1891 -Pctlntridesetletni jubilej - 1926 the oldest and most popular slovenian newspaper in united states of america. amerikanski Slovenec \ i PRVI SLOVENSKI LIST V j AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. P DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. .najstarejSl in najbolj priljubljen SLOVENSKI list v združenih državah 'ameriških, ŠTEV. (No.) 26. CHICAGO, ILL., TOREK, 9. FEBRUARJA — TUESDAY, FEBRUARY 9, 1926. LETNIK XXXV. talija ne straši Mot; nova nasilja na Tirolskem ,TALIJA PREGANJA NEMŠKE URADNIKE, UČITELJE IN TRGOVCE NA JUŽNEM TIROLSKEM. — FAŠISTI BODO ODGOVORILI NA BOJKOT Z NOVIMI NASILJI. . London. — Od tukaj poročajo, da so fašisti pregnali iz i •^uŽbe 34 nemških uradnikov er učiteljev in zaprli trgovine Umskim trgovcem na južnemj šolskem. Zadnji nemški list nadomestili z fašistovskim. i a v svojem parlamentar-^ govoru. Gromovito ploskali® ie sledilo tem besedam, ta-j,0.^ galeriji, kjer je bilo na-'ace»o ljudstva, kakor tudi j.'ecl zastopniki Italije, ki so bi-1 ^rani v dvorani. ^ govor diktatorja še sma-. a kot svarilo Nemčiji, katera (z3gi'ozila z bojkotom, kalija ne bo nikoli spreme-j a svojo politično smer na Ti-jjkem," tako je rekel Muss«. u med govorom je . napeto poslušala pre-v ,in mu živahno pritrje-je' a' je končal svoj govor ' 2aori]0 in aklamiranja ni ho-el!biti konca. e.. a govor je bila demonstra-SeJa Prenovljene Italije, katera , ?-aveda svoje vojaške moči— tie^0 ^zvežbanih čet opremlje-0 ? Najmodernejšim morilnim ^jem. jo hočemo ostati z Nemči-gij pl'Uateljstvu," je med dru-st .tudi dejal Mussolini, pri-0 Vl1 Pa je — "ako pa hoče tj. boikotirati Italijo, bomo p1 ^i odgovorili z bojkotom, ie n61^61* je tudi dejal, da se b, talija že od vojne sem prišli Nemčiji v prijatelj-jj ^ namenu in ni nikoli ostro lifti naPram prem.aga- j6 • Zanikal je tudi vse, kar se gorilo o nasiljih fašistov tj ' Manjšini. (Mož mora bi-'* silno pozabijiv, ali pa ta-^^iven.) &va prohibicijska agen-b ta umorjena. D^ardsville, 111. — Pred KvJ^eci so trije moški kupili žit,j V obseg« 200 akrov v bli-!% torseshoe jezera. Trojico s0n' ^sledujejo oblasti Madi-fi0llOk^ja, ker so na sumu, da m0)>ili, ali vsaj v zvezi z u-dveh prohibicijskih a-knnl?v' koja trupli so našli na b]jJeni zemlji v plitvi jami. V v l j11 Kroba stoji stara baraka, da, s eri ko oblasti našle znake, *WVe tam kuhlli° ž«an-ie- agenta izginila že 29. vsoij sta pa bila naidena i 6. febv., se domne- 80 "mun&ajnarji" imeli ciij * žest dni zaprta in ju mu-t%i 'e 4.55 W. 42nd St- N«w York. M. T. At T STE ŽE DOBILI KAKO JUBILEJNO NAORADO OD "AMERIKANSKEGA SLOVENCA?" AKO NISTE, TEDAJ NA DELO ZA NOVlfcll NAROČNIKI, DA DOBITE TUDI VI NA-li 1 GRADO! SEDAJ JE CAS, ZATO LE VSI NA DELO! J 1] i 1 h t, d tt t( D Vi <1 c! Dr. F. J.: LOVSKA MODROST. TOSKANSKA NOVELA. "Tristo medvedov" — se je razje'zil gospod graščak — "če je človek tako trmast, potem že vem', kaj treba storiti." Izvleče pipec, se pripogne ter izreže košček močvirne zemlje, na katerem je bil bel madež kakor po izprnni sadri; zavije ga v robec in vtakne v lovsko torbo, zraven pa jezno izpljune kos kafre, ki jo je zaradi zobobo-la neprestano žvečil. Ne da bi pogledal na svoja dva tovariša, pravi rezko: "Zdaj pa grem." Njegova tovariša sta bila občinski lovec in gospod Filip, sin občinskega tajnika ter zaročenec graščakove hčerke. Poslednji je ob nenadnem izbruhu bodočega tasta obstal kot okampnel; z odprtimi usti pogleduje zdaj na lovca, zdaj zopet sna graščaka, ki v resnici odhaja, ne da bi se vsaj malo ozrl, ves kruljav, ker so mu kurja očesa že ves dan pravila, da se vreme kisa. Graščak je že prekoračil Bistrico, ko pride lovec do sape: "Pasja noga, ta je pa lepa! Če nisem bil mnenja, da j^ tisti kup-'ček napravila sloka, bi bil moral biti pa kar lepo tiho, pa prikimavati: seveda, seveda, gospod graščak, kakor pravijo oni. . Pri moji veri, sloka pa že ne! Kadar bom njegov hlapec, takrat mu bom že prikimaval, toda zdaj si tega ne dam natvesti, jaz, Janez Skopec, primaruha da ne!'' » Gospod ženin vzdihne, lovec pa nadaljuje: "Vi, gospod, ste prav dobro naredili, da se niste preveč potegovali. Pa vendar, ko ste dejali, da se bolj zanesete na me kot lovca nego nanj, veste, takrat bi vas bil pa najraje objel. Pa kako se je razjezil zavoljo tega! No, če malo pomislimo, ali se to spodobi za gospoda kot je on? Kaj bo neki počel s kupčkom, sedaj, ko ga je vzel s seboj ?" Gospod Filip žalostno pogleda luknjo, ki jo je napravil graščakov pipec, lovec pa vzdihne vnovič: "Če bi mi dejal kdo! Janez, ali staviš za psa? Še za puško stavim, bi mu odgovoril, da je kupček od pegatke; od sloke pa že ne in stokrat ne, pa če bi bil sam zraven, ko ga je naredila." Gospod Filip ni kazal nobenega zanimanja, zato ga lovec dregne: "Ali jo tudi midva pobereva, ali pa še malo poopreznje-va. . . ? Tiho, pozor, ali ne vidite, da je moj pes nekaj zavohal?" V resnici je izborili kužek Vihar — lovec je trdil, da takega psa niso imeli niti na samem cesarskem dvoru — vohal proti vetru, glavo je nosil pokonci, videti je bilo, da je zasledil res nekaj posebnega. "Naprej, naprej, gospod Filip, le za mano !" reče polglasno lovec in se odpravi za psom. Gospod Filip mu res sledi, čeprav je bled kot zid in se komal drži na nogah. Janez Skopec mu zašepeče: "Le ne tako hitro, le ne! za Viharjem greste brez skrbi. Glejte, ustavil se je kot pribit. . . Sedaj jo ima, pa zares. Stopite, stopite malo, lahko bi odletela že prej. .. Oh, ti moj ljubi kiiža! Sto kron mi je dajal zanj oni iz Prelesja. . ., pa jaz sem mu dal vedeti. • . glejte vendar, pa recite, če more lepše iti na divjačino. . . jaz seni' mu dal vedeti, da, če bi sam seča tv. ." Skopec ni mogel dokončati. Vihar je po- skočil in zagrabil plen. Skopec je v hipu spoznal, da je na tistem mestu, kjer je bil prejšnjega dne malical gospod župnik s svojim gostom; vse mogoče barve ga sprelete, skoči k Viharju in mu ravno o pravem času še vošči dober tek s tako silovito brco, da bi bil ubogi Vihar gotovo končal svoje življenje, če bi ga bil zadel. "Janez," izpregovori končno ženin Filip, ki je bil tako zamišljen, da ni videl ravnokar opisanega prizora, "če hočeš, lahko o-staneš, jaz grem v bližnjo hišo, da izpijem kozarec vode, potem pa odidem." Toda Janez ni nič slišal, ker je bil pri zasledovanju svojega pridnega psička že za deveto goro; ko uvidi, da ga no more dohiteti in nui poplačati razočaranja in sramote, ga pošteno ozmerja in obdela s psovkami, sJodnjič pa še ustreli nanj — kot zadnji pozdrav. K sreči ga ni zadel. Ob petih potrka Filipov oče na vrata graščaka, svojega dragega prijatelja, toda dekla mu odvrne, da ga ni doma Popraša za gospodično Berto. "Je že v postelji, ker ji je slabo." I f "Bi li mogel govoriti vsaj z gospo no?" _- "Gospa je V sobi gospodične Berte;is tovala bi vam, da je ne nadlegujete." "Pridem pozneje." Medtem je gospod graščak skrbno ^ čatil škatljico, v katero je bjl položil bolko spora, in jo izročil občinskemu * h krati s pismom: vse skupaj naj odd"^ mu in temu, v tej in tej ulici, drutf0 stropje na desno, pa njemu' aamemUi j nikomur! "Sluga, naredi tako!" "Bodite brez skrbi." jj V mraku je že vos trg vedel za ta s11 j dogodek. Graščakova dekla je PoVt' skozi kuhinjsko okno vrtnarjevi žcfl'i J da pod pečatom molčečnosti; vrt'1*11 j žena. je povedala vse to možu kot P1'1 p« vedi; mož je povedal čez deset mi"" tihem zgodbico pri čevljarju kjer je bilo ravno tisti večer vse poln0 ^J nih postopačev, ki so se greli v krof11 « ognjišča, nagnjeni n>ad medeno poso«'" 'J javico, v katero so puhali dim in i'^ utrinke, umazane od žlindre. 2kMJ£MKAN3KI SLOVENEC Amekikamski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list ! T Ameriki. : k Ustanovljen lets 189L Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-dcljkov tal dnevov psi »raotidk. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO Naslov uredništva in uprave! 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: Canal 0098. Naročnina S Za celo leto _,____$5.00 Za pol leta_____2.58 Za Chicago, Kanado in Evropo! Za celo leto___ 6.00 Za pol leta _8.00 The first and the oldest Slovenian newspaper in America. Established 189L Issnsd daily, except Sunday. Monday. and th« day after holidays. Published by? EDINOST PUBLISHING CQ Address of publication officsj 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 'Phone: Canal 0098. Subscription] For one year__$5.00 For half a year_________2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ____________ 6.00 For half s yea?__ 3.00 POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate Ust plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate lista DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo itevilkol v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozirs. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Agitirajmo za "Amer. Slovenca99! Je že precej časa, kar sem se zadnjič oglasil v tem listu. Moja starost in obilni posli v župniji me zadržujejo, da v tem oziru ne morem biti aktiven, kakor bi bil drugače zelo rad. A, k petintridesetletniki našega najstarejšega slovenskega lista moram čestitati. Ta naš stari junak "A. S." po vsej pravici zasluži. Naš slavljenec "A. S." je šel skozi ves perijode, ki jih je doživelo Slovenstvo v tej deželi. Krepko, kakor junak, kakor stoletni hrast je stal skozi vse viharje, ki so butali v njega, da bi ga izruvali in vrgli ob tla. In danes — močnejši kot kedaj kreta na bojnem polju in v njem lmši vrli bojevniki sučejo uma svetli meč. Že je kazalo, da je sovrag na vrhuncu svoje zmage, »a obrnilo se je, naš stari junak je prišel v vešče roke, zavihal rokave, prijel za meč in rezultati so — zmaga na desni in levi. Kako se zvijajo sovragi pod udarci, ki jih jim zadaja naš stari junak. Kako bi radi, da bi prenehal. A naš junak v svoji resnosti ne odneha, njegovo geslo je: let us fight to the finish! Ako smo ameriški Slovenci ponosni na kak list, tedaj moramo biti po vsej pravici na "Amer. Slovenca." Posebno zadnje čase, ki je postal splošen naroden list za vse naselbine enak. Vsem je enak, za vse enako dela t. j. za splošno Slovenstvo v Ameriki. To je edino pravo stališče. Podjetje je razpisalo jubilejno kampanjo za "Amer. Slovenca." Dolžnost n.aša je, da vsi agitiramo in priporočamo ta najboljši slovenski list v Ameriki. Delajmo za njega vsi, kjerkoli mogoče. Omenil sem že, da je danes "A. S." najboljši slovenski list v Ameriki. Kako duhovito in hrabro branijo v njem sv. Križ. naši bojevniki kot preč. g. Trunk in preč. g. Smoley. Eden j znanstveno pobija grde eskidne laži, ki jih širijo nesrečni slovenski lažipreroki med našim ljudstvom. Drugi pa naudušeno in mojstrsko oznanja vsak teden besedo Božjo. Lahko trdim, da noben drug nas duhovnih sobfatov ne pridiga tolikim poslušalcem, kakor omenjena gospoda. Na deset in deset tisočev rojakov sirom Amerike jih posluša s tem, ko čitajo list "A. S." Dobro delo je to, boljšega nihče ne mo,re vršiti. Sploh se o "A. S." ljudstvo zadovoljivo izraža. Radi ga imajo radi podučnega in zabavnega berila celo nasprotniki. In uspehi so že tudi tukaj. Spremembe so vedno večje, ljudstvo spregleduje, da razni lažipreroki niso res njegovi prijatelji, temveč sovražniki, ki gledajo, kako bi ga oropali največjih dobrin in vrlin, ki jih ima naše dobi-o slovensko ljudstvo še od onih časov, ko je sprejelo sv. Križ za svojo najdražjo zastavo in vero Gospodovo. , So, so uspehi in to še veliki. Le naprej po tej poti, ker to je prava pot. Vi vrli bojevniki pa vstrajajte — vsa javnost je za Vami. Časopisje tvori danes veliko moč. Vsakdo se ga poslužuje, ki hoče v javnosti kaj doseči. Jaz sam sem svoje čase mislil, da ni tako, pa sem pozneje sprevidel da je. Poznam rojaka, ki stanuje prav blizu jpene. Mož ni mojih nazorov. V cerkev ne prihaja. Prva leta niti otrok ni pustil v našo cerkev in s ženo sta se radi teda prepirala. Ni tega pol leta, kar se je naročil na "A. S." Rojaki mi pripovedujejo, da sedaj, ko pride z dela \sak dan seže po "A. S." naprej in se zatopi v "Pisano polje" preč. g. Trunka. Seveda pravijo, da "učeno" kritizira to in ono ,a tu pa tam daje prav pisatelju "Pisanega polja." To jej že veliko. Resnica se mu bo dokazala in mož zna spregledati prej kot mislimo. In takih je na tisoče. Ni zastonj taka ner-voznost med nasprotniki, kakor to tudi povdarja pisatelj "Pisanega polja." Le naprej, kmalu se zjasni, lažnjive megle se bodo razpršile ena za drugo pod pritiskom svetlih solčnih žarkov. « Naslov temu članku sem dal: "agitirajmo za "Amer. Slovenca !" S tem stavkom tudi končujem. Kdorkoli more agiti-raj za list, da pride tudi med one, ki so zapeljani na napačna pota po lažiprerokih. Dolžnost vsakega zavednega katoliškega rojaka je, da agitira za "Amer. Slovenca!" XYZ. ) Joliet, 111. * Dne 11. januarja je umrl tu-, kaj starček Anton Brančur na 111 Beele ave. v starosti 70 let in šest mesecev. Bolan je bil že I par let, a omenjenega dne ga je zadel-mrtvoud-. Prejel je samo'zakrament sv. poslednjega olja in izdihnil svojo blago dušo. Pokojni je bil rojen na Štajerskem blizu Maribora. V Braziliji je živel 9 let v Jolietu pa 20 let- V zakonu se mu je porodil samo en sin Alojzij, kateri je pa umrl za influenzo v •Jolietu leta 1918, kjer je zapustil vdovo in šest otrok. I Starček pa zapušča svojo I žalujočo ženo Marijo Brančur, katera stanuje skupaj s sinaho. Pokojni Anton Brančur je bil globoko veren mož, dasi je živel oddaljen % ure od farne cerkve ni nikdar zamudil sv. maše, ampak vedno peš prišel! o pravem času v cerkev. Naj prvo smo ga videli prižgati svečko pred Marijinim oltarjem, kjer je pokleknil in molil preden je šel v svojo klop. Bil je zelo mirnega značaja in spoštovan med svojimi sosedi, kar je pokazala velika udeležba njegovih prijateljev in znancev pri njegovem pogrebu. Pogreb se je vršil iz hiše žalosti v cerkev sv. Jožefa kjer se je darovala peta sv. maša, in odtam na ' pokopališče sv. Jožefa. 1 Blagi mož počivaj v miru in naj Ti sveti večna luč. Vsem sosedom pa izrekamo zahvalo, ker ste mu izkazali zadnjo čast. Žalujoča žena: Marija Brančur in M. Brančur, sinaha- -O- Cleveland, Ohio. V naši metropoli je vedno veliko novic. Sedaj se dogodi to, sedaj ono. Med, vsemi je največ žalostnih. Smrt posega čez-dalje bolj v naše srede, ter mo-' ri na desno in levo. Zadnje dni ■ imamo zopet več svežih sloven-j skih grobov, v katere so legle tri naše rojakinje. V torek zjutraj 2. febr. je umrla po dolgi! in mučni bolezni Karolina Kurent na 1226 E. 172nd St. Zapušča žalujočega soproga in J štiriletnega sinkota. Doma je bila iz Ilirske Bistrice, kjer zapušča očeta in 2 sestri. Bila je ! članica dr. sv- Ane štev. 4, S. j D. Z. — Mrs. Mary Leskovem, 3466 W. 47th St. je padla v j pondeljek 1. febr. mrtva na tla v bližini svojega doma. Pogo-1 varjala se je z neko sosedo nfl ulici, ko jg jQ dohitela smrt. i — V torek 2. febr. popoldne je umrla Josephine Longar, rojena Mishe, stanujoča na 14114 Ilale Ave. Pokojna je bila sta-v ra 52 let, doma iz Starega trga pri Kočevju- V Ameriki je bivala 36 let in zapušča tukaj soproga in dve sestri. Pogreb se je vršil v soboto dopoldne. — Rojak Jos. Šetina, ki je prej imel mesnico na 3836 St. ^lair Ave. je odprl v soboto, 6 febr. novo mesnico na $02 E. 185th St. — V nedeljo sta praznovala srebrno poroko poznana Mr. in Mrs. Andrew Kremžar iz 14816 Hale Ave. v krogu svoje družine, dveh sinov in hčere, ki je poročena ter v krogu znancev in prijateljev. Poročevalec--o- Cleveland-Collinwood, O. V P/osveti št. 17 sem ugledal dopis iz Collinwooda, katerega -je napisala in podpisala članica S. N. P. J. ter hotela s tem dopisom, kot dotična članica sama zatrjuje, izraziti svoje misli, pa ji je spodletelo pri tem naj- brže pero, in zato je izrazila! samo fanatične izbruhe njene, "napredne" izobrazbe. Ne vem kaj ji je dalo povod, da je iz-J tuhtala tak dopis; mogoče sla- bo spanje, mogoče slaba prebava ali pa delovanje njene burne domišljije, Don Kišotove-' ga kalibra. Naj bo karkoli hoče nekaj „ji ni bilo prav, najbr-že si ji oglaša vest, ki jo peče in grize ter da si malo ohladi njene nauke polno duševno stanje, je z dopisom udarila po faVjih s tisto vsakdanjo pesmijo, ki jo že čivkajo vrabci na strehi. Ona trdi v svojem dopisu da je duhovnik trgovec; vsak pameten in trezno misleči človek bo tudi z dokazi izpričal svoje trditve; članica pa trdi nekaj kar nima nobenega .dokaza in je isto napisala kar tja v en dan, ko že pisarijo isto njeni somišljeniki 20 let dan na dan. Ako je duhovnik trgovec, naj tudi odgovori s kom, kje in kako. Kakšen trgovec je katol. duhovnik nam pove slika iz ene ali druge naselbine. Slov-naselbina na primer si izbert> cerkveni prostor, zidj* iz milo-darov cerkev in prosi škofa za dušnega pastirja. Škof pošlje poljubno ,kakor naselbina želi duhovnika, ki pa ni trgovec ampak je' na razpolago fara-. nom in naselbini. Ni nobene zapovedi kjer zapoveduje, da mora vsak faran pustiti polovico pede za cerkev; ampak kdor se čuti še kaj katoličana je njegova dolžnost, da podpira cerkev po svojih močeh. Ako je brezverec, svobodomislec in sploh ateist, tega ne bo seveda nihče prašal ali nadlegoval za milo-dare. Omenjena članica se za-dira v razmere katol. duhovnikov in hoče povedati svojim somišljenikom o velikih krivicah, katere prizadevajo katol. duhovniki slovenskemu delavstvu ; to se ravno izkaže, da dotična dopisovalka jih mora najbolj poznati in zasledovati, ker Vidi tudi kakšno obleko imajo. Ona pravi, da nosijo lepo obleko in slov. delavec pa raztrgano in zamazano. Po mojem mnenju in tudi po mnenju vsili zavednih ljudi, se lahko vsak nosi, kakor mu ka-1 žejo razmere in stan; nikakor pa ni umestno, da se ravno v vaših vrstah nekateri rudeči fr-kolini ob raznih prilikah, pri popivanju in norenju tako na-pucajo in našemijo, da bi človek res mislil, da ima kakšnega ministra pred seboj. Ako ni duhovnik raztrgan in umazan, je to znamenje, da zna > hraniti svojo obleko, ki jo mogoče nosi že leta in leta. Ako bi slovenski duhovnik šel mimo vaše hiše raztrgan in razcapan, bi vi gotovo zmetala vse lonce pa piskre v njega, da ne bi mogla potem niti večerje skuhati. Bi rad vprašal dotično dopisovalko, koliko'si je ona prihranila od tistega, kar farjem ni dala, potem jo vprašam, kolikokrat jo farji nadlegujejo za pomoč-j Sedaj pa, ko bo tisto seštela,! kar si je prihranila od farjev,j potem bomo videli če bo ona zadovoljna in farje enkrat za vselej pri miru pustila. Mi si preskrbimo duhovnike, mi jih podpiramo in vzdržujemo in zahtevamo od njih pomoč, kalmi potrebujemo, ako vam to ne ugaja, pa molčite, ker vas čisto nič ne briga; pot6m vi pa pre-skrbite svoje rudeče duhovnike, kakoršne vi želite in mi ne bomo udrihali po njih, ker jih tudi nič prašali ne bomo, in tudi zahtevali od njih* devetkrat nič. Mogoče zahajate v kakšne brezverske cerkve, da vam toliko bremena nakladajo, da ga je nen^ogoče plačevati, zato pa ni treba zvračati krivdo na katoliške duhovnike, kajti mi ni-' smo še nikdar prejeli od njih nakaznice, koliko moramo plačat cerkvi od svoje pede. Katoliški duhovnik pride k bolniku brezplačno, ko ga po-( kličemo naj si bo opoldne ali opolnoč. Ni ga človeka, ki bi; moral toliko pretrpeti, toliko^ prestati in vztrajati v svojenv poklicu, kot je ravno katol. du-, hovnik; ako smo izobraženi,^ ako hočemo biti gentlemani in ako se hočemo ponašati, da smo| napredni, dajmo izkazati du-| hovniku, vsaj kot človeku, tisto čast ki mu pristoja. Karol Skebe. -o- — New York, N. Y. — Trije banditi so napadli v trgovini z j zlatnino na East Broadway, lastnika Kelman Schafferia in( ga oropali dragocenosti v vrednosti $50,000. -o- Širite "am^r. slovenca." - MTMSm^Mmv. ■■■I... ■ II r.1 -rm. ■■ ■ .... ................. PRIMORSKE VESTI., Jubilej zaslužnega duhovnika. Te dni obhaja 401etnico svojega mašništva eden izmed najzaslužnejših duhovnikov v Istri, kanonik in župnik v Ber-mu, g .Josip Grašič. Po rodu je jubilant Gorenjec; rodil se je dne 21. marca 1863. v Križu na Gorenjskem. Po dovršeni ljudski šoli v Kranju ter srednji šoli v Ljubljani je Grašič vstopil v goriško semenišče ter pel prvo sv. mašo 10. januarja 1886., nakar je služboval po, raznih krajih ,v Istri, v kateri si je stekel nevenljivih zaslug za ljudstvo, pred vsem na gospodarskem polju. V Istri tedaj skoro ni bilo nikakih ljudskih šol; kaplan in poznejši župnik Grašič je sam zbiral i kmete in jih učil brati in pisati.1 V Bermu je osnoval pomožno šolo in sedem let sam poučeval i na njej; danes je bermska šola ena najodličnejših v Istri.! Grašič je bil soustanovitelj "Dijaškega podpornega društva" v Pazinu; sam je ustano-1 vil Tiskovno društvo v Pazinu' ter tiskarno, v kateri se je ti-j skal "Pučki Prijatelj." Jubilarj je dalje osnoval posojilnico in: hranilnico ter mlekarsko za-| drugo in bil ljudstvu sam zgled izvrstnega umnega gospodarja.! Za gospodarsko izobrazba fan-Za gospodarsko izobrazbo Istranov je napisal v razne liste nešteto gospodarskih člankov. Pazinski občinarji so mu izkazali svoje zaupanje in spoštovanje s tem, da so ga izvolili v občinski svet, kjer je mnogo let delal v prid občini. Kot odličnega gospodarskega delavca in ljubeznivega človeka so cenili in cenijo gospoda jubilanta tudi italijanski njegovi(' sodržavljani. Bog ohrani gospoda kanonika in župnika Grašiča še mnogo let! Velika radijska postaja na Reki. V parku reške prefekture so te dni uredili veliko brezžično postajo, ki je namenjena za u-radne zveze med Reko in Rimom. Božična številka "Gor. Straže" t zaplenjena. Božično številko "Gor. Straže" je oblast zaplenila zaradi "Rimskega pisma" poslanca dr. Besednjaka. List je. po praznikih izšel v drugi izdaji. Blagoslovljenje nove cerkve v Vrtojbi. Minuli mesec je goriški nadškof dr. Sedej ob veliki udeležbi ljudstva blagoslovil novo župno cerkev, v Vrtojbi, posvečeno presv. Srcu Jezusove-my. Strašna nesreča pri Gorici. Na Silvestrov večer sta zle-j zla dva mladeniča v opuščeno vojaško kaverno na hribu Kal-variji in sta našla tam izstrelek ' težke artilerije. Ležal je tam najbrž® od vojske seni. Ko sta ga hotela odnesti, se je razpo-čil. Enega mladeniča je raztrgalo na kosce, tako da so drugi dan našli samo koščke mesa, drugega pa je smrtnonevarno ( ranilo in so umirajočega prepe-j Ijali v bolnišnico. Blizu Des Moines, la. SC ]e zaletel poštni zrakoplov v temni noči v konja. Propeler ,ic konja razbil na kosce. Letalo j« pokvarjeno. Nesreča se je zgodila, ko se je zrakoplov vsedal na zemljo in slučaj je bil, da mu je prišel na pot konj- Včasih so konji podirali ljudi, zdaj pa zrakoplovi podirajo konja Selfappointed "filozof" M* lek, ki ima navado se dičiti s tujim perjem je te dni strašno dobil po nosu. Značilno je- to. da je to prišlo od sodruga iste-Iga kova kot je Molek. Da ^ lawndalski čvekači "plankarji ;prve vrste in da radi segajo P° tujem perju smo vedeli že dolgo časa. A to kar je dal lawn-dalskemu "filozofu" šnofati so-drug Slabe pa prekaša vse. Tako hudega popra Molek menda še ni šnofal. . . Med MolekP"1 in Slabetom je seveda treb" razlikovati. Slabe je zmeren i" kolikor toliko ljubi resnico. Molek pa je navadna časnikarsl*8 sraka, zraven pa zavijalec vrste. V svoji čvekariji je zase še tako daleč, da ga morajo tU" patam koregirati njegovi lasti- sodrugi. To pa pove vse. * =!; * "Malnar," čem reči P«^' Zgaga je te dni zopet sanJa'' da se nahaja Cortlandt v Cl®" velandu- Ko se je zbudil se i pogledal v ogledalu — in J. ustrašil se je samega sebe vzkliknil: Prmej. . ., Peter, t8' si, da še za v zelnik nisi. . • * * * V velikem New Yorku pi ^ jo, da vlada stroga prohibit' A na Cortlandtu to žival le lo poznajo. Če je tako, kak0 mi moj prijatelj poroča Pote". mora biti že od sile. On Pr!lVl' Peter Zgaga nosi 24 ur »9 d8" rdeč nos. Š;i1h <\ b;vq Kondat0' Don Kišot ima pa najmanj krat na dan hud reumatizen1 nogah'vsled prohibicije. so, pravi dalje, da niti za v z ni k niso! * * rt«8 I Eksplozije in druge-se vrše letos po premogoi'°vl,' kar dnevno. Pa kljub temU» ' se zgodi letno na tisoče nes' po rudnikih se nihče ne me za boljše varnostne nar^ be. Naj se pa kakemu bogati^ kje samo las skrivi, takoj b® . na nogah vsi javni organi- : jasno dovolj, da za reveža mesta nikjer. . . Potem se Pa čudijo če postajajo reveži 1 1 zadovoljni. Napad pri Gorici. ' Ko se je vračala gospo«1^ Stanislava Mozetič zvečer o'^ polu 7. ure po ulici Campo^ to iz mesta domov, je zaPa^fl da hiti za njo neki človek-vila je v ulico Officine ^ s spešila korake. Dohitel I neznanec, prijel, vrgel j I zagrozil, da mora molčat'; .j j iztrgal ročno torbico in z^f * AMERIKAN5K1 SLOVENEC Tvoj nedeljski tovariš. Rev. J. C. Smoley tedenski koledar, predpep. — Jez. ozdravi slepca. Luk. IS, 31. 14 Nedelja — Valentin, muč. 15 Pondeljek — Faustin in Jovita, muč. 17 Sreda — Pepelnica. Do-!>at in tov. muč. 1(5 Torek — Pustni. Samuel. 18 Četrtek — Klavdij. 19 Petek — Julian, spoz. 20 Sobota — Elevterij, šk. muč. tretja predpepelnična nedelja. Gremo gori v Jeruzalem in dopolni se vse, kar so preroki pisali o Sinu človekovem. Luk. 18, 31. 'Glej, gremo gori v Jeruzalem in dopolni se vse, kar so ^'eroki pisali o Sinu človekovem." Tako je govoril Kristus apostolom, ko je šel z njimi Zadnjikrat v Jeruzalem. Pri-stayil je še, kaj se bo vse nad J'1'Bi dopolnilo: ' 'Sin človekov 0 izdan velikim duhovnom in Pismarjem in starešinam in ob-sodili ga bodo k smrti in izroči- 1 levernikom. In ti ga bodo za-^'Hmovali in pljuvali vanj in ga oicaU; in ko bo bičan, ga bodo j Križali in umorili. Tretji dan pa-bo zopet vstal." Apostoli niso razumeli teh .godovih besed. Zdelo se ■"rn )e to, kar je Gospod napodi, nemogoče: Da bo izdan "Mernikom, — On, gospod ne-es in zemlje! Da ga bodo za-^furiov.ali, pljuvali vanj, ga bi-^ali Qn; je jjjj sama do- .'^ljivost, ki ni nikomur stoji . v 7 nic hudega! Da ga bodo u-^orili -— Njega, ki je gospod ^irti, Njega ki je mrtve k živ-jeHju obujal! Apostoli Gospodih besed niso razumeli, n ^vendar se je vse izpolnilo. j,d je bil izdan neverni-flosmehovali 'so se mu, bi-je 1 Ka in umorili; tretji dan pa Xol>et vstal. Je davno temu, w . Se je vse to zgodilo, in mi j'1 vemo, da se je vse natanko Rinilo. ni ^''iatelii, tudi glede nas je"1 ''sikaj napovedanega, kar /ls &aka v bodočnosti. Kaj pa ■j napovedano ? Napovedana ^ Hrnrt, sodba in večnost: ne-t e8H ali pekel. Človek na vse J)e ai rad pozabi, zato vas da- ^Ud'^ to °P0Zal'Jam- Vsaj nam t 1 sv- Cerkev kliče ta teden Leniče v spomin, ko pri pe-V());.ie,1iu prihodnjo besedo go-(lu.' besede: "Memento homo, Pulvis es et in pujverem ^^'•teris.". . . Spominjaj se, o • da si prah in da se v '»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»KjHIt prah zopet povrneš! * * * "Dopolni se vse, kar so preroki pisali o Sinu človekovem," je rekel Kristus apostolom in tako se bo tudi glede nas vse izpolnilo, kar so napovedali preroki, kar je napovedal Kristus Gospod. V prvi vrsti je smrt, ki čaka na vsakega izmed nas brez izjeme. "Prah si, in v prah se boš povrnil," je rekel Bog prvemu človeku. Če je to tako gotova stvar, čemu si zapirati oči pred to resnico. Zakaj bi se je vedno, ne spominjali? Boljše vedno misliti na njo, kakor da bi nas prehitela. "Čujte," opominja Gospod. V poletnem večeru je šel oče s svojimi otroci mimo pokopališča. Nad vratmi je bila naslikana smrt s koso. In starši fantek je vprašal očeta: "Ali je smrt res taka, kakor je tu naslikana?" "Ne, ljubi otroci, smrti ni mogoče videti; beseda smrt pomenja samo konec sedanjega življenj.a." "Zakaj jo pa slikajo tako grdo?" vprašal je zopet fantek. "Zato," je rekel oče, "ker napravi vsakega izmed nas tako grdega v grobu." "Zakaj ima pa koso?", vpraša zopet fantek. In oče je rekel: "Poglejte na travnik, koliko je tu različnih cvetlic. Pride kosec s koso in pokosi vse. In tako je z ljudmi — eden mlad, drugi star, pa pride smrt in jih pobere. Zato se slika s koso. Spominjajte se tega, o-troci, da smrt tudi na v,as čaka!" Kako lep nauk: Spominjajte se, da tudi na vas čaka! Memento homo, quia pulvis es! Drugo, kar se bo nad vsakimi izmed nas izpolnilo, je sodba. "Ljudem je določeno enkrat u-mreti," pravi apostol Pavel, "in potem je sodba." Smrt vidimo vedno, o njej nikdo ne dvomi. Čaka li na vsakega izmed nas tudi sodba ? Imamo kake dokaze za njo? Vsaj še nikdo izmed nas ni videl sodbe po smrti. Da bo sodba po smrti, za to nam je porok Kristus sam. Mnogokrat je govoril o sodbi, mnogokrat grozil tem, ki se za sodbo niso brigali. "Povem vam," je rekel, da bodo za vsako prazno besedo v dan sodbe daj-ali'odgovor." (Mat. 12, 36). In v koliko prilikah je govoril o sodbi: v priliki o svojih hlapcih, katerim je izročil svoje talente ; v priliki o krivičnem hišniku, katerega je gospodar poklical pred se "Daj odgovor od svojega hiševanja;" v priliki o ljuliki in pšenici: "Pustite oboje rasti do žetve, in v dan žetve porečem žanjcem: Poberite najprej ljuliko in jo zvežite v snope, da se sežge; pšenico pa spravite v moje žitnice!" In spomnite se besed, s katerimi je napovedal poslednjo sodbo: "Tedaj se prikaže znamenje Sinu človekovega. . . Videli ga bodo priti na oblakih neba z veliko močjo in veličastvom — da bo sodil vse ljudi!" So ljudje, ki nočejo vrjeti, ki dvomijo o tej sodbi. Sedaj ne verjejo, sedaj dvomijo, pa dočakali bodo tudi to sodbo. A-postoli niso razumeli Gospodovih besed, da bo izdan neverni-kom, da bo bičan, da bo umorjen — a so dočakali, da se je vse to izpolnilo. Tako bo tudi vsak izmed nas dočakal sodbo po smrti. Tretje, kar nas čaka, je večnost: Nebesa ali pekel. "Pridite blagoslovljena mojega Očeta," ali pa :"Poberite se izpred mene v večni ogenj", — ena iz teh napovedeb Gospodovih se bo nad nami gotovo izpolnila. In tudi o tej resnici dvomijo mnogi. Nebesa so sama obljuba, in pekel je prazno strašilo. Toda, prijatelji, kdor pozna Gospodov nauk, kdor premišljuje, da bi nas Kristus, ko bi ne bilo teh dveh mest v večnosti, ne bi bil s svojo krvjo odkupoval — ta o bivanju teh dveh mest ne bo dvomil. Kdor taji to, taji ves nauk Kristusov. Kristus je s svojim božanstvom dokazal, da mora biti kraj za večno plačilo in kraj za večno kazen. Nebesa ali pekel! "Dom mojega Očeta," je rekel Kristus, ali pa "kraj, ki je pripravljen hudiču in njegovim angelom." Kako veselje na eni, in kaka groza na drugi strani! Nebesa in vse, kar je z nji-' mi združeno. Sešli se bomo tam z našimi dragimi, kaka sreča in blaženost, katere sedaj še ne moremo razumeti! Videli se bomo zopet v večnosti.! V nebesih nas pričakuje Bog Oče, ki nas je vstvaril; čaka nas Bog Sin, ki je nas odre-jšil; čaka nas sv. Duh, ki.nas je s svojimi milostmi posvetil. Na drugi strani večno pogubljenje ! Preklinjanje in večen obup! Prijatelji! Česa si želimo mi? Glejte, to nas čaka v bodočnosti. "Glejte, gremo gori v Jeruzalem in dopolni se vse, kar so preroki pisali o Sinu človekovem," je rekel Kristus. Tudi nad nami se bo vse dopolnilo: smrt, sodba, pekel ali nebesa. Dodeli nam vsem milostljivi Bog, da dočakamo srečno smrt, milostno sodbo in večno radost v nebesih! Amen. -o- POSLEDICE ŽENSKIH KRATKI HLAS. Ženski kratki lasje vodijo čestokrat do hudih sporov po družinah in pogostoma se razvijejo v tragedije. Neki pariški frizer je iznašel vodo za lase, ki je baje čudovito učinkovala. Imel je pa tudi ženo, ki je imela dolge, izredno lepe lase, katere so občudovale vse ženske. Frizer je trdil, da njegova iznajdba pomaga ženi, da so njeni lasje tako krasni. Mož je te vode prodal ogromno število steklenic in podjetje je cvetelo. Nekoč sta se doma pričkaia radi nekih reči v gospodinjstvu. Žena je bila radi moževih očitkov besna in je sklenila, da se bo maščevala. Šla je k nekemu frizerju na kraj mesta, ki je« ni poznal in si dala od-striči svoje lase. Potem se je po- sedaj JE ČAS, DA SE PRIGLASI VSAKDO, KDOR ŠE NI NAŠEGA STENSKEGA KO-ledarja PREJEL! Naj ai bo, da ga je naroSil ali pa da ga kot odjemalec pričakuje in ga ni prfcjel. Nekaj jih imamo še v zalogi in sedaj lahko nadomestimo z njimi, oglasite se takoj. Nekaj jih je nam pošta vrnila; naj se on*, kateri ga je naročil in ga mogoče radi pomote naslova ni prejel, oglasi. Mi prav radi to nadomestimo, tudi ako se je kateremu,to v prejšnem času dogodilo. Pišite ali se pa zglasite: A. GRDINA IN SINOVI 1053 E. 62nd STREET ALI V PRODAJALNAH ZA POHIŠTVO: CLEVELAND, O. ^ftazala doma vsa zadovoljna z moderno glavo. Mož je bil ves , iz sebe. Ženske so takoj izvedele, kaj se je zgodilo, od ust j do ust je šlo poročilo, da si je j dala frizerjeva žena odstriči t svoje dolge in goste lase in da j tista voda najbrže ni za nič. j Noben je ni več kupil. Frizer je I bil obupan, vrgel je svojo ženo tiz stanovanja in podal pri sodišču tožbo za ločitev zakona, Žena ga je minirala, ker je izgubil svoje najučinkovitejše reklamno sredstvo, j v V Normandiji živi žena, kameri je dala narava sijajne lapse. Živela je s svojim možem ivedno v najlepši slogi. Neki I dan, ko se je vrnil domov, zagleda ženo z ostriženimi lasmi. Prebledel je, rekel pa ni ničesar. Čez čas jo je narkotiziral in jo ostrigel "na balin." Ko se je zopet zavedla, je začela kričati zunaj pred hišo, da je vsa vas skup letela. Prišel je tudi mož,, ki je rekel, da ne da niti centima za lasuljo, ako si je hoče preskrbeti sedaj, ko je gola in nosi najmodernejšo žensko glavo. -o- Umrla je 31. decembra v Klečah pri Jezici Marijana Zresetnik v starosti 70 let. Po svojem vernem, dobrem srcu je biLa povsod priljubljena. VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar I v Chicagi i 1320 W. 18th St., Chilago, 111. | Vence za pogrebe, šopke za neveste in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Dostavljam na dom. Cene zmerne. NA PRODAJ lepa zidana hiša z garažo za dve kari, klet velika, tla ce-mentirana in furnace. Pridite in oglejte si. Ne zamudite lepe prilike. Proda se poceni. Za podrobnosti vprašajte na: 2040 W. 22nd St-, Chicago, 111. Phone: Canal 6247. "ZGODBA 0 NEVID- j NEM ČLOVEKU" • bo ime podlistku, ki ga začnemo priobčevati te dni. Ta povest je polna pretresujočih dogodkov in /sled tega tako zanimiva, da je le malo povesti, ki bi se mogle meriti po zanimivosti z njo. Prepričani smo, da bomo z njo našim naročnikom kar najbolj ustregli. Povest je povzeta iz angleškega družabnega življenja. Či-tatelj ji sledi z največjim zanimanjem, Ifer povest je resnično med vsemi povesti nekaj posebnega. Da se zainteresira za to krasno povest, kar največ mogoče onih, ki ljubijo lepe zaniihive povesti, prosimo V3e naše cenjene naročnike, da naj na to opo-zore svoje sosede in^prija-telje, da se bodoča list naročili pravočasno in da bodo tako čitali povest od kraja. Vsakdo, ki se bo na list naročil na novo te dni in bo čštal zanimavo povest "ZGODBA O NEVIDNEM ČLOVEKU" od kraja, bo vam hvaležen, ker mu bote s tem preskrbeli zares užitno in zanimivo čtivo. Ker je točasno ravno razpisana kampanja za nove naročnike, bo to kakor nalašč dobrodošlo za naše agitatorje (ice). Že samo to, da spomnite naše ljudi na to lepo povest bo vam pomagalo pridobiti marsikaterega novega naročnika. Povest se bo pričelo priobčevati v kratkem, zato te dni krepko agitirajte za nove naročnike, da bodo vsi novi naročniki čitali to zanimivo povest od začetka. Petintridesetletnica Amer. liki vsakega dolžnost, da stori Slovenca je izvanreden in va- nekaj za svoj list! žen dogodek; zato je ob tej pri- -o- Za udobnost se poslužite Rapid Transit Lines //TJ- }} kare so vedno dobro ® l zakurjene, v katerih j, je vedno enaka temperatura. Vrata so vedno zaprta med postajami v mrzlih dneh. Ni nobenega prepiha, ki bi povzročal, da bi vas zeblo v noge. Nobene nevarnosti za prehlajenje na "L," ko potujete na delo ali kupovati. Na postajah je gorko in udobno, vlaki vozijo naglo; pred vsem sto zavarovani. "L" je najboljša transportna naprava v Chicago in "L" neomejeni listek vam omogoča do cenejše vožnje. a! Potujete kakor daleč in kamor hočete celi teden za $ H. »JŽS Kupite tedenski listek, po-služi se ga tudi lahko vaša družina. Le zračunajte koliko boste na vožnji prihranili. Chicagp - Evanston - Niles Center Pass $2.00 na vseh "L" postajah. CHICAGO RAPID TRANSIT BARVE — MIZARSTVO— ŽELEZNIM Prodajam vsakovrstne barve, varniše itd. po najzmernejših cenah. Barvam hiše znotraj in zunaj. Lepim stenski papir. Izvršujem vsa mizarska in tesarska dela. — Prodajam vsakovrstno železnino, različno orodje in vse kar potrebujete v tem oziru za Vaš dem. — Prodajam tudi vsakovrstne šipe (šajbe.) j^CU John Kosmach ' SLOVENSKA TRGOVINA Z ŽELEZNINO " 1804 West 22nd St.; Chicago, III Phone: Canal 0490. Vsi, ki boste za časa jubilejne kampanje "Amer. Slovenca" pošiljali naročnino na upravništvo, se poslužujte teh kuponov. Volite za one, ki delajo za skupni blagor našega naroda. Volilni kupon za agitatorje« Upravništvu "Amer. Slovenca" Chicago, 111. Dne..................................................1026 Pridobil (a) sem Vam................novih naročnikov in za njih naročnino pošiljam $........................ Naročnino je obnovilo....................naročnikov, kar znaša $........................ Skupno število volilnih glasov je............................ Glasujem za .................................................................................... t (Naslov) ........................................................................................ kot najzasluženejšega Slovenca (Slovenko) na polju katoliškega rodoljubja v Ameriki. Imena teh, ki «o mi plačali naročnino, Vam pošiljam na priloženi listini. Pošljite vsem jubilejni spominek. Jaz si izvolim nagrado.................................................................... Podpis agitatorja .........................................-............................... Naslov ............................................................................................ VAŽNO :—Pazite, da bodo naslovi naročnikov, katere nam pošiljate, pravilno napisani. Označite natančno, koliko je kdo plačal naročnine. Volilni kupon naročnikov. * UpravtfHstvu Amer. Slovenca, Chicago, 111. Dne..............................................1926. Priloženo Vam pošiljam $.................... za obnovitev moje naročnine na list "Ani, SI." Mojih volilnih glasov je.................. Glasujem za .................................................................................... Naslov .......................................................................................... kot najzasluženejšega Slovenca (Slovenko) na polju katoliškega rodoljubja v Ameriki. Pošljite mi jubilejni spominek. Podpis pošiljatelja ........................................................................ Naslov ............................................................................................ AMUUKANSK1 SLOVENEC Gospodarica sveta AVANTURISTIČEN ROMAN. Karl Figdor — prevel R. R. Ilai-Feng se nasmeji tajinstveno. "Ta je res nekaj posebnega, Jang-Pi. Vašega pričakovanja še nisem nikoli razočaral, to veste. Resnično, nekaj posebnega. . . nevesta nekega mandarina iz dežele Rusije. . . tako bela kakor bolj bele, še niste videli. Ha, ha!" ITai-Feng se smeje in v njegovem smehu je nekaj vražjega. "Treba ji bo le še udušiti beli ponos. Branila se bo vaših objemov, ne da bi se zavedala visoke časti vašega ponižanja do nje Toda," Hai-Feng se znova zasmeji, "vi ste pač mojster v takih stvareh, in končno je vendar še vse bolj mikavno, če se ženska brani. . . Kako sladka je potem zmaga." Ilai-Feng se sklone še bolj k Jang-Piju ter mu pošepeče čisto tiho: "Kmalu bo v vaši posesti." V svojem srcu pa Hai-Feng ni tako trdno prepričan o tem, kakor govori. Bela žena sedi še vedno na stopnicah groznega prepada, iz katerega vre voda vedno više, ona grozeča voda, ki je doslej uklonila še vsako Hai-Fen-govo žrtev. Toda, bo li uklonila tudi to ? Hai-Feng vdari z nogo trikrat ob tla. Gosti morajo biti zaposleni z drugimi, dokler se Mavda ne uda. • Težke preproge, zakrivajoče vhode v majhne stranske izbice, se dvignejo. Izza njih se prikažejo debelo pošminkani v prisiljenem smehu raztegnjeni obrazi deklet. Šuštenje svile napolni dvorano. Drsajoči koraki pokve-. čenih, v črne atlase šolne obutih nog zaškrip-ljejo po vodu, in že stoje pred gosti v bokih se zibajoča dekleta hiše "Trikratne sreče." Hai-Feng izgine nevidoma na hodnik ter dalje po ozkih stopnicah navzdol, za katerimi čaka Mavda na svojo usodo. Toda izza vrat ni glasu. Čuje se le šumenje dvigajoče se vode. Nekaj časa stoji Hai-Feng, neodločno prisluškujoč, končno pa se ojunači — čas sili — ter odpre vrata. Na stopnicah, čisto zgoraj, sedi Mavda z glavo na kolenih. Ko začilje ropotanje odpira-jočih se vrat, skoči pokoncu pred Hai-Fenga, prodirajoč ga s pogledi polnimi groze. Prvi trenutek izgleda, kakor da misli planiti nanj — toda potem se premisli in umiri. "Ali boš sedaj ubogala?" Kljub notranjemu nemiru izgovori Hai-Feng te besede počasi in ledeno. Mavda se obrne v stran, toda ko zagleda pod seboj vodo, ki se dviga že preko polovico stopnic, spreleti vse njeno telo. obupen trepet. "Ne, umreti nočem !!" Njen krik je tako strašen, tako ne več človeški. da se Hai-Feng prestrašen umakne. Tedaj pa se Mavda zgrudi. Hai-Fengov obraz spreleti zadovoljen smehljaj. Dobro ^azume njen položaj; njena volja je strta. Zmagal je! Z enim samim korakom skoči k njej, jo zgrabi za roko, vleče za seboj. — Zabava je že v polnem teku. Hai-Feng skoči naglo v dvorano, stopi k dekletom, jim deli s trdimi neusmiljenimi besedami povelja, se izmuzne k gostom, debelim milijonarjem, suhim lahkoživim mladeničem, častitljivim mandarinom in k ljudem, ki so povsod, in o katerih nihče ne ve, od kod so in kje dobivajo denar .šepetajoč jim na ušesa, da se bliža čas največje senzacije večera. Jang-Pi sedi ob strani ter si preganja dolgčas z nekim dekletom. Kljub temu pogleduje Hai-Fenga s pomembnim pogledom, ki izdaja, da pričakuje še vedno izpolnitev dane obljube. Hitreje skačejo dekleta, servirajoč opojna vina, hitreje zvene za zastorom piščalke in cimbali. Sedaj pričenja par deklet pdstra-njati svoja svilnata oblačila in hip na to stoje sredi dvorane v svoji rumeni nagoti, v črnih laseh dragocen nakit, na malih nogah črne šolničke. Začne se ples. Vedno hitreje se pregibljejo njihova telesa, plavajo naprej, se zgrinjajo nazaj, se sklanjajo in zopet dvigajo. . . Godba postaja vedno glasnejša, vedno bolj divja. Po njenih ritmih divja ples. Par plesalk se zvrti na tla, se kotali, grize. Druge plešejo dalje, kakor jata rumenih metuljev, zakrivajoč se s šali pred pogledi moških. Hipoma se razbegne jata rumenih metuljev k zadivljenim gostom, jim sede na kolena, se jih oklene okrog vratu. Opotekajoče se dvigne Jang-Pi ter plane med gručo razgretih deklet. . . --Pridno je Ču-Maj na delu, da okrasi Mavdo, ki se ne brani ter pusti mirno, da ji služabnica obleče z vezenimi trakovi pošite svilnate hlače ter pokrije zgornje telo z do kolen padajočo tuniko. Na to ji nadene še iz štirih delov sestoječo gornje krilo in po predpisih etikete čez sprednji izrezek še široko izvezeno svilnato pentljo. Tedaj se odpro vrata. Prikaže se Hai-Feng ter namigne. Mrzlo sledi Mavda. Vse njeno bitje polni občutek brezmejne ravno-dušnosti. Kaj naj še pride bolj strašnega, kakor je bila strašna ta zadnja ura?" Njeno srce je postalo ledenomrzlo. Zdi se ji, kakor da so ji udi otopeli, kakor da je tuja volja izpodrinila vso njeno lastno. Kako daljno, tuje je vse, kar je bilo prej!. . . Živi li sploh oni drugi svet, kateremu je pripadala nekoč — pred milijoni let? Poslušno gre za Hai-Fen-gom, kakor živ stroj. Samo ko zabrni na njena ušesa glas godbe in kaos ženskih in moških glasov, ji pretrese telo lahen drget. V obraz ji plane zrak prepojen z dimom, vinom in duhom potnih teles. In že je v dvorani, pod gu-gajočimi se svetilnioami, sredi ekstatičnega občudovanja, obkrožena od množice radovednih moških. Par nagih deklet se vrže pred njene noge, se dvigne oklepajoč jo kakor ovi-jalni slak, ki mori. Zibajoče se ji približajo moški in zbrati mora vse moči, da se ne one-sveti. Povsod same poševne oči, povsod rezanje, kosmate rumene roke z nazaj padajočimi širokimi rokavi, moleče pred njo čaše polne vina ali pa jih v pijanosti mečoč ob tla. Tedaj začuje poleg sebe pritajeno šepetanje, ne ve sicer, kaj govorita Hai-Feng in neznan debel Kitajec, toda vendar razume prav dobro, da gre v tem trenutku zanjo, za njeno telo. Hai-Feng se odstrani, debeli Kitajec pa se ji približa. Njegova grgrajoča, z vinom prenasi-čena sapa ji zaveje v obraz, njegove roke se je oklenejo ter jo potegnejo s seboj na blazine. Mavda zapre oči. V njeni duši se vzbudi blazno hrepenenje po smrtonosnih valovih vode, ki je bolj usmiljena, kakor ljudje. Katoliška Tiskarna * SE PRIPOROČA V NAKLONJENOST —Tiea ilwwiilriw dniitrmn in orgknixadjaa, 1 —Tsecn »loven* kim trgovcem in obrtnikom, —m vsakovrstna tiskarska naročila. —Naračfla ixd»Ijuj«o lite«, tete« ha hitra, naša cen« s« vedno med najnižjimi, —poizkusite in prepričajte •#> —Naša ipecijaliteta so zlasti društvena dela, —društvena pravila, in vse druge tiskovine, —izvršujemo prestave na angleško in obratno. KADAR RABITE KAKIH TISKOVIN, PlSlTE VEDNO NAJPRVO NA SVOJO KATOLIŠKO TISKARNO t Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, ^ v CHICAGO, ILL. SLOVEČI UMETNIŠKI . FOTOGRAFIST NenHeeK 1439 W. 18th St. CHICAGO, ILL. I IZDELUJE NAJBOLJŠE SLIKE! SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S 3Q-LETNO IZKUŠNJO! NA MILIJONE ljudi! bi ne bilo danes brez V- gS las, ko bi vsaki ob' pravim času rabil HM&J Wahdcevo Alpen Tin-]LsjčA. kturo, katera je naj-^rfct^jagfh boljša in uspešna na 931 na svetu za jproti iz. padanju in za rast las. Bruslin tinktura zoper sive lase, od katere postanejo lasje popolnoma na-urni. Dalje imam najbolj uspešna zdravila, kot za rane, opekline, bule, turove, kraste, grinte, lišaje, solnčate pike in prahute na glavi, za revmati-zem ali trganje, kurje oči, bradovice, potne noge itd. Kateri bi rabil moja zdravila brez vspeha mu povrnem denar. Pišite takoj po cenik, ga po. šljem zastonj. JAKOB WAHČIČ, 1436 K. 95th St. Cleveland. Ohio JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar Zdravniške recepte izvršuje točno. Zaloga fotografič. potrebščin. Kodaki in Kamere. Prinesite k nam filme v iz-deljavo. 1738 W. 21st Street in Wood, Chicago, 111. Izvrstni sladoled, mize za goste Phone: JCanal 4340. IT ALWAYS PAYS TO ADVERTISE IN "AMERIKAN-SKI SLOVENEC"._ IŠČEM GOSPODINJO starejšo žensko, ki bi imela veselje gospodinjiti družini, ki nima malih otrok. Pogoji ugodni. Za pojasnila vprašajte pri: Anton Jordanu, 5415 S. Miller St., Chicago, 111. SKUPNO POTOVANJE : ¥ JUGOSLAVIJO j se vrši na najboljšem francoskem par-. niku PARIS, ki odpljuje iz New Yor-, ka na 1. MAJA 1926. Za potnike tega potovanja bodo na ; parniku in na vlaku prirejene posebne . ugodnosti. Poleg tega bo spremljal izkušen uradnik banke potnike prav i do Ljubljane in skrbel za udobnost j potnikov, zlasti bo imel na skrbi njih j . prtljago. Vsak rojak je vabljen, da se pridruži. Potniki bodo dospeli domov v najlepšem času. Izrabite to priliko. Priglasite se čim prej! Za , nadaljna pojasnila o skupnem potovanju, kakor tudf glede drugih potovanj, * pišite na: SLOVENSKO BANKO ■ ZAKRAJŠEK & ČMRK 455 W. 42d ST., NEW YORK, N. Y. Obrnite se na našo banko tudi: Kadar pošiljate denar v stari kraj bodisi v dinarjih, dolarjih ali drugih valutah; Kadar hočete dobiti denar iz starega kraja; Kadar ste namenjeni dobiti kako ' osebo iz starega kraja; ali Kadar imate opravka s kako drugo ; zadevo v starem kraju. Vsakovrstne Vsakovrstno peči! ■ > pohištvo! Domača trgovina za Domače potrebščine Ako podpirate trgovce v domači soseščini, podpirate one, ki pomagajo dvigati vašo soseščino v veljavi posestev in drugače. Za dobro Pohištvo se obrnite vedno na zanesljivo trgovino v do. mači soseščini, da veste kaj kupite. Pri nas lahko kupite raznotero pohištvo, ki ga rabite za vaš dom. Cene nizke in zmerne. Za gotov denar ali na lahka mesečna odplačila. V naši trgovini dobite vse, kar rabite za vaš dom. Pridite in prepričajte se! J. L. Telser Furniture and House Furnishings, Fonografe, Radio 2107-11 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL. Phones: Canal 6138—Roosevelt 2107. Ustanovljeno 1912. Zakaj se mučite S POKLDANJEM LINOLEUMA, KO VAM MI TO STO-RIMO, NE DA BI VAM BILO TREBA PLAČATI! Velike važnosti je, kako se linoleum položi, da dalje ostane poraben. Naši eksperti rešijo vprašanje polaganja linoleuma za vas. Baš sedaj imamo veliko zalogo krasnih vzorcev po različnih cenah. Pustite, da vam postrežemo takoj. Cene so 85c za štirjaški jard, $1.00, $1.50 in $2.00. EICHHOLZER & CO. 527 MAIN STREET, FOREST CITY, PA. PISANO POLJE j &- J. M. Trunk. --® Konec, konec. . oh. . ali Mole-kovo prorokbe. Ne trdim', da se je g. Molek naučil prerokovanja od McCa-ba. Že preden se mu je nov,a ■ "zvezda" prikazala, je napovedoval konec krščanstva. Vob-če je preroški poklic precej nehvaležna zadeva, a če kdo pro-rokuje, kar ljudje radi slišijo, je tak prerok visoko čislan. Vsi zvesti čitatelji in častilci Pro-svete želijo, srčno želijo, da bi bilo papeštva in katoliške cerkve in krščanstva čim preje konec, zato je Muhamed, hočem reči, Molek velik prerok. Kaj prerokuje veliki slovenski prerok Molek v Chicagu? "V ostalem," pravi, ko odpre proroška usta, "je enciklika j dokument propadajočega papeštva — morda zadnji krik u-mirajočega monstruma, ki je nekoč zapovedoval dolgi vrsti narodov in se zdaj zaman trudi izkopati izpod razvalin svojega imperija." Tako Molekova prerokba. Skoroda se jaz ne upam te prerokbe kritizirati, saj človek ne veš, kakšno moč utegnejo poleg preroške taki-le preroki še imeti, in bi mi mogel čikaški prerok še prerokovati, da se bom jaz na kakem borovcu o-besil, kar bi ne bilo prijetno niti za borove, še manj zame, zato pa raji govorim o neki drugi "prerokinji," ker je že mrtva in me ne more več — zaprero-kovati. Novelistinja Marie Beyle, bolj znano pod imenom Stan-dahl, je pred nekako sto leti zapisala v svoje Memoris of Rome dne 24. listopad-a 1827: "Sv. Peter ima pet vrat, od katerih so ena zatvorjena in jih otvorijo samo vsakih 25 let za proslavo jubileja. Jubilej, ki je nekoč združil do 400,000 romarjev iz vseh slojev, je zbral le kakik 400 beračev leta 1825. Treba se je podvizati, če hoče kdo videti ceremonije vere, (religion)t ki naj bi se ali modificirala ali odpravila (extinguish)." Tako ta prerokinja, ki je bila briljantna pisateljica, ne kaka ž,arkometarca a la Molek. Kaj se je "modificiralo"? Prav ničesar, ceremonije so o-stale iste. Kaj je izginilo? Mor-d.a ga ni stoletja, ki bi bilo videlo toliko sprememb v političnem in materielnem življenju narodov. Ustave, še več, cela smisel ustav, po katerih se je u-ravnavalo javno in zasebno življenje celih narodov, so izginile, bile so, ni jih več. Sajno ena ustava se ni izpremenila prav nič, dasi je tako prerokovala Standahl, in, g. Molek, "ta u-mirajoči monstrum" ne bo u-mrl, če vi še tako "kričite", ne bo izkriknil, temveč bo ostal, kakor je eno stoletje, neizpre-menjen, ker ni prav noben monstrum, temveč neumrljiva ustav.a na božji podlagi. "In peklenska vrata je ne bodo premagala." * * * Nekaj iz papeževe enciklike. Prosveta imenuje zadnjo en-cikliko papeža Pija XI., ki jo je izdal ob sklepu svetega leta, "krik rimskega papeža," in u-; čeni žarkometar Molek je pro-našel, da je "polna zmot." On zlomi celo eno kopje za naš a-merikanski government, ki je baje, seve po Molekovem, dobil po encikliki "a nice black eye." Do not worry, Mr. Molek, about the american government, ne papež, temveč g. Molek ubriše governmentu a nice black eye v tem slučaju, kakor je navajen tega tudi pri drugih prilikah. Kdor ne gleda stvari skozi kake rdeče "špegle," mora pri-poznati, da vsebuje enciklika celo vrsto važnih in velikih resnic, ki jih moderni Čas zelo potrebuje. Ako papež zahteva, naj držijo politiki svoje roke proč od cerkve, potem se on dotakne točke, ki je bila v devet od deset slučajev povod vsem homatijam v cerkveni zgodovini. Kdor res objektivno prelista cerkveno zgodovino, bo našel, da je bil uzrok, ako duhov- e ščina ni bila taka, kakršna bi < imela biti, ravno v tem, ker so : politični mogotci posegali v cerkveno prostost. Vzemimo se-1 danji čas. Ako civilizacija ncl* cvete, tako v gotovih katoliških j deželah, kakor v drugih, jej razlog v tem, ker se politika v enih deželah bolj vmešava, ka- ^ kor v drugih. Kjer je cerkev prosta, kakor n. pr. v naših Ze-dinjenih državah, lažje poskr-L bi za dobro hierarhijo in dobro duhovščino z zelo redkimi izjemami. Vzgoja cvete,umetnost in veda dobi svoboden razmaki ker lahko zajema živo vodo M svobodnih cerkvenih tal. S L Kjer glede duhovščine ni vse tako, kakor bi imelo biti, in se ^ slišijo razne pritožbe, tam' s? takih razmer pogostoma ravno isti najbolj krivi, ki se spočiti-kajo. Ako se posega v pravice, ? cerkve, potem ta pač ne more ^ vršiti svoje dolžnosti pri izbe- ^ ri in izobrazbi klera, posebno pri škofih samih. Pri taken1 ^ vmešavanju ne gre za najsp0' ^ sobnejše in najučenejše osebnosti, temveč za take, ki so pok' ^ tični stranki všeč. Ugled mo- ^ ra trpeti . „ Nasprotniki takoj udarij0 v čez cerkev in jo dolžijo taki'1 ^ razmer, a cerkev ne potrebuje pr.av nobenih navodil ali nobe* g nih reform, razen, da se ji ^ V: prostost in se posvetne oblast' ^ ne vtikujejo v njene zadeve. Protestantizem in takoime' ^ novana reformacija bi.bila iz°' ^ stala, ako bi bila cerkev tedaj p prosta; Ko je Henrik VlH. \\ Angleškem započel razkol 111 j se je samega sebe postavil ^ u poglavarja cerkve, so se nasj S] visoki cerkveni dostojanstven1' ki, ki so brez kake hinavŠČine' j, temveč z vso resnico mislili> je kralj lahko na Petrovem a stu! Take "učenjake" je P0' 0] svetna oblast postavljala 2,1 "] cerkvene predstojnike! bi Sledove tega umešavanja v1' , dimo prav pred očmi v Ceh®' 1® Slovakiji in tudi v Jugoslavia1' st, Komur so poznane razmere ^ tem oziru v bivši "katoliP1.. Avstriji, dobro ve, kdo je 1)1 izvoljen za škofa n.a Češk<^ tQ Moravskem, ali skozi ogi'sli> * ftlj Malo čudni "kutarji " ^ Prosveta pravi, du so "lc%' ty ji" delali nekaj trublov v " , rani S. N. P. j. Ne poZ'J,,. razmer, niti ljudi. M.alo ^ ^ se mi pa zdi, da bi "kutjj^ hodili med socialiste! * manjka vere. ,.