevih laboratorijih so postavili parolo: "Nov in močnejši antibiotek se mora najti!" (Qalje prihodnjič) mo sami in to v mnogih primerih še v boljši kvaliteti kakor na primer izdelke sanitarne keramike, tovarne Liboje. Razstavljen je prvi transformator domačega izdelka, delo novatorja Jožeta Furlana s Črnuč. Škarje za rezanje pločevine, s katerimi je naši deželi prihranjenih 877,000 dinarjev, izum novatorja Andreja Goriška iz Maribora. Pomemben prispevek domači proizvodnji je dal tudi inženir Tomšič iz Maribora, ki je našel novo železno rudo za čiščenje surovega plina, ki smo jo prej prav tako dobivali iz inozemstva. Med raznimi razstavljenimi predmeti je zanimljiv izum čevljev s podplati, ki so izdelane iz mase sestavljene 97% iz celuloze, ostalo pa iz raznih kemijskih sestavin. Ti umetno izdelani podplati so nepremočljivi ter zelo vzdržljivi, poleg tega pa so takšni čevlji tudi mnogo cenejši. Izdelavo čevljev z umetnimi podplati je zvezna planska komisija sprejela ter vključila v svoj plan. Z velikim zanimanjem se obiskovalci ustavljajo ob razstavljenih izdelkih učencev v gospodarstvu ter učencev industrijskih šol. Ta oddelek jasno dokazuje, kako velika pozornost se danes posveča naši mladini, da se čim bolj izpopolni v svoji stroki. Izredni lepi izdelki so razstavljeni v oddelku domače obrti. Krasno izdelane čipke iz Gorice, Idrije in ljubljanske okolice— leseni izdelki iz Ribnice in Gro-suplja, platno iz Črnomlja, lončarska roba iz Celja, Maribora, Radgone in Murske Sobote—vse to je zastopano na razstavi po najrazličnejših predmetih, ki so loge obrtnikov v lokalni pro%' odnji. Obrtnikom je omogoče"' visoka kvalifikacija, da lah^o izdelujejo čim boljše kvaliteti; V zvezi s tem je izdal Preži® Federativne ljudske republik^ Jugoslavije zakon o obrtništV' v katerem so do podrobnosti ravnavane pravice in dolžnosti obrtnikov ter posveča zlasti veliko pszornost učencem. Ta kon predvideva tudi zvanje državnega mojstra, ki more biti ® svojo visoko kvalifikacijo pravilnim odnosom do učence' res za zgled ostalim obrtnik"®' Za razstavo lokalne industw v Sloveniji vlada v vsej drŽ3^' veliko zanimanje. Delovni lektivi iz najbolj oddaljenih ^ publik prihajajo na razstavo odnašajo z nje mnogo novih kušenj in volje za nadaljne del" in izvršitev nalog, ko so vide*" ta veliki uspeh naših narod"^ na polju izgradnje, prav zda} ko se naši nasprotniki z vsei®' silami trudijo, da dokažejo protno. S številnimi dečjimi ustanovami omogoča socialistic^® Domovina ženam-materam delo v produkciji osoljena, ker štacunar pri "6^' kvi ni hotel več dati soli upanje. Delovni elan se v zadnjem času silno stopnjuje v vseh republikah Federativne ljudske republike Jugoslavije. Ljudstvo, ki se nekoč ni balo z golimi rokami upreti premočnemu, do zob oboroženemu sovražniku, odgovarja danes s stopnjevanimi delovnimi napori na vse umazane laži in obrekovanja. To je ponosen, odločen in pošten odgovor. Med delavci-borci za socializem, stoje žene na vidnem mestu. Doseženi uspehi so vsak dan večji in lepši, kajti danes žena v socialistični domovini ni več zaprta v ozki krog družine in doma. Ljudska Ustava ji je odprla vse poti do izobrazbe in udejstvovanja ter jo vsestransko zaščitila pri njenem poklicnem delu. V Ljudski republiki Sloveniji je leta 1948 osem sto udarnic pomnožilo armado junakov dela. Precej med njimi je dvakratnih, trikratnih in tudi štirikratnih. Mnoge med temi ženami so matere številnih družin. Socialistična domovina je poskrbela za njihove otroke. Dala jim je otroške jasli, domove igre in dela, lepo urejena igrišča. Skoraj vsa večja industrijska podjetja ter proizvajalne, zlasti kmetijsko obdelovalne zadruge imajo danes že te ustanove; 75 Domov igre in dela in 14 jasli je raztresenih po industrijskih centrih in podeželju Slovenije. To število se veča iz dneva v dan. V mestih in industrijskih centrih so Domovi iger in dela naseljeni v razkošnih vilah, ki so bile nekoč domovi kapitaUstič-nih direktorjev, na podoželju pa danes otroci bivših viničarjev in poljedelskih delavcev, ki so zdaj vključeni v obdelovalne zadruge, igrajo,.vzgajajo in krepe v gradiščih, ki so bili včasih letovišča tujih plemenitašev, katerih rodovi so bili dolga stoletja neusmiljeni gospodarji te zemlje in ljudi. Kako zelo se danes razlikuje življenje teh otrok od tistega, ki so ga preživljali v svojih otroških letih njihovi starši. Takrat je mati vsako jutro, preden je odšla delat na veleposestniške njive, zaklenila otroke v bajto. Lonec koruznega močnika ali krompirjevice, ki ga je pustila v peči, jim je bila hrana za ves dan. Zunaj je sijalo sonce in so pele ptice. Skozi majhna okenca pa je le redkokdaj prodrl drobcen žarek. Ure so minevale. Tako počasi jih je odmerjala stara .ura-kukavica na _ počrnelem tramu ob vratih. Nihče ni prišel, da bi z veselim smehom pregnal temo in puščobo, da bi mali Liziki in Tuniki zašil krilce, da bi dvignil in poučkal Draška, ki je šele komaj začel hoditi, šele pozno zvečer so prišli starši, utrujeni, zga-rani in slabe volje. In spet je prišla na mizo skleda krompirjevice, ki dostikrat ni bila niti In ko je zorelo grozdje v ^ sposkih goricah ... Ko so ^ grozdi med zelenimi rahlo menelimi trtnimi listi tako ieii( veseljivo rdeče in zlato po vali in napeli. V tistih goric' ki so bile tako bogato pognoj' z znojem njihovih staršev in s** rejših bratov in sester. Te g'""!' de so smeli viničarski otroci' od daleč gledati, sicer so i#^, opravka z oskrbnikom, ki imel puško in tri krvoločne pf' V goricah so kače, so jih sva^ starši, da bi jim pregnali mine po prepovedanem sadu. ^ le mnogo pozneje so spoz'^'*''' kdo so bile prav za prav ti^^^ kace. In danes . . . Danes odin®^j| vesel otroški smeh v prostraO' gosposkih sobanah velika^^ gradičev. Sonce sije skozi viso" okna. Tunike in Draški, Tre^i^ in Mimike se igrajo, rišejo, P' šejo, pojejo, počivajo in Včasih jih obiščejo žene iz njih vasi in tudi iz mesta. sejo jim igrač in slaščic ter j' pripovedujejo pravljice, pravljice, ki pa niso zlagane" delovnih ljudeh, ki s svojimi f"" kami in umom vsak dan ust^^jT jajo nova junaštva. O ljudeh, gredo preko vseh zaprek, kr^F ki, odločni in mgčni, ki so ^ vselej pregnali kače iz goric i'' vse rodne zemlje, o neuklonj'^' borcih za pravico, za sociali^^^ In namesto zlaganihj)rinceV ^ princes so med njimi matere in očetje, bratje io stre. S prostranih njiv veselo meva pesem delavcev. Kakor J ire- sel odmev ji odzvanja otroš pesem z vrha griča . . . Hrud®^ je pesem strojev v tovarnah- , jih vodijo delavke z spretnimi rokami. Na treh jih se' zibljejo prehodne vice. Marija presega normo 25 '/i. Tudi 'Ana in Helena P' jj segata normo, odkar sta odd» otroke v Dom igre in dela ii^ ^ rešeni morečih domačih skrh' ,^ Inženirka Stana se skla^^ nad načrte. Drobne črte, ki t® izpod rok njenega svinčnika, ^ do roke delavcev in tehnikov'^, premenile v visoke stavbe, udobne domove delovnih ^ Načrti bodo izgotovljeni tri pred rokom. Inženirka se za . voljno smehlja med delonfi-je tako lepo delati, če si s jim delom zadovoljen, če t® j delo osrečuje. Njen Mitja, ta^.^ gradi v DIDu hiše in tovarn^.^ kock. Tudi on bo nekoč inže'^^ pravi ... ' tNvesr m as. sav/n6S 30. avgusta 1949. ENAKOPRAVNOST STRAJN 3 ^olenec Anton; zanimivosti iz živalskega sveta življenje vsakega živega bitja, ^sake živali posebej je zanimi- samo poznati ga je treba. ^ pa si pridobimo znanje o ži- je treba imeti smisel za ^^ravo, treba je imeti potrplje- *^36 in vztrajnost pri opazova- živih bitij ob vseh njihovih ■"akih — prav od rojstva do smrti. Ciiti popolneje pa je zgraje-živalsko telo, tem pestrejše J bogatejše je življenje. Med JPopolneje zgrajene živali pri-®vaino vretenčarje s ptiči in ^®alci ter žuželke. Zato se bo-0 ob prikazovanju živalskega ta v glavnem zadržali pri si /I predvsem pri .. 0]i, ki nam ni toliko znana, Dlhn _.v Ha" ^3,nj zanimiva in vaz-^akor ostale živalske skupi- ^^0 žuželke voha jo okušajo pJ^^lke nam vsako leto na-milijonsko škodo. Bor-je ^^°ti koloradskemu hrošču skoro vse delovne mno-e siovejjije^ saj je to naš naj-slte-^ sovražnik na gospodar Je ^išk škodljivcev: ame- hr lubadar, rjavi ° črni žužek, kobilice, go- '5* torišču. Toda poleg njega cela vrsta drugih več ali ® in stenice. Vsi ti in še •^šice raznih metuljev, listne % ših <^rugih so uničevalci na-sadovnjakov in ^^spešna borba z žuželkami dobro poznanje teh kri-(g '^Gsteronožcev. Lansko le-^ sitio na tem mestu govorili Hq &li žuželke slišijo in kakš-njihovo tovrstno dojema-smo, da imajo izra-bili so murni in ko- 5p tudi ušesa in sicer na nogah ali pa na pr-Ha .^^dnjem obročku. Torej ne kot bi mogoče kdo pri-^•^oval TT . 7. . . Soče ,7 pa. ah imajo mo-nos" na glavi? Ali z dru- ^"^Cohajo ki ^ žuželk, ki slišijo, vo- ^"Želit i, s čim ^alo Vse, nekatere celo tako boljšega "nosu" mo-® nima nihče! Sedež voha sta dve gibljivi tipalnici, ki jih ima vsaka žuželka na glavi. Pravimo jima sicer tipalnici, ker z njima res tudi tiplje, toda latinsko ime antena pove več. Nekake antene so, ne za lovljenje ne vem kakšnih valov, temveč za sprejemanje najmanjših hlapljivih delcev, ki se nahajajo v ozračju. Vonj po mrhovini privablja muhe in razne hrošče od blizu in daleč. Vonj cvetlic od daleč vabi čebele in čmrlje v goste. V zadružnem življenju čebel in mravelj ima voh prvenstveno vlogo: z njim se prepoznavajo. Prav za čebelo so mogli znanstveniki ugotoviti, da vohlja tako dobro kot človek. Imamo pa tudi take, ki vohajo neprimerno bolje. Med žuželke z najboljšim vohom vsekakor štejemo tako imenovanje najezdnike. Podobni so mravljam, le da so njihove ti-palnice daljše, da imajo krila in dolg vitek zadek. Zadek je opremljen skoraj s fantastično dolgimi izrastki. To so legla. Z njimi kot z nekakimi injekcijskimi iglami polagajo jajčeca v gosenice alj. ličinke, ki žive pod lubjem globoko V lesu. Več centimetrov globoko globoko v smrekovem lesu mirno gloje ličinka. Na drevo prileti črni najezdnik in prične nemirno tekati po deblu, venomer udarjajoč s svojimi dolgimi ti-palnicami, da bi zavohal kako žrtev. Kmalu jo odkrije globoko v lesu. Tedaj se ustavi, pritisne tipalnici na deblo, ukrivi zadek in dolgo leglo prične polzeti v les — globlje in globlje, dokler ne doseže žrtve. Tedaj spusti po votlem leglu jajčece vanjo. V naslednjem trenutku že odleti in išče nove žive hrane za svoj zarod. Iz najezdni-kovega jajčeca pa se razvije ličinka, ki razjeda drevesnega "črva" in ga tudi nazadnje poje. Človek ne ve, kaj bi bolj občudoval, ali odličen voh, s katerim voha ' tudi več centimetrov globoko skozi les, ali pa njegovo sposobnost, prodreti v les z legloAi, ki ni iz nikakega specialnega jekla, temveč iz navadnega hitina, iz snovi, s katero je pokrito telo vseh žuželk. Seveda 5 cm globoko v les ne prodre v eni sekundi; včasih vrta tudi 5 minut, posebno če je les trd. Najezdnikov imamo več vrst. Vsi so naši najboljši pomagači! Koliko škodljivih gosenic uničijo s svojimi smrtnonevarnimi injekcijami. Voh pa je pri žuželkah tudi v službi razmnoževanja in je za to izborno izborno razvit zlasti pri nekaterih nočnih metuljih. Saj si poiščejo samčki malega nočnega pavlinčka s svojimi velikimi padmovi vejici podobnimi tipalnicami samice tudi kilometer daleč. Kako neki? Mlade samičke namreč širijo iz posebnih žlez zapeljiv vonj. Ta privabi samčke iz neverjetnih daljav. Za naš nos pa te žleze sploh ne vonjajo, tudi če bi dali 50 samic skupaj. Če hočemo naloviti sredi mesta nekaj teh krasnih nočnih mStuljev, postavimo za vabo pravkar razbito mlado samičko na okno in jo pokrijemo z rešetko. Sredi nekega velemesta se je tako v 7 urah ob takem poskusu nabralo okrog samice 127 samčkov. Da pa samčke privablja samo vonj in ne mogoče lepota, so mogli dokazati tako, da so izrezali samici vonjalne žleze in jih dali poleg nje. Tedaj so se samčki zanimali le za žlezo, za frfotajoče samičko pa se niti menili niso. Še po enem letu so samčki obletovali rešetko, pod katero je bila pred letom samica. Še nekaj o okusu pri žuželkah. Da tudi okušajo, nam nudi njihovo vsakdanje življenje dovolj dokazov. Pa še kako dobro razvit okus imajo! Saj vemo, da gosenicp nekaterih metuljev, na primer kapusovega belina, jedo samo zelje in sorodnike; druge gosenice se hranijo samo z borovimi iglicami, tretje samo s smrekovimi. Ličinki smrekovega lubadar ja tekne samo smreka. Tako okušajo ličinke in prepoznavajo rastline med seboj prav po okusu. Odrasle žuželke po večini prav dobro ločijo, kaj je grenko in kaj sladko, kaj kislo in slano. Seveda ne okušajo vse enako. Kar je za naš okus že sladko, za čebelo na primer še ni. Nasprotno pa so za grenkobo mnogo manj občutljive kot mi. Saharin, ki je za naš okus sladek, je za čebelo brez okusa. Sedež okusa pa so pri njih usta, ali bolje — ustni deli s čeljustmi. Zanimivo je, da nekateri metulji in muhe okušajo z nožicami. Na koncu nožic imajo sedež okusa — nenavadno, toda za te žuželke razumljivo mesto. Če se na primer muha sprehaja po mizi in stopi na košček marmelade, ali če stopi metulj z nožicami na cedeči se drevesni sok, že ve, če se splača stegniti sesalo ali ne. Iz življenja čebel samotark in nastiUlek domače čebele Kadar govorimo o čebelah, takoj pomislimo na našo domačo čebelo, pomislimo na pre-zanimivo dogajanje, ki se vrši v panjih med tolikimi stanovalci. Vsaj tako pa je zanimivo tu-df življenje tistih sorodnikov domače čebele, ki ne žive zadružno, temveč vsak samotari zase, od tod ime samotarke. Študij teh čebel nam odkriva tudi stopinje, po katerih so se vzpenjale zadružno živeče čebele, preden so dosegle tako popolno obliko zadružnega življenja. Oglejmo si jih nekaj! Meseca junija opazimo lahko na šipku — divji vrtnici — temno, čebe- h S 'i u ' k ,s < k u s ! k S Zavarovalnino proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicott07l8 CLEVELAND JE SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKI! V Clevelandu so naseljeni Slovenci, ozi-* roma Jugoslovani iz vseh delov Slovenije in sploh Jugoslavije. V Clevelandu izhaja slovenski lisi ENAKOPRAVNOST ki prinaša dnevno zanimive novice iz vseh delov sveta. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio li podobno žuželko. Pokrita je z redkimi rumenorjavimi dlačicami, 1& na trebušni strani zadka je na gosto porasla z rdeče-rjavimi dlačicami, v katere nabira cvetni prah. Opazujemo, kaj dela na listih vrtnice! Z ostrimi čeljustmi izrezuje; kakor bi rezala s škarjami, ovalne izrezke iz listov — od tod ima ime čebela krojačica ^ jih zavije in nese do bližnje suhe vejice, v kateri si je napravila rov. Sem pridno prinaša izrezek za izrezkom. Iz listnih koščkov napravi naprstniku podobne ležeče lončke — celice. Vanje nanosi na trebušnih dlačicah cvetnega prahu, v posebnem želod-čku pa še medu in na te dobrote odloži jajčece. Potem prinese še nekaj okroglih izrezkov ter z njimi pokrije lonček. Nato prične delati drug lonček, potem še tretjega. Do deset jih postavi enega za drugim. Iz vsakega lončka pa vzleti prihodnjo pomlad nova čebela-krojačica. Prav svojevrstno pa skrbi za svoj zarod neka druga žuželka iz skupine čebel-zidaric. Za vsako jajčece si poišče ta čebela prazno polževo hišico. Vanj nanosi najprej dobre hrane, cvetnega prahu in medu, na kar položi jajčece. Za tem napravi pregrado iz prežvečenega listja in nanosi še kamenčkov, nazadnje še z listi zamaši vhod v polževo hišico. Tako je mladi zarod vsaj kolikor toliko varen pred sovražniki. No, da bi bilo jajčece še bolj varno, nanese na polževo hišico še suhih bilk. Tako se. more v miru iz jajčeca razviti nova čebela. Pot v svobodo ji je nekoliko otežkoče-na, vendar prodre skozi vse barikade v prostost . Lahko bi navedli še več primerov iz življenja čebel samotark. Vsaka vrsta teh živalic živi povsem zase, svoje posebno življenje. Povsod pa naletimo na izredno skrb za potomstvo, vsaj na tako kot pri domačih čebelah. Samo spolni nagon za bežen trenutek zbliža samčka in samičko. In ko dorašča njih za- rod, za katerega so vložile toliko truda, se samičkam izteka življenje tako, da svojih lastnih potomcev niti ne vidijo. Pri posamič živečih čebelah pa opazimo tu in tam že nekak čut za skupnost, ki je tako značilen za zadružno živečo domačo čebelo. Tako gjiezde neke čebele samotarke na istem prostoru. Vsaka sicer zase živi, le če se bliža nevarnost, se vse skupaj zaženejo na sovražnika. Zopet druge samotarske čebele skupaj prezimujejo. še posebej pa se očituje čut za skupnost pri nekaterih samčkih samotarskih čebel. Ko se zmrači, ali če je slabo vreme, se zberejo samo samčki teh čebel na kaki suhi bilki in počivajo do jutra. Ko posije sonce, se poraz-gube na vse strani, z nočjo pa se dobe spet na isti bilki in celo vsak samček gre počivat na isti prostorček na stebelcu. Čudno, ko da bi bila prav tista travna bilka nekaj posebnega: toda ni — taka je, kot vse druge. Tudi niso samčki na tej bilki nič bolj zaščiteni pred mrazom, prav za prav še manj, saj bi bili bolj varni v kakem cvetu. Še več; na bilki ni niti hrane niti varstva pred dežjem. Edino, kar dobe samčki, je vedno ista druščina. Zdi se, da jih prav slednja mika, da čutijo potrebo po družbi. Tako samčki, samice pa tega čuta za skupnost nimajo. (Dalje prihodnjič) It up... Dolfti fhem OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca " JOHN OBLAKA 1146 East 61st St. HE 2730 N. J. Po po v i C, Inc. IMA ZASTOPSTVO Chrysler - Plymouth avtov PRODAJA NAJNOVEJŠE 1949 IZDELKE KOT TUDI RABLJENE AVTE V zalog! ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih. 8116 LORAIN AVE. ME 7200 NICK POPOVIC, predsednik ^^SLAV NUŠIČ; in poslednja pesem g ^^odaljevanje) "Storil je dva manjšega, ker dp, ^Gkarnarjevo družino, ker je J'^Jo ^tih, s kakršnim ope-;'ča Marka, Sindje- <^Pev 1 Veljka, on pa *^^36 ^ ®®kretarja Pa j a. Za ffij, je treba kaznovati." ^^Viš„^.,°Pisec; "človek se po občutkih razlikuje od imajo na pri ^ v%h stopenj poezijo, n je osel nima. Kakor V- vfMVA lllilio,. J.^a,*VWi. v Se pesmi. Zgo- . d&j pa kdaj, da pišejo Mislili pesmi, da bi lah-so jih napisali osli. S takimi pesniki je treba ravnati tako, kakor storimo z oslom, se pravi, ušesa jim je treba nategniti. To bi lahko storili tudi s temle mladim pesnikom." Matematik: "Jaz bi iz tega pojava potegnil koren, hočem reči, ne korena, marveč nekakšno korist. Tu imamo dve znani količini: užaljeno lekarnarjevo družino in pisca pesmi plus pesem samo. Mi bi iz teh znanih količin lahko dobili neznano količino, se pravi: lahko bi zvedeli, kdo so vsi drugi, ki pisarijo pesmi o svojih profesorjih." Zemljepisec: "Vtaknil bi ga v zapor, v šolsko klet, da bi se tam docela prepričal o sončnem mrku. Kajti takšne pesmi so sposobne vreči iskro v družinsko življenje in potem nikakor ni čudno, da je pri nas toliko ločitvenih pravd." Latinec: "Čeprav pravi Hora-cij, da lahko slikarji in pesniki počenjajo kar si bodi, vendar prešegd, tale dijaška riešramnbst vse meje. Sem za prav strogo kazen!" Profesor srbščine: "Predvsem ga je treba kaznovati, ker ni z vejicami ločil odvisnih stavkov, ki so v glavnem stavku, in ker ni na koncu druge kitice postavil pike. Drugače pa lahko rečemo, da mu stih še precej dobro teče; misel je dosledno izražena in bi ga spričo tega lahko blaže kaznovali." Ko je ravnatelj takole zbral strokovne sodbe, se je obrnil k meni, mi dal nekoliko očetovskih nasvetov, nato pa segel po mojih uhljih in jih pričel vleči (po nazorih' prirodopisca), nakar me je kaznoval s tremi dnevi šolskega zapora (po zemlje-piščevi sodbi). Tako me je prva pesem spravila v zapor in taisto me je zadelo s poslednjo pesmijo. Več ko sed^rti Ifet sem se vzdržal, naj je bilo še tako hudo, in nisem pisal pesmi; nekoč pa sem vendarle podlegel tistemu nagonu, po katerem se človek rad vrača k svojemu prvemu grehu. Ko sem napisal svojo drugo, oziroma poslednjo pesem, se je ponovilo skoraj na las vse tisto, kar je bilo ob prvi. Sicer me ni preganjal lekarnar, pač pa so me preganjali orožniki; niso me poklicali pred ravnatelja gimnazije, pač pa pred predsednika prvovrstnega sodišča. "Ali ste vi napisali, tole pe- sem?" je vprašal predsednik takisto kakor ravnatelj. "Sem," odgovorim, ker je' v meni spet zmagala domišljavost nad človekom. "Ampak, prosim vas, to je bila šaljiva pesem; saj ni vredno, da bi jo jemali tako resno." "Res je," reče predsednik. "Toda, lejte, kazenski zakon jemlje tudi šaljive reči resno." "Razen tega," se branim dalje, "ta pesem sploh ne ustreza potrebnim pogojem za pravo pesem." "Ustreza pa popolnoma pogojem, ki jih zahteva kazenski zakonik za obtožbo," mi odgovori predsednik. "Nadalje, gospod predsednik, se počutim več ali manj nedolžnega, ker mi te pesmi ni narekoval noben naklep, marveč bolj nagon." "Da, da, saj vas razumem," mi je segel predsednik v besedo,, "toda, lejte, kazenski zakonik kaznuje prav ta nagon." "Prečudrio!" sem bil iznena-den. Ko me je predsednik takole seznanil z vsemi dobrimi stranmi kazenskega zmkonika, mi je povedal, da me prav ta in tak ka- zenski zakonik kaznuje z dvema letoma ječe, ker sem žalil Veličanstvo. Lejte, tedaj sem se zaklel, da nikoli več ne bom napisal nobene pesmi in od tistihmal do današnjega dne se vztrajno dižim te diete in vam povem, da dobro de mojemu zdravju. JO/N OPPORTUNITY /AfV£Sr /Af us. SAV/N6S BONDS STRAN 1 MIHAIL ŠOLOHOV TIHI DON ČETRTA KNJIGA (Nadaljevanje) Ker Prohor pri Grigoriju ni naletel na pomilovanje, je za dolgo utihnil in se včasih po cele ure vozil, ne da bi izgovoril kako besedo, in se čraerikavo mrgodil. Grigoriju so se zdeli neznansko dolgi dnevi, določeni za potovanje, še daljše pa so bile neskončne zimske noči. časa, da je premišljal sedanjost in se spominjal preteklosti, je bilo na pretek. Na dolgo je prebiral v spominu minula leta svojega čudnega in slabo se končujoče-ga življenja. Ko je sedel na saneh, upiral kalen pogled v sneženo prostranost stepe, polne mrtve negibnosti, ali ležal ponoči t zaprtimi očmi in stisnjenimi zobmi kje v ^agatni izbici, prepolni ljudi, je premišljeval o vsem hkrati: o Aksinji, bolni, nezavestni, zapuščeni v neznanem zaselku, in o bližnjih, ki so ostali v Tatarskem . . . Tam-.kaj, ob Donu, je bila sovjetska oljlast in Grigorij se je venomer s tesnobnim strahom spraševal: "Ali ne bodo mogoče zastran mene gnjavili mamo ali Dunjaš-ko?" In že obenem se je začel tolažiti in spominjati pripovedovanj, ki jih je neštetokrat slišal na poti, češ da gredo rdeče-armejci mirno in da lepo ravnajo s prebivalci zavzetih krajev. Skrb je polagoma ugašala, misel, da bo starica-mati odgovarjala za njega, se mu je zdela že neverjetna, divja, z ničemer utemeljena. Kadar se je Grigorij domislil otrok, mu je za trenutek žalost stisnila srce; bal se je, da ju ne bodo obvarovali pred legarjem, in hkrati čutil, da ga navzlic vsej njegovi ljubezni do otrolč po Natalji-ni smrti ne more nobena nesre- ča več tako silno pretresti . . . V enem izmed salskih zimo-vališč sta s Prohorom preživela štiri dni, ker sta sklenila dati konjema počitka. Ta čas so se med njima dostikrat začeli pogovori o tem, kaj napraviti dalje. Takoj prvi dan, kakor hitro sta prišla v zimovališče, je ProhoK vprašal: — Ali bodo naši ob Kubanu držali bojno črto ali se bodo umaknili na Kavkaz? Kako misliš? — Ne vem. Ali ti ni vse eno? — Ti jo pa pošineš! Kako naj bi mi bilo to vse eno? Potemtakem nas bodo napodili v poganske dežele, kam pod Turka, potlej pa ondi kislico žri! — Nisem tvoj Denikin, zato me nič nikar ne sprašuj o tem, kam nas bodo pognali, — je nejevoljno odgovarjal Grigorij. — Zato povprašujem, ker sem ujel tak glas, češ da so ,se začeli ob rečici Kubanu vnovič braniti, na spomlad jo pa udarijo proti svojim krajem. — Kdo se bo neki branil? — se je nasmehnil Grigorij — Nu, kozaki in kadeti, kdo pa drug? — Neumne čenče kvasiš! Se ti je pamet posušila, ne vidiš, kaj se godi naokoli? Vsi gledajo, da jo čim hitreje brišejo, kdo se bo neki branil? — Oh, fant, saj sam vidim, da je vsa naša stvar dim, pa človek le nekako ne verjartie . . — je zavzdihnil Prohor. — Nu, a za primer, če bo treba pluti v tuje dežele ali pa kreniti rakovo pot, kaj boš ti? Jo boš mahnil? — Pa ti? — Jaz takole mislim: kamor ti — tja tudi jaz. Menda ne bom samo jaz ostal, če pojdejo drugi. — Vidiš, jaa ravno tako mislim. Zdaj je z nami pač kakor z ovcami, to se pravi, da se moramo za ovni držati ... — Oni, koštruni jo včasih vrag vedi kam po neumnem udarijo . . . Nak, kar pusti te stori je! Pametno besedo reci! .— Nehaj, prosim te! Bomo potlej videli. Kaj pa bi midva prezgodaj prerokovala! — Nu, pa amen! Ne bom te nič več spraševal, — je potrdil Prohor. Toda drugi dan, ko sta šla čistit konja, se je spet vrnil k prejšnjemu pogovoru. — O zelenih si slišal? — je previdno vprašal in se naredil, kakor da ogleduje držaj triro-gelnih yil. — Slišal, pa kaj potlej? — Da so se menda neki zeleni pojavili? Za koga pa so? — Za rdeče. — Zakaj pa jim pravijo zeleni? , — Pes si ga vedi, po hostah se skrivajo, morebiti je ime od tega. — Kaj, ko bi tudi midva po-zelenela? — je po dolgem premišljevanju boječe predlagal Prohor. — Nič me ni volja. — Pa razen zelenih ni nobenih takih, da bi prej ko prej prišel lahko domov? Zame je isti vrag — zeleni ali modri ali kakršni si že bodi jajčnorumeni, srčno rad se odenem v sleherno barvo, samo da bi bili tisti ljudje zoper vojsko in da bi voja-,ke spuščali domov . . . — Potrpi, mogoče tudi taki še pridejo, — je nasvetoval Grigorij. Proti koncu januarja sta Grigorij in Prohor nekega meglenega odjužnega poldneva prišla v naselbino Belo Glino. Petnajst tisoč beguncev se je nagnetlo v naselbino, med njimi dobra polovica bolnih za pegavcem. Po ulicah so hodili kozaki v kratkih angleških plaščih, v polu-kožuhih, v suknjičih, iskali bivališča in krmili konje, mrgoleli so jezdeci in vozovi. Na desetine izčrpanih konj je stalo po dvoriščih pri jaslih in pobito hrustalo slamo; na ulicah, po zagatah je bilo« videti zavržene sani, pratežne vozove, kolca za strelivo. Ko sta se peljala po MICHIGAN TOLED PERRYSBURG BATneof rAUtu ftAfnot or ?■ I neeNANCE DEFIANCE Gen. Anthony Wayne, ope of Washington's most successful army leaders, reached the peak of his milita*^ attainment in the northwestern corner of Ohio where, as the famous Indian fighter, he defeated the Indian Nations at the Battle of Fallen Timbers and went on to sign his Treaty with the Indians at Fort Greenville that opened up the Ohio Country to settlement. % This page of history comes to life for Ohio motorists of today who can follow the steps of Gen. "Wayne along the western frontier of this state over modern motor highways that trace the Indian Trails and the military roads through the valley of the Bilaumee •River. This part of Ohio was shown on pre-Revolutionary War maps as lyirig within the Province of Quebec, a part of New France. As early as 1680, the French had a trading post at about the site wheje the British built Fort Miami, a few miles upstream from Toledo, in 1794. Two miles above Fort Miami the Americans built Fort Meigs, which later withstood two sieges in. the War of 1812. During Ohio's canal-building .'era in the middle 1820's, the Miami and .Erie Canal from Toledo tf Cincinnati provided the principal means of transportation and ship-: ping that made possible the devel-; opment and settlement of the early ] Ohio frontier. Remains of this canal are to be seen in profusion h today along the Ttdedo-Deflance liToad, now Route 24, where a sys Llem^of.Ipckf.cMried^the.capal.j' tURKEY. FOOT ROCK, IMblAN SHRINE BESIDE IHE MAUMEE "RIVER boats around the famed rapids of the Maumee. The busy city of Defiance occupies a site at the junction of the Maumee and Auglaize Rivers, which beyond the reach of history was an important Indian village site at the heart of the Indian Nations, the New York City of the Indian world. Herg the first Indian League of Nations meeting was held in the fall of 1792 to consider what should be done about the settlement of the Indian country by the white man. Seven Indian Nations of Canada and 27 Indian Nations of the Northwest Territory attended this conclave. Today motorists can visit the remains of old Fort Defiance, which Is now a public park but which was an important frontier outpost of the French, British and early Americans, John Chapman, "Johnny Apple-seed," toured this area as He ped died Ohio's earliest orchard trees which he rai^d on his nursery near Fort Findlay. The first road through this cor ner of the state was the military highway cut through the wilderness by Gen. JjVayne's army, which szaMAKO bii- ZULICH INSURANCE AGENCY Frances Zulich 18115 Neff Rd.. IV 4221 Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino. — Tudi tukaj je tesno, dvajset ljudi se stiska, a boste že kako našli prostora, — je rekel in skočil s sani, da bi odprl vra_ ta. Grigorij je prvi stopil v vroče zakurjeno izbo. Po tleh so drug ob drugem ležali in sedeli znani vaščani. Nekdo je krpal obutev in vprego, trije, med njimi stari Beshlebnov, s katerim se je na priprego peljal Pantelej Pro-kofjevič, so jedli za mizo juho. Ko so kozaki zagledali Grigorija, so vstali in v zboru odgovorili na kratek pozdrav. — Kje je oče? — je vprašal Grigorij, snel kučmo in se ozrl po izbi. —Gorje se nam je... Pantelej Prokofjevič je že med rajnimi, — je tiho odgovoril Beshlebnov, si z rokavom suknjiča obrisal usta, odložil žlico in se pokrižal. — Snoči na večer se je preselil. Bog mu daj nebeški raj. — Vem. Ste ga že pokopali? — Ne še. Zdajle smo ga mislili zagrebsti, ta čas pa je še ondile. Zanesli smo ga v hledno izbo. Pojdi tjakaj. — Beshlebnov je odprl vrata v sosedno čumnato in rekel, kakor bi se F o R N E z I Nove forneze na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro vzpostavimo. Resetting stane $15; čiščenje $5. Premenimo stare forneze na olje ali plin. CHESTER HEATING CO. Govorimo slovensko 1193 Addison Rd., UT 1-0396 LASTNIK PRODA HIŠO ZA DVE DRUŽINI NA E. 76 ST..5 SOB SPODAJ IN 4 ZGORAJ. Za naslov se poizve v uradu tega lista. NAPRODAJ Hiša s 7 sobami, 2 garaži; 1 garaža za dva avta; druga garaža in gasolinska postaja ali "repair garage." Prostora je za 12 do 15 avtov; 3 lote. 1 miljo izven Bar-bertona se obrne na zapadno stran, če bi kdo prišel iz zunanje naselbine, naj se ustavi 14 ali 15 cest pri poznani gostilni česen, kjer mu bodo radevolje povedali za ta prostor. Sem pri volji dati prostor za primerno vsoto. Pridite na ogled. JOHN SLANOVEC. lastnik, R 2 O, Box 398, Sherman, Barberlon, Ohio Pad novim vodstvom (Preje Perme Tailors) Fino krojaštvo po zmernih cenah Predelamo ženska in moška obla čila, sčistimo in zlikamo. Harry the Tailor 15230 Waterloo Rd.—IV 8475 EKSTRA POSEBNE CENE POPRAVILA NA FORKEZIH ZA ČIŠČENJE FORNEZOV FOBNEZ, CEV, DIMNIK $/^.00 do $^.00 NATIONAL HEATING CO. A A "Dobro znani za dohro delo" 1? A CK1C POSLUGA ŠIROM MESTA ^ ^ DDiO Mary A. Svetek LICENCIRANA POGREBNICA 478 E. 152 St. - KE 3177 LEPI, DOSTOJANSTEVENI POGREBI PO ZMERNIH CENAH. AmbulanCna posluga podnevi in ponoči. Vršimo vse notarske posle. Pogreb oskrbimo kjerkoli in po vsaki ceni. MAKE LABOR VAV -YOUR FUNDAY! Enjoy this lait of the great Summer holiday« to the fulleit—Make It a wonderful week-end at gay, colorful, carefree Cedar Point.—Join the happy throngs who'll relax on the wonderful beachi DETROIT-CIEVEIAND D4C STEAMERS DAIIY AMUSEMENT CIRCLE-PICNICS HOTEL BREAKERS on WORLD'S FINEST BEACH BIG NAMBBAHP$ HAMB mERTAINMBHT opravičeval: — Kozaki niso hoteli z mrtvim prenočevati v isti izbi, tako čudno zaudarja, pa tudi zanj je bolje . . , Tukaj gospodarji ne kurijo. V prostorni čumnati je ostro dišalo po konopljenem semenju in miših. Ves kot je bil zasut s prosom in konopljo; na klopi so stale keblice z moko in mastjo. Sredi izbe je na plahti 30. avgusta 19^'' ležal Pantelej Prokofjevič. GO" gorij je odrinil Beshlebnov«; stopil v izbo in se ustavil P" očetu. — Štirinajst dni je — je polglasno pravil BesW®''' nov. — že pri Mečetki ga je P drl legar. Vidiš, kje bo »oi* počivati tvoj ' očka . . Tako ; naše življenje . . . (Dalje prilioanjiO PERUTNINA 17330 BROADWAY, MAPLE HEIGHTS v zalogi imamo vedno mlade piščance in vseh vrst perutnine. Se priporočamo za svatbe, bankete in razne druge prilike, Pridite in si izberite. ANDY HOČEVAR in SINOVI TEL. v trgovini: Montrose 2369—na domu: Montrose 1368 W SINGER ŠIVALNI STROJ JE PREDMET TRAJNE VREDNOSTI. Pošljite ga svojcem v domovino. Za pošiljatev ni nO" benih ovir. Na razpolago imamo nove električne in neelektrične modele. Rabljeni, kompletno prenovljeni in garantirani šivalni stroji od $9.75 naprej. Oglejte si našo zalogo sedaj. SINGER SEWING MACHINE CO. 1016 EUCLID AVE. tel.: MA 5507—5508—5509 ood Doctors will tell you that love is as important to your baby as orange juice or fresh air. But as the child grows older, the security bom of affect tion isn't enough. He must also have the kind of security that money ;;: not riches, but money ;;; can provide« Too often, children grow up without the things they long for::: the new toy, the nice suit, the hope of a college education. You can bet that their parents didn't plan for them to have to "do without." Often, they just didn't plan. The only sure way to future security for your family is through regular saving. And there's never been as sure, safe, and easy a way of saving as buying U; S. Savings Bonds ::; regularly and auiomaticallyi If you're on a payroll, join the Payroll Savings Plan. If you work for yourself, join the Bond-A-Month Plan at your bank. And in ten years, every $3 you've put aside will pay you a very welcome $4.- ENAKOPRAVNOST This is an official U. S. Treasury advertisement prepared under auspices of Treasury Department and Advertising Council