6 VELIKI INTERVJU BRANKO ROŽIČ, KOLIČEVO KARTON
8 TEMA MESECA ODBORI IN KOMISIJE OBČINE DOMŽALE
29 SPORT STANE ORAŽEM, NK DOMŽALE
SLAMNIK
GLASILO OBČINE DOMŽALE
24. APRIL 2015 | LETNIK LV | ŠTEVILKA 4 | IZDAJA KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE | CENA 1,09 EUR
slamnik@kd-domzale.si
Slavnostna akademija ob občinskem prazniku
Ob prazniku Občine Domžale, 19. aprila, so tudi letos v Domžalah potekale različne aktivnosti, vse skupaj pa je zaokrožila slavnostna akademija, na kateri so podelili občinska priznanja.
Na dogodku smo prisluhnili tudi življenju ene od pomembnejših domžalskih osebnosti - Adamu Ravbar-ju. Letošnji nagrajenci občine Domžale so postali: Boštjan Urbanija, Društvo za modelarstvo in aeronavtiko Modra ptica, Aljaž Jakob Kaplja, Drago Mrd-jenovič in Janez Spreizer. Bronasto priznanje so prejeli Zdenka Katkič, Društvo podeželskih žena in Aleš Erjavšek, srebrno Igor Kuzmič, največji aplavz pa je pripadel profesorju Tomažu Habetu,
GLAS MLADIH
Rokovska skupina Imset
Fantje iz domžalske rokovske skupine Imset so se iz začetnega, tipičnega 'garažnega benda' hitro prelevili v glasbeno zasedbo, ki ničesar ne prepušča naključjem. Nasprotno, ustvarjanja in igranja so se lotili, kot se spodobi za prave profesionalce. K nadaljnjim podvigom jih vodi globoka želja, da bi si najprej ustvarili dobro ime na slovenski glasbeni sceni, pozneje pa (morda) še v tujini. Ob vsem tem prisegajo na izvirnost in drugačnost. Trudijo se namreč, da se razlikujejo od drugih.	> 9
skladatelju, pedagogu in dirigentu, ki je prejel zlato plaketo za življenjsko delo na področju glasbe. Da je minil večer tudi ob njegovem čarobnem ustvarjanju, je poskrbel pianist Miran Juvan, ki je ob koncu prireditve izpod klavirskih tipk izvabil zvoke Habetove skladbe Moj prijatelj Piki Jakob, ki je marsikoga vrnila v otroštvo. Tudi sicer je bil letošnji kulturni program obkrožen z domačimi ustvarjalci. Poleg Mirana Juvana je prireditev z nastopom na violini dopolnil še Gal Juvan, sode-
KULTURA
Zdenka Kristl Marinič in Tomaž Habe
Zdenka Kristl Marinič in Tomaž Habe sta letošnja prejemnika Gerbičeve nagrade.
Zveza slovenskih glasbenih šol vsako pomlad tradicionalno podeli nagrade Frana Gerbiča za življenjsko delo in izjemne dosežke na pedagoškem in organizacijskem področju pri uveljavljanju glasbene vzgoje in izobraževanja. Letos sta nagrado, ki se imenuje po enem izmed najpomembnejših slovenskih skladateljev, prejela dva domžalska občana, kar velja označiti za izreden dosežek.	> 22
lavci Kulturnega doma Franca Bernika Domžale pa so, kot omenjeno, predstavili glasbeno-pripovedni pregled Ravbarjev na Domžalskem. Dogodek je sicer povezoval Pavle Ravnohrib, ki je gledalce s svojo izkušeno in umirjeno držo lepo sprehodil skozi slavnostni večer. Naj omenimo še, da je vlogo Eleonore prevzela Bojana Čibej, glasbeni program pa je dopolnil Domžalski komorni zbor. Prav s predstavitvijo Rav-barjevih se je lepo zaokrožila razstava Vitez Adam Ravbar s Krumperka, ki je
bila v minulih tednih na ogled v Sla-mnikarskem muzeju v Domžalah.
In kot je povedal slavnostni govornik, župan Toni Dragar, so Domžale zelo bogate zaradi ljudi, ki tu živijo in mesto bogatijo. »Trudimo se, da bi bili čimbolj odprti in dostopni vsem občanom, saj se zavedamo, da uspeh pri razvoju občine ni individualen, temveč rezultat timskega dela,« je povedal župan in poudaril, da je to treba ozavestiti in v tej smeri delovati tudi v prihodnje. > 2 Mateja Kegel Kozlevčar
OBČINA DOMŽALE in ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB OBČINE DOMŽALE
Vabimo na
OSREDNJO OBČINSKO PRIREDITEV OB 27. APRILU - DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU in V POČASTITEV 70. OBLETNICE ZMAGE NAD NACIFAŠIZMOM
v ponedeljek, 27. aprila 2015, ob 15. uri v Domu krajanov v Žejah
Pozdravni nagovor: Marija Majhenič, predsednica Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Občine Domžale
Slavnostni govornik: Toni Dragar, župan občine Domžale
V kulturnem programu sodelujejo: Godba Domžale, dirigent Damjan To-mažin, pevka Nataša Loborec - Perovšek, Moški pevski zbor Radomlje, učenci Osnovne šole Dob, Ansambel Zajc Povezovalka: Draga Jeretina Anžin
Dobrodošli in iskrene čestitke ob 27. aprilu - dnevu upora proti okupatorju!
Irishfest v Domžalah
V petek, 17. aprila 2015, se je Češminov park v Domžalah za en dan spremenil v Irsko.
Irishfest - Festival irske kulture je obiskovalcem predstavil deželo, njeno zgodovino, ples, glasbo in kulturo. Dežne kaplje, konec koncev je bila v Domžalah na obisku Irska, številnih obiskovalcev niso motile, saj je bil dogodek v velikem šotoru in pod nadstreškom Če-šminovega parka. Festival irske kulture je organiziralo Kulturno društvo Bog Bards v sodelovanju z Občino Domžale. Prireditev je uspela več kot odlično, saj so se organizatorji res potrudili in obiskovalcem približali zeleni otok z vsem, kar spada zraven. Napovedujejo, da bodo Domžale ob letu osorej spet irsko obarvane. Več o dogodku bomo pisali v naslednji številki Slamnika.
Ni ovir za
Urbane gladiatorje
Priljubljeni adrenalinski dogodek Urbani gladiator je bil v nedeljo, 19. aprila, premierno v Domžalah.
Blatnega in mokrega, toda nadvse zabavnega spektakla se je udeležilo 300 novodobnih gladiatorjev, med njimi pa je bila tudi 10-članska županova ekipa na čelu s podžupanjo Renato Kosec.
Gladiatorju so skakali visoko v zrak ob preskakovanju ognja, si zavihali rokave pri plezanju čez steno in se potili ob prevračanju gum. Vse sile so napeli pri nošenju vreč in prevračanju hlodov, svoje ravnotežje pa so dali na preizkušnjo pri hoji s hoduljami. Nihče se ni obotavljal, ko se je bilo treba plaziti po blatu, obenem pa niso imeli problemov s prečkanjem ledeno hladne reke.
Urbani gladiator se je znova izkazal kot odlična priložnost za preizkušanje zmogljivosti, za premikanje meja in za utrditev timskega duha.
Več podrobnosti boste lahko prebrali v naslednji številki Slamnika.
DOBRODELNI KONCERT
za paraplegike
V četrtek, 28. maja 2015, bo ob 19. uri v domžalski Hali komunalnega centra dobrodelni koncert za
kombi. Denis Avdic in glasbeni gostje Nuša Derenda, Nuška Dra-šček, Gadi, Navihanke, Marko Vozel, Katrinas, Eva Černe, Eva Hren, Omar Naber, Mladi Gamsi in drugi bodo zbirali denar za nov in prilagojen kombi, ki ga potrebuje Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine. Sredstva za kombi lahko prispevate tudi s pomočjo SMS donacije na številko 1919 s ključno besedo KOMBI. Hvala za pomoč!
AKTUALNO
slamnik@kd-domzale.si
Drage bralke, dragi bralci,
Kot vsako leto v aprilu je tudi letos v ospredju praznik Občine Domžale, ki ga praznujemo 19. aprila, ter z njim povezana slavnostna akademija v Kulturnem domu Franca Bernika in podelitev občinskih priznanj. Najvišje letošnje priznanje, zlato plaketo, je za življenjsko delo na področju glasbe prejel Tomaž Habe, skladatelj, pedagog in dirigent, ki je letošnjo pomlad prejel tudi nagrado Frana Gerbiča za življenjsko delo in izjemne dosežke na pedagoškem ter organizacijskem področju pri uveljavljanju glasbene vzgoje in izobraževanja. Letos sta nagrado, ki se imenuje po enem izmed najpomembnejših slovenskih skladateljev, prejela kar dva domžalska občana, poleg Tomaža Habeta tudi Zdenka Kristl Marinič, violončelistka in pedagoginja. Pogovor o njunem delu in pogledu na glasbeno vzgojo in izobraževanje si lahko preberete na kulturnih straneh.
V	Velikem intervjuju je bil naš sogovornik Branko Rožič, direktor papirnice Količevo Karton in Manager leta 2014, strojni inženir, ki že od leta 1995 vodi papirnico Količevo Karton, eno največjih domžalskih podjetij, ki je v slovenskem merilu znano kot največja papirnica, dobro vodena, učinkovita in uspešnega izvoznica.
V	temi meseca smo preverili, katere odbore in komisije imamo v Občini Domžale, kaj so njihove naloge in zadolžitve ter kdo jih v tekočem mandatu zastopa. Glas mladih tokrat predstavlja domžalska rokovska skupina Imset, ki se je izzačetnega, tipičnega 'garažnega benda' hitro prelevila v glasbeno zasedbo, ki ničesar ne prepušča naključjem. Pet mladih zagnanih Domžalčanov, predanih glasbi, prisega na izvirnost in drugačnost, k nadaljnjim podvigom pa jih vodi globoka želja, da bi si najprej ustvarili dobro ime na slovenski glasbeni sceni, pozneje pa morda še v tujini.
V	športnem intervjuju smo se pogovarjali s prejemnikom letošnjega priznanja Zavoda za šport in rekreacijo Domžale Stanetom Oražmom, predsednikom Nogometnega kluba Domžale, ki je dobil priznanje za dolgoletno uspešno delo na področju nogometa.
Pred nami so prihajajoči prazniki, ob katerih se bomo spomnili preteklosti, iz katere lahko črpamo tudi moč za prihodnost.
Vse dobro vam želim,
Špela Keber, odgovorna urednica
Slavnostna akademija ob občinskem prazniku
V četrtek, 16. aprila 2015, je v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale potekala slavnostna akademija ob občinskem prazniku s podelitvijo občinskih priznanj.
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 29. maja 2015.
Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 14. maja 2015, do 12. ure.
Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji.
Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov.
V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaročeni prispevki ne bodo ho-norirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu:
urednistvo.slamnik@gmail.com
Z urednico Špelo Keber se lahko osebno pogovorite v sredo, 13. maja, med 16. in 17. uro, v prostorih Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale. Prosimo, da svoj prihod obvezno predhodno najavite do 12. aprila, do 12. ure, Tini Kušar na telefonsko številko 01 722 50 50.
Ob pestrem programu je imel svoj govor tudi župan Občine Domžale Toni Dragar, ki je ob prazniku občine vsem občankam in občanom iskreno čestital ter jim zaželel prijetno praznovanje, seveda pa je največ pozornosti posvetil nagrajenkam in nagrajencem: »Spoštovane nagrajenke, nagrajenci, hvala vam za vse, kar ste za nas in našo skupnost postorili v preteklosti, na vas pa seveda računamo tudi v prihodnje. Ponosni smo, da živite in delate z nami. Verjamem, da ste ponosni na nagrado, ki jo danes prejemate s strani Občine Domžale. Zavedajte se, da ste med redkimi izbranci, ki jih doleti ta čast. Čast, ki ste si jo prislužili in zaslužili sami. S svojim delom, s svojimi rokami in svojo zagnanostjo. Iskreno vam čestitam za vse vaše dosedanje dosežke in vam želim še veliko uspehov pri nadaljnjem delu. Upam, da za vami stoji vojska ostalih občanov, ki ste jim vzor, ki vam bodo želeli slediti in vas posnemati. A to pomeni veliko odrekanja, ljubezni do dela, ki ga opravljate, odgovornosti in vztrajnosti, da premagate vse ovire, ki vam stojijo na poti do zmage. Zato vam, spoštovane nagrajenke in nagrajenci, skupaj s čestitkami za izjemne dosežke izrekam tudi željo, da bi svoje očitno izkazane zmožnosti znali razvijati in uporabljati ne le v svoje dobro, pač pa v dobro vseh.«
V bogatem kulturnem programu so sodelovali, Pavle Ravnohrib z recitacijami, Domžalski komorni zbor, Eleonora Čibej z lutnjo ter Miran in Gal Juvan z glasbenimi nastopi med podelitvijo nagrad.
Priznanja sta podeljevala župan, Toni Dragar in predsednik Odbora za občinska priznanja, proslave in prireditve, Joško Korošec. Najvišje priznanje, to je zlato plaketo, je za življenjsko delo na področju glasbe prejel Tomaž Habe, skladatelj, pedagog in dirigent, srebrno plaketo je za prizadevno delo pri varovanju naravne, zgodovinske in kulturne dediščine ter pospeševanju turizma prejel Igor Kuzmič, bronasto plaketo pa so prejeli: Zdenka Katkič za prizadevno delo na področju Šole zdravja, Društvo podeželskih žena Domžale za 40-le-tno uspešno delo pri organizaciji podeželskih deklet in žena ter Aleš Erja-všek za prizadevno delo pri urejanju Hale Komunalnega centra Domžale in na področju športne rekreacije.
Poleg zlate, srebrne in treh bronastih plaket je župan Občine Domžale Toni Dragar podelil še pet nagrad Občine Domžale. Za prispevek k razvoju športa, posebej v Smučarskem klubu Ihan, je nagrado prejel Boštjan Urba-nija, ob svoji 40 letnici je za uspešno delo in vključevanje vseh generacij v tehnično kulturo nagrado prejelo tudi
Društvo za modelarstvo in aeronav-tiko Modra ptica, Aljaž Jakob Kaplja je nagrado prejel za tekmovalne uspehe pri tenisu, nagrado za dolgoletno požrtvovalno delo v društvih je prejel Drago Mrdjenovič, nagrado za dolgoletno sodelovanje v glasbenih skupinah pa je prejel tudi Janez Spre-
Zlata plaketa - Tomaž Habe
Tomaž Habe je v širšem slovenskem glasbeno-kulturnem prostoru pustil veliko sled. Od leta 1972 je redno deloval v slovenskem glasbenem šolstvu, največ v Ljubljani in Domžalah. V Ljubljani je kar 28 let služboval kot predstojnik glasbeno-teoretičnih predmetov ter dirigent mešanega pevskega zbora in Simfoničnega orkestra SGBS. Posebno skrb je namenjal poustvarjanju slovenskih glasbenih del, poučeval pa je tudi na Akademiji za glasbo. Za svoje delo je prejel veliko priznanj, med njimi mu je priznanje za pomembna umetniška dela na področju kompozicije podelila Akademija za glasbo, Kozinovo nagrado pa Društvo slovenskih skladateljev. Kot skladatelj se je uspešno preizkusil v številnih glasbenih žanrih ter za domžalska glasbena društva: Simfonični orkester Domžale-Kamnik, Godbo Domžale, Domžalski komorni zbor in druga. Ustvaril je ogromno skladb, ki so jih društva z veseljem in s ponosom izvajala.
Njegovo ime je ustvarjalno prisotno tudi v notnih izdajah in glasbenih učbenikih, lepo število pa je za svoj arhiv posnel tudi Radio Slovenija. Zadnjih deset let je pri Društvu slovenskih skladateljev, katerega predsednik je bil med letoma 2007 in 2010, opravljal nalogo vodje zborovske sekcije. S sodelavci je pripravil štiri koncerte novitet z najkakovostnejšimi vokalnimi sestavi, prav tako pa je urednik edicij Zborovska glasba.
Leta l97l je ustanovil Kulturno društvo Simfonični orkester Domža-
le-Kamnik ter v širši domžalski regiji postavil temelje za uspešno vzgojo mladih glasbenikov in orkestrsko telo. V 25 letih vodenja je igranje dvignil na zavidljivo kakovostno raven. Kot dolgoletni profesor in glasbeni mentor je imel ključno vlogo pri izobrazbi nekaterih vidnih domžalskih glasbenikov.
Srebrna plaketa - Igor Kuzmič
Ime Igorja Kuzmiča je tesno povezano z aktivnostmi na področju turizma v Radomljah ter v celotni občini, saj so mnoge posebnosti naravne, zgodovinske in kulturne dediščine bile odkrite in postale prepoznavne prav zaradi Kuzmičeve pronicljive raziskovalne vneme. Vedno je znal poiskati strokovnjake ter somišljenike in jih spodbuditi k sodelovanju pri številnih projektih s turističnimi, kulturno-zgo-dovinskimi ali naravovarstvenimi vsebinami. Rezultat teh so bile navadno izdaje pisnih dokumentov (zgibanke, brošure, vodniki), s katerimi je potešil mnoge radovedne obiskovalce in raziskovalce. Člani turističnih društev ga poznajo kot navdušenca in navduše-valca različnih dogodkov, opazna so njegova prizadevanja pri okoljevar-stvenih vprašanjih. Opozarja na tujerodne invazivne rastline in njihovo zatiranje, prospekt Mlake ipd.
Zanimanje za lokalno tradicijo ga je prepričalo, da so 'Domžale zrasle na slamnikih'. Tako je pomembno prispeval k postavitvi slamnikarske zbirke, kot sodelavec v muzeju pa pripravlja in organizira dejavnosti za obiskovalce - delavnice za vse gene-
racije. Sodeloval je tudi pri muzejski postavitvi razstave o Adamu Ravbar-ju, velik pa je tudi njegov delež pri pripravi in izvedbi slamnikarskega sejma, ki vse bolj postaja tradicionalna privlačna oblika spomina na nekdanje pridne domžalske slamnikarje.
Igor Kuzmič se podelitve ni mogel udeležiti.
Bronasta plaketa - Zdenka Katkič
Zdenka Katkič je predsednica društva Šola zdravja, ki ima tudi v naši občini veliko članov. Je srčna oseba, ki je vedno pripravljena na pogovor o razvoju rekreacije v pozitivno smer. S svojim večletnim prizadevnim organizacijskim delom v društvu Šola zdravja skrbi, da se velika množica starejših, včasih tudi osamljenih, najde v programu rekreacije ter pridno telovadi vsako jutro in na tak način poskrbi za svoje zdravje. Ne gre samo za vadbeni proces, ki se v oranžnih barvah dogaja po občini Domžale in v Sloveniji, temveč tudi za povezovanje vseh, na katere smo pozabili, ki ostajajo doma, in tudi tistih, ki iščejo priložnosti za povezovanje in prijetno druženje. Zdenka Katkič se na tem področju angažira in predaja v celoti, hkrati pa zna delati, spodbujati, bodriti, opogumljati za aktivnosti pri ohranjanju zdravja, pa tudi poskrbeti za preventivo.
Bronasta plaketa - Društvo podeželskih žena
Društvo podeželskih žena Domžale že štiri desetletja pridno dela in
SLAMNIK JE GLASILO OBČINE DOMŽALE, IZHAJA V NAKLADI 13 300 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Keber / E-naslov: urednistvo.slamnik@gmail.com / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: Zavod Zank / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Tajnica: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, faks.: (01) 722 5 0 55, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure / Tisk: Delo d.d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana/ Priprava prispevkov: prispevke v digitalni obliki je potrebno oddati v doc zapisih, digitalne fotografije pa ločeno v jpg formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. Prispevki natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil natisnjeni v arial ali times new roman pokončnih fontih velikosti 12 (do največ 16) pt. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov.
slamnik@kd-domzale.si
AKTUALNO
Nagrada Občine Domžale -Boštjan Urbanija
Boštjan Urbanija je smučarski tekač, ki je veliko prispeval k razvoju športa tako v Smučarskem društvu Ihan kot občini Domžale. Diplomirani inženir strojništva je strokovno znanje vgradil v snežni teptalec, pomembna je nadgradnja biatlonskega orožja za najboljše slovenske biatlonce. Smučarskemu klubu Ihan pomaga pri zagotavljanju finančnih sredstev, pri pripravi in izvedbi smučarskih tekmo-
Budničar. Cebelari že več kot 60 let in je opravljal funkcijo predsednika Čebelarske družine Krtina ter Čebelarskega društva Domžale. Cebelari s 45 čebeljimi družinami in kolegom rad pomaga s strokovnimi nasveti. Za požrtvovalno in dolgoletno aktivno delo je prejel najvišja priznanja. Že več kot 40 let je član BŠK Budničar. Pomagal je pri gradnji balinišča, kot požrtvovalnega človeka ga poznajo tudi gasilci, katerih član je od leta 1943 v PGD Induplati in PGD Vir, kjer je opravljal pomembne funkcije.
Vabimo vas na
9. PRVOMAJSKI POHOD
Zbrali se bomo 1. maja 2015 ob 9. uri na igrišču v Ihanu in se odpravili na pohod po ihan-skih hribih. Vrnili se bomo čez približno 3 ure in se okrepčali z golažem.
Pohod bo v vsakem vremenu.
Prispevek za golaž in pijačo je 4,00 €, za otroke do 15. leta starosti brezplačno.
SPOROČILO
Balinarski športni klub Budničar Količevo obvešča, da na predvečer letošnjega 1. maja - praznika dela žal tradicionalnega kresovanja na našem balinišču na Količevem ne bo. Odločitev smo sprejeli, ker so stroški organizacije kresovanja (ureditev prireditvenega prostora - šotor, stoli, mize, sanitarije; stroški ansambla in kulturnega programa, avtorskih pravic, varovanja ...) precej presegli finančna sredstva, ki bi jih lahko zagotovili s sponzorji in donatorji. Lastnih sredstev za omenjeno prireditev pa žal nimamo.
Vsem našim nekdanjim obiskovalcem želimo prijetno praznovanje prvega maja in, upamo, na-svidenje na kresovanju v letu 2016.
Balinarski športni klub Budničar Količevo
opozarja na položaj kmetij, posebej pa kmetic, ter si prizadeva za izboljšanje kmetijstva in položaja kmečkih gospodarstev in družin. Članice, vsaka zase ter vse skupaj, izmenjujejo izkušnje in skušajo pripomoči, da bi se glas kmetic slišal tudi v občini Domžale. Ob pridnem delu na kmetijah in skrbi za družino si blizu sto članic vedno najde čas za delo v društvu. Posebno skrb namenjajo pridelovanju zdrave hrane, organizaciji strokovnih tečajev, ekskurzij in predavanj, z dobrotami se predstavljajo na sejmih in prireditvah ter na osrednji razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. Sodelujejo z drugimi društvi in Zvezo kmetic Slovenije, z osnovnimi šolami, s krajevnimi skupnostmi ter z občino in prispevajo k promociji občine ter dobremu delu društva, kjer najdejo tudi priložnost za prijetno druženje.
Bronasta plaketa - Aleš Erjavšek
Aleš Erjavšek že dolga leta z dušo in srcem dela v dobrobit občine Domžale. Posebej je njegovo delo povezano s Halo Komunalnega centra Domžale, saj je, po mnenju nekaterih, pravi 'dobri duh dvorane'. Sodeloval je pri njeni obnovi, kot skrbni gospodar dvorane pa že več kot deset let skrbi, da je ta po urejenosti za vzgled in ponos Domžal ter tako prispeva k promociji in prepoznavnosti tako košarkarskega kluba kot naše občine. Posebej nepogrešljiv je pri organizaciji športnih dogodkov, med katerimi omenimo Evropsko prvenstvo v košarki za mlade do 20 let. Posebej prizadeven je pri organizaciji dobrodelnih koncertov in prireditev, kjer je njegovo prostovolj-stvo še posebej pomembno. Že več kot tri desetletja je aktiven na področju športne rekreacije - kot vodja Sokola, veteranske ekipe Košarkarskega kluba Domžale.
Nagrada Občine Domžale -Društvo za modelarstvo in aeronavtiko Modra ptica
Društvo za modelarstvo in aeronavti-ko Modra ptica je v štirih desetletjih aktivnega delovanja postalo eno najbolj prepoznavnih tovrstnih društev na področju modelarstva v Sloveniji. V svoje delo vključujejo vse generacije, posebno skrb pa namenjajo izobraževanju in usposabljanju mladih za tehnično kulturo, s številnimi prireditvami pa promovirajo to področje tehnične kulture doma in v svetu; uspešni so tudi po organizacijski in tekmovalni plati. V zadnjih letih so uredili modelarsko stezo med Dobom in Krtino, kjer se redno zbirajo, organizirajo srečanja in tekmovanja.
Nagrada Občine Domžale -Aljaž Jakob Kaplja
Teniški klub Domžale pri svojem delu posebno skrb namenja najmlajšim generacijam tenisačev, ki so se in se še uvrščajo med najperspektivnejše igralce doma in po svetu. Med njimi je tudi Aljaž Jakob Kaplja, ki je na področju tenisa dosegel vidnejše rezultate na mednarodnih tekmovanjih. Je aktualni državni prvak (18 let) v kategoriji posameznikov, enak uspeh je dosegel med dvojicami. Kot najmlajši tekmovalec se vsako leto udeležuje tudi masters turnirja v Portorožu.
Nagrada Občine Domžale -Drago Mrdjenovič
Drago Mrdjenovič je kljub 86 letom še vedno aktiven član Čebelarske družine Krtina Dob, pa tudi član PGD Vir in BŠK
Nagrada Občine Domžale Janez Spreitzer
Janez Spreitzer je član Godbe Domžale od leta 1963, v njej je štiri leta opravljal funkcijo tajnika. V Simfoničnem orkestru Domžale-Kamnik igra od začetka leta 1971. Je nepogrešljivi tolkalist, specialist za timpane, pa tudi ostala tolkala mu niso tuja. Njegovo glasbeno sodelovanje je profesionalno zanesljivo in strokovno, pri vseh dirigentih velja za iskrenega sogovornika in je v strokovnih krogih zelo cenjen. Je uspešen poslovnež, zanesljiv in odgovoren, vedno pripravljen pomagati sočloveku. V življenju in pri delu velja zanj reklo: pomembnejša od besed so dejanja.
Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek
Slamnikarski
Sej C ITI Domžale, 13. junij 2015
Vabimo vas na Slamnikarski sejem, ki bo v soboto 13. junija 2015 od 9.00 ure do 20.00 ure v Slamnikarskem parku (parku pri Občini).
©
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
OBČINA DOMŽALE
iz urada župana
slamnik@kd-domzale.si
Kronometer Domžale-Ljubljana-Domžale bo zahteval veliko naše strpnosti in razumevanja
Verjamem, da bo kmalu boljše
Občinski praznik je za nami, to pa še ne pomeni, da je konec športnih, kulturnih in ostalih družabnih dogodkov, povezanih s celomesečnim praznovanjem. Občani ste s svojo prisotnostjo popestrili izredno zabaven in ljudi poln dogodek v Češminovem parku Spoznajmo se, praznujmo skupaj, Urbani gladiatorji ste se prvič preizkusili v premagovanju adrenalinskih ovir, ljubitelji glasbe in irske kulture pa ste na svoj račun prišli na Irishfestu v Češminovem parku. Tistim, ki so v preteklosti naredili veliko dobrega za našo lokalno skupnost, je župan Občine Domžale Toni Dragar na slavnostni seji ob občinskem prazniku podelil občinska priznanja.
Gibanje in zdrav način življenja sicer pridobivata na svojem pomenu. Medtem ko so šport v preteklosti mnogi povezovali s profesionalnimi treningi, pa v ospredje čedalje bolj prihaja rekreacija. Tista rekreacija, ki je namenjena vsakomur, ne glede na kilograme, starost in športni potencial in tista rekreacija, v kateri se zgolj uživa, skrbi za dobro počutje in pozitivne misli.
Prav to nedeljo, 26. aprila, se bodo v Športnem parku Domžale na startu polmaratona in teka na 11 kilometrov ob prireditvi Domžale tečejo zbrali tisti, ki so svoj hobi našli v teku. Športno bo obarvana tudi jutrišnja sobota na domžalskem tržnem prostoru, kjer se bodo predstavila nekatera športna društva, slovenski proizvajalci športne opreme pa bodo tokrat dokazali, da se zmoremo obuti in obleči tudi brez tuje pomoči. Namen je spodbujanje rekreativnega ukvarjanja s športom, zato bodo v ospredju pohodništvo, nordijska hoja in rekreativno kolesarjenje.
Tekoči mesec in dogodke ob občinskem prazniku bomo zaključili z osrednjo občinsko prireditvijo ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju. Na tradicionalnem dogodku se bomo zbrali v ponedeljek, 27. aprila, v Žejah pri Sv. Trojici, poseben pečat pa dogodku daje obele-žitev 70. obletnice zmage nad fašizmom.
Topli, spomladanski, če že ne skoraj poletni dnevi so za nami, pred nami pa vrsta aktivnosti, ki čakajo na našo vključitev. Zavedati se moramo, da je le od nas odvisno, koliko prostega časa preživimo na prostem, ga posvetimo kulturi in športu ter koliko časa posvetimo izboljšanju kakovosti našega življenja nasploh. Prijatelj iz tujine mi je pred kratkim dejal: »Nervozni ste, nervozno vozite, nervozno govorite, iz vas pa kipi negativna energija. Mar res ne vidite, v kako čudovitem okolju živite? Kljub krizi se iz življenja vedno da povleči še kaj boljšega.« Ni se zmotil in verjamem, da bo kmalu boljše.
Župan Toni Dragar
Zaradi kolesarske dirke bodo 12. junija 2015 med 15. in 21. uro popolnoma zaprte ceste med Ljubljanskim BTC--jem in Domžalami (Šmartinska cesta v Ljubljani, regionalna cesta med na-
seljema Sneberje in Domžale, Kolodvorska in delno Ljubljanska cesta v Domžalah). Zaprti bodo tudi vsi cestni priključki na omenjene ceste. Obvoz bo urejen.
Častni znak Zveze slovenskih častnikov za sodelovanje
Občina Domžale in župan Toni Dragar sta prejemnika skupnega priznanja Častni znak Zveze slovenskih častnikov za sodelovanje.
Predsednik Območnega združenja slovenskih častnikov Domžale Miran Stopar je v četrtek, 9. aprila 2015, Občini Domžale in županu Toniju Dragarju predal priznanje Častni znak Zveze slovenskih častnikov za dolgoletno podporo in sodelovanje pri izvedbi programa Območnega združenja slovenskih častnikov Domžale. Predlog in podelitev je potrdil tudi Odbor za pravne in statutarne, organizacijsko administrativne zadeve in priznanja pri Zvezi slovenskih častnikov.
Priznanje, ki ga je Občini Domžale in županu na redni letni skupščini OZSČ Domžale podelil predsednik krovne organizacije Zveze slovenskih častnikov Republike Slovenije generalmajor dr. Alojz Šteiner pomeni
Častni znak Zveze slovenskih častnikov
velik prispevek k uspešnosti in prepoznavnosti zveze v lokalnem okolju in na državni ravni kakor tudi večjo osveščenost javnosti na področju obrambe, zaščite in varnosti v Republiki Sloveniji.
Občina Domžale, Urad župana
Spoznajmo se, praznujmo skupaj
Promocija prostora v občini Občina Domžale je praznovala rojstni dan.
Tina Merica in Karmen Bovha, zmagovalki natečaja za celostno grafično podobo projekta promocije prostora v Občini Domžale
Občina Domžale je v sodelovanju s podjetjem Locus, d. o. o. izdelala komunikacijski načrt za promocijo prostora v občini. Za uspešno izvedbo in učinkovitost tega dolgoročnega projekta je bila v prvi fazi predvidena izdelava razpoznavne grafične podobe promocijskih aktivnosti, kot so predavanja, okrogle mize, delavnice, ipd.
V januarju 2015 je bil razpisan javni natečaj za oblikovanje celostne grafične podobe projekta promocije prostora Občine Domžale. Namen natečaja je bil izbor posameznika ali skupine, ki bo predvidoma dolgoročno sodelovala pri oblikovanju in razvoju vizualne identitete zastavljenega projekta. Na povabilo k oddaji natečajne rešitve se je odzvalo 17 avtorjev. Do zahtevanega datuma je prispelo gradivo devetih sodelujočih in 12 natečajnih elaboratov. Slednji so bili sestavljeni iz slikovno besednega znaka 'prostor zadovoljnih ljudi', variantne različice z besedilnim delom po predlogu avtorja in predlogom oblikovanja promocijskega letaka za dogodek Češminske ustvarjalni-ce. Delavnica je bila v letošnjem letu že izpeljana v Češminovem parku ob prireditvah ob občinskem prazniku.
Po mnenju natečajne skupine za ocenjevanje prispelih rešitev se je glede na zastavljena merila, to so prvi vtis, čitljivost znaka, razumljivost vsebine in estetiko, najbolje uvrstil nate-čajni elaborat absolventk krajinske arhitekture Tine Merica in Karmen Bo-vha. Avtorici sta skupaj sodelovali že pri projektu Žabnjek - prostorski učbenik, oživitvi dela mestnega parka v
Devetnajsti april je rojstni dan Občine Domžale. Na ta dan so bile leta 1952 Domžale razglašene za mestno občino. Zgodovinski praznik, razglasitev Domžal za mestno občino in še prej leta 1925 za trg, so v tistem času Dom-žalčani praznovali zelo slavnostno z namenom dati duška veselju Domžal-cev nad povišanjem rodnega kraja in poživiti jih k nadaljnjemu navdušenemu delu za procvit in napredek trga Domžale. Tudi letos je bilo zelo slavnostno in veselo.
policisti iz PP Domžale, taborniki roda Skalnih taborov Domžale, kaligrafija s Katarino, Rdeči križ Domžale, društvo MASSIM, ki izdeluje prelepe rože iz krep papirja, Kulturni dom Franca Bernika, Srednja šola Domžale, Sankukai karate Domžale, Društvo upokojencev Dob, Aljaž Pegan in Bodi fit, Dom upokojencev Domžale, Javno komunalno podjetje Prodnik, Vrtec Urša, Civilna zaščita, ki je na ogled postavila nov agregat, Če-šminska ustvarjalnica, poklicni gasilci CPV Domžale z avtolestvijo, gasilci PGD
Izbrana natečajna rešitev
Murski Soboti, Tina kot soorganizator-ka, Karmen pa s prostorsko instalacijo.
Izbrana rešitev - zasnova logotipa je sestavljena iz več elementov -, drevesa simbolizirajo zelenje v mestu, ptice in pes živali, stavbe v ozadju grajeni prostor. Upodobljeni so ljudje različnih skupin, kar ponazarja člane iste skupnosti v istem prostoru z različnimi potrebami po prostoru. Držijo se za roke, kar poudarja, da je za zadovoljne prebivalce potrebno medsebojno sodelovanje in da je sodelovanje pri prostorskem načrtovanju ne samo pravica, ampak tudi dolžnost in odgovornost vseh.
Znak je narisan v tehniki stripa, tako da bi k projektu pritegnili čim večji krog ljudi, predvsem mladih. Za drevesa je uporabljena slika filca, kar se navezuje na ustvarjalne delavnice in druge dogodke v okviru projekta promocije prostora v Občini Domžale.
Občina Domžale, Oddelek za urejanje prostora
Preureditev vhoda
V juliju letošnjega leta se bo začela težko pričakovana preureditev vhoda v občinsko stavbo.
Gre za investicijo, ki bo dostop v omenjeno stavbo omogočala tudi invalidom in mamicam z vozički.
Ob preureditvi je predvidena ureditev klančine (za invalidske vozičke, otroške vozičke ...), dvig tlakov v notranjosti stavbe na isti nivo in ureditev nadstrešnice na vhodu.
Dela bodo potekala približno mesec in pol, ko je upravnih opravil najmanj. Z deli bomo začeli predvidoma v začetku
julija in jih zaključili v sredini avgusta. Delovanje Občine Domžale in upravne enote bo v tem času nemoteno, vhod pa bo organiziran z dvorišča stavbe.
Kmalu sledi še izvedba zunanjega dvigala, ki bo še dodatno olajšal dostop do prostorov Občine Domžale in Upravne enote Domžale vsem gibalno oviranim in mamicam z otroškimi vozički.
Občina Domžale, Urad župana
Številne občanke in občani so praznovali z nami.
Občanke in občani smo praznovali v petek, 10. aprila 2015, od 16. ure dalje v Češminovem parku v Domžalah. S svojimi aktivnostmi, krožki, projekti in izdelki so se na številnih stojnicah in na odru predstavili šole in vrtci ter najrazličnejša društva in organizacije, ki delujejo v občini Domžale. Številni obiskovalci so se zabavali v raznolikem kulturnem programu in kot se za rojstni dan spodobi, ni manjkalo niti sladko presenečenje s torto velikanko, v katero je župan Toni Dragar v družbi obeh podžupanj, mag. Renate Kosec in mag. Jane Miklavčič, naredil prvi rez.
»Spoštovane občanke, cenjeni občani! Občinski praznik je praznik posamezne občine, je dan, ko se občanke in občani spominjamo katerega od dogodkov iz preteklosti, na katerega smo ponosni ali daje občini posebno istovetnost. Za nas je to 19. april. Ob tem dnevu že dlje časa praznujemo zavest in ponos, da pripadamo naši občini. Ob tem praznujemo lepoto naše narave, kulturne dediščine, našo delavnost, ustvarjalnost, sodelovanje in uspehe, za katere je še kako pomembno medsebojno razumevanje, pomoč in prijateljstvo,« je ob praznovanju občinskega praznika povedal župan Toni Dragar.
Predstavili so se: Šola zdravja, OŠ Rodica, OŠ Roje, Knjižnica Domžale, postaja konjeniške policije, policijski vodnik službenega psa, mobilna policijska postaja, ki je edina v Sloveniji,
Češminske ustvarjalne delavnice
Domžale-mesto, Športno društvo Sonček, Nogometni klub Domžale, ŠAD Mavrica, Otok Športa, Klub borilnih veščin Domžale ter plesna društva od Urške in Sovic do Domžalskih rogistov, pevk z Maro Vilar in številni drugi.
V sodelovanju s podjetjem Locus, ki se ukvarja s prostorskimi informacijskim rešitvami so na dogodku v okviru projekta promocije prostora v občini Domžale potekale tudi Češminske ustvarjalne delavnice, na katerih so obiskovalci vseh generacij lahko na platnu upodobili svoj prostor zadovoljnih ljudi. Lahko so tudi izrazili mnenje, kaj jim je v Domžalah všeč in kaj morda pogrešajo. Namen delavnice je bil opozoriti na pomembnost urejanja prostora. Delavnica je prva v vrsti dogodkov, povezanih s promocijo prostora, ki bodo potekali pod sloganom Prostor zadovoljnih ljudi.
Veseli smo, da ste praznovali skupaj z nami.
Občina Domžale, Urad župana
slamnik@kd-domzale.si
iz urada župana
Očistimo Domžale 2015
Za nami je še ena občinska čistilna akcija.
Tako kot v preteklih letih so tudi letos pri čiščenju občine sodelovale vse krajevne skupnosti, ki so v sodelovanju s šolami, vrtci, društvi, podjetji in krajani prispevale k čistejši in lepši občini Domžale. Večina osnovnih šol in
mi barvami. Skupno se je čistilne akcije udeležilo okoli 1.400 prostovoljcev, ki so zaščiteni z rokavicami in z vrečkami v rokah, pridno čistili za brezbrižneži, ki odpadke še vedno brez slabe vesti mečejo v naravo.
Uradni prevzem 200 kilovatnega agregata za primer naravnih nesreč
V sredo, 8. aprila 2015, je pred poslopjem Centra požarne varnosti na Količevem župan Toni Dragar Civilni zaščiti predal v uporabo 200 kW agregat za primer naravnih nesreč.
vrtcev je čistilne akcije izvedla že med tednom, krajevne skupnosti in samostojne skupine pa so se organiziranega čiščenja naših krajev lotile v soboto, 28. marca 2015, od 9. ure dalje.
Občina Domžale je glavni organizator in pobudnik čistilne akcije, lokalno organizacijo pa so tudi letos prevzele in odlično izvedle krajevne skupnosti, ki so določile zbirna mesta za začetek akcije v svojih krajih, poskrbele, da so udeleženci dobili osnovne pripomočke in oblikovali delovne skupine. Ker ob učinkovitem delu porabimo veliko moči, je ob koncu čiščenja prišla na vrsto dobra malica in pijača. Manjkalo ni niti prijetno vzdušje ob druženju in občutku, da puščamo za seboj čistejši delček narave, ki nas prav v tem spomladanskem času obdaja s prečudoviti-
Čistilne akcije se je udeležil tudi župan Občine Domžale Toni Dragar, ki je pohvalil vse udeležence akcije, saj so s svojim delom znova dokazali, da jim ni vseeno za okolje, v katerem živimo. Prav tako sta se čistilni akciji pridružili podžupanja mag. Renata Kosec z družino in podžupanja mag. Jana Miklavčič.
Zahvaljujemo se vsem skupinam in posameznikom, ki so sodelovali v čistilni akciji Očistimo Domžale 2015. S svojim trudom ste pripomogli, da je naša občina lepša in še čistejša.
S takimi čistilnimi akcijami res veliko prispevamo k čistejšemu planetu, vendar pa naša skrb za okolje ne sme biti omejena zgolj na en dan v letu. Za čisto okolje si moramo prizadevati prav vsak dan.
Občina Domžale, Urad župana
Pripadniki štaba Civilne zaščite Občine Domžale, župan Toni Dragar in podžupanja mag. Renata Kosec
Občina Domžale se je odločila za nakup večjega in zmogljivejšega agregata, ki bo v primeru naravnih nesreč lahko nadomestil eno transformatorsko postajo oziroma bo lahko nadomestil električno energijo za približno 50 do 70 hiš. Za nakup agregata je Občina Domžale odštela 24.000 evrov. Zaprta izvedba agregata je prilagojena za uporabo na prostem, lahko pa je nameščen tudi v zaprtem prostoru. Postavitev v notranjih prostorih je smiselna predvsem tam, kjer je potrebna zaščita okolja pred vplivi hrupa agregata ali zaščita agregata pred vplivi okolja ali nepooblaščenih oseb.
Na uradnem prevzemu agregata so se zbrali pripadniki štaba Civilne zaščite Občine Domžale. Župan Toni Dragar je agregat predal poveljniku Civilne zaščite Marku Žagarju, ta pa ga je v upravljanje predal podjetju Eltekoma, Marko Kotnik s. p. Za hrambo bo poskrbel Center požarne varnosti Domžale. Agregat bo vsak čas na razpolago in tudi vedno usposobljen za uporabo, je v uvodu povedal vodja oddelka za premoženjske zadeve Občine Domžale Peter Gubanc.
Ob tej priložnosti je župan Toni Dragar poudaril, da je zgodba o nakupu takega agregata nastala lani ob žledolomu, ko je v nekaterih naseljih prišlo do izpada električne energije.
»Takrat smo pogrešali zmogljivejši agregat in nismo imeli primerne rešitve, saj se z malimi agregati ni dalo veliko rešiti. Sedaj bomo agregat lahko uporabili v primeru naravnih nesreč, posodili ga bomo lahko tudi drugam, pobratenim občinam doma in v tujino, če bo to potrebno,« je povedal župan in se ob koncu zahvalil tudi Centru požarne varnosti Domžale, da bo agregat lahko pri njih v hrambi. Dodal je, da je Občina Domžale šla v nakup zmogljivejšega agregata zato, da bi bila še bolje pripravljena ob morebitnih naravnih nesrečah, a želeli bi si, da ga v te namene sploh ne bi potrebovali.
Občina Domžale, Urad župana
Občinske investicije v teku
Garažna hiša center Domžale P+R
Občina Domžale je že pred časom začela z gradnjo garažne hiše v ožjem delu mestnega središča. Garažna hiša predstavlja del mreže P+R (parkiraj in se pe-lji). Operacijo delno financira EU iz Ko-hezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007-2013, druga razvojna prioriteta pa je cestna in pomorska infrastruktura - javni potniški promet. Za gradnjo garažne hiše je Občina Domžale upravičena do 1,5 milijona evrov evropskih sredstev. Ocenjena vrednost celotne investicije znaša 2,2 milijona evrov.
Garažna hiša z 228 parkirnimi mesti, od tega 12 prirejenih za invalide, bo zgrajena v treh etažah: klet (medetaža), dve nadstropji in streha, ki bo urejena za parkiranje. Vse etaže bodo povezane s stopniščem. Medetaže bodo povezane tudi z ločenim hodnikom za pešce po klančini. V pritličju bo urejen uvoz in izvoz v južnem delu območja z Masljeve ulice. V pritličju bodo še kolesarnica, polnilnica za električna vozila, tehnični prostor za kontrolo ob izvozu ter komunikacijsko jedro s stopniščem in javnimi sanitarijami. Po terminskem načrtu bodo investicijska dela predvidoma zaključena do konca junija 2015.
Za dostop v garažno hišo bo vsak uporabnik potreboval mestno kartico,
ki jo bo možno kupiti oziroma pridobiti
pred vstopom v garažno hišo. Uporabnikom se bo strošek izdaje obračunal ob plačilu parkirnine. Vstop v garažno hišo brez mestne kartice ne bo mogoč. Kartica bo anonimna in prenosljiva ter bo predstavljala medij za koriščenje storitev parkiranja in koriščenja javnega prevoza. Z vstopom v garažno hišo se bo uporabnikom na mestno kartico naložil bonus za dvakratni prevoz z javnim avtobusnim prevoznikom (Kam Bus), ki ga bo možno koristiti v istem dnevu. Stroški javnega prevoza se uporabniku ne bodo obračunali. Vsak uporabnik bo ob izhodu iz garažne hiše plačal parkiranje
na avtomatski blagajni, ki bo v komunikacijskem jedru. Možno bo tudi plačilo s plačilnimi in kreditnimi karticami. Blagajna denarja ne bo vračala, preplačilo parkiranja se bo na mestno kartico zabeležilo kot dobroimetje.
Namen garažne hiše s P+R sistemom je spodbujanje uporabe javnega potniškega prometa in posledično zmanjšanje potreb po rabi osebnega vozila z optimizacijo stroškov prevozov ter zmanjšanje števila vozil v mestnih središčih. Investicija bo prav tako prispevala k učinkovitejšemu javnemu potniškemu prometu in k trajnostni mobilnosti.
Park Masljeva Domžale
Po zaključku garažne hiše bomo na vzhodni strani območja uredili zelene športno-rekreativne površine. Uredili bodo dve igrišči za košarko, otroško igrišče, fitnes igrišče in zelene površine. Poleg tega bo na vzhodni fasadi garažne hiše nameščena še plezalna stena.
Rekonstrukcija Bukovčeve ceste na Viru
Rekonstrukcija Bukovčeve ceste na Viru bo zaradi obsega potekala v več etapah. V letošnjem letu bomo izvedli oziroma že izvajamo prvo etapo od križišča s Šaranovičevo cesto v dolžini 500 metrov do Ipavčeve ulice. Obnovljen je vodovod, zamenjani bodo vodovodni hišni priključki in na novo urejena cesta. Vrednost del znaša 530.000 evrov. Računamo, da bo investicija končana v roku enega meseca.
Gradnja podhoda Veit
S to investicijo nadaljujemo z ureditvami rekreacijske poti ob Kamniški Bistrici. Na mestu križanja pešpoti in glavne ceste bomo pri avtosalonu Veit zgradili podhod pod glavno cesto. Zasnovan je kot betonsko korito, z navezavami na pešpot. Gradnjo načrtujemo v mesecih z nizkim vodostajem, to sta predvidoma junij in julij. Gradnja bo potekala pri-
bližno mesec in pol. Okvirna vrednost investicije je cca 130.000 evrov.
Rekonstrukcija ceste Pšata -Bišče
V sklopu celovite gradnje komunalne opreme bomo v letošnjem letu zgradili predmetno cesto. V lanskem letu sta bila zgrajena kanalizacija in obnovljen vodovod, v letošnjem letu pa načrtujemo še rekonstrukcijo ceste z javno razsvetljavo. Z gradnjo ceste bomo zaključili celovito obnovo komunalne infrastrukture na tem območju. Vrednost gradnje ceste znaša približno 280.000 evrov. Začetek gradnje je predviden v maju in bo trajala približno dva meseca.
Rekonstrukcija Kolodvorske ceste II. del
Prvi del Kolodvorske ceste je bil zgrajen v lanskem letu, letos pa načrtujemo gradnjo drugega dela ceste od železniške postaje mimo trgovine Mercator do križišča z Ljubljansko cesto. Ureditev in tehnični elementi na drugem delu ceste bodo oblikovno in značajsko podobni prvemu delu, oba zaključena dela Kolodvorske ceste pa bosta skupaj tvorila celostno podobo mestne ulice.
Postavitev semaforja Ljubljanska - Prešernova
Za zagotovitev prometne varnosti pešcev pri prečkanju glavne ceste smo na osnovi pobud občanov in prebivalcev na tem območju začeli s postopki za ureditev prometne varnosti. Kot najustreznejšo smo skupaj z direkcijo RS za ceste, ki je upravljavec glavne ceste, opredelili ukrep postavitve semaforja za pešce. Za navedeno so zagotovljena sredstva v višini približno 20.000 evrov, postavitev pa bo izvedena v maju.
Gradnja kanalizacije in čistilne naprave na Kolovcu
Na območju Kolovca smo z analizo ugotovili, da je ekonomsko najugodnejša
varianta zagotovitve odvajanja sanitarnih odpadnih voda gradnja kanalizacijskega omrežja na območju naselja ter odvajanje in čiščenje odpadnih voda v lokalni čistilni napravi z odvodom očiščene vode v naravni vodotok. Vrednost investicije je ocenjena na 250.000 evrov, gradnjo pa načrtujemo v jeseni.
Gradnja kanalizacije na Studencu (Krtina)
V Krtini nadaljujemo z gradnjo kanalizacijskega sistema. Letos načrtujemo gradnjo kanalizacije v naselju Studenec z ocenjeno vrednostjo okoli 160.000 evrov. Ob gradnji kanalizacije je sočasno predvidena tudi obnova vodovoda.
Gradnja kanalizacije Ihan
Na območju Ihana je letos predvidena gradnja kanalizacije na Breznikovi cesti od gasilskega doma do Farme Ihan. Sočasno z gradnjo kanalizacije bo obnovljen vodovod in zgrajena elektro--kabelska kanalizacija. Vrednost investicije znaša približno 200.000 evrov. Z gradnjo nameravamo začeti konec aprila, trajala pa bo približno dva meseca.
Obnova vodovodnih cevi
Tudi v letošnjem letu nadaljujemo z obnovo vodovodnih cevi na območju celotne občine Domžale. Načrtujemo obnovo v dolžini približno pet kilo-
metrov v skupni vrednosti okoli dva milijona evrov. Obnovo v največji meri načrtujemo skupaj z obnovo ostale infrastrukture, po gradnji pa si prizadevamo za kakovostno obnovo cestišč.
Protipoplavni ukrepi
V	letošnjem letu načrtujemo začetek aktivnosti za zagotovitev večje poplavne varnosti v občini. Tako letos načrtujemo projektno dokumentacijo na območju Radomelj in Ihana, v naslednjem letu pa bomo nameravane ukrepe tudi izvedli. Protipoplavni ukrepi se nanašajo na gradnjo meteornih odvo-dnikov in nasipov ter ureditev suhih zadrževalnih bazenov.
Rekonstrukcija kuhinje v vrtcu Ostržek na Rodici
V	Vrtcu Ostržek smo začeli z rekonstrukcijo kuhinje. Nekdaj centralna kuhinja za vrtec Domžale ne opravlja več svoje funkcije, zmogljivosti pa so bistveno predimenzionirane. Ocenjujemo, da bo preureditev kuhinje znašala okoli 105.000 evrov.
Preureditev kotlovnice v Vrtcu Urša
Vrtec Urša je eden izmed starejših objektov, ki so nujno potrebni prenove. V letošnjem letu načrtujemo rekonstrukcijo kotlovnice, v prihodnje pa bo potrebno temeljito razmisliti o preureditvi celotnega kompleksa vrtca. Investicijo ocenjujemo na približno 90.000 evrov.
Energetska sanacija Osnovne šole Rodica
V	poletnih mesecih načrtujemo začetek energetske sanacije na OŠ Rodica.
V	okviru investicije je predvidena sanacija stavbnega ovoja in rekonstrukcija ravne strehe. Vrednost investicije znaša 360.000 evrov od tega približno 85 odstotkov nepovratnih sredstev od upravičenih stroškov investicije.
VELIKI INTERVJU
slamnik@kd-domzale.si
ZAVZETOST IN MOTIVACIJA ZAPOSLENIH STA KLJUČNA ZA KONKURENČNO PREDNOST
BRANKO ROŽIČ, DIREKTOR PAPIRNICE KOLIČEVO KARTON IN MANAGER LETA 2014
Branko Rožič je po izobrazbi strojni inženir, ki že od leta 1995 (ko je bilo podjetje še v lasti italijanske skupine Sarrio/Saffa) vodi papirnico Količevo Karton - eno največjih domžalskih podjetij, ki je v slovenskem merilu znano kot največja papirnica, dobro vodena, učinkovita in uspešna izvoznica.
Cveta Zalokar Foto: Iztok Dimc
Količevo Karton je od leta 1998 v lasti avstrijskega družinskega koncerna Mayr-Melnhof, evropske multinacionalke z 9500 zaposlenimi in ena največjih proizvajalk kartona z letnim prometom skoraj dve milijardi evrov in z okoli 132 milijona evrov dobička. Na Količevem je zaposlenih približno 350 delavcev, v lanskem letu pa so imeli več kot 140 milijonov evrov prihodka. Količevo Karton je tretja največja družba v skupini MM Karton, ki ustvari okoli 15 odstotkov prometa, njihov delež v koncernu pa narašča. Vsi ti uspehi so predvsem plod dela in vizije direktorja, ki sledi vodilu: z danimi viri, znanjem in kompetentnostjo zaposlenih dosegati čim boljše rezultate na globalnem trgu. Branko Rožič je decembra 2014 prejel laskav naziv Manager leta 2014.
Za začetek vas prosim za kratek pogled v zgodovino vašega vodenja podjetja, saj boste letos na njegovem čelu že dvajset let. Kje ste se kalili in kako je prišlo do odločitve za vodenja domžalskega podjetja? Začel sem v tržiškem Tokosu, čisto na začetku, kot vajenec in od vzdrževalca postopoma napredoval preko tehničnih vodstvenih organizacijskih enot do direktorja podjetja. Vzporedno je potekalo moje izobraževanje ob delu na srednji, višji in visoki šoli. Ob koncu osemdesetih let sem za nekaj mesecev prevzel vodenje tehničnega sektorja Gorenja Tiki, potem pa v izjemno težki poslovni situaciji prevzel odgovornost za njegovo vodenje.
Vodenje takratne Papirnice Količevo sem prevzel na osnovi poziva ita-ljanskega iskalca vodilnih kadrov, ki ga je najel takratni italjanski lastnik papirnice, firma Saffa, da mu najde primernega kandidata za generalnega direktorja papirnice. Očitno je do dogovora prišlo.
V kakšnem stanju ste prevzeli vodenje podjetja, kaj so bili takrat vaši prvi koraki?
Podjetje je še tretje leto po privatizaciji poslovalo z izgubo med 1,5 in 3 milijoni evrov. Razlogov za to je bilo več, tako kot je to običajno pri tako kompleksnih organizacijah, kot je proizvodnja kartona iz reciklaže. Omenil bi na primer ne preveč učinkovito integracijo v poslovne strukture novega lastnika, šibko tehnološko in organizacijsko učinkovitost papirnice ter njeno preza-dolženost in pomanjkanje virov za investiranje. Posebno to, zadnje, je bilo povezano ne samo z našimi, temveč tudi s finančnimi težavami lastnika.
Kako vidite razlike med italijanskim in avstrijskim lastnikom?
Podjetje je v času, ko je bilo privatizi-rano s strani tujega, recimo temu strateškega partnerja, dvakrat menjalo ime in tudi lastnika. Po dveh italijanskih lastnikih je z imenom Količevo
Profesionalni manager se o svojih lastnikih ne izjasnjuje v medijih. Vsa nesoglasja, če obstajajo, se razčistijo neposredno, v dobro podjetja in lastnika, v nasprotnem primeru se tako ali drugače menja manager, ne lastnik. Tako to funkcionira v urejenem tržnem gospodarstvu, pri nas pa včasih nekoliko drugače.
Karton v letu 1998 pristalo v lasti avstrijskega družinskega koncerna Mayr Melnhof. Ne glede na to, da so bili vsi investitorji največji igralci na evropskem trgu premaznih kartonov (to še vedno so), ki so izdelani iz vračljivega papirja, obstajajo razlike med pristopi vodenja, integracije, razvoja in nadzora. Italjani so bili slabše organizirani, poslovni cilji so bili postavljeni nižje, hitreje je finančni rezultat dosegel stopnjo zadovoljstva. Pri Avstrijcih pa je posebej izražena dobičkonosnost in finančna moč, ki zagotavlja visoko stopnjo samostojnosti pri financiranju naložb. Rekel bi, da je strategija razvoja Mayr Melnhofa pisana na kožo optimalnemu razvoju količevske papirnice, ob upoštevanju vseh njenih danosti in primerjalnih prednosti.
Ali tudi za vas velja reklo:enkrat papirničar - vedno papirničar?
S tem rekom se ne bi mogel čisto poistovetiti. Delno zato, ker sem polovi-
co svojega dela preživel izven papirniške dejavnosti, delno pa tudi zaradi tega, ker tovrstno poistovetenje na najvišjih vodstvenih nivojih ne vodi nujno v doseganje optimalnih rezultatov papirnic. Predvsem tehniški kader, za katerega velja ta rek, pogosto raje tekmuje s kolegi iz drugih papirnic kot pa na trgu s svojo papirnico za doseganje najboljšega rezultata. To tezo sem postavil na splošno in ni povezana z našim podjetjem. Vsekakor velja, da so ti kadri zelo lojalni in uspešni, vendar pa je občasna prevetritev kadrovske strukture papirnic koristna in smiselna tudi zaradi omenjenega razloga.
Kje ste pridobivali znanje, kje ste se izobraževali, katere izkušnje so bile bistvene, tudi z vidika vašega naziva Manager leta?
Kot rečeno, sem praktično vse formalne izobrazbe od vključno srednje šole dalje pridobil z izrednim izobraževa-
njem na tehničnih smereh. Potrebna znanja iz podjetniške ekonomike sem v trenutkih, ko sem jih potreboval, pridobil samostojno in s pomočjo ciljnih usposabljanj. Vsekakor je bila glavna šola dejanski prevzem odgovornosti vodenja podjetij. Tu moram omeniti predvsem čas, ki sem ga prebil v Gorenju, saj smo ravno v tistem času intenzivno sodelovali z znano dansko firmo na področju izpopolnjevanja vodstvenih veščin. Ker se je to dogajalo koncem osemdesetih, v začetku devetdesetih let, je bila to kar smela poteza takratnega vodstva Gorenja.
Kako vidite sredino, kjer delate, kakšne sodelavce izbirate?
Vpetost papirnice v širše krajevno okolje je bila in je še zelo velika, kljub bistveno večji mobilnosti delavcev. Največji razlog za to je v neprekinjeni proizvodnji, ki se odvija 24 na dan, sedem dni v tednu, ki dostikrat zahteva hitra in učinkovita ukrepanja. Tako imamo še vedno kar nekaj zaposlenih, katerih starši ali stari starši so delali pri nas.
Kar zadeva izbiro novih sodelavcev: v enem letu jih na novo zaposlimo prek dvajset, seveda pa želimo dobiti najboljše. Pri tem se poslužujemo običajnih praks, kot je objava prostih mest na spletnih portalih oz. prek agencije za iskanje kadrov. V zadnjem času pa tesneje in zelo uspešno sodelujemo z Zavodom za zaposlovanje pri zaposlovanju brezposelnih oseb. Tu moram pohvaliti njihov nov pristop sodelovanja, ki je zelo strokoven in daje dobre rezultate.
Zakaj se nikoli niste prav močno izpostavljali, delali na odnosih z javnostjo in mediji?
Zato, ker nisem plačan od nastopanja v medijih, temveč od rezultata, ki ga dosega papirnica. No, šalo na stran. V bistvu obstaja nekaj razlogov za to. Eden bistvenejših je ta, da se produkti papirnice prodajajo v ozkem krogu proizvodne verige izdelave kartonskih škatel, zato pojavljanje v medijih ni eno od marketinških orodij, ki bi pospeševalo prodajo. Drugi je ta, da je potrebno polno osredotočenje vseh zaposlenih na poslovne procese, če želimo doseči ustrezen rezultat. Nenazadnje pa mi je tuje utrjevanje osebne podobe v poslovni skupnosti prek medijev.
Kako vidite funkcijo in vlogo managerja?
Šablonskih navedb iz managerskih učbenikov, kot so odnos do lastnikov, odgovornost za poslovanje in dolgoročno stabilnost podjetja, ne bi navajal, bi pa izpostavil dve, po mojem vse pomembnejši vlogi managerjev. Eno je njihova družbena odgovornost, ki jo vidim bolj v zagotavljanju dobro plačanih delovnih mest in doseganja visokih dobičkov ter posledično plačila davka od dobička kot pa v obsegu sponzoriranja društev in združenj. Kot drugo pa bi izpostavil njegovo vlogo vodje in trenerja. Smo v časih, ki pa bodo samo še bolj trdi in zaostreni, ko postaja zavzetost in motivacija
slamnik@kd-domzale.si
VELIKI INTERVJU
zaposlenih eden ključnih dejavnikov konkurenčne prednosti podjetij in tu je vloga managerja osrednja.
Kdo so vaši vzorniki - managerji v domačem in svetovnem merilu?
Predvsem so to managerji, ki so oz. so bili dejavni v industrijskih dejavnostih. Gre za široko skupino vodij, ki običajno niso medijsko v središču pozornosti oz. izpostavljeni, pa vendar je njihovo delo nepogrešljivo za napredek in razvoj. Navadno niso vizionarji. Imen ne bi izpostavljal, so pa v literaturi mana-gementa opisni kot tihi vodje.
V domačem merilu bi vsekakor izpostavil severnoprimorska koncerna Kolektor in Hidrio, ki v svetovnem merilu dosegata tržne deleže, ki so zavidljivi. Tudi Gorenje, ki na izredno konkurenčnem trgu uspeva držati tempo razvoja. To so vse zgodbe, ki jih v slovenski javnosti premalo izpostavljamo kot pozitivne primere. Saj gre vendar nenazadnje za tisoče delovnih mest, ki dodano vrednost dosegajo pretežno v izvozu.
Kako vidite in ocenjujete slovenske managerje? Mnogi so na slabem glasu, osovraženi, celo za zapahi...
Ne glede na to, da je slovensko korpo-rativno upravljanje tako z vidika tujih kot tudi domačih presojevalcev ocenjeno kot slabo, bi dejal, da je velika večina managerjev sposobnih pozitivno odgovoriti na izzive razvoja podjetij, ki jih vodijo. So pa slovenski managerji bili in so še aktivni dejavnik v naši tranzi-cijski in privatizacijski zgodbi. V tem času, ki je bil za razvoj in blagostanje družbe odločilen, je šlo mnogo preveč časa in energije za postavljanje lasnin-skih pozicij kot pa za razvoj poslovne dejavnosti v podjetjih. Tu so mnogi managerji v spregi s politiko in podprti z luknjičavo zakonodajo, ubrali pot, ki je pripeljala do stanja, ki ga poznamo.
Menim, da management v zadnjih letih pridobiva na veljavi, na to kaže tudi stalna rast našega izvoza, ki predstavlja dve tretjini naše gospodarske hrbtenice. Večji ugled mana-gementa, ki si ga mora v družbi sam izbojevati, mora biti v dolgoročnem interesu družbe.
Kje vidite krivdo za slabo stanje slovenskega gospodarstva, razmah korupcije, neurejeno poslovno okolje?
Okvir tega članka je premajhen, da bi lahko dala nanj odgovor, ki bi bil celovit. V ožjem smislu bi izpostavil predvsem način financiranja gospodarskih družb, ki je bil skoraj izključno dolžniški in zanemarljivo kapitalski. Podjetja so desetletja svoj razvoj financirala s krediti, ki so jih pretežno najemala v državnih bankah, in to za projekte, ki v normalnih tržnih razmerah ne bi bili izvedeni. To je vodilo v stanje, da smo imeli leta 2007 za grškim drugo najbolj zadolženo gospodarstvo v EU. Takrat bi že morali zvoniti alarmni zvonci - pa niso. Zelo malo ljudi je razumelo to kot nevarnost, ki je pripeljala v krizo, ko kljub rasti še vedno lovimo bruto družbeni proizvod iz leta 2008.
Sem eden tistih, ki poslovno okolje ne označuje kar počez kot neurejeno. To namreč nikoli ne bo urejeno po podobi vsakokratnih podjetniških interesov, zagotavlja pa zadosten okvir za izvedbo in razvoj poslovne ideje in posla.
Kakšen je delovnik managerja, kako poteka vaš dan?
Izhajam iz tega, da se pri manager-ju, ki vodi posle in ki zastopa podjetje v pravnem smislu, delo nikoli prav ne konča, seveda pa je vse to v končni fazi odvisno od osebnega pristopa in karakterja vsakega posameznika, njegovih kompetenc, prioritet, motiviranosti in načina vodenja. V našem primeru, ko se proizvodni proces odvija neprekinjeno, je moja večja prisotnost v podjetju tudi iz tega vidika potrebna, sicer pa vedno šteje samo rezultat in rast podjetja ter zadovoljstvo zaposlenih. Da podjetje dosega boljše oz. znatno boljše rezultate od konkurence, mora manager izbrati način in vsebi-
no dela, ki te ključne elemente maksi-mizira. Na Količevem smo po mojem mnenju na dobri poti, da to dosežemo.
Na kaj ste še posebej ponosni, kaj bil najlepši dogodek na vaši poslovni poti?
Vsekakor so ti pozitivni vzgibi vezani na moje delo v papirnici. Z zadovoljstvom in ponosom gledam na njeno prehojeno pot v zadnjih dvajsetih letih. Ko sem leta 1995 prevzel njeno vodenje, je 385 zaposlenih izdelalo 80.000 ton kartona in ustvarilo 43 milijonov evrov letnega prometa, pri čemer je bila papirnica globoko v izgubi. V lanskem letu je 370 zaposlenih izdelalo 242.000 ton kartona ob 150 milijonih evrov letne prodaje. V tem času je bilo manj neprijetnih dogodkov, prevladovali so pozitivni, med njimi bi posebej izpostavil uspešno izvedeno temeljito prenovo večjega kartonskega stroja, ki smo jo končali ob zaključku leta 2011. Skupaj nas je stala 46 milijonov evrov, podpira in omogoča pa načrtovan dolgoročni produktni razvoj papirnice.
Kaj pa najtežje?
Najtežja so spoznanja slehernega managerja, da je trčil ob zid, da ima ne-konkurenčen produkt, da ni razvojnih nastavkov v trikotniku produkt - kapital - kadri, da mora zmanjšati obseg poslovanja in posledično odpuščati. Sam se s tem v zelo grobi obliki nisem nikoli srečal na Količevem, pri ostalih dveh podjetjih, ki sem jih vodil, pa je prihajalo do tovrstnih težav.
Kakšne so v tem trenutku razmere za poslovanje papirnic v Sloveniji in širše? Kaj se dogaja na svetovnem tržišču?
Nimam aktualnih bilančnih podatkov za slovenske papirnice, vendar domnevam, da so v preteklem letu lahko napredovale. Objektivno je bilo minulo leto na evropskem in globalnem nivoju ugodno za proizvajalce papirjev in kartonov, z izjemo proizvodnje časopisnega in revijalnega papirja. Tudi pomembni stroški, kot so energija in posamezne kemikalije, ki so vezani na ceno nafte, niso naraščali.
Na svetovnem trgu se rast velike večine vrst papirjev in kartona nadaljuje s približno dvoodstotno letno rastjo in nič ne kaže, da bi se ta rast v bodoče zmanjševala. Torej je za posamezne, tudi slovenske papirnice in koncerne, dovolj prostora za napredovanje.
Kako ocenjujete poslovanje Količevo Kartona v zadnjih letih?
Naše poslovanje je bilo v zadnjih letih poslovno stabilno in finančno uspešno. Tako izkazujemo zmerno rast proizvodnje od dveh do petih odstotkov letno, višjo rast prihodkov ter občutno povečanje operativnega in čistega dobička. Uspeli smo znatno prestrukturirati strukturo produktov, ki jih proizvajamo, in to je obrodilo sadove, verjamem, da na dolgo stezo.
Katere so osnovne prioritete in cilji za naslednje obdobje? Kakšna nova investicija, širjenje?
Letošnje leto bo v investicijskem smislu spet zelo intenzivno, saj zamenjujemo oba ključna premazna agregata in navijalnik kartona na večjem od obeh kartonskih strojev. Tu merimo v obe smeri: povečanje proizvodnje za 5 do 10 odstotkov in dodatno izboljšanje kakovosti kartonov.
Ob koncu leta bomo začeli s prenovo manjšega od obeh kartonskih strojev, 55 let starega KS2, ki mu bomo za začetek zamenjali formacijski, tako imenovani mokri del stroja.
Konkurenca je neusmiljena in mi želimo biti pred njo - tako kot običajno.
Pri poslovanju podjetja pomemben del predstavlja tehnično, tehnološko področje, a obenem ne gre tudi brez ekonomsko-finančnega dela: kako vidite interakcijo, razmerja med tema področjema pri uspešnem podjetju? Primerno razvito in urejeno tehnološko tehnično področje je eden od
Pri nas velja pravilo, da se vse, kar se da dobiti na domačem trgu, tu tudi kupi, pa naj si gre za material, opremo, gradbena dela ali inženirsko-projektantske storitve.
MestniKino Domžale
SOL ZEMLJE
The Salt of the Earth/dokumentarni film /režija: Wim Wenders, Juliano Ribeiro Salgado / scenarij: Juliano Ribeiro Salgado, Wim Wenders, David Rosier / nastopajo: Sebastido Salgado, Wim Wenders, Juliano Ribeiro Salgado, Leila Wanick Salgado/2014, Francija/110'
PRIPORO ČAM O
ključnih pogojev za poslovni uspeh podjetja. Vendar samo to in nič več. Enako pomembni so kadri, ki organizirajo proizvodnjo in s tehniko upravljajo na produktiven način in seveda prodajniki, ki produkte pripeljejo na trg. Ko vsi ti dejavniki delujejo usklajeno, lahko rečemo, da so pogoji za finančni uspeh podjetja na področju njegove dejavnosti doseženi.
Ali in v kolikšnem obsegu posluje vaše podjetje s slovenskimi izvajalci? Izkušnje?
Pri nas velja pravilo, da se vse, kar se da dobiti na domačem trgu, tu tudi kupi, pa naj si gre za material, opremo, gradbena dela ali inženirsko--projektantske storitve. Tudi pri velikih vlaganjih, kjer je osnovna oprema nujno iz tujine, dosežemo tudi do 50 odstotkov domačih dobav opreme in/ali storitev. Topogledna vpetost papirnice - v recimo temu domačo dodano vrednost - je tradicionalno visoka.
Pred leti je bil vaš cilj je doseči 100.000 evrov bruto dodane vrednosti na zaposlenega. Ste to že dosegli?
To napoved sem dal v letu 2011, ko smo se pripravljali na prenovo KS 3, pri čemer sem ocenjeval, da bi se to lahko zgodilo v letu 2014. V lanskem letu smo dosegli dodano vrednost v višini 107.000 evrov na zaposlenega. Ta rezultat je še toliko boljši, kajti v tem času smo število zaposlenih povečali za 20 sodelavcev.
V Sloveniji je veliko pogovorov in razhajanj v zvezi s privatizacijo in razprodajo slovenskih podjetij. Kaj prodati, kaj pa je strateškega pomena za vsako državo in bi morali ohraniti v državni lasti?
Po dolgem in počez prežvečena in neštetokrat pogrevana tema, o kateri se ne da nič novega in komaj kaj pametnega povedati. Osebno menim, da bi morala slovenska politika pri strategiji (tretje) privatizacije, ki jo v tem času (ponovno) pripravlja, doseči soglasje, ki presega strankarske okvire, in ki bo vzdržalo vsakokratno menjavo oblasti. Če bo to doseženo, bo v redu, drugače pa se razvoju Slovenije ne piše dobro.
Kakšne so vaše izkušnje s tujimi lastniki? Količevo Karton sodi med primere dobre prakse, kaj je vplivalo na to?
Profesionalni manager se o svojih lastnikih ne izjasnjuje v medijih. Vsa nesoglasja, če obstajajo, se razčistijo neposredno, v dobro podjetja in lastnika, v nasprotnem primeru se tako ali drugače menja manager, ne lastnik. Tako to funkcionira v urejenem tržnem gospodarstvu, pri nas pa včasih nekoliko drugače.
Kako ocenjujete sodelovanje z lokalno skupnostjo in kaj bi pohvalili, kaj pa so problemi, ki jih občutite?
Sodelovanje z lokalno skupnostjo lahko ocenim kot vzorno. Ni odprtih tem, ki bi ne bile reševane in rešene v korist obeh, papirnice, ki je že 95 let sestavni del tega kraja, in lokalno skupnostjo, ki ima seveda svoja pričakovanja in zahteve. □
Znameniti brazilski fotograf Sebastiäo Saigado je zadnjih štirideset let potoval po različnih celinah in v objektiv ujel dogodke, ki so ga globoko zaznamovali: vojne, lakoto in izgnanstvo. Po vseh grozotah, ki jim je bil priča, je zadnja leta upanje spet našel v naravi. Življenje in delo Sebastiäa Salgada, enega največjih mojstrov reportažne fotografije, nam v dokumentarnem filmu Sol zemlje razkrivata njegov sin Juliano in Wim Wenders, tudi sam fotograf.
SELMA
2.18.117.123. maj
Selma / biografska zgodovinska drama / režija: Ava DuVernay / scenarij: Paul Webb / igrajo: David Oyelowo, Carmen Ejogojim France, Oprah Winfrey, Tom Wilkinson, Giovanni Ribisi, Tim Roth, Cuba Gooding Jr., Martin Sheen/2014, ZDA Velika Britanija/128'
Zgodovinska drama prikazuje prelomne dogodke boja temnopoltih Američanov za enakopravnost v 60-tih letih prejšnjega stoletja. Pod vodstvom Martina Luthra Kinga gibanje za enake pravice postane glavna tema v državi, toda predsednik Lyndon Johnson pod vplivom spletkarskega vodje FBI-ja Edgarja Hooverja išče načine, kako bi proces zavrl. King se odloči za mirno zborovanje na tradicionalnem jugu ZDA in z množičnimi pohodi med mestoma Selma in Montgomery prikaže kruto resnico o ameriškem rasizmu. Film je prejel oskarja za najboljšo izvirno skladbo.
CENA SLAVE
7.19. j 24. maj
La rançon de la gloire / tragikomedija / režija: Xavier Beauvois / scenarij: Xavier Beauvois, Etienne Comar / igrajo: Benoît Poelvoorde, Roschdy Zem, Séli Gmach, Chiara Mastroianni, Nadine Labaki, Peter Coyote, Xavier Maly, Arthur Beauvois, Dolores Chaplin, Eugène Chaplin, Xavier Beauvois / 2014, Francija, Belgija, Švica/114'
Pozna 70. leta v švicarskem mestecu Corsier-sur-Vevey ob Ženevskem jezeru. Belgijski priseljenec in revni tatic Eddy je pravkar odslužil zaporno kazen in ker je brez prebite pare, ga vzame pod streho prijatelj Osman. V zameno bo varoval Osmanovo hčerko, medtem ko je njegova žena v bolnišnici, prijatelj pa na delu. Bliža se božič in Eddy postaja zaradi stiske in hude revščine, ki jo deli s svojimi gostitelji, vse bolj zagrenjen. Nato na televiziji zasledi novico o smrti Charlieja Chaplina in igralčevi bajno bogati zapuščini. Porodi se mu nora zamisel: kaj ko bi z Osmanom ukradla Chaplinovo krsto in od družine zahtevala odkupnino?
ZVONČICA IN LEGENDA O NIKOLIZVERI io.|23.|3i.maj
Tinkerbell: Legend of the Neverbeast / animirani pustolovski film / režija: Steve Loter / scenarij: T. Rogers, R. Schooley, M, McCorkle in K.Kondell / 2014, ZDA/116'/sinhronizirano, 5+
Prebivalce Vilinjega dola preseneti zeleni komet, ki ga spremlja legenda o gozdni pošasti. Kljub temu se živalska vila Favna ob srečanju z Nikoliz-verjo ne prestraši, temveč uvidi, da potrebuje pomoč. Ker vile čuvajke ne delijo njenega mnenja, se mora Favna zanesti na vilo Zvončico in njene prijateljice, da bodo s svojimi čarobnimi močmi in dobroto skupaj našle rešitev.
MESTNI KINO DOMŽALE
Ljubljanska 61, Domžale T 722 50 50 www.kd-domzale.sl
sledite nam tudi na Facebooku facebook.com/mestnlldno.domzale
ti
+
EUROPA CINEMAS
TEMA MESECA
ODBORI IN KOMISIJE OBČINE DOMŽALE
Preverili smo, kakšne so naloge posameznih odborov in komisij ter še enkrat obudili spomin, kdo jih v tem mandatu zastopa.
Mateja Kegel Kozlevčar
Foto: Občina Domžale, Urad župana
Pogosto pišemo o občinskem svetu, o delovanju urada župana in izvajanju dolžnosti individualnih funkcij vodstva občine. Vse prevečkrat pa pozabimo, da so tako člani občinskega sveta kot tudi drugi imenovani v odbore in komisije, tisti ki skrbijo, da vsebine, ki jih obravnava in sprejema občinski svet, pridejo čez vsaj eno sito.
V občini Domžale tudi v tem mandatu delujejo naslednji odbori in komisije:
•	Odbor za stanovanjsko politiko in splošne zadeve
•	Odbor za gospodarstvo
•	Odbor za prostor
•	Odbor za komunalne dejavnosti in varstvo okolja
•	Odbor za družbene dejavnosti
•	Odbor za finance in premoženje
•	Komisija za vloge in pritožbe
•	Statutarno pravna komisija
•	Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
•	Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve
•	Nadzorni odbor
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
Ena od prvih komisij, ki v novem mandatu začenja svoje delo, je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. V tem mandatu ji predseduje Andreja Pogačnik Jarc, člani pa so še Robert Hrovat, Renata Kosec, Marija Pukl in Primož Škofic. Člani komisije so imenovani iz vrst občinskih svetnikov, po statutu Občine Domžale pa ima komisija šest ključnih nalog. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, podaja pobude in predloge, vezane na kadrovske zadeve v občini, pripravlja predloge odločitev občinskega sveta, vezane na plače ter druge prejemke občinskih funkcionarjev in izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev. Pripravljajo tudi sklepe o potrditvi mandatov članov občinskega sveta, pa tudi nove, v kolikor kateremu od obstoječih preneha mandat. Prav tako komisija obravnava predloge svetov javnih zavodov in javnih podjetij za imenovanje ravnateljev ali direktorjev ter izdaja soglasja ali mnenja h kandidaturam, če občinski svet v danem roku ne more obravnavati zahteve za izdajo mnenja ali soglasja.
POJASNILO
Zaradi pomanjkanja prostora v Slamniku je ta mesec izpadla rubrika Pogled na domžalsko preteklost, v kateri v letošnjem letu, ki ga obeležuje sedemdeseta obletnica konca druge svetovne vojne, objavljamo pričevanja in spomine na odporniško gibanje. Bralcem se iskreno opravičujemo, že naslednji mesec pa boste lahko prebrali pričevanje Vinka Nemca.
Občinski svet Občine Domžale ima stalna in občasna telesa, med stalnimi komisijami pa sta tudi Komisija za vloge in pritožbe ter Statutarno-prav-na komisija.
Komisija za vloge in pritožbe
Komisiji v mandatu 2014-2018 predseduje Lidija Ambrož Marčun, njeni člani so Janez Breceljnik, Elvira Ro-šic Ključanin, Janez Grmek in Mateja Turk, njihova naloga pa je, da obravnavajo pritožbe in predloge občanov, podjetij, organizacij in skupnosti, v katerih opozarjajo na določene probleme pri izvajanju zakonov ter odlokov in drugih predpisov občine. Prav tako obravnavajo pritožbe, ki se nanašajo na posamične zadeve, ukrepajo pri pristojnih organih, da rešijo take zadeve po veljavnih predpisih, in obveščajo o tem vlagatelja oziroma pritožnika. Med drugim komisija tudi proučuje prošnje, pritožbe in druge pobude splošnega pomena, ki jih pošiljajo občani, podjetja, organizacije in skupnosti občinskemu svetu in drugim organom občine, ugotavlja vzroke zanje in predlaga ukrepe, ki jih je potrebno sprejeti, da se odpravijo pomanjkljivosti in nepravilnosti. O tem, ali je bilo v posamezni zadevi delo občinskega organa ali organizacije nezakonito ali nepravilno, mora komisija obvestiti občinski svet, sodelujejo pa tudi s Komisijo za peticije pri Državnem zboru Republike Slovenije in ostalimi pristojnimi organi vezano na vsebino obravnavane vloge.
Statutarno pravna komisija
Statutarno pravno komisijo trenutno vodi predsednik Lovro Lončar, člani so še Franc Anžin, Janez Zemljak, Matej Oražem in Renata Kosec. Njihove naloge so predvsem vezane na skrb za spremembe statuta Občine Domžale in poslovnika občinskega sveta. Prav tako pripravljajo predloge za obvezno razlago statuta občine in poslovnika občinskega sveta, obravnavajo pobude za spremembo statuta občine in poslovnika občinskega sveta ter dajejo svoja stališča nanje, predloge odlokov v vseh fazah njihovega sprejemanja, obravnavajo predloge za obvezno razlago odlokov z delovnega področja občinskega sveta in da o tem svoje mnenje, spremljajo izvajanje statuta Občine Domžale in določajo prečiščena besedila aktov z delovne-
ga področja občinskega sveta, če jo za to pooblasti občinski svet.
Če smo zdaj pisali o dodatnih vlogah svetnikov in svetnic, pa so člani delovnih teles lahko tudi drugi občani. Kot navaja statut Občine Domžale, je največ do polovice članov delovnih teles poleg svetnikov, lahko drugih občanov. Vendar pa članstvo občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru Občine Domžale ali z delom v občinski upravi.
Nadzorni odbor
Nadzorni odbor deluje skladno s poslovnikom, ki določa način dela nadzornega odbora in status članov nadzornega odbora kot organa občine. Predsedujoči nadzornemu odboru Občine Domžale je v tem mandatu Borut Kurmanšek, člani nadzornega odbora pa so še: Klementina Visenjak Pavli, Bojana Petrovič, Zoran Kramžar, Sabina Pirš, Tone Pre-skar, Roman Stražar, Mateja Kegel Kozlevčar in Marina Zupančič. Kot omenjeno, člani nadzornega odbora ne morejo biti člani drugih organov, prav tako ne smejo biti občinski svetniki. Funkcije so nezdružljive.
Delovna telesa, kot omenjeno, pa obravnavajo zadeve vezano na njihovo področje delovanje ter o njih tudi oblikujejo in podajo svoja stališča, ki jih nato obravnava občinski svet. Vloga predsednika je tudi, da poroča (če za to delovno telo ne imenuje nekoga drugega izmed sebe) na seji občinskega sveta oziroma obrazloži mnenja in stališča. Predložijo lahko tudi predloge amandmajev k predlogu akta, ki ga občinski svet ima v obravnavi in sprejemanju.
Odbor za družbene dejavnosti
Sestava Odbora za družbene dejavnosti za obdobje 2014-2018 je naslednja: predsednica Andreja Pogačnik Jarc in člani: Sonja Pavlišič, Damjana Korošec, Gašper Kopitar, Majda Pučnik Rudl, Matej Oražem, Marija Pukl, Andreja Šuštar in Igor Jereti-na.
Odbor za družbene dejavnosti opravlja naloge na področju zdravstva, otroškega varstva, osnovnega šolstva, kulture, športa in rekreacije, socialnega varstva, dela z mladimi in skrbi za starejše občane. Odbor redno spremlja delovanje javnih zavodov na področju družbenih dejavnosti, kjer je
ustanovitelj ali soustanovitelj Občina Domžale in enkrat letno pripravi skupno poročilo o stanju javnih zavodov na področju družbenih dejavnosti, s katerim seznani občinski svet.
Odbor za stanovanjsko politiko in splošne zadeve
Odbor za stanovanjsko politiko in splošne zadeve se ukvarja z omenjenim področjem, kjer zagotavlja tudi učinkovito gospodarjenje z občinskimi stanovanji in poslovnimi prostori. Prav tako pa obravnava zadeve, vezane na področje gasilstva, javne varnosti in podobne vsebine, ki jih ne obravnavajo druga delovna telesa. Odboru predseduje Janez Svoljšak, člani pa so Stane Kovač, Janez Breceljnik, Ajda Vodlan, Urška Kabaj Pleterski, Janez Stibrič in Špela Kovič.
Odbor za gospodarstvo
Predsednik odbora za gospodarstvo je Peregrin Stegnar, ki v odboru deluje z naslednjimi člani: Stane Kovač, Anže Korošec, Alma Novljan, Boštjan Brecelj, Jana Miklavčič in Alenka Oldroyd. Naloge odbora za gospodarstvo so pospeševanje razvoja gospodarskih dejavnosti, samostojnega podjetništva ter obrtništva, turizma in kmetijstva. Obravnava tudi poročila podjetij in zavodov, ki delujejo na področju pospeševanja gospodarskega razvoja Občine Domžale, s katerim enkrat letno seznanja občinski svet.
Odbor za prostor
V odboru za prostor so naslednji člani: Marjeta Kristan, Janez Avsec, Sonja Pavlišič, Marija Doroteja Grmek, Julija Karlovšek, Aljoša Šenk, Bogdan Zupan in Janez Limbek, odboru pa predseduje Joško Korošec. Prav področje urejanja prostora, urbanizma in graditve objektov so ključne naloge odbora za prostor, ki med drugim tudi obravnava določanje in izvzemanje iz javnega dobrega. Prav tako pa odbor obravnava analitične podatke o stanju v občini ter obravnava predloge strategije in seveda spremlja njihovo izvajanje.
Odbor za komunalne dejavnosti in varstvo okolja
Predsedujoči odboru za komunalne dejavnosti in varstvo okolja je Ma-ksimiljan Karba, člani odbora pa
so Feliks Lampret, Janez Avsec, Renata Kosec, Matjaž Korošec, Tomaž Pirman, Pavel Cerar, Peregrin Stegnar in Uroš Breznik. Naloge odbora za komunalne dejavnosti in varstvo okolja so področje upravljanja občinskih gospodarskih javnih služb, varstva naravnega in bivalnega okolja, izvajanje varstva pred poplavami, odvijanje javnega prometa v občini, mestne komunalne opreme in obravnava programe opremljanja. Odbor redno spremlja delovanje javnih podjetij ter enkrat letno pripravi skupno poročilo o delovanju in stanju javnih podjetij na področju komunalne dejavnosti, s katerim seznani občinski svet.
Odbor za finance in premoženje
Naloge odbora za finance in premoženje so opravljanje nalog na področju javnih financ, zlasti proračuna, zaključnega računa, zadolževanja občine, javnih podjetij in javnih zavodov, razpolaganja s premoženjem občine, obravnava predloge cen in obravnava investicijske programe. Odbor vodi Tomaž Deželak, člani pa so Marjeta Kristan, Marjeta Rode, Anže Korošec, Tjaša Klopčič, Igor Kotnik, Roman Lenassi, Gregor Gorjup in Metod Marčun.
Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve
Prav v minulih tednih je Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve predlagal kandidate za občinska priznanja in plakete, kar je ena njihovih ključnih nalog. Je pa njihova naloga tudi priprava proslav in prireditev na nivoju Občine Domžale. Predsednik Odbora za občinska priznanja, proslave in prireditve je Joško Korošec, člani pa so še Robert Peč-nik, Andreja Pogačnik Jarc, Matej Primožič, Bogdan Osolin, Alenka Oldroyd in Igor Jeretina. Vodenje organa, kot je občina, zahteva veliko usklajevanja, pa ne le na nivoju odborov, pač pa že pred tem tudi v okviru programa, morebitne koalicijske pogodbe in sploh na političnem nivoju. Dejstvo je, da ni lahko uskladiti veliko različnih (ideoloških) pogledov in usmeritev, a verjeti moramo, da vsi delujejo predvsem in izključno v dobro občine in občanov. □


GLAS MLADIH
Stavijo na izvirnost
ROKOVSKA SKUPINA IMSET
Fantje iz domžalske rokovske skupine Imset so se iz začetnega, tipičnega 'garažnega benda' hitro prelevili v glasbeno zasedbo, ki ničesar ne prepušča naključjem. Nasprotno, ustvarjanja in igranja so se lotili, kot se spodobi za prave profesionalce. K nadaljnjim podvigom jih vodi globoka želja, da bi si najprej ustvarili dobro ime na slovenski glasbeni sceni, pozneje pa (morda) še v tujini. Ob vsem tem prisegajo na izvirnost in drugačnost.
Vesna Sivec Poljanšek Foto: arhiv skupine Imset
Vsi sedanji člani skupine Imset so se bolj ali manj poznali že od prej, toda skupaj so začeli igrati in peti pred tremi leti. »Pred tem smo preizkusili kar nekaj članov, imeli smo različne kombinacije, ampak zdaj smo tukaj, pripravljeni na nove zmage,« odločno povedo domžalski rokerji iz Imseta, ki so ime za svojo zasedbo poiskali v egipčanski mitologiji. Imset je imel namreč tri brate, a le on je imel med vsemi božanstvi človeško podobo, po čemer se je tudi razlikoval od drugih. »In takšni smo tudi mi,« zgovorno predstavijo glasbeniki svojo jasno začrtano vizijo: »Trudimo se namreč razlikovati se od drugih.«
Živijo za glasbo
Zasedbo sestavlja pet mladih domžalskih občanov, ki jim v življenju glasba pomeni ogromno. Pravzaprav ima ta prednost pred vsem drugim, priznavajo. Kadar so pred njimi pomembni nastopi, se v imenu vaj in dobre uigranosti rade volje odpovedo čemu drugemu, da le ne manjkajo na vajah. In kdo sestavlja skupino Imset? Dvajsetletni Jaka Peterka, pevec in kitarist (njegov hobi, pravi, je vsekakor glasba; rad posluša vse, od nežnega roka do težkega metal žanra, sicer pa obiskuje fakulteto IAM, se rad druži s prijatelji, med katerimi so tudi že uveljavljeni glasbeniki, veliko časa pa preživi tudi s producentom Damjanom Lebeničnikom, s katerim v studiu iščeta nove glasbene zamisli), prav tako dvajsetletni Jaka Ažman, spremljevalni vokal in bas kitarist (hodi na računalniško fakulteto v Ljubljani, rad posluša različne glasbene zvrsti, od komercialne in funky glasbe do pravega rock'n'rolla v slogu slavnih ACDC; prosti čas namenja fotografiranju in objavljanju fotografij na iStockPhoto, veliko potuje, obiskuje različne seminarje s področja fotografije, hodi na fotografska snemanja itd.), šestnajstletni bobnar Blaž Horvat (obiskuje Srednjo šolo v Domžalah, smer računalništvo, posluša podobno glasbo kot njegov kolega iz skupine Jaka Peterka; v prostem času navdušeno trenira ameriški nogomet v klubu Tigers), petindvajsetletni klaviaturist Dejan Macura (obiskuje ljubljansko Filozofsko fakulteto, prisega na različne zvrsti glasbe, od klasične do močno obarvanih kitarskih 'riffov' v slogu Rammsteina, in kadar mu dopušča čas, rad igra nogomet) ter dvaindvajsetletni Tilen Vake, ki ima v skupini vlogo spremljevalnega vokala in solo kitarista (obiskuje Veterinarsko fakulteto, pri glasbi pa prisega na prave metalske skupine in na njihovo lastno skupino; kadar ima kaj prostega časa, se rad posveča konjem in jahanju).
Med peterico vlada odlično vzdušje, kar se, pravijo fantje, vsekakor pozna tudi pri njihovem delu. Odkar
Ni lepšega, kot če pod odrom spremljaš popolne neznance, ki uživajo v tem, kar jim dajemo. To je res nenadomestljiv občutek.
so skupaj, se dela lotevajo zares profesionalno; drugačnega načina, pravijo, si preprosto ne znajo predstavljati. »Zavedamo se, da so včasih potrebna tudi kakšna odrekanja, žrtvovanja, a le tako lahko prideš do uspeha.«
Prav zato jim ni nikdar težko priti na vaje, sploh pred pomembnimi koncerti in nastopi, ko želijo do popolnosti izpiliti svoje igranje. V takšnih primerih se, pojasnjujejo, dobivajo prav vsak dan, sicer pa trikrat tedensko. Ta hip vadijo doma pri bobnarju Blažu, si pa prizadevajo, da bi v prihodnosti imeli za vaje na razpolago svoj prostor. Domači jih že od vsega začetka močno podpirajo pri delu, radi jim tudi prisluhnejo, in prav najbližji so tisti, ki, kot slikovito opišejo, »predstavljajo prvi filter v poslušanju novo nastalih skladb«.
Rok s primesmi drugih žanrov
Skupina Imset v prvi meri prisega na rokovsko glasbo, takšno, ki gre poslušalcem hitro v ušesa in ji njihovi vrstniki radi prisluhnejo. Ker stavijo na svojevrstnost in drugačnost, radi roku, ki je rdeča nit njihovih skladb, primešajo še druge žanre, in tako ustvarjajo slog, ki jim najbolj ustreza.
Včasih so na nastopih preigravali tudi uspešnice drugih rokovskih skupin, zdaj pa le še tu in tam napravijo izjemo in zaigrajo kako tovrstno skladbo. »Pa še v takih primerih gre ponavadi za našo priredbo določene pesmi, tako da je vanjo vloženega tudi precej našega truda in znanja,« pojasnijo fantje iz Imseta svoj pogled na glasbo, ki jo izvajajo.
Besedila za svoje pesmi - navdih zanje najdejo v drobnih stvareh, ki jih prinaša življenje, ali pa se pojavijo kar tako, nepričakovano, od nekod -večinoma kujeta Jaka Peterka in Dejan Macura, glasba pa je delo kar vse peterice. »Zgodi se, da kdo od članov poda osnutek za pesem, potem pa na njem gradimo naprej,« osvetlijo 'imse-tovci' svoj ustvarjalni proces.
Nastopov - od takih po raznih klubih, festivalih in prireditvah, med njimi tudi na Domžalski noči, do gostovanj v tujini; lani decembra so tako, denimo, teden dni gostovali na Poljskem v okviru prireditve The Great Orchestra of Christmas Charity 2014 - imajo vedno več in več. Sprva, priznavajo, so med občinstvom stali večinoma njihovi prijatelji in najzve-stejši spremljevalci ter, seveda, domači, zdaj pa je število poslušalcev povsod, kjer se pojavijo, že precej
naraslo, občinstvo pa je postalo na moč raznoliko. »Ni lepšega, kot če pod odrom spremljaš popolne neznance, ki uživajo v tem, kar jim dajemo. To je res nenadomestljiv občutek.«
V pričakovanju glasbenega prvenca
Domžalski rokerji, ki jih pri ustvarjanju ves čas vodi zavest, da se lahko daleč pride le z resnim delom, se zavedajo, da bodo širše prepoznavni postali le, če bodo nase opozorili s kakim glasbenim produktom. Prav zato pridno pripravljajo skladbe za svoj prvi album, vzporedno pa že sestavljajo tudi načrt za ustrezno predstavitev celotnega projekta. Pri delu jih podpirajo tudi že uveljavljeni glasbeni prijatelji; včasih jih člani Imseta povprašajo tudi za kak nasvet (»Tako je iz neke naše glasbene zamisli nastalo sodelovanje z raperjem Zlatkom, s katerim smo posneli različico naše pesmi Daleč stran,« pojasnijo), sicer pa pri ustvarjanju najraje poslušajo lastne občutke in sledijo svojim željam.
Za pesem Daleč stran so pred kratkim izdali tudi videospot, za kar so, iskreno povedo, še posebej hvaležni Žigi Gašperinu, ki jim je spot tudi posnel.
Menda bodo svojim poslušalcem -ti jih bodo v prihodnjih tednih lahko poslušali marsikje, med drugim bodo nastopili na festivalu Šourock '15, na Škisovi tržnici, ta hip pa se z Občino Domžale dogovarjajo tudi za pripravo velikega brezplačnega koncerta ob zaključku šolskega leta v Češmi-novem parku - v kratkem postregli z
Imset, skupino domžalskih rokerjev, sestavljajo (od leve proti desni): Dejan Macura (klaviature), Jaka Ažman (bas kitara), Blaž Horvat (bobni), Jaka Peterka (kitara, vokal) in Tilen Vake (kitara).
velikim presenečenjem. Pripravljajo ga že nekaj časa, zato se ga iskreno veselijo. Kaj več bodo razkrili kmalu. »Dobre stvari je treba dozirati počasi,« se skrivnostno muzajo.
V prihodnost v ustvarjalnem zanosu
Fantje se zavedajo, da je vsak od nas zamenljiv, in da to velja tudi za njihovo skupino, kljub temu pa upajo, da bodo tudi v prihodnje, ne glede na to, kaj bo prineslo življenje, še igrali in ustvarjali skupaj. Če bo treba, se bodo komu pač malo prilagodili, da bodo le stvari tekle, kot so si začrtali.
Ker so se na kupu našli sami glasbeni entuziasti, ni čudno, da jih glasba združuje tudi v prostem času. »Skupaj obiskujemo koncerte in družabne prireditve, ali pa samo vzamemo s sabo kitare in se umaknemo h komu na vikend, poleti pa odidemo na morje. Večerno brenkanje na plaži prinese poseben čar,« slikovito opisujejo svoja druženja v prostih trenutkih.
In kje se vidijo čez pet, deset let? »Kot vsi pridni fantje bomo najprej dokončali študij, ves čas nas bo ob tem spremljala glasba. Prvi album bo hit, prav tako naslednji, izdali bomo angleško verzijo za v svet, imeli bomo veliko nastopov, do zadnjega kotička bomo napolnili stadion Stožice,« med smehom nanizajo vse svoje želje (tisti, ki poznajo njihovo zagnanost, pravijo, da te sploh niso neuresničljive, nasprotno!), nato pa stvarno dodajo: »Predvsem bi radi še naprej uživali z našimi poslušalci in, seveda, ustvarjali tisto, kar nas najbolj veseli: odlično glasbo!« □
društva
na kratko
CENTER POŽARNE VARNOSTI
Poročilo za marec 2015
Poklicni gasilci CPV smo v marcu sodelovali na osemintridesetih dogodkih. Pogasili smo devetnajst požarov, pomagali ob osmih prometnih nesrečah in nudili pomoč enajstkrat. 2. 3. so nas obvestili o požaru stanovanjske hiše v Domžalah. Ob našem prihodu, smo dobili informacijo, da naj bi se v goreči hiši nahajala mladoletna oseba in pes. Izvedli smo dva notranja napada. Prva dva gasilca sta začela s preiskovanjem prostorov in iskanjem pogrešanih, druga napadalna dvojka pa z gašenjem požara. V hiši smo našli psa in ga predali lastniku. Otroka v hiši ni bilo, saj se je izkazalo, da je bil še vedno v šoli. Požar smo hitro pogasili, poškodovane stvari pa iznesli iz kletnega stanovanja, v katerem je gorelo. Pri gašenju kletnega stanovanja so nam pomagali prostovoljni gasilci PGD Domžale-mesto. 10. 3. smo prek 112 dobili obvestilo, da v Biščah pri Ihanu gori garaža, povezana s stanovanjsko hišo. Izvozili smo z dvema voziloma in za pomoč aktivirali gasilce PGD Ihan, PGD Domžale-mesto, PGD Pšata-Dragomelj in PGD Jarše-Rodica. Ob prihodu je bil požar že polno razvit. Začeli smo z obrambo stanovanjske hiše, ki so jo plameni že močno ogrožali. Druga skupina gasilcev se je opremila z izolirnimi dihalnimi aparati ter prek garažnih vrat vstopila v prostor in začela gasiti. Gašenje smo vršili s tremi napadi prek dveh gasilskih vozil. Ker hidrantno omrežje ni delovalo, smo z ostalimi vozili zagotavljali dovolj vode. S skupnimi močmi nam je uspelo požar omejiti in dokončno pogasiti. S termovizijsko kamero smo pregledali požarišče požara in stanovanjski del hiše. Nastala je gmotna škoda v garaži in na njenem ostrešju. 12. 3. smo dobili obvestilo o požaru gospodarskega poslopja v Ihanu. Ob izvozu smo aktivirali še prostovoljne gasilce PGD Ihan in PGD Domžale--mesto. Med vožnjo na mesto požara smo opazili steber dima in se na podlagi tega odločili za proženje celotnega sektorja. Ob prihodu na kraj požara se je to izkazalo za pravilno, saj je bil ves objekt v plamenih. V neposredni bližini gorečega objekta sta starejša nenaseljena stanovanjska hiša in objekt podjetja Farme Ihan. Ogenj je že začel preskakovati na oba objekta, zato smo začeli z njihovo zaščito, kar nam je v celoti uspelo. Ob prihodu drugih gasilskih enot smo začeli z gašenjem gorečega objekta, a je bil že ob našem prihodu popolnoma uničen. V poslopju in okoli njega so bile naložene bale slame, ki so še dodatno pospeševale gorenje in onemogočale gašenje v notranjosti objekta. Bale smo s kmetijsko mehanizacijo odstranjevali in jih dokončno pogasili na bližnjem travniku. Zaradi oddaljenosti hi-drantnega omrežja sta bili za prevoz vode aktivirani še prostovoljni gasilski društvi Vir in Studenec. Po poga-sitvi požara smo pogorišče zapustili, na požarni straži pa so ostala tri društva, ki so lastniku objekta pomagali odstraniti predmete, ki so ostali celi in dokončno pogasili bale slame.
A. V.
slamnik@kd-domzale.si
Še aktivnejši v letu, ko praznujemo 70-letnico osvoboditve
Deveta seja skupščine Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja občine Domžale
združenje borcev za vrednote nob domžale Zadnji dan marca 2015 je v Domžalah potekala deveta seja skupščine Združenja borcev za vrednote NOB Domžale, ki združuje več kot 700 članov in članic. Sejo je sklicala Marija Majhenič, predsednica, vodil pa delovni predsednik Peter Maks Šku-fca. Prisotni so pregledali v letu 2014 opravljeno delo, sprejeli vse potrebne dokumente ter program za letošnje leto, v katerem bo posebna pozornost namenjena 70-letnici osvoboditve našega naroda izpod nacifašizma.
Predsednica Združenja ZB za vrednote NOB občine Domžale Marija Majhenič je podala daljše poročilo o dejavnosti združenja in krajevnih organizacij v letu 2014, pozabila pa ni niti na dejavnosti republiškega odbora. Na kratko se je dotaknila vpliva nadaljevanja krize in poglabljanja recesije, zmanjševanja sofinanciranja dejavnosti borčevske organizacije s strani države in poudarila, da se je dejavnost kljub temu okrepila na vseh področjih, posebej pri ohranjanju vrednot NOB in opozarjanju na sodelovanje slovenske NOV na strani zmagovalcev druge svetovne vojne; borčevska organizacija je vselej reagirala na agresivne napade, povezane s pomenom NOB, in na drugi strani poveličevanjem kolaboracije; povečevalo se je število in obisk spominskih slovesnosti ter prireditev, pohodov, pa tudi vstopanje novih članov v borčevsko organizacijo, ki stalno skrbi za članstvo - tako na področju socialnega kot zdravstvenega varstva. Ob tem pa ne pozablja na skrb za spominska obeležja, spomenike in okolico; informiranje javnosti o delu organizacije v medijih in na sodelovanje z drugimi veteranskimi organizacijami. Prisotne je seznanila tudi z delom upravnega odbora združenja ter s poročilom od-
Utrinek z vedno dobro obiskane prireditve ob dnevu boja proti okupatorju v Žejah.
delka za družbene dejavnosti Občine Domžale o skrbi za spominska obeležja in spomenike v letu 2014.
Zahvalila se je vsem, ki so sodelovali pri delu združenja in predstavila glavne točke programa dela 2015, ki je bil skupaj z Napovednikom prireditev 2015 soglasno sprejet. Organizacija bo nadaljevala s skrbjo za ohranitev kadrovske strukture ZB, organizirala tradicionalne spominske prireditve, še posebej pa obeležila 70-letnico zmage nad nacifašizmom. Ob skrbi za uresničevanje pravic žrtev vojnega nasilja ter za socialno in zdravstveno ogrožene člane bo skrbela za zgodovinopisje in izobraževanje, za povečanje števila naročnikov Svobodne misli; za dostojno slovo od umrlih članov, pridobivanje finančnih donacij, sodelovanje z veteranskimi organizacijami in srečanja še živečih borcev ZB NOB Domžale.
Predsednica je posebej predstavila spominske slovesnosti in prireditve v občini Domžale v letu 2015.
Ob koncu so prisotni v razpravi podprli Glavni odbor Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije pri njihovih prizadevanjih, da država Slovenija ob 70-letnici zmage nad nacifašizmom organizira državno proslavo, sprejeli informacijo o obisku koncentracijskega taborišča Auschwitz, razpravljali o problematiki povrnitve materialne škode, ki so jo okupatorji na Slovenskem povzročili v drugi svetovni vojni, govorili o izbrisanih in konkretnih dogovorih, sprejetih na občnih zborih krajevnih organizacij, ki so sestavni del skupnega zapisnika.
Prisotni so sklenili, da se bodo v jubilejnem letu še v večjem številu udeleževali spominskih slovesnosti. Prva priložnost bo že 27. aprila v Žejah, ko bo tam osrednja občinska prireditev ob dnevu upora proti okupatorju, namenjena tudi obeležitvi 70-letnice osvoboditve.
Vera Vojska
Kultura je potreba, nuja in sreča
15. jubilejni poletni kulturni festival Studenec 2015
kulturno društvo miran jarc škocjan »Petnajst let uspešnega delovanja v okviru festivala se je vredno z zadovoljstvom spominjati. V tem času je bilo izvedenih veliko koncertov, razstav, literarnih večerov ter petnajst gledali-
Studenec 2014 so s koncertom v krtin-ski cerkvi odprli pevci Gorenjskega okteta, sledila je predstava Boris, Milena, Radko v izvedbi Drame SNG Ljubljana, nato so svoj 130-letnico uspešno opravili domžalski godbeniki, zaploskali
ških premier in najmanj 160 ponovitev. Tako bogatega kulturnega izkupička se v resnici smemo veseliti in je tudi prav, da se ob jubileju vsaj spomnimo na tako široko paleto kulturne dejavnosti, ki smo jo leto za letom postavljali na ogled ljubiteljem poletnega gledališča,« je zapisal v svojem poročilu o delu v letu
2014	predsednik Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan Lojze Stražar in na rednem občnem zboru sredi marca
2015	predstavil kompletno leto 2014, številni prisotni pa so z aplavzom pozdravili tudi investicijski in vsebinski program za leto 2015.
Leto 2014 se je začelo s spominsko mašo za več kot 30 umrlih članov in članic, ki so kadarkoli v zgodovini društva sodelovali pri kulturnem dogajanju. Štirinajsti Kulturni poletni festival
smo Prifarskim muzikantom in pozneje ansamblu Coda Expres ter se družili s svetovno znanima športnikoma Petrom Prevcem in Žanom Kranjcem, pred domačo gledališko predstavo V dolini tihi pa je bil v poletnem gledališču še muzikal Bila sva mlada oba.
Domača gledališka predstava je presegla vsa pričakovanja, saj so navdušeni obiskovalci poletno gledališča napolnili kar pri 17 ponovitvah. Leto se je zaključilo z miklavževanjem, kar 25. po vrsti, zimsko vasjo v Češminovem parku in obiskom dedka Mraza. Kratka ocena: to je bilo eno najuspešnejših in najodmevnejših kulturnih let, ki ne bo šlo kar tako v pozabo! Od večjih investicij v letu 2014 omenimo: lesene garderobe s sanitarijami v ozadju gledališča, kjer je bilo potrebno urediti
tudi kanalizacijo, elektrifikacijo in vodovod. Kupljenih je bilo več naglavnih mikrofonov, kar je bila nujna in dobra investicija, večji reflektorski top ter še vrsta nujno potrebne opreme, uredili pa so tudi Grdavovo kapelico.
V letu 2015 načrtujejo začetek celovitega urejanja odra, ureditev prostora za stojnice, planirajo makadamsko požarno pot, obnovo Grdavovega kozolca kot dela kulturne dediščine, načrtujejo pa tudi vrsto drugih obnovitvenih del (premična streha, stoli), s čimer bodo zagotovili primerne pogoje - tako za igralce kot obiskovalce.
15. jubilejni festival se bo začel s koncertom Slovenskega komornega zbora iz Ljubljane v krtinski cerkvi; v poletnem gledališču pa s shodom skavtov, gostovanjem ljubljanske opere in baleta z opero Traviata, načrtujejo gledališko predstavo, morda še kak koncert, začele pa so se že vaje za domačo gledališko predstavo Kralj gora ali ljudomrznik, romantično komično predstavo. Igralci in režiser ob njej na vajah že uživajo ...
Na občnem zboru so sprejeli vse potrebne dokumente, pohvalili mlade, ki so pomemben del društva, predsednik Lojze Stražar pa je ob iskreni zahvali prav vsem, ki kakorkoli živijo in delajo z društvom, ob koncu dejal: »Kultura je nuja, je potreba in je tudi sreča za nas vse, ustvarjalce, izvajalce, obiskovalce, tudi za tiste, ki jo nesebično finančno podpirajo, skratka za vse, tudi okolico in vso družbo, ki nas obdaja, zato naj nam ne bo žal časa, ki ga podarjamo našim zvestim obiskovalcem in drug drugemu...«
Vera Vojska
Aktivni že od leta 1980
Občni zbor Društva rejnic in rejnikov Domžale
društvo REJNic IN REJNIKov domžale Letošnji 17. občni zbor Društva rejnic in rejnikov smo začeli veselo, po zaslugi harmonikarskega nastopa male Lucije, ki nas je pozneje skupaj s svojo rejnico Ladi Klemen razvedrila še v skeču Pogovor dveh žena, ki ga je ta izvedla s svojo sestro dvojčico Dani Zaberložnik, tudi rejnico. Slednji se je pridružila s pevskim vložkom še deklica Nina iz družine Zaberložnik. Vse skupaj so nas s hu-mornimi prigodami vsakdanjika dodobra nasmejale.
V	društvu, ki aktivno deluje že vse od leta 1980 ter združuje 116 aktivnih in bivših rejniških družin z območja občin Domžale, Lukovica, Moravče, Trzin in Mengeš se nas je zbralo v četrtek, 26. marca 2015, ob 10. uri v gostišču Soklič v Zalogu pri Sv. Trojici, skoraj petdeset predstavnic rejniških družin. Med nami so bili tudi župan Občine Lukovica Matej Kotnik, pa-tronažni sestri Irma Markovšek in Kristina Pirc, in socialne delavke iz Centra za socialno delo Domžale, s katerimi ves čas dobro sodelujemo. Župan Matej Kotnik nam je v svojem pozdravu izrazil podporo in razumevanje v našem poslanstvu skrbi za otroke in mlade, ki so nam zaupani v rejništvo.
V	poročilu predsednice društva Mateje Pestotnik smo slišali, kaj vse smo zmogli s skromnimi finančnimi sredstvi izpeljati v preteklem dveletnem obdobju. Blagajničarka Ivanka Klopčič jo je dopolnila, da vsa sredstva, ki jih pridobimo s prijavami na razpisih občin, premišljeno uporabimo za najosnovnejša materialna sredstva, ki jih potrebujemo za izpeljavo posameznih akcij. Prihodkov je iz leta v leto manj, tako da si pomagamo v veliki meri s finančnimi prispevki članov in članic. Vsi delujemo prostovoljsko iz želje, da bi oplemenitili skrb za otroke v rejništvu, da bi jim znali bolje pomagati in jim stali ob strani v težavah, ko včasih z vpa-dljivim vedenjem opozarjajo na svojo stisko in ko nas v takšnih trenutkih najbolj potrebujejo. Naj naštejem bistvene aktivnosti društva: redna mesečna srečanja rejnic v skupinah v Centru za socialno delo Domžale, strokovni ekskurziji rejniških staršev v letu 2013 v domžalski počitniški dom na Krku in leta 2014 na Brione, srečanje mladih, srečanje družin v obliki planinskega pohoda in piknika na Prvinah, knjižnica za rejniške družine, Miklavževanje s pomočjo Rotary cluba Domžale, obisk in skromna obdaritev rejnic, starih nad 75 let, ki iz naslova rejništva nimajo nobenih prihodkov, in delo poverje-nic, ki nam z obveščanjem po svojih okrajih prihranijo poštne stroške. Letovanje in usposabljanje rejniških družin v Pineti Novigrad smo izpeljali v letu 2013, lansko leto pa nam to iz finančnih razlogov ni uspelo. Večino naštetega izvajamo vrsto let z drobnimi spremembami, ki se nam prek izkušenj pokažejo kot koristne. V prihodnje ostaja vsebinsko programski sklop našega dela podoben.
DRAGICA PERVINŠEK PODPREDSEDNICA DRUŠTVA
Diabetikom nudimo brezplačen pregled stopal v letu 2015!
Prijazno vabljeni.
ZDRAVSTVENA NEGA STOPAL
Pančur d.o.o. (v stavbi zdravstvenega doma Domžale)
Optika Škofic že od 1975
Ljubljanska 87, Domžale T: 01 721 40 06
delovni čas: pon.-pet.: 8-12 in 16-18 sobota: 9-12
slamnik@kd-domzale.si
društva
na kratko
60 let plemenitega poslanstva in pomoči
S ponosom zremo na prehojeno pot, katere pomemben del smo tudi mi.
Skupinska fotografija upravnega odbora in poveljstva Gasilske zveze Domžale v letu 2015.
gasilska zveza domžale Besede sem si izposodila iz nagovora predsednika Gasilske zveze Domžale Staneta Kovača, ki jih je izrekel udeležencem jubilejne 60. skupščine, na kateri so se delegati konec marca zbrali v Domu krajanov v Žejah. Skupščina je potekala v slavnostnem vzdušju, tako zaradi zelo uspešnega leta 2014 kot zaradi Zlatega znaka CZ, ki ga je na predlog župana Tonija Dragarja Gasilska zveza Domžale prejela za uspešno dolgoletno delo.
Predsednik GZS Stane Kovač je po pozdravu predstavil uresničeni program, v njem nabavo vozil in opreme, ki je tudi po zaslugi Občine Domžale potekal po sprejetem planu, vzpostavitvi novega sistema pozivanja Florjan in spletne strani zveze. Uspešne so bile vse tekmovalne desetine, predsednik je posebej pohvalil veterane, izpostavil pomen dela mladih gasilcev in njihove uspehe, se zahvalil vsem, ki so pomagali pri organizaciji in izvedbi dobrodelnega koncerta, pozabil pa ni niti na tradicionalni izlet, številne dejavnosti, izvedene v okviru oktobra - meseca požarne varnosti, ki je lani potekal pod geslom Ko zagori, pomoč potrebujemo vsi, na povezovanje društev s šolami in drugimi društvi, gasilske vaje, osrednjo občinsko zaščitno-reševalno vajo, izobraževanje vseh generacij ter uspešno sodelovanje z občinskim štabom CZ Domžale ter občinama Domžale in Trzin, z veseljem pa je poročal tudi o sodelovanju s pobratenimi gasilci iz Koprivnice.
O delu poveljstva, ki redno obravnava in analizira pretekle intervencije, načrtuje izobraževanja, tekmovanja, usklajuje nabavo gasilsko reševalne oprem in tehničnih sredstev za potrebe delovanja gasilske službe ter obravna-
va aktualno problematiko, je govoril poveljnik Matjaž Merkužič. Gasilci so v letu 2014 posredovali ob žledu, neurjih in poplavah, petkrat ob drugih nesrečah, nesreče v prometu so zahtevale 93 intervencij, požari in eksplozije 72, onesnaževanje, ter nesreče z nevarnimi snovmi 13 ter tehnične in druge nesreče 80 intervencij. Natančen pregled pokaže, da je bilo v letu 2014 več kot 270 različnih intervencij. Znotraj GZ Domžale se je v različnih oblikah usposabljalo blizu 300 gasilcev, organizirani so šest sektorskih oz. medsektorskih vaj, na tekmovanjih pa je v vseh kategorijah sodelovalo 70 tekmovalnih enot (700 gasilcev).
Posebej aktivni so bila društva z vseh področjih in gasilska zveza v oktobru - mesecu požarne varnosti, ko so bile aktivnosti usmerjene v ozaveščanje občanov s problematiko
varstva pred požarom, preprečevanjem nastanka požarov in ravnanjem ob požarih. Organizirana je bila vrsta dnevov odprtih vrat, društvene praktične vaje z namenom preizkusa opremljenosti in usposobljenosti gasilskih enot, zelo dobrodošli pa so bili tudi obiski v vzgojno izobraževalnih ustanovah
Pa še na tri ključne podatke ne smemo pozabiti: v lanskem letu je v različnih oblikah izobraževanja sodelovalo 258 članov, v društvih je v poseben program Vulkan zabeleženih prek 24.000 prostovoljnih delovnih ur dela, v zvezo pa je vključenih preko 3100 članov.
Vozila in gasilsko reševalne opreme tehnika so skrbno hranjena in dobro vzdrževana, kar seveda pomaga vsem, še posebej pa določenim enotam GZ Domžale - posebej tako imenovanim portalnim gasilcem v primeru izrednih
dogodkov. Poveljnik je pohvalil sodelovanje s pobratenimi PGD / DVD in VZG Koprivnica, posebej pa se je ob koncu zahvalil vsem prostovoljnim društvom in CPV Domžale ter zaželel tudi v prihodnje uspešno delo, kar velja tudi za sodelovanje znotraj Civilne zaščite Domžale.
Zelo skrbno so bila pripravljena tudi poročila o delu komisij, ki spremljajo posamezno področje gasilskega dela, prisluhnili pa smo tudi poročilom vseh ostalih organov. Vsa poročila so bila ob ugotovitvi, da je delo resnično uspešno potekalo, o čemer so se strinjali tudi gostje v svojih pozdravnih govorih, soglasno sprejeta, v prijetnem druženju pa so že stekli pogovori o jubilejnem letu, katerega osrednja slovesnost ob 60-le-tnici bo konec maja 2015.
Vera Vojska Foto: Vido Repanšek
Zbor članov Kulturnega društva Jože Gostič Homec
Dogodki v letu 2014 in načrti za 2015
kd jože gostič homec V soboto, 28. marca 2015, je v stari šoli na Homcu, v prostorih društva, potekal redni letni zbor članov Kulturnega društva Jože Gostič Homec, na katerem so se zbrali člani in simpatizerji društva. Po uvodnem pozdravu in izvolitvi delovnega predsedstva je predsednik društva Borut Jenko podal izčrpno poročilo za preteklo obdobje.
23. marca so otroci pod vodstvom Anje Repanšek v homškem gasilskem domu ob materinskem dnevu pripravili kulturni večer, na katerem so predstavili svoje talente. Na prireditvi je kot vedno sodeloval tudi otroški pevski zbor Mali cvet župnije Homec. Na tradicionalnem velikonočnem izletu so si člani društva ogledali Kostanjeviško jamo ter muzej na prostem in samostan v Pleter-
Začetek leta 2014 so zaznamovali 15. Gostičevi dnevi, ki so potekali od 9. do 14. marca. V okviru omenjenih Gostičevih dni je poleg tradicionalnih dogodkov, spominske maše na Homcu, koncerta opernih solistov v Domžalah ter opernih predstav v zagrebški in ljubljanski operni hiši, društvo pripravilo tudi dve razstavi in sicer razstavo Gosti-čevi dnevi v Slovenskem domu v Zagrebu in razstavo o Jožetu Gostiču v Operi SNG Ljubljana, ki je bila postavljena od sredine marca pa do konca meseca junija. Ob tej priložnosti se je predsednik zahvalil Saši Rogina za prizadevnost in vloženi trud pri organizaciji Gostičevih dni ter Občini Domžale in županu To-niju Dragarju za finančno podporo, ki omogoča izvedbo tega mednarodnega glasbenega festivala.
jah. Po tradiciji sta jih spremljala dež in kislo vre
Maja so člani društva na izrednem zboru članov sprejeli nekatere dopolnitve in spremembe statuta društva. 24. junija je na praznovanju dneva državnosti, ki ga na Homcu tradicionalno organizirajo vsa društva in organizacije iz kraja in okolice, v slavnostnem govoru prisotne nagovoril predsednik kulturnega društva Borut Jenko, v kulturnem programu pa je sodeloval ŽPZ Moj spev pod vodstvom Petra Pogačarja. Alpinistično predavanje Marka Prezlja Gore, klobasa, šnops je 14. novembra v hom-ški gasilski dom privabilo lepo število ljubiteljev alpinizma. V začetku decembra je društvo skupaj z župnijo Homec, KS Homec-Nožice in KS Preserje za otroke iz Nožic, Homca in Preserij orga-
niziralo Miklavžev večer, ki ga že več let prizadevno pripravljata Andreja Šuštar in Mirjam Šuštar Peterka.
Poleg omenjenih prireditev so v preteklem letu člani dramske skupine kar osemkrat ponovili gledališko igro, uspešnico iz leta 2013, Niti tat ne more pošteno krasti. Z igro so gostovali v Šmarci, Dolskem, Križu pri Komendi, Mekinjah, Moravčah, v Prirodoslov-nem muzeju Ljubljana in nazadnje v OŠ Preserje pri Radomljah, kjer so celotni izkupiček od prodanih kart namenili v dobrodelne namene in sicer žrtvam poplav v Občini Ig. Vseh 13 uprizoritev komedije si je skupaj ogledalo kar 1200 obiskovalcev.
Sledilo je finančno poročilo in poročilo nadzornega odbora. Pri predstavitvi plana za leto 2015 je predsednik društva, poleg številnih tradicionalnih prireditev, napovedal še nekaj zanimivih in ambicioznih projektov, med katerimi bosta največ časa in vloženega dela zahtevala razstava in zbornik Homec med prvo svetovno vojno ter premiera nove gledališke igre, komedije Kadar mačke ni doma.
Ob koncu so člane društva pozdravili tudi predstavniki nekaterih lokalnih društev in organizacij (Župnijska
Karitas Homec, Skavtski steg Homec, Čebelarska družina Homec in Športno društvo Homec) ter pohvalili obširen program društva in zaželeli obilo uspehov pri nadaljnjem delu. Zaradi zadržanosti je s pismom nekaj spodbudnih besed prisotnim namenil tudi domači župnik Lojze Hostnik.
Ob zaključku se je predsednik društva za uspešno izvedene prireditve zahvalil vsem aktivnim članom društva in vsem, ki pomagajo ustvarjati ter ohranjati bogato kulturno življenje na Homcu in v okolici. Za pomoč in sodelovanje se je zahvalil domačim društvom in organizacijam ter vsem donatorjem, ki nesebično podpirajo delo društva, posebej Občini Domžale in njenemu županu Toniju Dragarju za finančno podporo pri realizaciji programa društva ter uradni del končal z besedami: »V Kulturnem društvu Jože Gostič Homec se zavedamo, da prireditev ni brez sodelujočih ustvarjalcev in zadovoljnih obiskovalcev. Zato se vsem, ki kakorkoli spremljate naša prizadevanja, iskreno zahvaljujemo za zvestobo in obljubljamo, da se bomo tudi v prihodnje trudili ustvarjati zanimive kamenčke v bogatem mozaiku družabnega življenja naših krajev.«
KD JGH
Fino sejani komposti, zemlje in zemljske mešanice za vrtove, zelenice, grmovnice, tople grede, lončnice in druge namene
NAHAJAMO SE OB DISKONTU "TUŠ" V JARŠAH PRI DOMŽALAH.
KO BORCEV ZA VREDNOTE NOB DOB, KRTINA
Obnovljeno spominsko obeležje talcem v Brezjah
Ena izmed pomembnejših nalog krajevnih organizacij borcev za vrednote NOB v občini Domžale je tudi skrb za spominska obeležja in spomenike, postavljene v počastitev dogodkov in posameznikov iz druge svetovne vojne. Pri tem imamo veliko pomoč posebej s strani Oddelka za družbene dejavnosti Občine Domžale, ki skupaj z Zavodom za varstvo kulturne in naravne dediščine Kranj skrbi za to področje.
Tudi Krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Dob, Krtina posebno skrb namenja temu področju. Tako je bil v letu 2013 celovito obnovljen spomenik na Hrastovcu, pred koncem leta 2014 pa je novo podobo, predvsem pa njegova okolica, dobilo tudi spominsko obeležje v Brezjah pri Krtini, postavljeno v spomin na pet talcev, ki so jih Nemci ustrelili 22. avgusta 1941. Sicer pa je bila v okviru krajevne organizacije imenovana posebna komisija v sestavi Franc Gotar, Jože Lončar in Janez Rom, ki je že pregledala vse spominska obeležja v obeh
krajevnih skupnostih ter pripravila predlog za njihovo obnovo in vzdrževanje. Na večini spomenikov oz. spominskih obeležij bo potrebno obnoviti črke in urediti okolico.
Sicer pa se je krajevna organizacija pod novim vodstvom že sestala ter sprejela nekatere sklepe, ki bodo pomagali uresničevati letošnji program, ki bo tudi v znamenju 70-le-tnice zmage nad nacifašizmom. Člani so se udeležili čistilne akcije v KS Dob, delegati so sodelovali na skupščini Združenja zveze borcev za vrednote NOB Domžale, obiskujejo pa tudi spominske prireditve. Posebej se bodo udeležili osrednje občinske prireditve ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, v Žejah in slovesnosti ob 70-letnici zmage nad nacifašizmom.
Vera Vojska
KO DRUŠTVA IZGNANCEV DOMŽALE
V pričakovanju praznika
Dan izgnancev, ki ga pri nas praznujemo 7. junija, naj bi bil še posebej slovesen. V gradu Brestanica, ki je najbolj znan iz druge svetovne vojne kot zbirališče izgnancev, od koder so jih okupatorji vodili v izgnanstvo, bo namreč v začetku junija odprta prenovljena zbirka s to tematiko. Krajevna organizacija izgnancev Domžale bo ob tej priložnosti organizirala obisk muzeja, kamor se bomo odpeljali z brezplačnim avtobusom. Sicer pa nas v začetku junija čaka tudi udeležba na kongresu evropskih izgnancev v Ljubljani, kamor bomo prav tako organizirali brezplačni prevoz. Ker je še nekaj prostih sedežev za obisk spominske slovesnosti v koncentracijskem taborišču Mauthausen, vas vabimo, da, pokličete Društvo izgnancev Domžale.
Še vedno so uradne ure ob ponedeljkih od 9. do 10. ure v Domžalah - v prostorih krajevnih skupnosti Domžale ob Domžalskem domu oz. nasproti Pekarne Kancilija, kjer lahko plačate članarino, naročnino na Vestnik, naročniki pa prevzamete tudi knjižico o vojni škodi.
Vera Vojska
društva
na kratko
TD JARŠE-RODICA
Razstava ročnih del
Članice Turističnega društva Jarše-Rodica so tudi letos ob materinskem dnevu v Kulturnem domu Groblje pripravile zanimivo razstavo ročnih del. Na razstavi je bilo moč videti izdelke pletenja, vezenja in klekljanja, iz papirja in še iz marsičesa. Skratka, ročna dela, ki so jih izdelale pridne in spretne roke žena. Skupina - Krožek ročnih del v Turističnem društvu Jarše-Rodica deluje že vse od leta 2004 pod mentorstvom Metke Klemenc, v njej pa sodeluje devet članic, ki s svojimi spretnimi rokami naredijo marsikaj in to vsako leto tudi postavijo na ogled v Kulturnem domu Groblje. Zaupale so, da se učijo ena od druge in tako prenašajo znanje naprej. Seveda pa na ta način tudi koristno izrabljajo svoj prosti čas, obenem pa skrbijo, da kulturna dediščina ne gre iz pozabe.
Da je bilo odprtje razstave ročnih del članic Turističnega društva tudi kulturno obarvano, so poskrbele vzgojiteljice Vrtca Mengeš, ki so pod vodstvom Andreje Jeretine zapele nekaj pesmi in tako polepšale uvod v razstavo ročnih del.
TD JARŠE-RODICA
Butara velikanka
Za prijeten uvod v velikonočne praznike so poskrbeli člani Turističnega društva Jarše-Rodica, ki so pred prodajnim centrom Breza v Domžalah postavili kar sedem metrov visoko butaro, ki so jo seveda izdelali sami. Delni sončev mrk je ravno minil, ko so člani Turističnega društva Jarše--Rodica, napravljeni v stare noše, v sprevodu pred center Breza prinesli butaro velikanko, ki so jo nato postavili v že naprej skopano luknjo. Da pa je stala pokončno, so poskrbeli tako, da so jo dodobra 'zakajlali', pri tem pa je budno oko njihovega člana skrbelo, da je stala v 'plajbo', se pravi naravnost. Je pa bilo postavljanje butare prava atrakcija, tako s strani obiskovalcev Breze, kot mimo vozečih voznikov, ki so trobili. Postavljanje butare si je ogledal tudi Lojze Stražar, predsednik Kulturnega društva Miran Jarc iz Škocjana, ki je dejal, da kaj takšnega še ni videl, ter pohvalil organizatorja upravnika PC Breza, podjetje Mazur d. o. o. in člane Turističnega društva Jarše-Rodica.
Člani društva so nam povedali, da so za butaro porabili kar štiri velike vreče bršljana in nešteto leskovih palic. Za izdelavo butare velikanke so porabili dva dni, še prej pa so štiri dni nabirali bršljan. Seveda je v to vštet tudi bršljan, ki so ga uporabili za butaro velikanko, ki so jo postavili pred župniščem na Rodici. V spremstvu sta bili tudi dve dami, napravljeni v stare noše, kot so jih včasih nosile naše babice. Obe sta imeli v rokah košari, v kateri je bilo polno butaric, ki so jih izdelali v društvu. Z izdelovanjem butar in obujanjem še marsikaterih starih običajev člani Turističnega društva pridno skrbijo, da stari običaji še vedno živijo.
slamnik@kd-domzale.si
Medobčinsko društvo invalidov Domžale praznuje 40-letnico
Tudi v jubilejnem letu največ skrbi socialnim programom in položaju invalidov
medobčinsko društvo invalidov domžale Kriza, ki smo ji priča zadnjih nekaj let, slabo vpliva na vse kategorije prebivalstva, še posebej pa jo občutijo invalidi vseh generacij. Ti se v občinah Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin že štiri desetletja združujejo v Medobčinsko društvo invalidov Domžale, ki ga zadnjih nekaj let vodi predsednica Vida Perne.
ter šah), organizirajo rekreacijo ter se množično udeležujejo preventivnih programov v lastnih prostorih. Posebej je bil omenjen dan invalidov z več sto udeleženci.
Osem najpomembnejših nalog bo društvo, v skladu s sprejetim programom, uresničevalo tudi v jubilejnem letu, ko pričakujejo, da bo za socialne in zdravstvene programe potrebno še
Novo vodstvo Ribiške družine Bistrica Domžale
Zbor članov Ribiške družine Bistrica Domžale je na svoji seji 15. marca 2015 izvolil nov upravni odbor in člane v ostalih organih društva.
ribiška družina bistrica domžale Po več kot 28 uspešnih letih vodenja ribiške družine, za katero je neutrudno skrbel dolgoletni predsednik Rajko Bajec iz Vira pri Domžalah, je bil za novega predsednika v ribiški družini izvoljen Martin Movern iz Kamnika. Delo tajnika, ki ga je v družini vestno in prizadevno opravljal Edo
Z izvoljenim upravnim odborom vstopa Ribiška družina Bistrica Domžale v novo petletno mandatno obdobje 2015-2020, kjer si bo še naprej prizadevala izvajati svoje temeljno poslanstvo. Sem sodi predvsem izvajanje ribiškega upravljanja v Bistriškem ribiškem okolišu, skrb za sonaravno gojitev rib, druge aktivnosti za repopulaci-
Vsebinsko bogat program, ki iz leta v leto beleži večje število vključenih, je bil tudi na letošnjem občnem zboru deležen številnih pohval, saj se tako vodstvo kot poverjeniki, ki jim je bila večkrat izrečena pohvala in zahvala, trudijo, da bi čim večkrat obiskali člane društva in jim v okviru možnosti pomagali. Tako je bilo tudi leto 2014, o katerem sta v svojih poročilih govorili Vida Perne, predsednica društva, in Helena Weit, predsednica komisije za socialne in zdravstvene programe, ter posebej poudarili pomembnost poznavanja problematike in težav vsakega posameznega invalida, saj mu tako lahko učinkovito pomagajo. Posebno skrb v društvu namenjajo: skrbi za preprečevanje ter blaženje položaja in posledic invalidnosti, finančni pomoči, za katero je v letu 2014 zaprosilo 72 invalidov. 139 članov je zaprosilo za pomoč s področja za-govorništva, veliko skrbi so namenili informiranju članstva, pri čemer jim veliko pomaga tradicionalni koledar, uresničevali so programe seznanjanje z možnostmi usposabljanja in aktivnega zaposlovanja invalidov; v programih za ohranjanje zdravja in rehabilitacijo je sodelovalo blizu 1000 članov, posebej so organizirali obisk zdravilišča za 62 težkih invalidov in spremljevalcev; aktivni so na kulturnem področju, posebej so ponosni na športne uspehe (balinanje, kegljanje, pikado, streljanje s puško in pištolo
več finančnih sredstev, doslej so jih v ta namen porabljali blizu polovico od proračuna. Jubilej bodo praznovali 19. septembra 2015 v hali Komunalnega centra na zboru vseh invalidov, čaka pa jih tudi slovesnost ob 30-letnici uspešnega sodelovanja s pobratenim DI Izola. Veliko je bilo govora tudi o pridnih poverjenikih, prostovoljcih, ki so v lanskem letu opravili blizu 6000 ur prostovoljnega dela.
Medobčinsko društvo invalidov Domžale je na občnem zboru soglasno sprejelo vsa poročila in programe, nato pa so prisluhnili Mariji Pukl, državni sekretarki v kabinetu predsednika vlade, ki jim je predstavila osnutke zakonodaje z njihovega področja, ter ustanovitev demografskega zdravstvenega sklada, govorila pa je tudi o reformah s področja zdravstva. Milan Tomše je poudaril pomen medgeneracijskega sodelovanja in več razumevanja tudi s strani lokalne skupnosti, Vida Perne pa je kot predsednica gorenjske koordinacije poudarila pomen sprejetja celovitega zakona o invalidih.
Uspešen jubilejni občni zbor je bil le delček dejavnosti, ki bo tudi v jubilejnem letu pomagala vsem invalidom, da bodo dnevi polnejši, pestrejši in bogatejši, predvsem pa, da bo življenje blizu 2000 članov in članic s krepitvijo toplih vezi in medčloveških odnosov prijetnejše.
Vera Vojska Foto: Ivan Rems
Novo vodstvo UO RD Bistrica Domžale
Špendl pa je prevzel Tomaž Lavrič. Ostali člani upravnega odbora so izvoljeni predstavniki iz pododborov Pšata, Kamnik, Moravče in Domžale, sestavljajo pa ga tudi gospodar ribnikov, gospodar tekočih voda in vodja čuvajske službe. V ribiški družini je v vseh štirih pododborih danes včlanjenih prek 360 članov od tega 39 mladincev.
jo in ohranjanje ugodnega stanja rib v skladu z ribiškogojitvenim načrtom ter opravljanje ostalih predpisanih nalog na področju sladkovodnega ribištva.
Ribiška družina veliko informacij objavi tudi na svoji spletni strani: www.rd-bistrica-domzale.si, kjer ste vabljeni k prebiranju ribiških novic.
Tomaž Lavrič Foto: Primož Mahkovec
Iščemo ponudnika
kih s
1.	za potrebe Slamnikarskega sejma v soboto 13. junija 2015 od 9.00 do 20.00 v parku poleg Občine Domžale (Slamnikarski park) s ponudbo hrane in pijače za obiskovalce in razstavljavce Slamnikarskega sejma.
2.	za potrebe Kina v parku, 9 terminov (četrtek, petek, sobota) v juliju, predvidoma 2.,3.,4.; 9.,10.,11.; 16.,17., in 18. julij od 20.00 do 23.00 v Češminovem parku s ponudbo pijače za potrebe obiskovalcev kina na
prostem.
Prijave s ponudbo pošljite do 10. maja 2015 na naslov: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Ljubljanska c. 61,1230 Domžale.
Dodatne informacije: info@kd-rinmMilp.si, oz. (ob delavnikih od 10.00 do 12.00) po telefonu - za Slamnikarski sejem: 724 84 08 in za Kino v parku: 722 50 50
'I
DOMŽALE
Q
Kulturni dom Franca Bernika
Štiri desetletja uspešnega dela za dobro vseh
Jubilejni občni zbor Društva podeželskih žena Domžale
DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA DOMŽALE Čeprav se občina ne more pohvaliti s številnimi kmečkimi gospodarstvi, je lahko ponosna na štiri desetletja uspešnega dela Društva podeželskih žena Domžale. V njem se združujejo kmetice, ki so se v vseh teh letih trudile, da bi skupaj z družinami ohranjale svoje domačije in kmetijska gospodarstva, da bi vsaka po svojih močeh prispevala k razvoju, predvsem pa k pridelovanju zdrave domače hrane.
Od prvih korakov, ki so jih organizirane kmetice naredile pod vodstvom prve predsednice Narcise Kuhar iz Doba, do vseh nadaljnjih, ko so ob skrbi za družino veliko prispevale k rasti in razvoju kmetij, je bilo opravljenega veliko dela, saj je bilo organiziranje v društvo vsa leta predvsem priložnost za izmenjavo izkušenj, nasvetov, strokovno izobraževanje, obiskovanje različno usmerjenih kmetij na strokovnih ekskurzijah, opozarjanje na položaj kmetic, pa tudi izbiranje naj kmetice, sodelovanje na različnih prireditvah, med njimi tudi na razstavah dobrot slovenskih kmetij na Ptuju, za katere so pripravljale svoje dobrote, vselej pa so rade sodelovale z drugimi društvi in šolami.
Štirideseti občni zbor je bil tako priložnost za podrobno oceno leta 2014, v katerem so pripravile kar tri kuharske tečaje, na strokovni ekskurziji spoznavale sirarstvo v Poljanski dolini, se družile s sosednjimi društvi ter na vsakomesečnih srečanjih izmenjavale izkušnje in se dogovarjale za skupno delo. Sodelovale so z OŠ Preserje pri Radomljah in OŠ Dob ter njuni prireditvi popestrile s svojimi sladkimi dobrotami, s katerimi so se predstavile tudi na Hitovem sejmarjenju in na tržnici; tesno je povezovanje s Krajevno skupnostjo Dob, ki jim pomaga tudi zato, ker je veliko članic društva iz te KS,
Od leve: Mojca Hafner, tajnica, Rozi Gaberšek, blagajničarka, in Julijana Černivec, podpredsednica
udeležile so se prireditev Zveze kmetic Slovenije, čestitale so članicam, ki so z različnih razstav, predvsem pa z lanskoletne razstave Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju, prinašale priznanja, pospremile pa tudi društveno naj kmetico Anico Globočnik na državno prireditev ob dnevu kmetic.
Na občnem zboru so se odločile, da vodstvo ostane enako: Sergija Šuštar, predsednica, Julka Černivec podpredsednica, Mojca Hafner, tajnica, in Rozi Gaberšek, blagajničarka. Program dela v letu 2015 ostaja podoben kot v preteklem letu, pomembne naloge pa vsekakor ostajajo: nadaljevanje strokovnega izobraževanja na različnih ustvarjalnih delavnicah in tečajih, sodelovanje na katerem od tekmovanj sosednjih društev, predvsem pa bi v društvo in k vodenju društva rade privabile mlade kmetice ter tako še poživile in obogatile delo društva na poti proti zlatemu jubileju. Na tej poti pa si bodo posebej prizadevale tudi za promocijo dela društva, predvsem pa bodo vseskozi pridelovale zdravo domačo hrano.
Vesele so bile bronastega priznanja Občine Domžale za štiri desetletja uspešnega dela. Vedo, da je to priznanje številnim generacijam njihovih predhodnic, hkrati pa tudi obveza vseh sedanjih blizu sto članic, da še naprej pridno delajo.
slamnik@kd-domzale.si
DRUŠTVA
Območno združenje Rdečega križa Domžale Na tisoče ur prostovoljnega dela
Kljub povečanemu obsegu smo delo v letu 2014 dobro opravili.
Življenje z nami je kakovostnejše in lepše.
»Navzlic težkim časom in povečanemu obsegu dela zaradi finančne, gospodarske in socialne krize smo delo v letu 2014 dobro opravili,« je bila enotna ugotovitev Zbora članstva RKS in 3. seje Območnega odbora Območnega združenja RK Domžale 31. marca 2015. Ob dobri oceni dela so poudarili pomen poslanstva in vrednot Rdečega križa: humanost, nepristranskost, nevtralnost, neodvisnost, prostovoljnost, enotnost in univerzalnost, ki so temelj dela območnega združenja Rdečega križa. To, skupaj s 13 krajevnimi in občinskimi organizacijami na območju petih občin, s prostovoljnim delom odlično uresničuje sprejete programe in naloge.
V prvi vrsti so to naloge javnih pooblastil, posebno skrb pa so namenjali socialnemu programu, preventivno--zdravstveni dejavnosti, prvi pomoči in usposabljanju prostovoljnih enot za Civilno zaščito, krvodajalskim akcijam in zbiranju prijav o darovanju človeških organov, delu z mladimi in
zil, prva pomoč za delovne organizacije, podjetja in javne zavode ter usposabljanje članov in ekip prve pomoči za delovne organizacije, Gasilsko zvezo, Civilno zaščito občine in ekipo Rdečega križa.
Napredovala je dopolnjena prostovoljna ekipa prve pomoči OZ RK Domžale, ki je aktivno sodelovala pri odpravi posledic elementarnih nesreč: za posledice žledu je RK Domžale prispevala 1.000,00 evrov; krajevne organizacije pod okriljem OZ RK Domžal so zbrale 1.500,00 evrov za pomoč prizadetim v poplavah v Sloveniji, za prizadete na poplavljenih območjih nekdanje Jugoslavije pa so skupaj zbrali 7133 kg (19 palet) pomoči.
Število upravičencev iz socialnega programa iz leta v leto narašča - pod pragom revščine živi okoli 15 odstotkov prebivalstva. Pomoč zagotavljamo s prehrambenimi paketi in pralnim detergentom. Iz naslova FIHO in lastne akcije Lepo je deliti (942 paketov in vrečk pralnega pra-
V	okviru akcije Drobtinica smo za šolsko prehrano socialno ogroženim otrokom dodelili 3.862,38 evra pomoči, v septembru pa za nakup šolskih potrebščin 3.770 evrov.
Povprečno je dnevni obrok v javni kuhinji prejemalo do 18 oseb - občanov. Izdano je bilo preko 4000 toplih obrokov, porabljenih je bilo skoraj 27.000 evrov. V dveh bivalnikih bivajo štirje zdomci, so pa potrebe bistveno večje.
V	času šolskih počitnic in krompirjevih počitnic je brezplačno teden dni letovalo 22 socialno ogroženih otrok in tri starejše osebe na Debelem rtiču iz akcije RKS Peljimo jih na morje, letovanje Engrotuš in fundacije FIHO. V okviru letovanja ZPM na Krku smo omogočili letovanje desetim socialno ogroženim otrokom.
Na področju skrbi za boljšo kakovost življenja starejših oseb prostovoljci v krajevnih organizacijah starejše, bolne in invalide redno obiskujejo.
preprečevanju raznih zasvojenosti, omogočali so letovanja zdravstveno in socialno ogroženih otrok, pomagali pri nakupu učbenikov, pripravljali izlete, srečanja, obiskovali starejše, bolne in invalidne osebe; zagotavljali tople obroke v javni kuhinji za brezdomce in namestitev teh v bivalnike, delovalo je skladišče za rabljena oblačila, obutev, posteljnino in druge predmete; nadaljevali so razdeljevanje pomoči - hrane v obliki prehrambnih paketov in hrane iz Sklada za pomoč najbolj ogroženih pod navodili MDDSZ, od aprila 2014 pa skupaj z Lions in Rotary kluboma razdeljujejo viške hrane iz Mercatorja.
Poglejmo podrobnejše le nekatere podatke. V občini Domžale so krvodajalske akcije dvakrat letno - januarja in maja (štirje odvzemni dnevi) v sodelovanju z Zavodom RS za transfuzijsko medicino Ljubljana. Sprejeli so 1863 prijav za odvzem krvi, med njimi 229 krvodajalcev, ki so prvič darovali kri.
Tudi prva pomoč je javno pooblastilo. Program zajema usposabljanje prve pomoči za bodoče voznike motornih vo-
ška), še 160 tovrstnih paketov smo v skupni vrednosti 2298,32 evra pa kupili iz lastnih sredstev. Razdeljevali smo tudi hrano iz Evropske skupnosti in iz blagovnih rezerv RS. V lanskem letu je iskalo materialno pomoč povprečno 1822 oseb; upoštevali smo socialno stanje, pa tudi mnenja krajevnih organizacij, ki stanje na terenu še posebej dobro poznajo. Razdelili smo prek 2200 kg rabljenih oblačil in obutve, ki so jo darovali občani. Drugi sklop pomoči socialno ogroženim občanom predstavljajo denarne pomoči (plačilo položnic za stanarino, stanovanjske stroške, zdravstvene storitve, zavarovanj in pripomočkov, električne energije, ogrevanja, nakup oblačil, obutve, plačilo vrtcev, kosil, malic v šolah, šole v naravi, kurjave, letovanje socialno ogroženih otrok na Debelem rtiču). Neodvisna socialna komisija je na osnovi pravilnika odobrila finančno pomoč 165 družinam ali posameznikom, to je občanom Domžal, tako je bilo za finančne pomoči v letu 2014 namenjenih 20.667,84 evra.
Krajani
Krajevne skupnosti Simona Jenka in
Krajevne skupnosti Slavka Šlandra

Akcija razdeljevanja cvetja bo za krajane Krajevne skupnosti Simona Jenka v petek, 8. maja 2015 od 16.00 do 19.00 in soboto, 9. mqja 2015 od 9.00 do 12.00 ure pred Gasilskim domom v Študi. Za krajane Krajevne skupnosti Slavka Šlandra pa v petek, 15. maja 2015 od 16.00 do 19.00 in soboto, 16. maja od 9.00 do 12.00 ure v Češminovem parku.
Potrudimo se skupaj za lep izgled naših krajevnih skupnostil
KS Simona Jenka in KS Slavka Šlandra
Prevzem cvetja je oseben samo za krajane naših KS, pri prevzemu se boste predstavili z osebnim dokumentom-
22. tradicionalno srečanje v Tuštanju (Cegunca) pri Moravčah dne 1. maja 2015 s pričetkom ob 10. uri.
10.00 Pihalna godba Moravče 10.30 Živ-Žav z Damjano Golavšek 12.00 Ansambel Spev 13.00 Start povorke oldtimeijev izpred gostišča Soklič 17.00 Tamburaški orkester Vrhpolje 18.00 Ansambel Svetlin 2100 Mambo Kings
Vljudno vabljeni.
MEDGENERACIJSKO DRUŠTVO JESENSKI cvet DOMŽALE Lepo je, ko iz leta v leto živi med nami vedno več starejših ljudi, za katere pa bi morali zagotoviti pogoje in možnosti za kakovostno življenje, več pa bi morali storiti tudi za boljše medčloveške odnose in medgeneracijsko povezanost,
skupin ter izlete in predavanja. Ob tem pa vzpodbujajo medgeneracijsko sodelovanje, srečujejo se z osnovnošolci, obiskujejo kulturna dogajanja in skrbijo, da je življenje starih ljudje kakovostnejše in lepše. Ob tem svoje delo tudi promovirajo, posebej skupina MASSIM z voditeljico Marijo Radkovič.
Tako je 137 prostovoljcev obiskalo 2474 starejših, bolnih in invalidnih občanov, pripravili so srečanja za 852 oseb in organizirali pet izletov ter skupaj opravili več kot 5.000 ur prostovoljnega dela.
Rdeči križ je pripravil vrsto gradiv, zloženk in drugega preventivnega materiala za delo po šolah, za prostovoljce, mlade člane in krvodajalce. Tudi ob njihovi pomoči lajšajo trpljenje ljudi in občanov, ščitijo zdravje in nudijo humanitarno pomoč.
Rezultati opravljenega dela v letu 2014 so dobro izhodišče za aktivnosti, ki bodo pripomogle k blaženju posledic spremenjenih razmer tudi v prihodnje. Velik je bil prispevek prostovoljcev, ki delujejo v Rdečem križu in po eni strani dajejo velik nematerialni prispevek h kakovosti življenja in blaginji občanov oz. državljanov, obenem pa bogatijo tudi svoja življenja.
Vera Vojska
nenazadnje je pomembna tudi priprava srednje generacije na starost. Vse to in še marsikaj najdemo v programih Medgeneracijskega društva Jesenski cvet Domžale, ki ga vodi predsednica Majda Knehtl, organizatorka lokalne mreže pa je Lidija Krivec Fugger.
Za letošnji občni zbor je značilna velika udeležba (več kot 110 udeležencev), vsebinsko bogata poročila o delu v letu 2014, sprejeti dogovori za program v letu 2015, ob koncu pa tudi čestitke nekaterim prostovoljcem za desetletja dela. Najpomembnejši del Jesenskega cveta je 25 skupin starih ljudi za samopomoč na območju upravnih enot Domžale in Kamnik. Vse vodijo prostovoljci, srečujejo se enkrat na teden ter sami oblikujejo del programa in postajajo prijateljska skupina, včasih celo nadomestna družina, ki bi jo pogrešali, če je ne bi bilo. Ob delu skupin društvo izobražuje in usposablja prostovoljce za vodenje skupin, aktivno delajo inter-vizijske skupine, udeležujejo se med-generacijskih taborov, nastopajo na festivalu za tretje življenjsko obdobje, se veselijo dneva odprtih vrat; pripravljajo ustvarjalne delavnice in srečanja
Delo Medgeneracijskega društva Jesenski cvet Domžale bo v letu 2015, kljub nekaterim finančnim zagatam, še bogatejše. In če je bilo v letu 2014 opravljenih več kot 5.000 ur prostovoljnega dela, bodo v letu 2015 še bolj pridni. Predsednica Majda Kneht in voditeljica lokalne mreže Lidija Fugger Krivec sta poudarili pomen dela prostovoljcev, se jim zanj zahvalile, še posebej pa so iskrena hvala rekli Majdi Hrobvat, ki je pred dvema desetletjema začela tovrstno delo, ter Anki Limoni in Olgi Rožič za desetletno prostovoljno delo, besed zahvale pa je bila deležna tudi članica Massima Anica Smolnikar.
Vsak dan brez prijetnega srečanja ljudi je izgubljen, smo slišali, pa tudi pesem Za mame Neže Maurer, s katero je delovna predsednica Marija Rad-kovič voščila ob materinskem dnevu, slišali pa smo tudi naslednje besede iz pesmi Janeza Medveška So ljudje ..., ki še kako dobro opisujejo ljudi iz Med-generacijskega društva Jesenski cvet Domžale: . so ljudje, ki prevečkrat dajejo in premalokrat jemljejo, te osrečijo, da so sami srečni .
Vera Vojska
Zadnji potep Galerije Domžale in njenih prijateljev ob zaključku sezone 2014/15 nas bo vodil v čudovito italijansko mesto Vicenza -streljaj od Padove, kjer si bomo ogledali tematsko zasnovano razstavo del velikih imen svetovne likovne umetnosti, na temo večera in Noči. Poleg razstave v palači Basilica Palladiana si bomo ogledali še staro mestno jedro ter znamenito vilo - Villa Rotonda - delo najznamenitejšega renesančnega arhitekta Andrea Palladie. Vilo je zasnoval po zamislih idealne arhitekture, ki je v času renesanse zaposlovala mnoge umetnike in filozofe.
Galerija se potepa v soorganizaciji Kulturnega doma Franca Bernika Domžale in agencije Lacosa FK, strokovno pa jo pripravlja in vodi Jurij Smole.
Sobota, 23. maj 2015
Odhod avtobusa izpred KD Franca Bernika Domžale ob 5.30 uri, vrnitev je načrtovana okoli 22. ure. • Cena strokovne ekskurzije, ki vključuje prevoz, vodenje, organizacijo in nezgodno zavarovanje, bo odvisna od števila udeležencev in sicer: do 20 oseb 59,00 €, do 25 oseb 48,00 €, do 30 oseb 40,00 €, do 35 oseb 35,00 €, do 40 oseb in več 33,00 €. • Prijave z vplačilom akontacije 40 € sprejemamo do vključno torka, 19. maja 2015. Na avtobusu bomo zbrali še doplačila za vstopnine vpribl. znesku 20 €. • Informacije osebno ali po telefonu 01/722 50 50 v KDFBD.
Prijazno vabljeni!
Informacije: www.kd-domzale.si / tel.: 01/722 50 50
Q
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
V	I
DRUŠTVA | KRAJEVNE SKUPNOSTI
slamnik@kd-domzale.si
2015	
24 pe	>3 0 4-> m <0
25 so	.2. a C 3
26 NE	•
27 po Dan upora proti okup	
28 to	
29 sr Med. dan plesa	a
30 ČE	0 S E a
01 PE Praznik dela	a C 3
02 so	
i!£29 S. dan svobode tiska	
APRIL /MALI TRAVEN MAJ/VELIKI TRAVEN
RAK
VODA•MOKRO pljuča, prsi, želodec, jetra
LEV
OGENJ•TOPLO srce, krvni obtok, arterije, hrbet beljakovine
PLOD

DEVICA
ZEMLJA «HLADNO
prebavila, vranica, trebušna slinavka
sol, korenina, gomolji
KORENINA
TEHTNICA ZRAK «SVEŽE SVETLO kolki, ledvice, mehur maščoba, olje_
CVET
04 po	C
05 to M. dan babic	n
06 SR	>0 .0 "ra E V
07 čE	"o o. Ä n
08 PE	_3
09so Dan Evrope	
10ne	
11 PO	□
12 TO ■	
13 SR	n >0 0
14 ČE	E v o.
15 PE	n C 3
16 so	
17 ne	
18 PO	
19 TO ■	
20 SR 1	
21 čE	a >0 0 S 2
22 pe	.2. a C 3
23 so	
EH	
ŠKORPIJON VODA'MOKRO
spolni organi, sečevod ogljikovi hidrati
LIST
STRELEC
OGENJ-TOPLO stegna, vene beljakovine
PLOD
4P
KOZOROG ZEMLJA • HLADNO
KORENINA
sklepi, kolena,
kosti, koža_
sol, korenina, gomolji
VODNAR	ZRAK'SVEŽE SVETLO	CVET
	goleni, vene	
(g)	maščoba, olje	
RIBI	VODA »MOKRO	LIST
©	stopala, nart, prstni na nogah ogljikovi hidrati	1*
OVEN	OGENJ»TOPLO	PLOD
S	glava, možgani, oči beljakovine	
BIK	ZEMLJA'HLADNO	KORENINA
S	vrat, tilnik, ušesa, zobje sol, korenina, gomolji	
DVOJČKA ZRAK-SVEŽE SVETLO dihala, ramena,
roke, dlani_
maščoba, olje
CVET
RAK
VODA »MOKRO pljuča, prsi, želodec, jetra
ogljikovi hidrati
LIST
LEV
Evropski dan parkov
25	po C
26	to
OGENJ-TOPLO srce, krvni obtok, arterije, hrbet beljakovine
PLOD

DEVICA ZEMLJA »HLADNO prebavila, vranica, trebušna slinavka
KORENINA
27
SR
sol, korenina, gomolji
28
ČE
TEHTNICA ZRAK »SVEŽE SVETLO CVET kolki, ledvice, mehur
29 rc
Izzid Slamnika
maščoba, olje
Sodelovali na večini večjih prireditev in srečanj
Občni zbor Krajevne organizacije Zveze borcev Simona Jenka
KO ZVEZE BORCEV SIMONA JENKA
Na letnem članskem sestanku krajevne organizacije Zveze borce Simona Jenka Domžale so pri ocenjevanju dela za leto 2014 ugotovili, da je potekalo v skladu s programom za minulo leto.
Različne dejavnosti so izvajali v sodelovanju z Združenjem borcev za vrednote NOB Domžale. Člani krajevne organizacije so bili navzoči na proslavah v Dražgošah, Bazovici in v Stični, na krajevni ravni pa v Rudniku, na Oklem in v Žejah, ob spomeniku za Šumberkom, na prireditvi ob občinskem prazniku Občine Trzin, v precejšnjem številu pa tudi na komemoraciji
ob Dnevu mrtvih na domžalskem pokopališču.
V	organizaciji nadaljujejo s tradicionalno dejavnostjo posebne pozornosti za starejše člane, ki so že dopolnili 80 let, tako da jih obiskujejo na domovih ali pa v domovih za starejše. Članom, ki dopolnijo 90 let, pripravijo slovesen obisk z darilom in v soglasju s svojci povabijo na praznovanje visokega jubileja tudi župana Občine Domžale.
V	času od zadnjega občnega zbora sta umrla dva člana, konec minulega leta je krajevna organizacija štela 43 članov. V razpravi je sodelovala tudi
predsednica občinske borčevske organizacije Marija Majhenič, ki je opozorila na prireditve v letošnjem letu, ki bodo obeležile 70-letnico od konca druge svetovne vojne. Navzoče pa je pozvala, naj si prizadevajo za pridobivanje novih članov, da bi vsaj nadomestili umrle člane. V odkriti razpravi so soglašali, da je zelo težavno pridobivati posebej mlajše člane, da pa si bodo prizadevali v tej smeri, kar bo ena izmed poglavitnih nalog v letu 2015.
Naposled krajevna organizacija neguje obujanje tradicij in sporočil NOB, ki so med mladimi premalo poznani.
Jože Skok
Očistimo KS Simona Jenka
Letos smo prvič v KS Simona Jenka tradicionalno občinsko čistilno akcijo zaključili malo drugače.
KS SIMONA jenka Po dopoldanski akciji, ko smo krenili s treh zbirnih mest ter prečesali našo KS in z odpadki, ki ne sodijo v naravo, napolnili ogromno število rumenih in črnih vreč, smo se prostovoljci po dvanajsti uri zbrali pri Vagončku, ki počasi pridobiva na zanimivi vsebini, predvsem za otroke, in stoji ob zeleni osi ob Kamniški Bistrici pri mostu med Ihanom in Študo. Tam je tako rekoč z južne strani začetek te sprehajalne poti ob Bistrici. Letos smo se odločili, da ob zaključku akcije posadimo kako drevo in tako bolj trajnostno polepšamo našo KS. Izbrali smo tri medonosna drevesa, lipo in dva kostanja, in jih posadili ob sprehajalni poti. To bomo skušali ponoviti tudi v naslednjih letih, zaenkrat kar ob zeleni osi ob Bistrici na tistih mestih, kjer sedaj ni dreves. Tako bo ta pot postala počasi dobesedno zelena os, pa še čebelice bodo imele nekaj od tega, da o vonju in senci ne govorimo.
Predstavitev študije omilitvenih protipoplavnih ukrepov
V Ihanu je docent dr. Primož Banovec krajanom predstavil posamezne omilitvene ukrepe protipoplavne varnosti. Zbralo se je veliko ljudi, ki jih je tematika zadevala ali kako drugače zanimala.
KS ihan Že v okviru sveta KS Ihan smo temeljito proučili poplavno ogroženost na našem območju in zato smo z zanimanjem prisluhnili predlogom omilitvenih protipoplavnih ukrepov. Na območju Preloga, kjer se razliva potok Draga, ki nastaja na območju Mlak ob avtocestnem izvozu Domžale, je potrebno stopiti v stik kontakt z Darsom. Po prvotnem načrtu je bila ob izpustu pod nadvozom predvidena zapornica, ki pa ni bila nikdar vzpostavljena. Proučiti je treba možnost povezave potoka Drage z odprtim jaškom za odvodnjavanje avtoceste, ki bi delno razbremenil pretok.
V Prelogu je še nekaj hudournikov nad okrepčevalnico Zvonček, ki bi potrebovali oporne zidove, ki bi preusmerili njihov tok stran od neposredno ogroženih stanovanjskih stavbah. V Ihanu je zelo pereč hudournik Vehovec, ki ima svoje razlivno območje na bližnjih travnikih, vsa količina vode pa konča v bližnji Žabnici. Na območju zgornjega toka Žabnice, ki je v normalnih okoliščinah prav prijeten potoček, je predvideno nekaj suhih zadrževalnikov. Izgradnja takih zadrževalnikov pa je kompleksen problem, od sredstev za izgradnjo, dokumentacije - soglasij za postavitev in odškodnin lastnikom zemljišč. Hitrega ukrepanja zaradi pomanjkanja denarnih sredstev ni pričakovati.
Veliko lažje in ceneje je urediti potoček, ki teče mimo domačije Vrnišek in se zliva v Žabnico. Tovarna JUB ima koncesijo upravljanja z Mlinščico, ki teče iz Ihana proti Dolu. Potreben bo dogovor z njimi, saj oni z zapornicami
ukrep predviden nasip, ki bi zajemal vse stanovanjske objekte. Reka Pšata povzroča največ težav sicer v naselju Pšata, ogroža pa tudi del Bišč. Potrebno bi bilo očistiti povezovalni kanal, ki preseka rečni ovinek.
regulirajo pretok in je reakcija večinoma prepozna in Mlinščica prestopi svoje bregove.
Ob levem bregu Kamniške Bistrice v Selu pred mostom se že začenja ra-zlivno območje naše osrednje reke, ki sega vse do mostu pri Beričevem. Za omenjene hiše v Selu je kot omilitveni
Predvsem je potrebno redno čiščenje strug in odstranjevanje naplavin, marsikje pa tudi povečanje vkopanih prepustov in kanalov. Dostikrat omejujemo normalen pretok posameznih voda tudi ljudje, ki živimo neposredno ob njih.
JANEZ GREGORIČ
slamnik@kd-domzale.si
OKOLJE
Seznam prodajalcev na tržnem prostoru v Domžalah v maju 2015
Tržni prostor obratuje ob torkih, sredah, četrtkih, petkih, sobotah ter na praznične dneve. Prodajalci z oznako * imajo mesečni najem zaprtih stojnic in imajo možnost prodaje vse dneve obratovanja tržnega prostora.
NAZIV PRODAJALCA	PRODAJNI ARTIKLI	DNEVI PRODAJE
ČERNIVEC TOMAŽ, Radomlje	mleko iz mlekomata	24 ur na dan
SAŠO ŽALJEC s. p., Domžale	nagrobne sveče, dišeče in dekorativne sveče, kokošja jajca	*
VRABEC RIKARDO, Dutovlje	vino, likerji, žgane pijače, sadni sokovi	*
ZAVOD JERMAN, Vače	suhomesnati izdelki, krvavice, pečenice, izdelki iz svinjskega mesa	*
ŠTRAJHAR MATEJ, Tučna, Kamnik	kruh, krušni izdelki ter pecivo	*
EDI GRADIŠEK s.p., Senožeti, Dol pri Ljubljani	krofi, flancati, različne vrste potic	*
DOMES d.o.o., Zajelše, Dol pri Ljubljani	suhomesnati izdelki, polizdelki in obarjeni izdelki	*
ANŽIČ BRANKA, Bišče, Domžale	vse vrste mlevskih izdelkov, orehi, med, zelenjava, fižol in jajca	*
SRČEK d.o.o., Lukovica	pekovsko pecivo, kruh, keksi, sladice in testenine	*
HUBAT d.o.o., Mengeš	balkonsko cvetje, enoletnice, trajnice, lončnice, sadike zelenjave, rezano cvetje, ikebane, lončne krizanteme, mačehe	
PRI STAREM KOVAČU, PERNEK PEC ALENKA, HIŠA KRUHA, Selnica ob Dravi	razne vrste kruha, kruh iz krušne peči, pekovsko in slaščičarsko pecivo, veganski program sladic in presne tortice	
KRIŽMAN MARJAN, Ižanska cesta, Ljubljana	skuta, maslo, jogurti, kislo mleko, kajmak, kisla smetana, surovo mleko, različne vrste sirov, sirotka in jajca	
Kmetija - sirarna BOGATAJ, Gorenja vas	različne vrste sirov, jogurti, kislo in surovo mleko, skuta, pinjenec, sirotka, surovo maslo, različne vrste namazov	
GLOBOČNIK DUŠAN, Radomlje	suhomesnati izdelki iz svinjskega mesa ter izdelki iz konjskega mesa (klobase, salame, pršut)	
ŠKERIČ ALIJA, Brestanica	različne vrste sadja, zelenjave, jabolčni sok in kis iz lastne pridelave	*
PROSENC ANA, Beričevo, Dol pri Ljubljani	primula, spomladansko cvetje in zelenjavne sadike, krizanteme, božične zvezde in ciklame	*
BUČAR PETER, Ljubljana	različne vrste sveže zelenjave iz integrirane pridelave, kislo zelje in zeljne glave, kisla repa	srede, sobote
SVETEK FRANC, Dobrunjska cesta, Ljubljana	različne vrste zelenjave, kislo zelje, kisle zeljne glave in kisla repa, sadje, jabolčni sok in kis	torki, srede, petki, sobote
OSTANEK JOŽE in DAMJANA, Male Pece, Šentvid pri Stični	različna zelenjava, kislo zelje in repa, domači ajvar, domača vegeta, vložena zelenjava, sušena mleta ali drobljena zelenjava in začimbe	Sobote
KOPAČ JANEZ, Podgorica, Ljubljana - Črnuče	različne vrste zelenjave	srede, četrtki, petki, sobote
PIRNAT STANISLAV, Ljubljana -Črnuče	različne vrste zelenjave	petki, sobote
BENDA MARJETA, Domžale	unikatni porcelan, keramika, razni dekorativni izdelki - ročno barvano	petki
MODER ELIZABETA MARJETA, Domžale	različne vrste zelenjave	petki in sobote
BOHINEC JAMNIK DRAGICA, Šmarca, Kamnik	sadike zelenjavnih in okrasnih rastlin, različna zelenjava, rezano cvetje	torki, srede, četrtki, petki, sobote
JDJ-AVRIKELJ d.o.o., Sp. Brnik	sadike zelenjave, sadike cvetja za balkone, gredice in grobove, sadike zelišč in dišavnic, rezano cvetje in cvetlični aranžmaji, suhe čajne mešanice in zelišča, različne vrste zelenjave, sadni in zelenjavni sokovi, konzervirano sadje in zelenjava	srede in petki
ŠKERL ANDREJ, Ljubljana	sezonska zelenjava, kislo zelje, kisla repa	srede, četrtki, petki, sobote
ERKLAVEC VALENTIN, Domžale	različne vrste zelenjave, sadje in jajca	torki, srede, petki, sobote
LOBODA ŠTEFI, Domžale	različne vrste zelenjave	sobote
TOMAŽIN VINKO, Straža pri Raki	vino cviček PTP, modra frankinja, dolenjsko belo vino in »raška čebula«	sobote
KMETIJA KAURAN, Pesnica	kalčki, lupinasto sadje in vrtnine	sobote
MUNDA STANKO, Kog	bučna olja, vino, marmelade in rekviziti »NRP«.	prva sobota v mesecu
ŠKANDER URBAN, Srpenica	eko bovški ovčji sir, eko kozji sir, kozje mleko, ovčje mleko, jogurt, sirotka, ovčja albuminska skuta	sobote
ŽUGEC BARICA, Domžale	različne vrste zelenjave in sadja ter začimbnice	sobote
TEŽAK IVAN IN ŠTEFANIJA, Vitomarci	sadike zelenjadnic za nadaljnjo vzgojo	torki,srede, četrtki, petki (do 22. maja)
MAVRIČ MIRAN, Dobrovo	češnje, marelice, breskve, fige, hruške in vino	srede, petki
Opomba: V seznamu so navedeni ponudniki, ki so zakupili stojnice do oddaje tega obvestila.
kolumna • kam greš, človek?
PRETEKLOST NI POZABILA NA NAS
anton komat
Vsi vojaški spopadi ali prevrati v človeški zgodovini imajo nekaj skupnih točk, ponižanje, ropanje in pomori poražencev ter potvarjanje njihove zgodovine.
Vedno je bilo tako, da zmagovalec vzame vse, tudi preteklost poraženca. Novi vladar ukaže napisati novo zgodovino. Tudi slovenski narod je večkrat doživel potvarjanje zgodovine: z razpadom Avstro-Ogrske, s porazom kraljevine Jugoslavije in z razpadom SFRJ. Proces se samo še pospešuje, sedaj ima že vsaka politična stranka, ki je na oblasti, bolno ambicijo, da bi na novo napisala zgodovino naroda. Kot da bo njena oblast večna, podira stare spomenike in postavlja svoje, preimenuje ulice in spreminja učne programe v šolah. Oblastniki že stoletja vedo, da je preteklost pomembnejša od sedanjosti, ljudstvo pa na to nenehno pozablja.
Preteklost je kot vidni del koralnega otoka, ki počiva na plasteh mrtvih koral, ki segajo globoko pod gladino oceana. Tisto, kar vidimo, je le majčken del celote, ki je skrita našim očem. Skelet koral zraste povprečno vsako leto en centimeter, torej pomeni en meter sto let njihove zgodovine, sto metrov debeli koralni apnenci pa hranijo zapise stare deset tisoč let! Na enak način naš sedanji svet temelji na milijonih dogodkov, ki so se zgodili v preteklosti. To, kar dodajamo v drobcu časa, v sedanjosti, v kateri živimo, je popolnoma nepomembno. Vzemimo nek povprečen dan državljana. Vstaneš, pozajtrkuješ in greš v službo, kjer delaš za računalnikom. Po službi greš v knjigarno, kjer si kupiš roman, greš še v banko plačat položnice in se po kozarcu piva odpraviš v svoje stanovanje, ki je v bloku. Nastaviš si orgelski koncert in se potopiš v branje. Morda še malce televizije, ki prikliče spanec. Ampak, kdo se je spomnil dela v službi in kdo je sestavil računalnik, od kod črke in pisanje, kdo si je zamislil knjigo in oblikoval roman, od kdaj so banke, kje so nastale položnice, od kod pivo in od kdaj so pivnice, pa gradnja stanovanj v blokih, prve orgle in zamisel o koncertu, pa vse avdiovi-zualne naprave? Vprašanj, kolikor hočete! Da ne govorim o celotnem družbenem okolju in državi, v kateri živiš. Nič ni bilo določeno v sedanjosti. Skoraj vse je bilo določeno že pred petdesetimi, sto leti ali pred tisočletjem. Živimo na vrhnji, centimeter debeli plasti koralnega grebena, ki je sicer visok nekaj sto metrov. In tega ne opazimo, čeprav nas obvladuje nekaj, o čemer ne premišljujemo, to je preteklost. Razmišljamo o marsičem v sedanjosti, o reklamah in pranju možganov, o medijski manipulaciji in zakonih trenutne oblasti, o goljufijah bankirjev, o nasilju in vse večjem nadzoru, toda nevidna vladavina preteklosti, ki določa skoraj vse v našem življenju, ostaja neopažena. Enostavno se je ne zavedamo. Ampak, prav to je prava oblast, ki ima strahotno moč nad ljudmi. Tako, kot je sedanjost določena s preteklostjo, je določena tudi prihodnost. Prihodnost pripada preteklosti in če je preteklost mrtva, ostanemo tudi brez sedanjosti. Vzrok tiči v silnem tehnološkem napredku in političnih manipulacijah, ki zaničujejo zgodovinski spomin in kontinuiteto. To pa prinaša povezovanje spomina na preteklost z željami o prihodnosti. Na ta način obe, tako preteklost kot prihodnost, pogojujeta sedanjost. Podoba preteklosti je neločljivo povezana s predstavami o prihodnosti. Prav zato bodo vprašanja preteklosti ostala vprašanja prihodnosti, dokler tudi najstarejši problemi ne bodo rešeni. Preteklost ni pozabila na nas.
Živimo obdani z izgubljenimi svetovi, zgodovinami, ki so izginile. Ti svetovi in te zgodovine so naša odgovornost: ustvarili so jih naši predniki. Če jih bomo pozabili, bomo sami sebe obsodili na pozabo. Priče preteklosti smo, da bi lahko bili priče prihodnosti. Če hočemo biti odgovorni za prihodnost, moramo biti odgovorni do preteklosti. Ne smemo je pozabiti! Če je vez s preteklostjo pretrgana, je tudi uničena in ne daje človeku nobene opore več. Vendar je prav izguba te povezave, izkoreninjenost, tista, ki povzroča, da živimo bolj v fikcijah prihodnosti in njenih praznih obljubah o boljših časih, namesto da bi polno živeli v sedanjosti, do katere naše zgodovinsko ozadje sploh še ni prišlo. Ne živimo več od tistega, kar imamo, temveč od iluzij in obljub, kaj naj bi bilo. Čim bolj se naša zavest oddaljuje od preteklosti, bolj se vdajamo naivnim sanjam o prihodnosti. Čim manj razumemo, kaj so iskali naši očetje in dedje, tem manj razumemo samega sebe in s tem z vsemi silami pomagamo povečevati izgubljenost sodob-
nega človeka. Smo pod vplivom stvari in vprašanj, na katere naši starši in predniki niso odgovorili, oz. jih dokončali. Toda potomci morajo odgovoriti na vprašanja, ki so se usodno zastavila prednikom, ali pa dokončati stvari, ki jih oni niso opravili. Praktično povedano, izboljšanje uresničeno z vrnitvijo v preteklost, je praviloma manj potratno in boljše, ker nas vrača na preizkušene poti. To je izjemno pomembno. V preteklosti lahko najdemo rešitve za vse naše velike družbene probleme.
V vsakem izmed nas spe usedline preteklosti, svet zmajev, volkov, ptičev in mitov, gozdov, gozdnih mož, čarovnic in legend, ljudi, njihovega verovanja in zgodb. Vsak od nas je na neki način vsi
Ker je duh človeštva ostarel, smo postali taki kot Rimljani, barbari, ki nismo na čelu velikega vzpona, temveč na čelu velikega padca. Brezdušni smo, brez domišljije, brez velikih del umetnosti, brezbrižni, brezobzirni in brutalni, držeč se zgolj materialnih uspehov, stojimo med nekdanjo kulturo in ničimer.
ljudje, ki so umrli. Nič novega se ne domislimo, le spomnimo se na tisto, kar so predniki pustili v človeškem duhu, v kolektivnem nezavednem. Ponovno odkrijemo nekaj, kar je bilo nekoč pomembno, danes pa je pozabljeno. To je del življenja, življenje pa ne pozablja.
Prepričani smo, da smo veliko pametnejši od ljudi kamene dobe, toda kateri med sodobniki bi preživel v skalni votlini, si zanetil ogenj, ustrojil živalsko kožo in si sešil obleko, izdelal lok in puščice ter za hrano uplenil divjo žival? Danes tehnoznanost žanje hvalo in občudovanje, toda ne pozabimo, da so kamenodobni ljudje iznašli ogenj, udomačili živali, ustvarili nove tipe rastlin, iznašli so poljedelstvo s kolobarjem in razvili sijajno umetnost. Odkrili in razvili so makro povezave med človekom in človekom ter med človekom in naravo in jih uporabili za izboljšanje svoje družbe. Najboljšo ekološko filozofijo najdemo v kameni dobi! Takratni ljudje niso imeli le dovolj hrane, temveč tudi veliko več prostega časa, kot ga imamo danes. Kamenodobni iznajditelji mita so uvedli kulturo, medtem ko so jo racionalisti in znanstveniki samo še spreminjali na slabše, do sodobnega plenilskega barbarstva. Ali je to napredek?
Obstojita namreč znanstveno izkustvo in življenjsko izkustvo. Prvo razčlenjuje, drugo občuti. Goethe je zapisal, da je najvišje, do česar lahko pride človek, čudenje: »Tu sem, da bi se čudil.« V njegovih spisih je živa narava prikazana brez vsakršnih formul, zakonov in brez vsakršne vzročnosti. Goethejev pogled na svet je čudenje radovednega otroka - v nasprotju s puščobno sistematiko Charlesa Darwina, ki jo določa razum senilnega starca. Tudi pogled v preteklost človeka zahteva mladostno Goethejevo zrenje, ne pa zlobno starčevsko pretkanost.
Ker je duh človeštva ostarel, smo postali taki kot Rimljani, barbari, ki nismo na čelu velikega vzpona, temveč na čelu velikega padca. Brezdušni smo, brez domišljije, brez velikih del umetnosti, brezbrižni, brezobzirni in brutalni, držeč se zgolj materialnih uspehov, stojimo med nekdanjo kulturo in ničimer. Smo novi nomadi brez korenin, izkoreninjeni paraziti, brezdomni prebivalci velemest, ljudje brez tradicije in zgodovinskega spomina, sebično inteligentni, vendar brezupno izgubljeni v množici. Človek se je iz ptičje spustil na žabjo perspektivo. Ne gre za nič manj kot za odgovor na bistveno vprašanje preživetja, kaj je dovoljeno človeku današnjega časa in kaj mora odločno zavrniti? Če kot družba ne zmoremo najti odgovora na to vprašanje, bo uničevanju narave sledilo samouničenje človeka. Srhljivo zveni prerok Izaija (33.1.): »Gorje ti, uničevalec, ki sam še nisi uničen, varljivec, ki ga še niso prevarali! Ko boš nehal uničevati, boš uničen!« Starodavno svarilo je klic k polni odgovornosti sodobnega človeka do sveta in spoštovanja svetosti življenja na njem, toda odločitev je v nas samih. Odgovoren je vsakdo izmed nas. □
NOVICE
slamnik@kd-domzale.si
Spomladanski Konjičkov dan na PRC za konjerejo Krumperk
Na sončno soboto, 28. marca 2015, je na Pedagoško-raziskovalnem centru za konjerejo Krumperk potekal dan odprtih vrat, Konjičkov dan. Center, ki deluje v okviru oddelka za zooteh-niko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, obiskovalcem ponuja široko izbiro aktivnosti, v katerih lahko
brez njega ter ustvarjali v konjičkov-em kotičku.
Poseben dan odprtih vrat ponovno načrtujemo v začetku meseca septembra, v začetku junija pa vas vabimo na sedaj že tradicionalno prireditev Lipicanci na univerzi, ki jo bo s svojimi nastopi popestrila
sodelujejo - od klasične do male šole jahanja, delavnic in taborov za otroke do praznovanj rojstnih dni, vse pa seveda poteka v družbi lipicanskega konja.
Obiskovalci spomladanskega Ko-njičkovega dne so se tako lahko spoznali z vsemi dejavnostmi, ki v centru potekajo, se sprehodili po njihovih prostorih in si jih ogledali. Otroci so se brezplačno preizkusili tudi v jahanju, in sicer tako s sedlom kot tudi
Ko je sonce močnejše, se oblačimo manj
Pomlad nas je razveselila s soncem in z višjimi temperaturami. Plašče in vetrovke smo zamenjali z jopicami, sredi dneva pa so nam tudi te odveč. Oblačila postajajo lahkotnejša in marsikdo v omari ne najde primernih kosov, ki bi jih z veseljem oblekel. Takrat je čas, da si kupimo kaj novega, tanjšo majico s kratkimi rokavi ali zračno srajčko. Podnje sodi tudi primerno perilo, ki nas ne sme utesnjevati, v njem se moramo počutiti prijetno in udobno, da ne omenjamo, da pod tanjše majice sodijo gladki nedrčki, najbolje brez močnih barvnih vzorcev, ki kar bijejo skozi obleko in privabljajo neželene poglede. Pod oprijete hlače gre perilo, ki nam mora biti popolnoma prav, postati mora naša druga koža, saj tanjša oblačila razkrijejo več. Sodobni materiali dihajo, ne dražijo, izbira je zelo bogata, tako da bo vsakdo našel to, kar mu najbolj pristoji in v čemer se bo počutil odlično.
Tudi nogavice postajajo tanjše, zato ne pozabimo kupiti nekaj parov 8-denskih, ki so tako tanke, da jih skorajda ni moč opaziti, vseeno pa nas varujejo pred jutranjim hladom in neprijetnimi žulji.
Verjamem vate
Smo starši otrok s telesno in duševno motnjo, ki smo se združili v društvu Verjamem vate, z namenom, da bi tudi drugim, ki se jim rodi otrok s posebnimi potrebami, pomagali pri sprejemanju dane situacije. V preteklem letu smo stopile v kontakt s psihologi in rehabilitacijsko svetovalko ter organizirale srečanja in delavnice za otroke in njihove starše.
Naše dolgoletne življenjske izkušnje z otroki s posebnimi potrebami so nas opogumile, da želimo pokazati tudi drugim, da je življenje s takim otrokom lahko srečno, torej jih naučiti brezpogojno ljubiti brez občutkov krivde, primerjav in sodb. Hkrati pa jim omogočiti, da ob skrbi za svojega otroka ne pozabimo tudi nase ter na svoje potrebe in želje.
V dobrodelne namene smo sodelovali na sejmih v Trzinu, Mengšu in Domžalah in prodajali rabljena, a
lepo ohranjena oblačila za otroke in odrasle, igrače in knjige. Naši člani so bili navdušeni nad tovrstnim vključevanjem mladih s posebnimi potrebami v družbo in tako se je rodila ideja po odprtju trgovine iz druge roke v okviru društva. Trgovina bo odprla vrata v maju v središču Domžal.
Prišla je pomlad in z njo spomladansko čiščenje, zato prosimo vse, ki imajo odvečna rabljena oblačila za otroke in odrasle, igrače, knjige, slike, nakit in keramične izdelke, da nam stvari podarijo v dober namen.
Več o društvu si lahko preberete na spletu: www.verjamemvate.si.
To morate videti ...
Promocijska skupina jahačev Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, predstavili se nam bodo dvorni jahači na 'pipicancih', že drugič pa bomo gostili tudi visoko šolo jahanja iz Kobilarne Lipica. Več informacij lahko poiščete tudi na Facebook strani Pe-dagoško-raziskovalni center za konjerejo Krumperk, kjer lahko sledite aktualnim dogodkom.
Žana Marin
Marsikdo bo provomajske praznike izkoristil za izlet na morje. Najbolj pogumni se bodo že kopali, ostali pa nastavljali sončnim žarkom in vpijali toploto, ki je pozimi ni bilo. Takrat ugotovimo, kako pomemben kos garderobe so kopalke. Najsi gre za enodelne ali dvodelne, enobarvne ali pisane, pomembno je, da poudarijo najboljše v nas. Izbira je vsako leto zelo bogata in raznolika, kopalke so elegantne ali sproščeno razigrane, lahko imajo naborke in druge dodatke, lahko so preprosto enostavne, z naramnicami ali brez, z geometrijskimi vzorci, vedno so priljubljeni mornarski motivi, nekateri pa prisegajo na vzorce živalske kože ali minimalistične bikinke. Včasih se splača kopalke kupovati v družbi poštene prijateljice, lahko pa zaupate prodajalkam, ki imajo veliko izkušenj.
Kdor se želi nakupu kopalk izogniti, bo počitnice preživljal na nudistični plaži, s čimer ni nič narobe. Vsak pa se bo prej ali slej oblekel in takrat je na vrsti spodnje perilo. Izberimo ga s stilom.
Počutite se dobro, oblečeni bolj ali manj.
Ze skoraj tradicionalna novinarska konferenca v začetku aprila v Arbo-retumu Volčji Potok je prinesla vrsto informacij o dogajanjih v tem čudovitem parku, za katere lahko na kratko rečemo - to morate videti!
Po informaciji o posledicah žleda, ki bodo odpravljene do konca letošnjega leta, je direktor Arbo-retuma Volčji Potok Aleš Ocepek predstavil načrtovane prostorske rešitve, v okviru katerih so zaključili obnovo sanitarij za obiskovalce in nove sanitarije za invalide. Na novo je postavljena kulisa Souvanovega dvorca, pred katero bo v maju pripravljen nov oder za prireditve z do tisoč obiskovalci. Prvi koncert bo 16. maja 2015, ko bo nastopil Big Band RTV Slovenija z gosti. V septembru je predviden začetek gradnje novega vstopnega objekta.
Ob sprehodu skozi park vas bodo pozdravili cvetovi blizu 2 milijona s 178 sortami tulipanov, ki vas bodo še posebej razveselili ob spomladanski razstavi cvetja, vrtnarstva, vrtne opreme in vrtnarskega sejma od 25. aprila do 3. maja, vabljive bodo tudi stojnice z domačo umetnostno obrtjo.
Posebej najmlajše bodo očarali nadgrajeni novi spektakularni nastopi dinozavrov, kakršnih še ni bilo. Graščinsko polje pred Pristavo je pravi mini Jurski park, kjer bo Dežela dinozavrov obiskovalce sprejemala do konca poletja.
Zelo pomemben majski dogodek bo razstava Pol stoletja rododen-dronov v Arboretumu Volčji Potok.
Zgornji angleški park je ob tej obletnici obogatilo 250 novih 1,5 metra velikih rododendronov, tako da bo v maju res prava cvetoča fantazija. Nekaj, kar v Sloveniji še nismo vide-
končnic, nikoli ne manjka ptic in če bi jih radi podrobneje spoznali, vas vabijo tudi na ornitološki sprehod po parku, lahko boste poslikavali kamne ... in še in še ...
li. Nova je arboretumu Pot dobrega počutja, ki jo je določil bioenergetik Jože Trojar. Na poti skozi park in v njem najdete energije za vse čakre. Moči energij so za človeško telo prijetne, ga krepijo, spodbujajo in razveseljujejo, zato časovne omejitve niso potrebne. In potem so tu še kaktusi, orhideje, različna drevesa, otroško igrišče in ...
In na kaj še vse vas vabijo: na izdelovanje vrtnih škratov in panjskih
Dobrodošli, Arboretum Volčji Potok je lep v vsakem letnem času, pomladi še posebej. Zato izkoristite lepe dneve in ga obiščite - tudi z letno vstopnico, za katere ugodno ceno 25 evrov sta se tudi letos dogovorila Arboretum Volčji Potok in Občina Domžale.
Za več informacij lahko pišete na: prireditve@arboretum.si
Vera Vojska
Bogata izbira balkonskega cvetja
Arboretum
VOLČJI POTOK
www.arboretum.si
VRTNI CENTER
Informacije na tel. št.: 01 839 45 33
slamnik@kd-domzale.si
NOVICE
Spomladi je čas za nego trate
ZA življenje
Povabilo na tečaj temeljnih postopkov oživljanja z uporabo zunanjega avtomatskega defibrilatorja
Tečaj bo v Zdravstvenem domu Domžale. Vodila ga bo dipl. med. sestra Tina Urankar in obsega uvodno predavanje, prikaz oživljanja na lutki, prikaz uporabe defibrilatorja, prikaz pravilne odstranitve tujka iz dihal in prikaz pravilnega bočnega položaja pri nezavestnem človeku. Poudarek je na praktičnih vajah, ki jih vsi tečajniki lastnoročno opravijo.
Termina: - 6. maj 2015 ob 19.00 - 12. maj 2015 ob 10.15
Ker je za tečaj na voljo 15 prostih mest, pohitite s prijavo. Prijave zbiramo v dopoldanskem času v Zdravstvenem domu Domžale na telefonski številki: 01 724 52 15 (Cvetka Vesel).
Ker nam ni vseeno za človeka v stiski!
Občina Domžale in Zdravstveni dom Domžale
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 29. maja 2015. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 14. maja 2015, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali jih pošljete na naš e-naslov. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@gmail.com
OBČINA DOMŽALE IN SVETNIŠKA SKUPINA DESUS ORGANIZIRATA
POSVET O SOCIALNEM PODJETNIŠTVU
ki bo v sredo, 6. maja 2015, ob 10. uri v veliki dvorani Domžalskega doma.
Posvet bo namenjen proučitvi možnosti za razvoj socialnega podjetništva, zadružništva in ekonomske demokracije ter spodbuditvi aktivnosti za njihovo realizacijo v naši občini.
Seznanili se bomo z ukrepi financiranja razvoja socialnega podjetništva in zadružništva v finančni perspektivi do leta 2020.
Predstavljene bodo dobre prakse pri nastajanju in delovanju socialnih podjetij v Sloveniji.
Strokovno bosta socialno podjetništvo predstavila:
•	Tadej Slapnik, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, zadolžen za socialno podjetništvo in
•	Mija Pukl, državna sekretarka za medgeneracijsko sodelovanje.
VLJUDNO VABLJENI !
Muharjenje
Prišla je po mlad in z njo čas, ko na svoj račun pridejo vsi ljubitelji narave. Začenja se tudi sezona muharjenja, ko lahko iz omare vzamete ribiško palico, obujete škornje, si nadenete jopič in zakorakate v Kamniško Bistrico, vedoč, da bo odplaknila vaše skrbi in stres vsakdanjika, morda pa vam namenila tudi lep ulov, če ste le izbrali pravi kraj in dobro muho.
Muharjenje je eden od prvih načinov lovljenja rib, ko je človek skušal z umetno muho pretentati ribo, da si jo je ujel za obed. Danes ribiči marsikatero ribo spustijo nazaj v naravo, ni pa rečeno, da je danes ribo kaj lažje ujeti, kljub opremi, ki je na voljo. Na trgu je ponudba raznolika in je težko dobro izbrati. Zato je priporočljivo, da se začetniki udeležijo kakega mu-
harjenja v družbi izkušenega ribiča, šport spoznajo in se nato odločijo za nakup opreme. Katere skrivnosti poznajo tisti, ki jim skoraj vedno uspe odličen ulov, kakšno tehniko imajo, kako zamahnejo, kam se postavijo, katero muho izberejo, si jo izdelajo kar sami?
Kamniška Bistrica nam je blizu in prav na njej je muharjenje odlično. Poskusite in ugotovite, če je to šport za vas, da se boste znebili vsakdanjih bremen. Obenem boste čas preživljali v naravi in spoznali, zakaj veliko ribičev svoj ulov spusti. Tako čuvajo ribji živelj, naravo in zaživijo v sozvočju z njo, da se bodo vanjo lahko ponovno vračali oni sami in njihovi otroci.
Seveda pa ne pozabite na dovolilnico. To dobite pri ribiški družini.
Pomlad je tu, vse cveti, le pogled na našo trato okrog hiše ni najlepši. Tla so zbita, na prisojnih legah je precej odmrle trave, na osojnih pa mah. Najprej se lotimo slednjega. Uporabimo sredstvo proti mahu, pomembno pa je, da to naredimo pred dežjem ali ob jutranji rosi, da sredstvo dobro deluje. Po dveh tednih trato prezračimo tako, da vanjo vsakih pet centimetrov zapi-čimo vile in rahlo pomajemo, lahko pa to naredimo s posebnimi rezilnimi grabljami, ki zarežejo v travno rušo. S tem bomo pograbili tudi odmrlo travo, povečali zračnost tal in bujna rast bo zagotovljena. Trato bi morali zračiti dvakrat letno, ji omogočiti dihanje in odstraniti odmrle ostanke. Tako bo gosta in po njej boste lahko skakali in se igrali z žogo, saj je obremenitve ne bodo tako prizadele.
Tudi trata potrebuje hranila, zato se gnojenje začne, ko tla odmrznejo. Gnojimo tudi maja in nato spet poleti. Obstajajo hranila, ki imajo podaljšan čas delovanja. Če hočemo imeti lepo in gosto trato, jo je treba dose-jati, posebej na mesta, kjer nastajajo prazne zaplate, ki bi jih v nasprotnem primeru hitro prerasel plevel. Seme najbolje kali pri temperaturah nad 10 stopinj Celzija.
Kaj pa storiti, ko je trata že tako uboga, da ji redno vzdrževanje ne pomaga več? Takrat jo pokosimo tako nizko, kot se le da, nato jo dobro prezračimo, potresemo gnojila in novo seme, vse skupaj pa prekrijemo s centimetrom plasti šote, da nam semena ne odnese veter ali ne pozobajo ptice, in obilno zalijemo.
Ko trava zraste približno 10 cm visoko, jo pokosimo. Pred tem preverimo kosilnico in nabrusimo nož, kar zagotavlja čisti rez. Redna tedenska košnja med sezono spodbuja rast stranskih poganjkov in dobro vpliva na gostoto. Na senčnih legah kosimo do višine 4,5 cm, na sončnih pa od 3,5 do 5 cm. Čim nižje pokosimo, občutljivejša je trava, zato poleti dvignemo višino reza, pred jesenskim dežjem pa spustimo.
Poleti ne pozabimo na dodatno zalivanje, saj se trata zelo izsuši. Hvaležna vam bo za oskrbo z vodo, če le ne bo poletje tako mokro, kot je bilo lansko. Prepogosto zalivanje z malo vode slabo vpliva na koreninsko maso. Pri enem zalivanju moramo namočiti zemljo 15 do 20 cm v globino. Zalivamo pozno zvečer ali zgodaj zjutraj, najbolje po košnji. Glede na temperature ozračja zalivamo enkrat tedensko ali po potrebi.
Kaj pa naj naredijo tisti, ki okolico svoje hiše urejajo prvič in morajo začeti čisto od začetka, puščavo spremeniti v oazo miru in lepote? Takrat je najboljša in najhitrejša rešitev polaganje travne ruše. To počnemo od marca do novembra, saj tla ne smejo biti zmrznjena. Taka trata je takoj uporabna, ker po njej lahko hodimo že teden dni po polaganju. Danes je to postalo cenovno zelo dostopno, izognemo se dolgotrajnemu procesu ozelenitve, ko je trava še toliko
bolj občutljiva na premalo ali preveč padavin, spremembe temperature in plevel. Polaganje travne ruše je postalo nepogrešljivo pri pripravi športnih površin, urejanje okolic bazenov, poslovnih stavb, parkov in ozelenitev okolice hiš, ki po končani gradnji kažejo žalostno podobo.
Zrak in ljubeči pogledi niso dovolj, da bo vaša trata lepa. Nekaj skrbi in dela zahteva, je pa pogled nanjo v poletnih mesecih prava paša za oči in dušo.
(Vilav
Travna ruša <T/t/a#t je prilagojena našim podnebnim razmeram, Tukaj se počuti kot doma. Pripravljena je v priročnih zvitkih.
Ljubljanska 1,1233 Dob GSM:051 660 425 E-pošta:martin. vilar@siol.net
POKLIČETE NAROČITE PRIPELJEJO POLOŽIJO
UMUMlUUUMlii



^ fIyfishingodec
TEČAJI MUHARJENJA
na KAMNIŠKI BISTRICI
www.flyfishingodec.com Telefon: +386 41 720 888
iz naših vrtcev in šol
slamnik@kd-domzale.si
na kratko
CENTER ZA MLADE DOMŽALE
Iz lera v akcijo. Ti odločaš!
V Centru za mlade Domžale je zaživela neformalna delovna skupina Iz lera v akcijo. Ti odločaš!, ki pripravlja predloge za izboljšanje položaja mladih v občini.
Skupina se je doslej sestala dvakrat. Na prvem srečanju smo razpravljali o tem, kaj si želimo od skupine, česa si ne želimo in kaj lahko kot posamezniki ponudimo. Na drugem srečanju smo se osredotočili na to, kakšen prostor za mlade bi radi imeli v občini Domžale. Na naslednjem srečanju bomo pripravljali že konkretne predloge za projekte, ki bi jih lahko izpeljali še do poletja.
Če si tudi ti želiš, da bi bile Domžale mladim še prijaznejša občina ter si zato pripravljen vložiti nekaj prostega časa in energije, se nam pridruži.
Stopi Iz lera v akcijo in nas kon-taktiraj na info@czm-domzale.si ali 040 255 568.
oš ROJE
Še bolj eko
V marcu je bilo na OŠ Roje spet zanimivo. Za šolo so namreč izkopali veliko luknjo, kamor so vgradili velik zbiralnik za meteorno vodo, s katerim bodo pridobivali deževnico s strehe šole. Uporabili jo bodo za zalivanje šolskega vrta, čiščenje ipd. Na ta način bo šola delovala še bolj eko, saj bodo z uporabo deževnice prispevali tudi k ohranitvi pitne vode, ki je dandanes vedno bolj cenjena. Projekt se je začel že v začetku šolskega leta, ko se je šola prijavila na mednarodni
razpis Soroptimist kluba in bila na veliko veselje vseh tudi izbrana. S tem si je pridobila velik del sredstev, s katerimi so jeseni kupili več sadik slovenskih avtohtonih sort sadnega drevja, zdaj spomladi pa še omenjeni zbiralnik za vodo. Sadike so posadili v šolskem sadovnjaku na tehniškem dnevu. Pri izpeljavi projekta so sodelovali člani Soroptimist kluba ter delavci in učenci šole. Zahvala pa gre tudi članoma lokalne skupnosti, Janezu Bizjaku in Vladu Jeranu, ki sta pomagala pri vgradnji zbiralnika. Učenci so že začeli vrtičkati na šolskem vrtu, v vročih dneh pa bodo svoje sadike lahko že zalivali z deževnico.
Marta Krt
Ob tednu možganov
Kako omrežja v naših možganih pletejo svet.
oš domžale V torek, 17. marca 2015, se je osem učencev OŠ Domžale (Marta Strniša, Maša Godeša, Val Milek, Nik Milek, Urša Kavčič, Jakob Žvab, Ana-marija Berdajs in Eva Zavec) udeležilo delavnice o delovanju možganov Zaku-lisje pogleda. Delavnica je potekala v okviru Tedna možganov v Atriju ZRC na Novem trgu 2 v Ljubljani. Najprej smo poslušali krajše predavanje o vidu. Izvedeli smo, da novorojenčki vidijo za-
V skupini Paličice smo izdelali 3D iluzijo. Narisali smo obris dlani ter okoli nje ravne vzporedne črte, znotraj dlani pa smo narisali ukrivljene vzporedne črte. Dlan smo osenčili in vse skupaj še pisano pobarvali. Dobili smo 3D risbo z učinkom izstopajoče dlani. Skupina Mrežnice je izdelala animacije. Izrezali so pravokotnik, ga prepognili na polovico in ga prilepili na paličico. Na obe strani so nekaj narisali, na primer na
megljeno in da po gledanju črne pike vidimo črno-belo sliko kar barvno. Sledil je kviz Oko in vid. Pokazali smo dobro znanje, skupine so bile zelo izenačene v številu točk. Spoznali smo, da gledamo z očmi, a vidimo z možgani. Sledile so poučne ustvarjalne delavnice. Razdelili smo se v tri skupine: Mrežnice, Čepki in Paličice. Skupina Čepki je izdelala mrežo iz kvadratkov v perspektivi, na dve navpični črti, ki sta bili videti različno dolgi, smo položili dve enako dolgi paličici in ugotovili, da sta črti v resnici enako dolgi.
vrtec dominik savio Vse mesece nas ta tema močno zaznamuje in vedno znova odkrivamo pomen te vrednote.
Na začetku leta smo si vzeli čas, da smo se znotraj posamezne skupine povezali, nato pa smo svoja poznanstva razširili na ves vrtec. Vse leto se radi družimo med seboj, otroci si radi pomagajo in odkrivajo, kako pomembno je imeti nekoga, s katerim se radi pogovarjamo, delimo igrače, se
družimo, ustvarjamo, igramo, tolažimo, skupaj prepevamo, se veselimo, praznujemo ipd.
V vrtcu smo večkrat čez leto pripravili skupne dejavnosti, v katerih smo doživljali praznike, obujali navade in običaje, pripravljali različne delavnice in dejavnosti, ki so nas še bolj povezovale tako vrtec kot starše, stare starše in bližnjo okolico. V letošnjem šolskem letu smo s skupnimi močmi izvedli kostanjev piknik, tržnico, božičnico, z dedki in babicami smo izdelovali butarice ter ustvarjali
Obisk v Medgeneracijskem centru Bistrica ob dnevu žena
Pomembna dejavnost prostovoljcev OŠ Domžale je skrb za dobre medčloveške odnose, medsebojna pomoč, pomoč šibkejšim in ranljivejšim skupinam ter medgeneracijsko sodelovanje.
Prijateljstvo je nit, ki nas povezuje
V letošnjem šolskem letu 2014/15 smo si v Vrtcu Dominik Savio za celoletno temo izbrali naslov Prijateljstvo.
oš domžale Prav medgeneracijske-mu sodelovanju namenjamo veliko pozornosti. Uspešno sodelujemo z bližnjim Medgeneracijskim centrom Bistrica. Njihove prireditve ob različnih priložnostih popestrimo z glasbenimi in plesnimi nastopi, izvedli smo tudi skupno ustvarjalno delavnico, prostovoljci tedensko obiskujejo posamezne oskrbovance . V petek, 6. marca, smo jih spet obiskali ter s plesom, glasbo, petjem in recitacijo popestrili dan njihovih varovancev in skupaj praznovali dan žena.
Nastop se je začel z recitacijo Luke Štiftarja, ki je program tudi povezoval.
Nadaljevala sta Nik Milek na klarinetu in kitarist Val Milek. Violinist Luka Štiftar je zaigral Res je prijetno in Concertino v G-duru. Naslednji je nastopil mladinski pevski zbor OŠ Domžale pod vodstvom zborovodkinje Jane Lamber-šek. Na citre je venček ljudskih pesmi in vsem znano melodijo Cvetje v jeseni zaigrala Zala Jagodic. Poleg glasbenikov sta v programu sodelovali tudi plesalki Tjaša Janežič in Tija Rutnik Vidmar. Za konec smo vsi skupaj zapeli V dolini tihi in varovancem razdelili rožice, ki so jih izdelali prostovoljci naše šole.
Luka Štiftar in mentorica pro-
STOVOLJSTVA MIRA MARINŠEK
eno stran akvarij, na drugo ribico, ali pa ptičjo kletko in papigo . Pri hitrem vrtenju je bilo videti kot, da je ribica v akvariju in papiga v kletki . Preživeli smo zanimiv in tudi zabaven dan. Način dela in pridobljeno znanje nas je tako navdušilo, da smo se skupaj s koordinatorica dela z nadarjenimi odločili, da bomo celotno delavnico, vključno s kvizom, izvedli z učenci petega razreda, ki obiskujejo krožek Šola razmišljanja.
Anamarija Berdaj in mentorica Mira Marinšek
in sprejemali nove prijatelje ob dnevu odprtih vrat.
S pomočjo naših prijateljev, staršev in sodelavcev smo izvedli akcije, kot so zbiranje starega papirja, zbiranje živil za pomoči potrebne (teden Karitas) in zbiranje barvic za revne otroke v misijonu.
V tem šolskem letu smo spoznali tudi nove prijatelje, ki so nam pripravili zanimive predstave. Obiskali so nas vodiči psov iz društva Tačke po-
magačke, kjer smo spoznali, kako pomembna je terapevtska pomoč živali (psičkov) za ljudi. S svojo predstavo so nas presenetili in razveselili dijaki Srednje vzgojiteljske šole Kamnik, ki so nam zaigrali božično igro Sofijin prvi božič, prav tako so nas navdušili dijaki Srednje medijske šole, ki so nam zaigrali igro Vila Malina in tako popestrili naš vsakdan. Skupaj spoznavamo in odkrivamo, da prijateljstvo v naše odnose prinaša zaupanje, veselje, sproščenost in povezanost.
Barbara Likovič
P
M Prijateljev Mladine ale
ZDRAVSTVENO LETOVANJE OTROK - KRK 2014
Zveza prijateljev mladine Domžale, Ljubljanska cesta 58, 1230 Domžale kot organizator vabi na letovanje vse šoloobvezne otroke, ki obiskujejo osnovne šole v občinah Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče.
Možnost prijave na letovanje imajo vsi šoloobvezni otroci iz zgoraj omenjenih občin in sicer do zasedbe mest po izmenah.
Termini so: 1. izmena: 29. 6. 2015 do 9.7. 2015 - 45 mest
2.	izmena: 9. 7. 2015 do 19. 7. 2015 - 45 mest
3.	izmena: 19. 7. 2015 do 29 .7. 2015 - 45 mest
4.	izmena: 29. 7. 2015 do 8. 8. 2015 - 45 mest
Otroci bodo nastanjeni v Domu domžalskih otrok, Ul. Lišina 10, Vantačiči, 51511 Malinska, Hrvaška, izvajalec letovanja je podjetje Leštan & Leštan d. o. o., šport, turizem in rekreacija.
Cena 10-dnevnega letovanja je 330,00 evrov.
Znesek bo mogoče plačati v 3 (treh) enakih obrokih po 110,00 evrov
Zdravstvenega letovanja se lahko udeležijo le tisti otroci in šolarji, ki imajo v medicinski dokumentaciji zapise o večkratni hospitaliza-ciji (več kot dvakrat v času od preteklega zapisa) ali so bili pogosteje bolni (zapis v medicinski dokumentaciji več kot dvakrat v času od preteklega zapisa).
Zdravstveno letovanje je namenjeno pogosto bolnim otrokom, astmatikom, otrokom z atopijskim dermatitisom, skoliozo in psoriazo ter drugimi boleznimi.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije subvencionirana letovanje in sicer v znesku 25,00 evrov/na dan oz. 250,00 evrov/za 10 dni.
Prispevek staršev ali skrbnikov je 80,00 evrov/po osebi/za 10 dni. Znesek bo mogoče plačati v 2 (dveh) enakih obrokih po 40,00 evrov.
Letovanje mora biti plačano do odhoda.
Za več informacij nas lahko pokličete na telefonsko številko: 041 728 179 ali na telefonsko številko: 01 721 27 91, vsako sredo med 16. in 18. uro oziroma pišete na naš e-naslov: zpm.domzale@siol.net.
Prijavnica najdete tudi na naši spletni strani: www.zpm-domzale.si ali jo osebno prevzamete v naši pisarni v času uradnih ur oziroma na OŠ, ki jo obiskuje vaš otrok.
Izpolnjeno prijavnico (zgornji del izpolnite sami, spodnji del izpolni osebni zdravnik otroka - iz teh podatkov bo razvidno ali otrok izpolnjuje kriterije za sofinanciranje s strani ZZZS) lahko osebno oddate v naši pisarni v času uradnih ur oziroma v naš poštni nabiralnik pred vhodom v Domžalski dom, Ljubljanska 58, 1230 Domžale ali jo pošljete po pošti.
Prijavnice sprejemamo do zasedbe mest. Po prejemu prijavnice se s starši /skrbniki/rejniki prijavljenega otroka sklene pogodba.
Ema Škrjanc Ogorevc, predsednica ZPM Domžale
slamnik@kd-domzale.si
iz naših vrtcev in šol
na kratko
Modra vrtnica
Iskriva in zabavna glasbeno-dramska predstava
oš venclja perka V šolskem letu 2014/2015 smo se na OŠ Venclja Perka odločili, da naredimo pravo pravcato glasbeno-dramsko predstavo in tako nas je rokave zavihalo kar pet mentoric (Tjaša Drofenik, Katja Erban, Urška Milovanovic, Vanja Repič in Tina Preglau Ostrožnik), ki smo pod svoje okrilje vzele 21 mladih nadebudnih igralcev, plesalcev, glasbenikov in likovnih umetnikov.
Predstavo smo premierno uprizorili 4. februarja, ko so mladi ustvarjalci nastopili pred svojimi starši; nadaljevali pa smo 9. februarja s štirimi ponovitvami za učence celotne šole. 24. marca je bil za vse nastopajoče velik dan - Modra vrtnica se je namreč odvijala na odru KD Franca Bernika, na čisto pravih gledaliških deskah. Kar dvakrat smo napolnili dvorano in predstavo odigrali pred-
Nastala je iskriva in zabavna glas-beno-dramska predstava, ki smo jo priredili po besedilu Kristine Brenk Modra vrtnica za princesko, v kateri 'kralj vrtnari, princeska pa bosa hodi ... in norček govori resnico podnevi in ponoči, poleti in pozimi'; večno aktualno besedilo pa smo opremili z atraktivno glasbeno in plesno podlago.
Sicilija v Domžalah
Teden od 13. do 18. aprila je bil na Srednji šoli Domžale - gimnaziji v znamenju mednarodne izmenjave s Sicilijo.
srednja šola domžale Osemnajst dijakov 2. in 3. letnika, ki je marca obiskalo Salemi, je vrnilo uslugo prav tolikim italijanskim gimnazijcem z I.I. Francesco D'Aguirre, ki jih je poleg profesorjev spremljala tudi ravnateljica. Priprave na snidenje so se začele že lani, mladi pa so v stik s sicilskimi
Domžalski in gostujoči dijaki s profesorji in ravnateljema (prva z desne)
prijatelji najprej stopili prek družabnih omrežij.
Za tuje dijake so pripravili raznolik program, da so lahko v petih dneh odkrili kar največ slovenskih lepot, vključno s folkloro, ki jo je skupaj z glasbo, plesom in petjem predstavila folklorna skupina Emona. Večina gostov je bila prvič v naši deželi, zato so zanje organizirali preživetveni tečaj slovenščine in jih poučili o značilnostih države.
Torek so preživeli na Primorskem. V Kopru so obiskali italijansko gimnazijo, RTV Koper in po mestu iskali dvojezične napise. Popoldan so se spustili še v podzemni svet Škocjanskih jam. V sredo so jim razkazali prestolnico in naslednji dan čebelarski muzej v Radovljici. Tam so se preizkusili v izdelovanju sveč iz če-
V pomlad z rekordnim številom plesalcev
OŠ Venclja Perka je mesec marec posvetila plesu.
oš venclja perka Kar 300 učencev od 1. do 5. razreda se je pod mentorstvom učiteljice Urške Milovanovic naučilo kavbojsko polko. Učenje je potekalo v manjših skupinah, v katerih so se
bila zelo poskočna in igriva. Plesni koraki niso bili ravno enostavni, vendar so učenci pridno vadili in tako so vsi do začetka pomladi znali zaplesati v ritmu kavbojske polke. Podrli smo tudi rekord
šolskim otrokom občine Domžale in učencem prve triade ter 4. razreda OŠ Domžale.
Zgodba Modre vrtnice še ni končana; 7. aprila so si predstavo ogledali učenci OŠ Dragomelj; naše mlade igralce, plesalce in glasbenike pa čaka še nekaj nastopov.
Tina Preglau Ostrožnik Foto: Vanja Repič
učenci naučili posamezne plesne korake, ki so jih nato povezali v koreografijo. Skozi gibanje v ritmu glasbe so se učenci zabavali, sproščali in hkrati spoznali ples kot kakovostno obliko preživljanja prostega časa. Celotna koreografija (sestavila jo je učiteljica Tjaša Drofenik) je
šole, saj se je v zelo kratkem času kar 300 otrok naučilo skupne koreografije. Učenci bodo koreografijo predstavili v okviru šolskega Pomladnega dne, ki bo potekal aprila in tudi na zaključni prireditvi Adijo, šola.
Urška Milovanovic, OŠ V.Perka
Medalje s posluhom
Novice s posluhom iz Glasbene šole Domžale
glasbena šola domžale Čeprav se glasbe ne da izmeriti na metre in kilograme in ga ni merskega sistema, ki bi z natančno številko opisal, kako in
beljega voska, preden so odšli odkrivati lepote Bleda, med drugim tudi z razgledne točke na Straži. Nazadnje so si vzeli čas za seznanjenje z domžalsko slamnikarsko tradicijo in za ogled Menačenkove domačije, kjer so jih naučili ustvariti nageljne iz krep papirja.
		
		
		
		
srebrna. Na gradu Štanjel pa je od 6. do 12. aprila 2015 potekalo tekmovanje za tolkaliste. Naše barve sta zastopala Enej Nik Juran in Aleksander Simio-nov. Oba sta prejela zlati priznanji, česar se še posebno veselita njuna učiteljica Katarina Kukovič in korepetitor Miran Juvan.
Naši nadebudni mali glasbeniki so spet dokazali, da je nemogoče včasih povsem mogoče. Ne, v metrih, pač pa v veselju in odnosu do glasbe, so pokazali, da mislijo zares. Čestitke!
Za GŠD Andreja Humar
KNJIŽNICA DOMŽALE
Pravljični palček
Pravljični palček je projekt družinskega branja, ki ga organizira Knjižnica Domžale v sodelovanju z vrtci in prvimi razredi osnovnih šol. Vanj so vključeni otroci iz občin Domžale, Mengeš, Moravče, Trzin in Lukovica. V letošnjem letu, ki je že osemnajsto po vrsti, je sodelovalo 1388 otrok. To dokazuje, da se starši, vzgojitelji, učitelji in knjižničarji zelo dobro zavedamo vloge zgodnjega branja. Trenutek, ko otroku beremo ali pripovedujemo, je neprecenljiv, ker pripadamo samo njemu. Na tak način se stkejo intimna doživetja in močne vezi med otrokom in odraslim.
Na oddelku za otroke in mladino smo pripravili razstavo likovnih del, ki so jih ustvarili otroci ob poslušanju pravljic. Vsem otrokom iskreno čestitamo za osvojeno bralno značko - Pravljični palček. Zahvaljujemo se tudi vsem staršem, vzgojiteljicam, učiteljicam in knjižničarkam, ki so sodelovali pri projektu. Pravljični pozdrav in nasvidenje jeseni.
Nives Podmiljšak Lidija Smerkolj Turšič
Oš VENCLJA PERKA
Tekstilko ...
OŠ Venclja Perka se je tudi letos priključila akciji Očistimo Domžale. Čistili in urejali smo okolico naše šole. Tudi sicer na šoli prispevamo k razvijanju odgovornega odnosa do našega planeta, med drugim skrbno ločujemo odpadke.
Ena od novosti na ekološkem otoku ob naši šoli je zabojnik Teks-tilko. Vsi vemo, da je tekstil odpadek, ki se v naravi zelo dolgo razgrajuje. Ob zbiranju odsluženega tekstila in obutve pa širimo veje ločevanja odpadkov in stremimo k življenju brez njih. Ko boste imeli doma spomladanska čiščenja in boste iz vaših omar pospravili oblačila, ki ste jih 'prerasli' in so svoje odslužila, vas vabimo, da jih oddate v zabojnik Tekstilko in s tem tudi vi prispevate svoj delež k skrbi za okolje.
Breda Stanič
Izmenjavo so v petek sklenili z zaključno slovesnostjo. Zbrane je poleg ravnatelja mag. Primoža Škofi-ca, italijanske ravnateljice Francesce Accardo in sodelujočih profesorjev nagovoril tudi domžalski župan Toni Dragar. Vsem sodelujočim, tako pedagoškim delavcem kot dijakom in ostalim, ki so omogočili nepozabno izpeljavo dogodka, so podelili pohvale. Dijaki so utrinke izmenjave strnili v video in prikazali odlične rezultate učenja slovenščine. Posebne čestitke so namenili staršem za izkazano gostoljubje. Na koncu je sledila še pogostitev, za katero so poskrbeli starši in dijaki. Navdušenje in želja po vnovičnem sodelovanju z obeh strani sta potrdilo, da je izmenjava odlično uspela.
Katarina Venta
Violinist Gal Juvan na odru z očetom pianistom Miranom Juvanom
koliko se te je dotaknila neka melodija, se včasih zgodi tudi to. Učenci Glasbene šole so svoje igranje, ure vaj in na tone potrpljenja na različnih tekmovanjih v zadnjem času uspešno prelili v (odlične) številčne rezultate.
Na državnem tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov TEMSIG so bili naši mali šampioni izvrstni. Z violino si je priigral zlato priznanje in posebno nagrado za izvedbo skladbe slovenskega avtorja Gal Juvan. Violinistka Marjeta Banko je osvojila srebrno plaketo. Obema sta stala ob strani učiteljica Anastazija Juvan in korepetitor Miran Juvan. Slednji je spremljal tudi violon-čelistko Ano Peterlin, učenko Almire Hamidulline. Njena je srebrna plaketa. Na državno tekmovanje sta se uvrstila tudi kitarista iz razreda učitelja Mateja Baniča. Mark Mihelič je prejel bronasto plaketo, Miha Kralj pa srebrno.
Ker dober glasbenik potrebuje tudi trdno teoretsko osnovo, da lahko mu-zicira, se je letos učiteljica Ana Klopčič odločila, da se učenci pomerijo tudi v znanju solfeggia. Barve šole je odlično zastopal Tomas Mejias ter dosegel 81 točk in priznanja.
Harmonikarji in tolkalci so se v marcu in aprilu naveličali alpske zime in so se podali na Jug. V okviru 7. mednarodnega tekmovanja Svirel je na gradu Kromberk pri Novi Gorici od 22. do 25. marca 2015 potekalo tekmovanje v igranju harmonike. S pomočjo učitelja Žana Legata sta Matej Cimer-man in Petra Kmetič domov prišla
< M
H
C/3
"ö "O
<D C
'ro
e

o
-Q
O <a
C ¿O
e
"ö ■o
<D C
o
e 00
■o
o
cö
'¡^
e
<D
(D
>o
e

o
<D
'ro
e
< O
O
® z
>S < E O
¿i s
¡i £ N
š 0
$ «
C	Z
25	o
P	B
•S	ü
s j
xj	o
. S3
j >	ts
M	—
m
O 23 c o
ñ %
c
o
ce	S
LU	n
N	13
—.	ra
—i	^
O	c
Z	<
>
o C
.5 rt
m C
~ tu
.5 Ž Ë g
\D 5
»CO Ct
73 >
.¡a ra m a -Ö ra o
w ¡a
ZA
0
1	2
•43 g
C
ra m & 'g
& SÄ
> _ * ¡
oo Ä
C ra , c
' M
^ ra
o xj _ >
■iS tu Ë ■&
o
a.
<
n <
>N —
E K
i° «I
.S O
<d o Tč oo O in
<= 3 .2 s
> c >
î '
tU u t § <=
<§ g: £ d-s g
ra ra o a
u
5	g
iS	g
tu	ra
S	C
S	£3
S	3
i| O c
.	S-i
) O
j pî m
m
q e
cd a C S
.e	S3
O	(*)
'ES	S
§	tí rt C
V	S
o	o
m	°
en
hüjf ^ tu
PÍ
tu
~ c
>0 tu ä
<	- C CL--C
1 S Ä z B 5 S3
<
si m "S .S "í ü
O O (T)
CN W
ts
o M
S .s^ Js ss
S Ë
m
O
ra -ö
« Sí , c
CD
3
S
ra c
tu	CT
a	tu
ra	2 S
ä	^ o
¡3
ZA	tí
<
C
I»
o M ra
-ö a
ZJ-j
o c
¡3 a
c O o
-Be
H .¡3
P o C y o
sä ïa i
I
c/) N
cd Pi
š IV)
Cí — <
^^ is «
« J 2
^ t^ ^^^^ •—LÜLJ J^
c iS too S
¡3
tooo m oo
ra .o
B
ra
'O
5 < O
^ ü -J LL
;> >
>
O a
Z ra < •
-J
< O
Un
_ ra I- e
cc
CC zñ
OIS
ra
cl pí
é Z N O
CL
ce o
U CQ O LU
z
j^ií ie
cu
-ö
c^
t^ Um t^ CB C C3 -O ra
S
<
m O
% > Q U)
C
>
o
^ tu
-ö
C3
t^ ÜM C3 CB C
TO m
^ O
!e
ra
ia
>N--
O
c <
M	.£3	•
Z	ra	^
<	cí	f^
—	"	í^
C Z .2 o Q fí c o
O <
Q Z
LU
O
jï ;=
O
o z
o O .£ >
N
ž Î3
tn O
ra
o
S -ö
ce	2
LU	^
N	C
—.	ra
—i	^
O	'S *
Z	<
3
B ®
î^ M
O M	o Q	-Q O KA	iä CO ts
tu 3	o c tu	KA o	CO ¡3
	'tu	"S	o ^
—^	13 o >	E	Q
Ë -S^		rt E	O e
"CT CO	o a		tu
	C	rt	73
"í3	o >N	c	O ^
ts tu		c rt	O tu
•3 >M	-o	-o	£
Ë O M		'zj	tu M
13	"—/		"¡3
	^		tu XJ
ts	o	"tu	C0
C0		•Ö	ts
_tj			C0
*Î3		c	ts
Ü		C0 XJ	73
	rt	C	
tu		O	
p	+3	M	

>
V)
Q <
O
<D ^ o — >n ce
o .!= > m
tu
" 2	c ¡S
ra	ra
q	E
T3	"
O
M
tU
tU
ra
o « c
fi >
^	C
c c
« *
* g £ SÄ
là
C ra , c
j M
ra o
ocíese
o

o Q O C
B _
CV >
ZA
o
9 >
13 ^
M
zA
C
'S» < ■§
LU —
—
m ^
"i a
O .2 cN m
Q ä
X
~ E <
c -a
M
3
C0
¡3 C
"O
<D C
e • :
•S o.
en ^
o: I O
CL
Jï LU
<a <s>
>N -
E
o
! 1
S CD CD S
=; <
^ c
CO CO
c .a
S 2
S is
-S
JS .
c ^

"l3	^
^	O)
ts
c	9
XJ	O ö Ë
o	tu
o
> ^ w
V) « Q
O c .2,
S ¡^ g ^
Ü Ë
tu
>o < .
IL <
Z
>(0
en <
ca
D <
O <
Z
eg
n > N
>o — co o
O LU
S1 ®
£2 ts
. >
e
'Ë !>
C ZD
o
vo S
>N
i3 iS ra 'S
o
ZA >
00	CD	
73	c N	
o	CD	
^	>	
	-Q	
'c^	o	
		
Ë	>	
'o	CD ^	CO c
o		
	^	
		tN
		
	(X	
CD c	¡3 tu	
		O
tu
tU
g
¡0 LU 3
0 — S >u TT O cO i—
3 Ë
S3 > ÎS °
o Ë
t^
C	'tu
•Ö	Ë
2	5 ----
c
•Ö	m
^	o
S	Q
Q &
K o
S
e e
>
ra tu
Ë
O
ra V Ë T3 '(F ®
tu
> C0
C ^ Ë
¡3
¡3
<
ce >
I
iû fc N ir
E °
,!E o
»
c^
XJ
g >	tú
co o	3
> >	^
2	°
C >	T3
.¡^ Ü	£
£§•0
(C
p 0
ïô 2
•ŠE	1Ž ~
=3
ti ra .
ZA ^	^
" [S.2
CO S	-Ö j: ^
iS c	o
•Í3 'S	Sí
u -G	^
S SÏ	Q
P ZJÏ	N
-c	ra
■tí	m
c	^
9
ra	-¡a
.13	XJ 'S
s	rt
C^	C
^	§
o
22
ZA ¡^
-O
> T3
o

Ë
Z K
's °
% CD £ 0
S CN
2 N Q 73
•a ra ^ 13
ZA tí
CO	.tí
xj	Em
oj	S2
>1	M
C
rt
S
« ^
^ Ë -C
C „
tu tu
SV	-
e >	-§
«	>
O	C
C	^
a ^
O)
s -1
cw	Oh C
3 Sá
ra
M . tu "
Ô C "
'i-s
p >N
S |3 :
í
o Q
•üs sa
o-ög
S ra 'S Í3
.c o
Í3	%
13	2 c
O	C
•3	Q
CO	Ta
Í3	¡^
°	žž
o	¿
~	73
a	c
%
•i^g
J3 ¿3 ^ >
D ,¡3 c ^ o e
ra tfu M
Ë
r~ tU .¡^ 73 a
S Ë 2
Ë ra
C .a ra
ra tu 73 ^ co 73
o ra Q C
<D
CD
E
^	ra ra
ïï	^
^	ra
73	^ ftu
tu	:r 3
O	C
^	ts JS o^o
ra	o >
ts	O -
Q O
IL LU
O
O
ra M
c
«	ra
ra	Ë
c	ra
ra	>n
,¡3	■
O
tu	!3
« C
£3	tu 73	CO > Q
CO ZA	O ZA	Z
	>	_Í3
ZA	>ZA §	13 Ë
Q	C0	
Q O ctí o		
-C	ra ts	CD
IB >N Ë
> O
ZJÏ
^ 7 U
^ e ^ HL z
^ CD >ü O
ZD >ZA
tu ^ O
% O s®
a gi^73
>	D o g
>	S^ >3 >
—
^	ö
co	Ë
m	S
i- ^	r 1
-s
r-i ^ -r tu
C0 "3
"a > .
ZA ■•ZJ >
t» S
ra ç
tu
<
ce a
O <
N
O LU
n
>N ^ Q <
5
t«
ö O tí ^ .S a
^ 2 %
■¡^ -- tS
^ m ^ ^^ £ Z
^ ^H O
T3JS
.2,3 oí
S £
ka _ ro
co
■¡2 Ë "ras

< O
ÇU ^c^ co
tu H H
is" s^"
ra tí
ni o
C0	C0
C	^
yzn	zD
•D	C Ë
za	,t3
2	"<3
ß	a
O
IL
a o
>N O
ce ^
ce
<o —
ž 2 ^ §
a	<
c	-u
O (O C —
12 o
L^ CD Q o
CN
S
W tu ^ xj
N S2 ra
S
•i^ tshq i
tq 'S Q „
•a
a 2
c e
Ö ^ CO
co S
J^ ¿i
—" co
XA « -c
73
e !>
Jg J2
a «
, «
O	cô
KJ	¡3
rt	
	C
	¡3
	
¡3	O
o	Q
M	O
O
<D
>o
E
>N N
o O
Q CL
» 5
o N
CD j
5	"Ö
6	o 2 o
Ü s tu tí
S
za ra
CO o M
° T3
C o
x^ >
73
1=	^
tí	o
C
!3
tu	tí
S
o	ra
Ö	Ta
°	73
ra	o
ts	a
3	tu
5
^	Í3
s	^^
"O	^
o	m
ra 73
>ZA ^
3 .¡3
<0 _	s
a=>	„	2
> <	^	^
Oce	2
c £	s	c
.i= ^	O	tu
£ ž	Is	Ë
'¡Sw	^	2
ä-j	"¡3	>
»Olu	S	ra
N	^	bi
^	OJ
>	p	.Q
^ O o ^
Q
" m
C0
J3 c^ o
O
tu
ZA
9 3s p
,
S. >
CO H ^ H
c "¡3 S. ^
C C^
« TZ
< O
IL
■a
cô
E
o
M
Sï
>n ra o tu H m
G
m O
O <
ce
O O il
>N 3 C >N
î
1 s
e c
i
10	i
11	I
>	s
o
.m
•a	¿
S
ë	E
W	r

i5 Z: j < C '£
ce 1
CO O C
^ I O
lo 5
ca < « ^
o
c ■— ¡2 o
LL CD Q o
CN
^ tu
•S
fc= 'ö
S tu
E^ ™ ^^ S
ZA
KA H
^^ S
•a
Ü g c
a tn
co C
, ^ XJ
& s
ra ^
N o
Ph
o
M co c C S2 ^
C0	C0
C	^
>ZA	ZD
ZD	C
2
Ç Q
TJ
m «= £
rt S
^ a ----
>ZA « -
23
c
S C0
•	tu .¡^ o
'¡S	XJ
P
M	^
tU	C
¡3	-
„ o O Q P^O
Q co
m
D <
O
< > <
Z
N O
IL
D
O O
oo
ra & ra
>[S	^
Ë	tu tu
q	O ZA
a	H 3S
,3i	S
%	il 3
-O
co 73
tu !3
tu TS
Im o»
-ö 3
cv
3
Ë â ü i> S3 ® ë c
o tU
c -5 23
t^ CO
eis >
o ,
¡3
3
Ë "iS
2=: o O M J3 co
C
'i
ra -j^ ^ ^
s Q h ^
ra xj
E H
N
s o
C O
<D O
oo
ra o
1	3.
2	>3
h
X
<	tU _I	n
(O	^ ^
LJ
O	E
CD	S.
M
o	2
CN	Ei
Etú.Í3
-«^rSí-á
O r- 2
ZA tí C
tu £ -tí ^ tí
O S-Í3
tu [S
Si
o«« tí tu Ja Í3 gT3
O tu
ISilSjs
PQ "Č0
— ^^
>N
¿ë iS
eá¡3 •tíoS E 73
'¡3 p co
>ZA
■ tu
¡3
o
c
o
Sí! ¡a Í2 a
O O
(X	p
&	Ë
^	O
■IS	Is
i?	J3
<D <D
'ro
E gc
			
			C0
			
			
	<		
	>ço		• p KA
			a>
			
			
	<		
	z		p
			
	>o		
	< ce		a CD KA
	< >		CD Ë
en >N	ce IL		> M
E Q			tu
	o		tu
Q	CD		p
eu			
O		>o	
		O	73
	o CD CN		M
		O IL	£
o
es ^
5T
> P
< ^
a
® ^
te ca 'M „r
>o
E "
H tu
ZA
c 2
CV O -Ö ^ 'S
,,
rt
E o a
<D £
-Q
O -C
<0 ■
J2 i
o _
8 ^
.S	o
3	o
o	<o
CL	O
¡s o S co
!3 co
O IS ^ °
co
>ts
tu tu
C
— XJ
ra -a
Ë °
H zA
S ^ •iS ra
co 23 ^
73 > tu o Ë C
O 2
ts
W on ts
E 3
.5 o
t» s 3 tD
^ O 73 M
^ ZA
Í3 'Ž s c
Ž %
g c^
tu
<
V)
Z
<
a <
o ^
* i CL O
>U (O
rt
-Q
^ „-í KJ ^ O CW
S
> _
a — >
cv o
j ^
t« ^ > -íí
>
O -O M
73
ts ^
C0
22 73
O tu
o p

N ZA
< s
^ KA rt ^ rt B B
o ^ c >
s z ^
tu
73 > ^ O Ta
p >
Ë O 73
O .
-G S > ^
■Ö tí 3 -2
C ^
o ra
^ a
S &
ra o pp
•is .sa
§> ^ ¡i r-
^ > ¡s ü
tu —'
JÏ o
<o _
>N <
O LU Q >0
o <
m ^
® C^ S CN
73 tu -C
ZA CO ~
SSi^ £ ^ 22 ^ ra ra Xa í3
íc E g
c .S3 ra Ë '
ZA
22-&S m
•T^CO^'Ö
i ^ «
< ^ XJ
O ZA
D
o
.Q
O (A
'ro
E

<
ca O
Ž ce
* Ši .15 <
o z
8 h
15 S
tn o ^CD
.
'S. •
ZA
73
a
n" Ë ^ O
i "s
ZA
a, c ra
JS
en
>N
E o a
o
JZ
J=o g .
»Mi« pq
73 ra M
ZA % (
73 -
&
rt	"ö -Q
"O	^
• ^^	^
2	g
73	n
S
E	^
S	g
Ë " <
CN
í^	¡3
«I	3
^	SS
_i	c
LU	¿3
E
,
73 co"
o	ra
o	M
ÍA	^
is	^ &
,p
s	-ö
^	^ ü o.Eo
ra
tu	13 o
¡3	73 M
XJ	tu .t^
'ti V,
ZA	C
' '	£ "
ra -¡g
m 73
CD t3
CN «
, p .
>ts
5
6	o 3	w
" M	tu
ra E tu
3 I
< H
+ ^ ^ co
3
P
,
O 73 « g
'g
O 73
O M ts
,
i M O
73
•,..
O
^ ra ^ ts co
p
o
M ■
C ^ .
W M
_ ZA
o çs
00 M
»S
>
|1 =3
S
•..
3 JS Ii ** t s Ë
> QE«
¡^ C
zjï ts
^ >
tu
tu
c	S
22 "¡S
O	"Ö
E^	<
o
.Q
O (A
'ro
E

<	coi3 '
<*3° ■
er ^ C0
S --. a ¡
(O 2 c
<	Ëtu
'O ¡^ ^^
C - ,
ÎS^.!^
s
^ ¡3 S3
O o^ • CN PÍ —
a
e
tn	¡z
z	m
i	ž
5	fe:
ct	ca
a	o
^ tí re s pí .ü
< o
<
D Ž ö
ct w
s m 3 > o =
3 o ^ m
o z rn zo n
lu lu im
>ooc* dam
pí
<	m
>(0	^
cc	l-
=	£
h	o
i— o
2
> lu pí
a
- e
n ^
o <n
o	>
-o	<
c	o
>	->
o	o
>8<
<d	<
o	v^
fe!	-ö
o	.2
n	"s
>	.2
r_	m
t	°
2	is
še	s
±	«
çç	ïo
hs	s
<	ra
—i	a
a
s
i? SESE
ju
o	_
'g	o
0	co
û	m
<y	cd
"d	to
«	(d
1	°
c	cd
«	^
n	m
l	cd
c -d <u -o -
e
<n n
o
o 5
s £ .
> o
c/3 ^ M 73 £ o ä , s*
o c JA >
£ •§
v^t CA
js i
^ Î3 ■1
« o «
1 ° S
o ^ s o a> >3
n ^ >
j £3 « &
« œ ¿o o 2 o
Ú 13 •§ &
. o) o
-rt ^ o rt
, o
•s rt * £
ji iSo
ka o
-o a
<u S
13 co
3 3 « ■
,2 « •a o
fe	°
•o	n	n
o	3	^
u	cí	co
.s3	>	>
cu	cu
¡3	¡3	w
3	3	>n
e
o
"a
@
o
o
s « g ®
® cn <° cdcnïï
>n e
• ¡ <5 £
>¡ ° =5 S e ^ ^
o > oi^ û œ cv) —
cd ^r
.15 ^
¡so
síüh
ju
>n «
o ^^ n
« e
o
ie
cdli
£0 "s
ib g . £ j^
on
m e
o o
E
o .. _ ■o m "a
■ZZ ^ tí
o ^ i- 5
o ¥
.¡2 cd
><s H
U> <°
s o
cd
ü r->
o o	a ■o "o
•	ö
cd cd	ts
•a t3	cs
o o	£
•prt	^
^^	i
jï
•>3 >
s
en q
s -a	o
1 cs o	a
CÖ tu	QJ
:
: n 3	3
1 "o j	j i o^^
cp o hñ ^ ss 3
îs, is
13 is
1 a s ¡^ o
s
^	o
î3
g	ís
I	-
is	^
!= a
í3 .co
32 ^ "č^
es g §■ ¡^ ^
o cu •tí í^
a
cu
13
's . •
>n
E
o
¡2 i^-j2 ^
<n
>n cn 3 o
s ^
o H ■o o
s *
S3
■o cu o "ö
<3 M > rt
a >
s o< •s "ö o
s cd 3 -ö
¡^ a t ü
co

<fí rt
:b ^
<d co ñ ä O
o	cd
ž	°
■o	^^
o	ü
m	!z
O	^
m	<b ^ -
^	i«	■!e s ■o	. ^ Ii
-s	cö «
i— >w
3	m s
® o
" TŽ TE n
¡2 ve
ö s.is
r- >«
^
o Q E
j2 >£ o
£< a
rt
-sä >
¡a>
'c^ ■c
co "ö
n o

•o u
cu m
co "ö
« s
0 j5
0 £
oj
c «
o
co c
c 3
ü ¿s
c
tn >
oj
YTl
>
a « co c
0
§	s
«
3	c
'râ	g
13	3
>	H
•i=	%
o	a
o	-
■a
o
O)
(x
fl n
s ¡^ t? * 3s
(n
o t3
0 o
s2 s?
w "o
id o
rt "o
■JaJ^ p j3o M
« o
ö o
c-^ c^
>■ 5
bo ^ i3
OJ o
oi xs c
^ c
^ Ö (rt .
^eff ¿i
, b c
.0 s3
¿s 'ö
m 3 g-
S3 o
c ö
a s, <
r s ! t> & ; o ^ & >ñ (rt o
r Si E
c
o)
e- e
<5 m
c/i
o c
e .£2
c
iS
o M
co n
-c e
c IS
^ c
's?
c
o i2
0	^ ^ '¡3 c <
01	,
¡3
c
i3
i? B o ^ (rt
^ £
c o ^ &
CA
o m h
x
>
<	o _j	^
co	^
<	c^ 2	s
im	tj
cu
¡3
o	ü
^	-a
o	^
cn	h
°	S
a	o
_cu	n
CU	CD
-a"
o	tí
tí	CU
.5	¡3
o	~ m
a
e
ü3
3
&
a
,a
u
3
e
CU
lo "3
o
a
s « a co
e
o 52
o
Säi Ja
^ a
^ cd ^ &
(x p
cü s
o
■IS ^ ji
■a
o c o
e
<
'o < m -i
a: a:
(o < < ^
a
i '{3 ! (rt
o ^
; c«
j o
p c -,
w (rt
r w
i? s^

ä ^^
^^ ií o >-
cn (o
s	fe
o	í—i
.sa	«
es	fe
CU	CU
a xj	"o
c	fe
s	rë
co
s	c
í2	¡3
-	k^	co
-	>	c
..	>
CO	CD
co	e
.ta	cu
¡3
a .¡i %
CU
S	j?
CU
(D
rt
E •
VO M
<
n
o
(o
>o <
to	cc
>n .
1= Z
o ¡^
q
<o n
o
Sä ää fe C CD
o o
čo
co CO ■ö
I
n
c
CO .
>CJ CD
o ^ C
cs
<
'o	<
m	—
OL	cd
(o	<
<	2
3 •ö c
a
fe
^ c^ CO
ra
en q
<d cû
<
o < u
ll o;> ûcdï-
^	o
«	^
a	c
es	CU
"a	E
CS	CO
s	fe
°	S
es	fe
CO
ia 'Ii
an
CD CV
Kj
c û
ra
¡3 ia
K^ CO > c
£2 c .ta cu
ía
M ^
cu
13 tí
■O
E
i
n
CU
o >
o
o o
fe
+
[ü
<s> * >
<
E
o
q
o c
5 ÜL
Š o
1ï o
® o
S <N
u o z -j
o <
	a	
o	•ö	
><A	B	
C	cu	
g	M	eü
	e^	rj
	-;3	a M
c ja	O KTj O. CO	
	"Í3	cu B
o	>CJ	
m	co	
		a CJ
		
O r		«
-	O	
e	E	J3 a M
	Ü3	
^	^	CU
c	B	JA
r	r	
efl	CO	B •>
	e	
o	CU	o
¡3	¡3	
3	3	a
M	M	
O	O	o
P	P	C
O
O
>o
E
00 M
o
z
>
< í
>n ^
¡=Oo
m /-n ^ ^^ ^
S 5
¡s
a
p
^ & o
52 Í2?u < 1; ¡^ -c
^	"g -i
KJ CO ^
Ei -tí C0
3 cu C S feïï
cc lu m _j o <1 z >n o

o
S-j «o
uj
^ — cq ,12 CD W o

o
3
cj c
S
-o
8 A
■a tí
CD
o	£5
-Q	cu
S»
S —	CO
ÈS §	^
ES
3 CÖ	O
	E
	o
n	
	"Í3
-	E
	
	lo
	
3	O
	^
a	CU
	CJ
	B
	
3	tí
	2
-	lo
	.!>
	co
	cu
2	.2
S c	^
E £J	.!>
co	p fe;^
is ^ >
CDÍ2	>
C0°	■-.
< £3 >0 cu
IŠ
o
Si
— o O
O o
(rt
' .5 o
H

ä	S3
(A	-S
•>—.	¡^
a	.¡^
E	¡Í^
.¡^	S
m	a
S ra ■ö ^ o fe
S
z
N O fe
o
m
<
m O v fd
■U I C W
'■Ž V>
M M
C
a
Q
% S
(rt &
o <
o
«
TD >0
o ^
<
D >
>o
o o
CO
.o c
roû 2 .síccw S
's3
t ^ ¿a
cS
<o i^j S
o cc< ü
£ — ><n a
.2 S :: iS
<3
TS	Ä --CO
-C3	¡3
^	C
^^	ü
^^	lo
13	"A 13
2	co
E	a
c^	CD
"iS
S3
> í=
CO -Ö
rr
C0
2 -c
X. 13
E
, o -D
CU o
•i^ «3
co ^ 32 3
is a
CJ C0 CO
¡S cu
lu CD fe C
S H
S ca C
■<3 S
O
(D
(D
>o
E
M
,2 cu o tí
o
co m
O —
m tí
Tcu co
: fe 52
. — co
>N	O
iE	*
o	>(0
o	E:
■Si	-
15	S
a o
S3 2 I
•Ö co O C
£ S ^ g
S3 cu
!3 21 .ta "č^
13 T3	.
3	S3
J3 iS	J^
(rt	w
■	Sâ
CO
N C
K	^
S
fe P
iS	s
C0Q.Q
>N	o C0 — N

O
M „
.2 s
^ 3
P fe
^ S
■§ S
S
co co >
3
C3 S
cn
^ O (D
iSc^.^
locu;;^
SB &
O	co
.j-¡	C efl
tí	^ cu 3
co	.5
O
cu tí	cj
C	CU
C —
a > > <
o cc ^
ž
>o m
O _I
>o W
, N ® >
c^ O O
* i
(rt "Ö
(rt &
CD
n -0
5? 2 E
a
c
o
O
^ SÏ "¡3 í>
aa
cu
E
cS
tž	m
2	3
fe	cu
co	E
c -c p Q
>
C ^
^ J-H
^ C0 fe M
E
<§	E
%	Sí
c	"¡3
s	^
C
«	'S
-O
ií
a
•ö
c <
«í cu
'Í3 ~ co
< "S
^ ^ o
S 'S
0 ÍP
O ig fe >co
fe
^ m
1 °
± xn
a: O
0 O m Z CO o
o
E3 p
CD 3
EE'N
l O ^ o
çr	cu
>	C
C	^
k3	O
í^	°
^	M
CO CU
-O	C
co >cj ts
Í3
CU S"
s: " S
cq cj t^ çs
S «
, C
O CO C fe
ë	3
K	« cu
•5	2
kj N ^
trt ™ >N
£ S S O
CA (X CU CU
M a
o o
'E 'E
(D (D
E:
i i
I-^
a: Q I-fe m O Z
o
..^c^n
C0 —
C'!= 3 tí ^ M 13 co
^ C0>CJ >
S •£. ®
SS'g la § 5
M
C ñ
. -S ¡3
S M c « a O c o
^ tí ¡y
rlCÖ'iS ■—. .t^frt
13 S5I=
c	o
is
J	00
S	o
^ £ «
m en
Ü2 ^ E < S
fe P
•ö « °
S3i ¡g !SSÍ2
tí m m
tí c
.0 o
c^
> ČČ; ^^^
T? ^
o o fe -
¡a
CU o
'¿I
¡a Í2 co <
tu
tí c --. e
C0 & (rt .
_ c
:> rt ¡a
.0 ¡3
S3
^ O E
fe --.
tí	¡3
o	*;3
Í3	¡3
3 3	CCI
< W	a
¡^ en O C
E .£2
>	O
O	&
(rt	o o
O
3 Ë
^ CU
'ía
a
ê M
co n
a "
cu o C T5
CnÇ
c^ C CD i2 O CA
^ '¡3 c <
ö E
O CA
O ,D >
(D (D
E 10
> <
a
fe
>
0 o s :>
fe m O _I
Q fe
S
O N
>15 CD
O
ž E^
CO cu ^ O
S S
-3 CU
•ajtzj
"Ö ^
^^ ote c
C^ p
rA >
CA — _,
\D O
^^ 3
•ö ^
o o cu Id .5
P O CO
c
o >
c
cj co CU
M fe
Q tu"
2 tí
-	o	^ 'c^	^
"t^ CJ
tí	C
9	« tí >co fe CU
-	=3	^
3 " :=
>N	C
E O	CD
"m	CO
O _
C -J	>N
M fe CO
na ^^
KA ?
cu ^
	CQ	-..	s
	—		S-j
CA	un	a. E	
			a. CJ
2	oo	a tí o	32
S CO
cu IS
-o
a
•tí
a
C
cu «
■ tí o , cu ^
CO i=
32 tí
ií 'i= co ¡3
is
Í2
CO -;3
■ B 'S
^ C0
y^ ía íy ts
3

O
00
ó CN N
O CU "Ö o fe
a
-O ■Ö „
o S
M tí

cu
o
.Q
O en
'ro
E
VO
o I
■u
O
a
£
<D C
■N
.Q
O
■u
CD
>o
CD C
<D >
^ >
<D
I
<
<
>N
O
a
>
Ij
xn O a O a: CQ
O Û
<
fe
§ ¡5
oo m O m
cu ^ tí tí CO co "Ö
OluCO
o
O
CQ
IŠ >tfí 'n
tocos
E o o Q. E
ÛT33
^o-u
Z.CO
^^
"Si 5
0	o
1	i
S =■
s
I o
9 H
O </>
ES -5
CO o
g 'č? E •Ö
c „
cd £5
w CO
" 13
O) 'r- ^^ L^ -o
«3 ^^ !3 tí ^ « CD • G tí CN
I^Í3 "Ö .¡^ •StíO"
co o	CD
cufe-'
>co
^	1/1	öS
•¡S	SK	iiÍ3
iš	->
r
•Ö M
CO CD
c r-
(rt -î^ ^ m
ra
O ^^ ^^
O) ^
¡^ Q ^ <
CO CO to
— "i3 O CO M >
cd
C lu M
co O
-H CO
"í3 >
>co
ca ¡a
^ CD -C ¿A
CO co 3 CD CO
fe
<3
Í3 o
CO
-—	ts
tí	CD
G	co
E	^
fe <
£ z O Z
^ I
.«ce
s
&	CD
3	^
. M	cu
^ O
tfi o
(rt C (rt
S O)
S i
< Etí
+ 3
^ C0
5 E « ¡3
.¡^ co
CO ' p >
Ta-
o ^
^^ "ž .S B
55	^
S	CU
JA	tí
CO	,Q
C	-__
•Ö E
g	>
e	£3
S	cu
s	^
JA	en
S	Q
—	O
>	M
tí	co
2	CD
c^	'c^
ï^	«
ca	M
.
çucy-;^
O 3
C3 B 2
OT Ç -Q
<< S
o co
bi - °
a
co
•ö 3
c E
^ >
-Ö c
O "Ö
E- <
^ .

(O <
>o
S	'Í3
E	eu
fS 1=	^
CQ xj¡3
o	S
Z	^
O	o
CN	PÍ
3 .
M £
75 "c5
TS
"O
<D C
'rt E
■N
E
o
Q
O C
œ «
■S œ
Ü
!3 B
!3 Ü
C^ > (rt "ö
■ -ö
a o
a m
S-öfe
00
cu
E <
-S3 C -J3
CN
g H
o ^
S s
«I Ü
s §
_i c
m .c
Si
2 fe
eu
Ö .E
■C M ÇO 3
„ fe W ^ CD
<3 "Ö JA
KJ P
en C M >
-¡g
10 'S
O o
CN W
N
ls
S3 'ïï 5 o ¿3 c
tí
a.
			>
			O
			-B
	)¡¿		CJ
	V)		a >
	>		
	O		Ö
	fe		'a,
	o		fe
	CQ		o
	N		co
			a B
	LU		cu
	>o		-O co
			CO
;»	O ^		'S
			cu
M— <D	z		co
>N	LU		>
O	>		CD
	O		CD
			-O
tn	V)		ts
> <D	O	t*. LU	tí cu CJ C
.JA i—	CD	>o	
<D	O	LU	O
O	CN	>	«
E S3
O C
o j d
^^ 2 S
N O
^ Í3
^ O
O N & —
c n e tí
•i^ O
£ E
M
'S ^
S CA (rt
>CÄ rt
ïs ^ , o
2 Q g 3
^ S KJ :tí cDtí Mun w
O fe
3 <
CQ
O Q
		
CD		
>N E	< >	'Î?
o	LU	£
Q,Q O Xf)		
c	<	O
^A		^
		en
C	O	
CA <D	00	
2	oó	O
>
< „^
^ Č? « S3
¡^ lg O
— .co m
CD
CN O
TS ■o
<D c
'ra
E
o <
Q Z m
O
>N <
iE Ç^ g
N

■ cu	Ä
! C	S5
.2	CD
i Q	c
¡ J^	ü
i ca o
!	Ja
CD
: ^
j >	^
-	KJ
• C3	S
-	C	£D : 2 « : S	E
1 13	■ O
K 3 >
N 13 ::
O c íí i z <
>
o c
~ cu ,CD
.5 |u ^ ¡^ is ^S 13 í^ ja
<
a <
< z
s
N cñ
m 13
K S
CQ ^
_ co
§ t
^ CU
< rn
c ^
¡^ co ^ tí ' o
CD fe 13
•a s s s
S E > cu
a
I b
s ^
OQ 13
w	E
O	o cl
- C0
m	c
^	ta
c^	Sà
CN *n
C	en
S	tí
E	C0
^ a
CN	C0

tí CO
C !3
cu
M B 2 í2
CD S
O fe
m -a N iS
^ s
Ü
t;
> CU O eu c^ fe . S £3
2 c^ cu JA >
r^H CO CO
TS
"O
<D c o
Œ
E
IS
^^ eu CD
^ Í2
a
O >
Q < <B O
>N —
E ^ o > Q <
a
>15 CD
O
C w
(rt q
■ -S -5
1 "Ü J XJ
: ^ .s^
■> o -Ö _ ^ -S '>a
CJ CD CD
H H
T^ s
e >
'S
-ö
o fe
eu cj
C
tí m
^ ra 2 fe ts C
"Î3 fe .
•S °
tí JZ
-c S ■ö E
Sï 2
fe co
■N
E
o
Q
O C
3
tq .ço
^ eu Q >-
K ^
te; co ? B
CO tí tí g CO
•S ^
■
s -s
•ö
CD , cu ^ co g
32 tí
c tí
I
M
CO -ö B ^
^ (rt
■a .î^ ^ 75 o ^
s °
sä §

rt
E •
M
S - 3
OSco co fe
IS N eu
co Çj î>>;§!3
CD C 2
ts -ca -- >yto fe eu p O ^
S3 g
S co > o'¡S¿A
S.Qo ^ >
I
o
1=
CD O
>N
>CJ
a
CD .
tí ^E B c SA
co c
a
>co
3
K
>o 13
SH rë > ^
S/ "Ö
jï fe
o -N .S"
Î3 ^^
— ts
LL O
- c^
«a ià' 2
o:
o >
o o o fe
D
® iu
CD ^ >N -J
E S
o
Q N
^ ¡^
2 <f)
c O
iï CD £ 0
S CN
:
H	O	^
!	CJ	.>
J	çu	c^
cC
• ^ CO
c « tt
□ «
< "i3
S «
0	^
1	eu LU E
3
M
tícos ^ -Q B
eu>N O « £2 tí tí C0.= g fe
•S-ôçu
en
O 'tí
'eu B
< c^éSiSB
"O
CÜ c
'rt E
(O ^
fe i O fe
îu
>N
E z
o ^ ^ <
O
<
N J^ CD
"S <¡0
S & E 2 B
co
B
a a
b .a
Xj .S Î3
S3
KA -S & -(rt ff
1 ^
O CO N LU B3
^ >CJ O
> o eu V) «Q
3
M	.
B	tí
£3
!5	co
S3	g
•ö
S	E
B	CO
ü	e
-	p
.sa fe î> IS J3
■ £ S ^ g
tí ^ .B
£2 2 ü
>o s < fe
- 'JA,
O Sil
■ ïi fe I 2 Eo j B 0 1 3-.JA
I ----
r ü^ ê
i i^g
•S3 rè ra
S
a
XJ >	-v
COO	'S
> co	sa
-— XJ	D
B
CN E
0 ^
O g
< co
S §
-1 B
LU SZ
I-
& .S^
a
a
O co
w -Ö
S
9	E
r-	o
CN	«
fe -ö
o
N o B
- .^o
-Bl^tí -h 3 CD
2 Í3 fe
cu ^ O 7Í
xj p
'cD ^ 3
CA .„S C >
Ž i a o ¿5 c
ni
TS
"O
<D C
o
E
o
Q
3
O
o fe
E
° fS
o
"i3
tí B
o .5
> cn ci
bn T?
J^iS
Í3 co co B
o CO
° a fe
- a
CO B
2
O Qfeo
* >
CD (/5
C	LU
O 'O c lu 5 Q
S 0
1Í CD ® C^ S CN
5 E
a; "¡3
.ç^ co
>í3 ra ' p >
a	-
>cj
>co	^
>	>
^ p £D CD
S5
as
-H N
5 ^
fe ^ -__
3 C •
B
a
S B
fe E -
o M B
2 CD -Q
c^ 'c^
¡e 13
CO ¿A & SX
B 00
CO
B -O < <
a
CO
•ö ™ B
B E
<D
rt E
o
® CN
9
E
o
Q
lu fe > fe

ä-B > rt
S3 Ja <
Qeuï^ ^ xj _
co ^
E j
o "Ö
çs S
fe eu
CO .a
a
M fe CO
■N
E
o
Q
O C
•ö E
^ «E
H: â la tí fe _tí
ttí B ^
-ö B S
£ CQ
'Š C3 % CD
® C^ S CN
E	co
CO	CJ
tí	-a
Q	32
rt ■O
CÖ
E VO
a
.m
B
âq
>
o .o
fe <
> <
®<	'S
— 7	CO
<d6	B
P<	CO
_ ro >
O
S à
CQ <
C¿
< LU —' >
<
CD Z. C¿ co
E o ■u
S iS 13 J2 ^ Id -— fe ja -
•Eö" -t) >
¡3 2
o
raí ( Q
Q
O
\D
qíj : o
čč ö < cc
s o
— N O > O H
cri O
■ö B
•ö 3
CD
1» CO
ca S
2
CO <
E
cu M 'í^ O
rr fe Q •Ö
O 13
Q
■Ö	•
O	tí
;:3-	CD
s	iä
iasc
Q E ~ co "tí
Î3 B
■N
E	<
O	D
Q	LU
8	§
s	<¿
's	0
%	CD
®	C^
S	CN
a
a
•tí
cu ^ g
IB 13
a rt « á cv > C
KJ O
KA
cv C
w —	C
^^ ^
^ 'S B lo ^ > ~ -íS
^ s •tí 2
-il feïo E ^ £3 £ ^ f=
KULTURA
slamnik@kd-domzale.si
OTROCI PRI VZGOJI POTREBUJEJO LJUBEZEN, PRIJATELJSTVO IN ZAUPNIKA
TOMAŽ HABE IN ZDENKA KRISTL MARINIČ, LETOŠNJA PREJEMNIKA GERBIČEVE NAGRADE
Zveza slovenskih glasbenih šol vsako pomlad tradicionalno podeli nagrade Frana Gerbiča za življenjsko delo in izjemne dosežke na pedagoškem in organizacijskem področju pri uveljavljanju glasbene vzgoje in izobraževanja. Letos sta nagrado, ki se imenuje po enem izmed najpomembnejših slovenskih skladateljev, prejela dva domžalska občana.
Mihael Kozjek Foto: Iztok Dimc
Skladatelj in pedagog Tomaž Habe je prejemnik številnih nagrad za življenjsko delo, med katerimi izstopajo Kozi-nova nagrada Društva slovenskih skladateljev, Zlata plaketa Občine Domžale in nagrada Republike Slovenije na področju šolstva. Vse od leta 1972 je redno deloval v slovenskem glasbenem šolstvu, pri čemer je bil najdejavnejši v Ljubljani in Domžalah. V prestolnici je 28 let služboval kot predstojnik glasbe-no-teoretičnih predmetov ter dirigent mešanega pevskega zbora in simfoničnega orkestra SGBŠ. Kot skladatelj se je uspešno preizkusil v številnih glasbenih žanrih: tako v resni instrumentalni oziroma zborovski klasični glasbi, priredbah ljudskih pesmi in popularnih napevov, kot tudi v glasbi za mladino, ki ima v njegovem opusu posebno mesto.
Kot nam zaupa že na začetku, se je za pedagoški poklic odločil zato, ker »je bila vsa družina že od nekdaj zapisana pedagoškemu delu. Čeprav sem tudi ustvarjalec inpoustvarjalec, sem dve tretjini svojega življenja bolj posvetil pedagogiki. Mladim sem vedno želel približati glasbo in ne tekmovalnosti. Če mlademu človeku vsadiš miselnost, da aktivno raste z umetnostjo, ta za celo življenje postane del njega.«
Dragocene pedagoške izkušnje je Tomaž Habe prejel že doma. »Moje delo je potekalo od jutra do večera. Sprva je še nekako šlo, po rojstvu mojih hčera pa sem moral svoj urnik prilagoditi. Žena je klinična psihologinja, svoja dela pa sem rad preizkušal s hčerkami. Na podoben način vsak ustvarjalec rad preveri recepcijo svojega dela, s svojimi bližnjimi izmenja informacije in se posvetuje z njimi. Zelo rad vidim, da delo pred natisom izvedem in kako stvar dodelam. Izkušnje sem pridobil tudi s sodelovanjem v različnih zasedbah, s katerimi sem potoval po območjih Jugoslavije in Sovjetske zveze. Pisanje aranžmajev mi je dalo veliko znanja, kar sem pozneje unovčil tudi v svojem pedagoškem poklicu.«
Večglasnega petja doma ni več
Tudi na širšem območju Domžal deluje kar nekaj ljubiteljskih glasbenih društev. Habe meni, da »imajo prav društva, prepletena z mlado močjo in izkušnjami starejših, možnost, da postanejo uspešna in kontinuirano proizvedejo odlične mlade glasbenike. Skupina ne sme ostati zaprta, temveč mora medse sprejemati vedno nove glasbenike. Prav to je bil neke vrste izziv v mojem pedagoškem delu. Seveda je treba ohraniti zdravo mero tekmovalnosti, a v prvi vrsti gre za zdravo, produktivno druženje. Za najboljše učence sem predvsem v zadnjih petnajstih letih pisal tudi solistična dela, ki smo jih potem največkrat izvajali s šolskim orkestrom.« Pred tem je naš sogovornik približno 20 let posvetil skoraj izključno pedagoškemu delu in ustvaril zajetno zbirko učbenikov in priročnikov, v katerih se je sistematično lotil različnih teoretičnih področij. »Na nižji stopnji sem za izhodišče vzel ljudsko pesem, podrobno pa sem preštudiral tudi mnoge tuje teoretične učbenike. Na srednji stopnji sem uvedel sistem kadenčnih vaj, da bi nadgradil
občutek za harmonijo, predvsem zato, ker se počasi izgublja občutek za več-glasje, v čemer se Slovenci razlikujemo od večine evropskih narodov. Časi so pač taki, da večglasnega petja doma več ni, najmlajši pa so povečini okuženi s preprosto in ceneno glasbo. Glavno vodilo pri mojem pedagoškem delu je bilo tako naslednje: tistega, ki je morda nekoliko slabši, naučiti toliko, da bo lahko rasel skozi svoj instrument, po drugi strani pa prepričati talentirane otroke h kontinuiranemu delu, da bi do konca izkoristili svoj potencial.«
V nadaljevanju pogovora je Habe na vprašanje o vpetosti glasbe v slovenski šolski sistem in kakovosti glasbenega znanja, ki ga otroci prejmejo na nižji stopnji, izrazil skepso. »Ko se je v naših časih nekdo odločil za glasbeni študij in pozneje za pedagoški poklic, je izhajal iz glasbila, ki ga je igral že na nižji stopnji in se le še širše izobrazil. Danes pa precej pedagogov s formalno izobrazbo izhaja iz popularne glasbe in ne iz klasične, umetniške literature, ki je namenjena rasti in vzgoji kakovostnega odnosa do glasbe. Menim, da bi se moralo v osnovnih šolah veliko peti in poslušati, še posebej v maternem jeziku, saj je slovenska glasba tesno povezana s slovensko besedo. Še posebej manjka kolektivnega, zborovskega petja, ki je za oblikovanje mladega človeka izrednega pomena. Mladi postajajo vse večji individualisti, čedalje manj poudarka pa se daje osebnim odnosom, zaupanju in posluhu za sodruga. K sreči obstaja kar nekaj društev, ne samo glasbenih, ki jih velja ohraniti za obstoj naše tradicije, ne nazadnje pa tudi evropske družbe kot take.«
Vse glasnejše so tudi govorice o tem, da bodo glasbene šole postale v celoti plačljive in tako dostopne le premožnejšim družinam. Da to predstavlja veliko težavo, se strinja tudi Habe in doda: »Mnogi se ne zavedajo, da je mecen-stvo izginilo. V preteklosti so nadarjene otroke krajevni duhovniki oziroma premožnejši ljudje finančno podprli in na ta način pripomogli k njihovi izobrazbi. Z zaprtjem finančnih možnosti bo glasba dostopna le elitam, pri tem pa ni nujno, da bo otrok, ki ga bodo starši vpisali
v glasbeno šolo, tudi talentiran. S tem bomo morda najbolj nadarjene izgubili. Imamo odlične glasbenike, veliko jih prodre tudi v tujini in vse to je rezultat dosedanje ureditve. V glasbeno šolo se jih vpiše mnogo, na srednji stopnji se že dela sito, na koncu pa se izluščijo tisti najboljši. Ne nazadnje imamo kar tri nekdanje zmagovalce tekmovanja Evro-vizijski mladi glasbenik.«
Glasba je v vsakem otroku
Če je bil Tomaž Habe tesno vpet v jedro slovenskega javnega glasbenega šolstva, pa je drugačno pot ubrala violon-čelistka, pedagoginja in Škerjančeva nagrajenka Zdenka Kristl Marinič. Po končani nižji glasbeni šoli v Ljutomeru je šolanje nadaljevala na SGBŠ Ljubljana, nato pa končala študij na ljubljanski Akademiji za glasbo in opravila specializacijo iz violončela pri prof. Cirilu Škerjancu. S sedemnajstimi leti je bila povabljena v Simfonični orkester RTV Slovenija, kjer je bila šestindvajset let namestnica solo violončelista, pozneje pa je bila tudi producentka na Radiu Slovenija. V skoraj tridesetih letih pedagoškega delovanja je učila na Glasbeni šoli Franca Šturma v Ljubljani, GŠ Kranj, GŠ Radovljica, GŠ Škofja Loka, GŠ Trebnje, KGBL Ljubljana, v zadnjih letih pa poučuje na Zasebni glasbeni šoli Parnas, ki jo je
ustanovila leta 2001. S svojim znanjem je kot zunanja sodelavka sodelovala z več kot petnajstimi glasbenimi šolami. Pravi, da so ji »te izkušnje res veliko pomagale, veliko pa sem odnesla tudi od dveh izjemnih violončelistov in pedagogov - Cirila Škerjanca in Susanne Basler. Kot pedagog moraš biti prijazen in vesel, imeti moraš nekatere osebne lastnosti, ki jih danes mnogi nimajo, saj moraš znati izoblikovati mladega glasbenika kot celoto. Zasebno glasbeno šolo Parnas sem ustanovila zato, da bi imeli možnost tudi tisti otroci, ki na državnih glasbenih šolah iz različnih vzrokov niso prestali sprejemnih preizkusov, pa so prav tako nadarjeni oziroma jih glasba veseli. Menim, da je glasba v vsakem otroku, vprašanje je le v kolikšni meri. Če se bo otrok torej aktivno ukvarjal z glasbo, bo morda postal boljši človek, znal bo poslušati glasbo, hodil bo na koncerte in prav to osebnostno rast razvijamo v naši glasbeni šoli. Če se bomo potrudili za otroke in jim glasbo približali skozi sprostitev, se bodo svojega otroštva spominjali kot bogatega, polno preživetega.« Tako kot Habe tudi Kristl Mariničeva meni, da je dandanes preveč tekmovalnosti, ne samo med učenci temveč tudi med glasbenimi pedagogi in profesorji. »Tudi sama sem se z učenci redno udeleževala mnogih mednarodnih in držav-
nih tekmovanj, ki pa smo jih vzeli bolj kot prijetno dogodivščino in ne kot srdit boj za točke. Drugačen pristop ni nujno manj uspešen, kar potrjuje nagrada mesta Tortona, ki sem jo prejela zaradi najvišjih nagrad svojih učencev.«
Naša sogovornica poleg osnovne pedagoške dejavnosti deluje tudi kot članica strokovnih komisij na tekmovanjih, zunanja ocenjevalka za glasbo na državnem izpitnem centru in še marsikje. »Organizirala sem 17 poletnih šol za violončeliste na nižji, srednji in visoki stopnji glasbenega izobraževanja ter glasbene delavnice za učence in učitelje glasbenih šol. V okviru Zasebne glasbene šole Parnas sem izdala glasbeno pobar-vanko Igramo se z medvedki s pesmicami Janeza Bitenca in dve ilustrirani notni zbirki z naslovom Igrajmo se, ki temeljita na slovenskem ljudskem glasbenem izročilu in sta potrjeni kot učni sredstvi za violončeliste s strani Zavoda za šolstvo.«
Otroci pri vzgoji potrebujejo ljubezen, prijateljstvo in zaupnika. »Z otrokom moraš vzpostaviti zdrav, prijateljski odnos, napraviti pouk všečen in temu se reče pedagoški pristop. Razvijaš ga sproti, saj izkušnje nabiraš dolgo časa in sčasoma vendarle dobiš občutek, kdaj otroka seznaniti s kakšno literaturo, vajami in podobno. Svoje nasvete in znanje rada delim z drugimi, predvsem pa želim mladim predati del svoje ljubezni do glasbe in violončela, ki mi je bila položena v zibko. Še vedno sem v stiku z vsemi svojimi učenci, ki me redno obveščajo o svojih doživetjih, uspehih in jaz se veselim z njimi. Nekateri od njih študij uspešno nadaljujejo v tujini pri priznanih pedagogih, so člani Simfonikov RTV Slovenija in Orkestra Slovenske filharmonije ter uspešni pedagogi.«
Brez tekmovalnosti
Zdenka ne pozabi pripomniti, v čem se zasebna glasbena šola Parnas razlikuje od javnih glasbenih izobraževalnih ustanov. »Naša glasbena šola ima štiri oddelke, kjer poučujemo flavto, violino, klavir oziroma klaviature in violončelo. Za najmlajše že od nekdaj prirejamo glasbene urice, v prvem letu pa otroke spoznavamo z različnimi glasbili, skupaj pojemo, plešemo in igramo na flavtico. Tako delo terja veliko angažiranosti in predanosti, po drugi strani pa v naši šoli ne dopuščamo nobene tekmovalnosti. Za razliko od državnih glasbenih šol pri nas vodimo skupinske ure, na katerih se otroci družijo, igrajo in pojejo. Otrok mora od ure oditi vesel, sicer se moraš sam pri sebi vprašati, kaj si naredil narobe. Pedagog je namreč v celoti odgovoren za otroka, vzpostaviti dobro delujoč sistem pa je izredno težko, zato je pedagoški poklic poslanstvo in terja nenehno izobraževanje.«
Kakšna pa je po njenem mnenju vpetost glasbe v osnovnošolske programe? »Tukaj vidim večplasten problem. V prvi vrsti velja izpostaviti to, da status glasbenika ni enakovreden športniku, obe panogi se tudi razlikujeta med seboj. Glasbenik mora namreč vsak dan sam vaditi, medtem ko je športnik večino časa pod nadzorom trenerja. Glasba je bolj zapostavljena, v slovenskem šolstvu in medijih na splošno pa ji ne namenjajo dovolj pozornosti.« Ob koncu najinega pogovora Zdenka Kristl Marinič doda še tole lepo misel: »Imam srečo, da živim v prijetnem in glasbi prijaznem okolju, pri čemer sta mi v veliko oporo tudi mož in sin, ki zdaj vodi našo glasbeno šolo.« □
slamnik@kd-domzale.si
kultura
Q
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
18h
MAJ
2015
MESEČNI KOLEDAR
20h
SPOZNAVAM GLASBILA
koncert učencev Glasbene šole Domžale, namenjen otrokom glasbene pripravnice, predšolske glasbene vzgoje in drugim, ki bi se radi vpisali v glasbeno šolo
Stavvomir Mrožek: POLICAJI
SLG Celje / režija: Jernej Kobal / igrajo: Branko Završan, Tarek Rashid, Aljoša Koitak, Tanja Potočnik, Bojan Umek, Damjan M. Trbovc / absurdno smešna komedija človeške neumnosti in političnega oportunizma
20h
# lil
rl
20h
REINHARD GOEBEL
"ČE BI VSAJ IMELI ŠALMAJKE"
program: Vivaldi, Telemann, Fasch / dirigent: Reinhard Goebel, abonmajski orkester, solisti: Mate Bekavac (klarinet), Tamar Inbar (oboa) in Ramón Ortega Quero (oboa) / ponovno gostovanje svetovno znanega dirigenta in enega največjih poznavalcev stare glasbe
19h
20h
KONCERT KOMORNIH SKUPIN IN ORKESTROV
Več nas je, bolj je zabavno. In veliko lepše zveni... /nastopajo: različne komorne skupine, godalni orkester Anastazijine strune, Mladinski pihalni orkester, Domžalčki, sKul Band...
ANATOMIJA SREČANJA: Sylvia, Carmen, Maria
PKD Flamenko / pleše: Ana Pandur, poje: Vesna Zornik, kitara: Vito Marenče/strastno srečanje treh elementovfla-menka: plesa, petja, kitare
20h
19h
ZAKLJUČNI KONCERT GLASBENE ŠOLE DOMŽALE - Oddelek Domžale
Jagodni izbor solistov oddelka Domžale ob koncu šolskega leta
KULTURNI DOM	
FRANCA BERNIKA DOMŽALE	
Ljubljanska 61, Domžale	
T 722 50 50	U
vwwv.kd-domzale.sl	sledite nam tudi na Facebooku facebook.com/kd.francabemika
knjige za odrasle
Tomaš Sedlaček
Ekonomija dobrega in zlega: po sledeh človekovega spraševanja od Gilgameša do finančne krize
Družina, 2014
Ekonomska znanost je v 20.stoletju zaradi silne vneme po utrjevanju lastne eksaktnosti, favorizirala matematično metodo in izrinila moralna vprašanja iz ekonomskega diskurza. Redukcija na metodo je postopoma odprla prosto pot tržnim fundamentalistom in njihovim dogmam, ki so okupirale tako ekonomsko znanost kot ekonomski družbeni podsistem. Rezultat se kaže v vsesplošni prevladi ideologije trga in ekonomizaciji življenja. Sferi ekonomije je s pomočjo ideoloških orodij uspelo dodobra pohabiti družbo, ekonomska znanost pa ob tem nikakor ne zmore predstaviti potrebnih alternativ za prihodnost. Od Epa o Gilgamešu, stare zaveze, prek antičnih klasikov filozofije, do sv. Avguština in Tomaža Akvinskega, Kanta in Adama Smitha se pne lok Sedlačkovega zasledovanja hommoeconomicusa, v katerem nam pokaže, da bi poznavanje širših filozofskih in zgodovinskih temeljev, lahko ekonomiji odprlo pot iz metodološke slepe ulice. Sedlaček poziva k oživitvi meta ekonomije, ki bo na temelju spoznanj in dosežkov filozofije, poezije, religije in mitologije, zmožna zastavljat prava vprašanja. Ekonomija dobrega in zlega je poleg ostalega predvsem izjemno dobro napisana knjiga o duhovni zgodovini.
Daria Bignardi
Popolna akustika
Mladinska knjiga, 2015
»
Ali je človek, ki ga ljubimo, res človek, ki ljubi nas? Ali lahko zares (s)poznamo drug drugega? Ali pa si mogoče celo namerno dovolimo drug drugega spoznati le toliko, kolikor še ustreza idejam o njem, ki smo jih ustvarili sami? In če je tako, ali ni potemtakem čudenje, če in ko se realnost drugega nenadoma popolnoma izmakne tem našim namišljenim idejam, pravzaprav odveč? Mar ni ravno in šele to tisti ultimativni preizkus naše ljubezni? Mar ni šele odgovor na vprašanje, če lahko ljubimo to novoodkrito globljo resničnost osebe, s katero smo (bili), čeprav je morda grozljivo drugačna od naših idej o njej, odgovor na vprašanje o resničnosti naše ljubezni do te osebe ... To so vprašanja, ki si jih lahko zastavljamo ob rahločutni pripovedi italijanske avtorice Darie Bignardi v romanu Popolna akustika, v katerem glavni akter Arno po trinajstih letih zakona s Saro, ugotavlja, kaj bi bil lahko vzrok, da je Sara nekega dne preprosto odšla in ga pustila samega s tremi otroki, za sabo pa pustila le listek s kratkim sporočilom. Arno se poda na mučno pot odkrivanja Sarine skrivnostne preteklosti, preko katere pa ne spoznava le neke povsem nove Sare, ki se je ni nikoli dovolj (po) trudil razumeti, ampak spoznava tudi novega sebe ...
Ko boste knjigo prebrali, si boste zaželeli, da bi se vam zgodilo isto kot junakoma. Lahko pa, da se vam je to že pripetilo. Ta občutek, ko popolnemu neznancu poveste več kot svojemu najboljšemu prijatelju. Nekakšna psihoanaliza med laiki. Res je čudno, kako človek včasih ve, da se bo česa spominjal že takrat, ko se tisto nekaj dogaja. Ko bi ob slovesu dali vse, da bi se trenutek odložil za uro ali več, če bi se dalo. Stephen in Irena se srečata v kavarni, ko ju sunek vetra zbliža. Usedeta se skupaj za eno mizo in sladostrastje življenja se prične. Dobesedno ga boste čutili v svojih venah.
Sylvie Simmons
Pravi moški zate - življenje Leonarda Cohena
Mladinska knjiga, 2014
Pravi moški zate je izjemna biografija o glasbeniku in pesniku Leonardu Cohenu, eni najpomembnejših in najbolj vplivnih svetovnih glasbenih osebnosti zadnjih petdesetih let. Priznana glasbena novinarka Sylvie Simmons v knjigi razgrinja izjemno življenjsko pot in ustvarjalno genialnost kanadskega pevca in poeta. Pri tem črpa iz obširnega raziskovanja Cohenovih zasebnih arhivov in več kot sto ek-sluzivnih intervjujev s tistimi, ki so mu najbližje. Avtorica sledi Cohenovi poti, ki se začne v Montrealu, kjer je v petdesetih letih prejšnjega stoletja zaslovel kot pesnik, prek Londona in grškega otoka Hidra, vse do New Yorka, kjer je
v šestdesetih letih začel kariero. Simmonsova prikazuje tok njegovih velikih dosežkov, vse do veličastnega umika sredi devetdesetih, ko je vstopil v samostan na skalnati gori nad Los Angelesom, in nazadnje do vnovičnega vznika na razprodani svetovni turneji skoraj 15 let pozneje. Cohen je lani septembra dopolnil 80 let.
knjige za otroke in mladino
Caroline Philipps
Neizrekljivo
MIŠ, 2015
Pisateljico Caroline Philipps slovenski mladi bralci že poznajo po knjigah Bela kava in posipanec ter Made in Vietnam. V novi knjigi z naslovom Neizrekljivo spoznamo fanta Kristjana. Kristijan ne more nikoli sedeti pri miru, med poukom pada s stola, ima bolečine v trebuhu in pogosto hodi na stranišče ter ponavlja razred. Sošolci se norčujejo iz njega, da rabi plenice, vendar ga imajo vseeno radi za prijatelja, saj z njimi deli vse dobrine, s katerimi ga bogato zasipa njegov oče. Kristjan je v stiski, a molči, svojo bolečino izraža le z risanjem mang, japonskih likov, kjer ustvari zgodbo o nepremagljivem črnem vitezu. Bo Kristjan premagal 'črnega viteza' in povedal resnico, čeprav ve, da bo potem njihova družina razpadla? Tenkočutno napisana knjiga, ki vabi k razmišljanju.
Fabrizio Silei
Avtobus Rose Parks
Sanje, 2015
Avtobus Rose Parks je nadvse pomembna in navdihujoča pripoved o zgodovinskih dogodkih leta 1955, ko preprosta, a neverjetno pogumna temnopolta ženska Rosa Parks ni vstala, da bi odstopila sedež belemu potniku, kot se je to po takratnih - do temnopoltih Američanov povsem ponižujočih pravilih -pričakovalo. Težko je verjeti, da je le 60 let od časov, ko so bili temnopolti Američani obravnavani slabše kot psi, ko so morali vodo piti iz ločenih pip, ko niso smeli vstopati v gostilne (ki so na to opozarjale z napisi na vratih), ko so na avtobusih lahko sedeli samo zadaj in le, če je bilo dovolj prostora za vse bele sopotnike. Pogumno dejanje 'navadne' ženske je sprožilo bojkot vožnje z avtobusi, ki je po kakšnem letu rezultiral v ustavno izenačitev vseh ljudi ne glede na barvo in raso in ki je pomenil začetek konca rasne diskriminacije v ZDA. Žal od tega začetka do konca tudi po 60 letih še vedno nismo prišli, o čemer pričajo aktualni dogodki v ZDA. Je pa ta zgodba odličen primer, kakšno moč ima (lahko) posameznik in kako velike spremembe lahko povzroči ena sama pogumna odločitev.
Maša Ogrizek
Sinjerdeč
ZTT, 2013
Sinje rdeča / Rossoazzurra je dvojezična pravljica, v slovenščini in italijanščini. Govori o desetletni Sinji, ki odkriva čustva, notranji svet svoje matere. Sinja vsak večer zaspi ob mami. Počuti se varno, udobno, toplota maminega telesa in enakomerno dihanje jo vsak večer zazibata v sen in vedno čuti, kot da se njeno telo spoji z maminim. Ampak, nekega večera ji mama reče, da sedaj je dovolj stara, da lahko spi sama.. To je bil velik šok za Sinjo. Tako velik, da se je počutila vedno manjša, velika kot frnikola. In vstopila je v mamino telo ... Začutila je svojo mamo in jo začela razumeti, zakaj se tako obnaša, kot se. Knjiga je knjižni prvenec avtorice, literarne kritičarke in filozofinje. Namenjena je vsem tistim, ki so okusili sladko-grenki smisel starševstva.
medioteka
DVD
Poti
(Tracks)
CiNEMANiA Group, 2013
Robyn Davidson se je sredi sedemdesetih sama peš podala na 2700 km dolgo pot čez avstralsko puščavo s ciljem priti do Indijskega oceana. Spremljala jo je njena zvesta psička Diggity in štiri nepredvidljive kamele, ki si jih je prej z delom prislužila. Ker so tudi za tak podvig potrebna sredstva, je morala pristati na sodelovanje z revijo National Geographic ter žrtvovati del svobode in samote. Film Poti je posnet po njenih spominih. Gre za iskreno umetnino, snemano v divji, neusmiljeni, a prečudoviti avstralski pokrajini. Pretresljiva pa je tudi njena intimna zgodba želje po preživetju, notranji rasti, prijateljstvu in zvestobi.
kultura
slamnik@kd-domzale.si
Irski zvoki še kar odzvanjajo
Zadnji petek v marcu se je Godba Domžale preizkusila v malo drugačnem glasbenem stilu.
kolumna • filmski pogledi
HLAPČEVANJE KULTURE
V bojazni, da umetnost vse bolj postaja predmet kupovanja in trgovanja ter tako izgublja svojo najbolj primarno povezanost s človekom, ki vodi, v kar je Jože Ciuha tako odlično označil za duševno invalidnost, se zdi, da je poimenovanje letošnjega in hkrati tudi zadnjega filmskega abonmaja, ki sem ga pripravil za Mestni kino Domžale pod skupnim naslovom Prelomnice, žal vse preveč aktualno. Z naslovom sem želel pozornost usmeriti tako na formalno raven in inovativ-ne postopke pri sami filmski strukturi kot na vsebinski vidik, ki se veže na protagoniste v ključnih, življenjsko za-znamujočih trenutkih. Kot zaključek abonmaja sem že v samem začetku, še preden sem sprejel odločitev, da prekinem sodelovanje s Kulturnim domom Franca Bernika Domžale, izbral film Jimmyjev dom, mednarodno priznanega režiserja Kena Loacha, ki je napovedal, da bo to njegov zadnji igrani film. Loach je že s prvimi režijami postavil temelje za osebni pristop k filmu, ki je vse od samega začetka politično in družbeno angažiran s posebnim občutkom za socialne krivice, na katere s svojimi filmi ves čas opozarja. V njegovih filmih je vedno v ospredju problematika delavskega razreda, ki poskuša (pre)živeti v pogosto nereguliranih družbenih razmerah, ki so posledica nesocialnega čuta države in lokalnih veljakov. Kljub kontinuirani tematiki, ki je za Loacha postala prepoznavni znak in ga uveljavila kot enega izmed najbolj politično angažiranih cinea-stov, njegovi filmi vedno znova pustijo na gledalcu močan vtis ter so zgleden primer, kako močna sporočilna težnja ne prevlada nad samo estetiko filmskega jezika. Jimmyjev dom temelji na resnični zgodbi o Jimmyju Graltonu, ki je na irskem podeželju zgradil kulturni dom, namenjen izobraževanju, plesu in športu. Zbiranje ljudi in njihovo razpravljanje o boljši prihodnosti je pritegnilo pozornost cerkve in politikov, ki so Jimmyja prisilili, da zapre dvorano in zapustil državo. Deset let pozneje, na vrhuncu gospodarske krize, se Jimmy iz Združenih držav vrne v domačo vas, da bi materi pomagal skrbeti za družinsko kmetijo. Na prigovarjanje prijateljev in mladine ter ob revščini in naraščajočem kulturnem zatiranju se v njem ponovno prebudi duh voditelja in aktivista, zato se odloči ponovno odpreti kulturni dom. Čeprav je film umeščen na Irsko v leta pred začetkom druge svetovne vojne, lahko potegnemo z njim veliko vzporednic. Ken Loach je v enem izmed intervjujev izpostavil naslednji vidik: »Film govori tudi o tem, kako organizirana religija sklepa zavezništvo s tistimi, ki imajo v rokah ekonomsko moč, kako se nad ljudmi izvaja nadzor in kako je represija pogosto predstavljena kot nekaj dobrega, moralnega ali duhovnega.« Organizirano religijo je potrebno v kontekstu Irske pred drugo svetovno vojno razumeti širše, saj predstavlja tako oblast kot nosilca moralnih vrednot. V tem kontekstu se mi v misli prikrade najbolj lucidni analitik slovenske družbe Ivan Cankar s svojimi Hlapci. V najnovejši postavitvi Cankarjeve drame v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, ki jo je režiral Sebastijan Horvat, se soočita dva Jermana. Prvi je poln uporništva v upanju konstituiranja nove družbe, medtem ko je drugi ostareli Jerman racionalen in celo pripravljen na kompromis, ki pa ga očitno notranje
matjaž marinic

razžira. A njegov krik je še vedno tu: »Hlapci!/.../ Gospodar se menja, bič pa ostane in bo ostal na vekomaj, zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan.« Zadnji Jermanov govor pred 'praznim avditorijem', je krut pokazatelj današnjih razmer, ki ob spominu Cankarjevega govora v Trstu o vlogi slovenske kulture v mnogočem spominja ravno na dogodke v filmu Jimmyjev dom, kot tudi na znameniti požig fašistov Narodnega doma v Trstu leta 1920.
H V kolikor imamo pred očmi Loachov opus bi bila omejitev filma Jimmyjev dom na zgodovinsko ali kostumsko dramo popolnoma zgrešeno početje. Loach se praktično v vseh filmih dotika osnovnega vprašanja o meji, kjer je človek še človek.
Ob vsem tem Loach poudarja še aktualen vidik ekonomske paralize družbe: »Ljudje pogosto govorijo o osvoboditvi samo v ekonomskem smislu, v resnici pa je treba osvoboditi lastno domišljijo in duha - a to je zelo težko, kadar vlada ekonomsko zatiranje.« Ob neprimernem vključevanju modela ekonomskega vrednotenja v kulturne domove je potrebno dvigniti glas, kadar le-ta posega v program. Finančno uravnoteženje poslovanja zavodov je seveda nujno, a to nikakor ne sme postati merilo za sestavo programa. Ni težko napolniti prostora z vsebino, ki omogoča razvoj občinstva, v kolikor to počne nekdo, ki se zaveda, da ravno umetnost kljubuje apatiji in neumnosti družbe. Žal je vse preveč v ospredju tista slovenska omejenost političnih statistov, ki nas poskuša učiti, da je povprečnost in amaterstvo vrednota najvišjega razreda. Loach v Jimmyje-vem domu to ilustrira z dialogom med glavnim protagonistom in lokalnim duhovnikom: »Rad bi vaš nasvet o grehu napuha, o tistih, ki se vidijo kot vir vsega znanja in ne storijo ničesar kot to, da spodbujajo nevednost in vraževerje. In o tistih, ki skušajo uničiti tisto, kar je najboljšega v nas, našo domišljijo, naš občutek zabave z grožnjo o prekletstvu. In kar je še najslabše, o tistih, ki poskušajo ubiti našega duha z lastno omejenostjo. Tisti, ki imajo tak strup v svojih srcih za vse, ki jih ni mogoče nadzorovati.« Če dodamo na koncu še ali kupiti, smo že preveč aktualni.
V kolikor imamo pred očmi Loa-chov opus bi bila omejitev filma Jim-myjev dom na zgodovinsko ali kostumsko dramo popolnoma zgrešeno početje. Loach se praktično v vseh filmih dotika osnovnega vprašanja o meji, kjer je človek še človek. Ta meja ni nikoli jasno začrtana, saj se iz leta v leto, pod novimi opravičili in razlogi, ki so smiselni le peščici, premika. Kot pravi Loach: »Govorijo nam, da ni alternative, da se moramo sprijazniti z množično brezposelnostjo, z uničevanjem okolja in z velikansko razliko med bogatimi in revnimi. To je absurdno. Tu smo z vsemi svojimi talenti in delovno sposobnostjo in zmožnostjo, da rešimo karkoli.«
Na sporedu Mestnega kina Domžale v mesecu maju. □
godba domžale Večer je bil namenjen mešanici irske in škotske glasbe. V polnem Kulturnem domu Franca Bernika so pričarali lep spomladanski koncert, ki ga radi poimenujejo Veseli Slamnik. Tokrat so v goste povabili domžalsko zasedbo Bog Bards, ki goji prav takšno tradicionalno glasbo.
Povezovalca, ali bolje rečeno mojstra imitatorja Tilen Artač in Jure Ma-stnak, sta med programom tudi do solz nasmejala poslušalce. Na začetku samega koncerta je godba zaigrala nekaj tradicionalnih irskih skladb, kasneje pa se je na odru pridružil del gostujoče skupine: kitarist Janez Drča, tudi nekdanji domžalski godbenik, in pevka Bog Bardsov Katja Lucin. Skupaj so izvedli naslovno pesem znanega filma Titanik. Zatem so sledile samostojne minute Bog Bardsov: na piščali Andrej Drča, na bobnu Urban Žajdela, prav tako oba nekdanja godbenika, na violini Katarina Kališnik in na kontrabasu Jošt Otrin. Gledalcem so močno segreli roke, ustvarili pravo irsko vzdušje in koncertu dodali piko na i.
likovno društvo senožeti Radomlje Prvič smo se evropskim državam tudi slovenski ustvarjalci priključili v lanskem letu; s tem obeleženjem pa opozarjamo na pomen, kakovost, dostopnost in množičnost ljubiteljske kulture v sodobni družbi. V tednu med 15. in 24. majem bodo potekale razne predstavitve, za katere je pokroviteljstvo prevzel predsednik republike Borut Pahor.
V	likovnem društvu Senožeti Radomlje smo se že lansko leto temu praznovanju poklonili z likovno razstavo Modernizem, prav tako nameravamo tudi letos obeležiti teden ljubiteljske kulture z razstavo, ki smo jo naslovili Od kubizma do geometrijske abstrakcije. V Likovni galeriji Domžale bomo v tednu od 8. do 15. maja predstavili dela, ki so nastala pri učnih urah v tem šolskem letu, ko smo se zlasti posvečali modernizmu in ga tudi raziskovali. V januarju letos smo se v prostorih Doma Ivana Hribarja v Trzinu predstavili z 'informelom', slikami, ki so nastale na likovni koloniji v Beli krajini lansko jesen in so bile med obiskovalci deležne precej zanimanja, saj je bil njihov likovni izraz neobičajen za amaterske ustvarjalce.
V	društvu vsako leto pripravimo dve strokovno vodeni likovni koloniji za naše člane, eno poleti in drugo jeseni. Tako se bomo letos junija odpravili za štiri dni v Logarsko dolino, kjer bo potekala kolonija pod naslovom Krajina kot modernistična izkušnja. Pričakujemo, da bomo ob tej priložnosti lahko izkoristili znanja in spoznanja, ki smo jih nabrali v celotnem šolskem letu pri učnih urah v ateljeju.
Naši člani tudi redno razstavljajo v Domžalah in v Kamniku, v prostorih hotela Ambient se predstavlja Jana Vesel iz Ljubljane, v kavarni Mesto v Kamniku so na ogled dela Marije Šešet
Popravek
V prispevku Glasbenik Gregor Kren -mojih 30 let, objavljenem v prejšnji številki Slamnika, se besedilo pravilno glasi: »Kot mlada kantavtorja sta Matija Pogačar in Gregor Kren pred tremi desetletji nastopila v zelo priljubljeni oddaji Kar znaš, to veljaš z avtorsko skladbo Radomlje ponoči, za katero je glasbo in besedilo napisal Matija Pogačar.« Vsem prizadetim se za napako iskreno opravičujemo.
Zelo sproščen koncert z zanimivo rdečo nitjo je bil za domžalske godbenike uvod v resnejše priprave na tekmovanje slovenskih godb v najvišji, koncertni skupini, ki bo konec maja v Mariboru. V sklop priprav so vključi-
iz Domžal, v kavarni Veronika v Kamniku pa se predstavlja Alenka Sušnik. Z likovnimi deli opremljamo tudi avlo upravnih prostorov CČN Domžale, kjer se tokrat predstavlja naš kolega Tomaž Skulj s serijo akvarelov na temo Voda.
li tudi intenzivni vikend vaj, ki so jih godbenice in godbeniki izvedli minuli vikend v Cerknem. Na tekmovanju je potrebno izvesti za 50 minut efektivne, zahtevne koncertne glasbe.
Foto: Studio Majhenič
Dela, ki bodo nastala v Logarski dolini, bomo predstavili jeseni, ko začnemo z delom v novem šolskem letu in ko bomo imeli tudi vpis novih članov v društvo.
Danica Šraj
v:muzeju
Maj '15
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
www.kd-domzale.si T: 01/722 50 50
MENACENKOVA DOMAČIJA
Sreda, 6. maj 2015, ob 19. uri | Odprtje
Marija Mojca vilar
Labirinti kot vzorci moči narave
Slikarska razstava | 6. - 26. maj 2015 / Vstop prost. Sobota, 23. maj 2015, ob 16. uri
Nakit iz stekla 2
Delavnica z Vinkom Železnikarjem
4 h /kotizacija: 20 evrov/ št. udeležencev omejeno / obvezne prijave do 16. maja na info@kd-domzale.si ali 01-722 50 50
MEDNARODNI MUZEJSKI DAN Ponedeljek, 18. maj 2015, ob 18. uri
Izdelujemo izvirna glasbila
Delavnica s Petrom Kusom
1 h / vstop prost/ št. udeležencev omejeno; otroci do 8 let le v spremstvu staršev / obvezne prijave do 13. maja na menacenk@kd-domzale.si
SLAMNIKARSKI MUZEJ
MEDNARODNI MUZEJSKI DAN Ponedeljek, 18. maj 2015, ob 19. uri
Dan odprtih vrat s predstavitvijo vodica Sprehod med tovarnami slamnikov
Vstop v muzej prost od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure.
Vili Majhenič:
V fotografski objektiv ujeti portreti Domžalčanov
8. april - 1. september 2015 / Vstop prost.
MENACENKOVA DOMAČIJA Cankarjeva ulica 9, 1230 Domžale, menacenk® kd-domzale.si | Odprta v času razstav vsak delavnik od 10. - 11. ure in od 17. - 19. ure, ob sobotah od 10. - 11. ure.
SLAMNIKARSKI MUZEJ DOMŽALE Kajuhova 5, 1230 Domžale (domuje v Godbenem domu Domžale), slamnikarski.muzej@kd-domzale.si | Odprt vsak delavnik od 10. - 12. ure in od 17. - 19. ure, ob sobotah od 10. - 12. ure.
»Če se želi majhen narod afirmirati, gre najhitreje s športom. Rezultat predstavi, od kod si. Neprimerno bolj trajna deviza pa je kultura.«
- Jože Ciuha (1924-2015)
Od kubizma do geometrijske abstrakcije
V maju bo v Sloveniji potekal Teden ljubiteljske kulture.
slamnik@kd-domzale.si
kultura
Slamnikarstvo v svetu in možnosti povezovanja Z vrati treskajo
Srečanja pod slamniki
Tokratna gostja februarskega Srečanja pod slamniki je bila Katarina Rus Krušelj, ki v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale vodi muzejsko dejavnost v Menačenkovi domačiji, kjer je dolgoletna skrbnica programa, razstav, pogovorov in delavnic ter drugih oblik spodbujanja in ohranjanja kulturne dediščine, hkrati pa je kustosinja Slamnikarskega muzeja, ureja pa tudi zloženko V muzeju, s katero nas mesečno vabijo na aktivnosti, povezane z našo dediščino.
V pogovoru s Cveto Zalokar je Katarina predstavila začetne korake pri povezovanju s podobnimi muzeji po Evropi, praktično pa smo se na ze-
Premiera dramske skupine Kulturnega društva Groblje
mljevidu sveta lahko prepričali, da slamnikarstvo ni le domžalska domena, ampak ga najdemo tudi v večini držav v Evropi, posebej v Italiji, kjer je tudi njegov začetek, pa v Ameriki, na Japonskem, Kitajskem, v Panami in še marsikje.
Slišali smo, da so bili začetni koraki iskanja stikov s podobnimi institucijami namenjeni izmenjavi izkušenj pa tudi iskanju možnosti, da bi s skupnimi mednarodnimi projekti ohranjanja kulturne dediščine lažje prišli do evropskih sredstev. Predstavljeno je bilo konkretno sodelovanje z muzejem slamnikarstva v švicarskem mestu Wohlnu, kjer imajo imeniten
sodoben interaktivni muzej, v katerem celo izdelujejo slamnike - ihan-ce, predstavnice muzeja pa so nato gostovale na našem 2. slamnikarskem sejmu.
Kustosinja je v pogovoru predstavila tudi obisk na svetovnem kongresu slame v Vojvodini, kjer so v okviru ruralnega turizma spoznavali številne možnosti uporabe slame.
Pred zaključkom prijetnega večera nam je bilo predstavljeno tudi sodelovanje s pobrateno občino Koprivnica.
Domžale so zrasle na slamnikih, to premalo poudarjamo, Domžale so slamnikarsko središče, prezrto tudi v svetovnem merilu, ki ga je v prihodnje potrebno še bolj razvijati, je bilo poudarjeno v pogovoru in večina obiskovalcev se je s tem strinjala. Razveselili smo se predstavitve aktivnosti v letošnjem letu, ko pričakujemo novo publikacijo z zgodbami o sezonskih slamnikarjih in slamnikaricah, ki jih je Bernik imenoval lastovke, saj so, podobno kot te ptice, odhajali na delo v tujino in se vedno znova vračale.
Prvi koraki mednarodnega sodelovanja na področju slamnikarstva so torej vzpostavljeni, tudi prvi rezultati so tu, je pa v prihodnje še veliko možnosti, za katere upamo, da jih bomo znali in zmogli izkoristiti ter se s tem zahvaliti rodovom, ki so omogočili tudi današnji razvoj naše občine.
Vera Vojska
Fotografska razstava in filmski večer
V prvih dneh aprila je v Knjižnici Domžale zaprla vrata retrospektivna razstava fotografij Preobrazba FKVK Mavrica Radomlje.
fkvk mavrica radomlje Dopolnjena razstava iz leta 1983 dokumentira spomin na čas starih Domžal, ko je s pospešeno gradnjo mlado mesto intenzivno spreminjalo svojo podobo. Stare, nizke, napol kmečke hiše in gospodarska poslopja so začela izginjati v sencah visokih stolpnic. Ob glavni domžalski ulici med cesto in železnico je raslo novo središče, pravi večnamenski gradbeni kolos stanovanjsko- poslovni blok SPB 1.
Fotografija, ta čudoviti človekov izum, poleg dokumentarne in umetniške ambicije teži tudi k ohranjanju spomina na kraje in bivanjske podobe ljudi ter na dogodke, ki so minili, a so nas tako ali drugače zaznamovali. Kar se dogaja danes, bo jutri samo še spomin, pojutrišnjem pa bo že začelo toniti v pozabo, če ni na nek način zapisano v podobi ali besedi. Tega se Foto klub Mavrica dobro zaveda. Posebej je bila močna zavest okrog leta 1980, ko je s klubom sodeloval takratni mentor, mednarodni mojster fotografije Vlastja Simončič, ki je člane kluba spodbujal k opazovanju sprememb okolja s pogledom skozi objektiv kamere. Na mojstrovo pobudo so člani kluba poleg preobrazbe našega občinskega središča takrat zabeležil tudi spreminjanje sosednjega Kamnika.
Filmski večer kluba je v sklopu odprtja razstave 17. marca Domžal-čanom in zainteresirani javnosti prikazal niz zanimivih, pretežno dokumentarnih kratkih filmov, povezanih z Domžalami in okolico ter pomembnimi osebnostmi: Razstava treh likovnikov (Tone Ravnikar, Milan Mer-har in Matjaž Brojan); Povorka v letu jubilejev 2005; Obrat tovarne ALKO v fazi rušenja; Rušenje znane Turkove hiše; O nadležnem bogastvu razpadajočih srednjeveških gradov v naši okolici; Obrambni tabori in naprave proti Turkom; NNNP in današnje priprave 'za vsak slučaj'; Odprtje knjižnice v Domžalah in odprtje galerije Vere Trstenjak. Vsekakor je klub Ma-

DVD zgoščenko s posnetki gornjih dogodkov je še mogoče naročiti v klubu Mavrica.
vrica svojo dokumentacijsko in estetsko izrazno nalogo odlično opravil.
Zanimivemu filmskemu večeru ob rob morda še namig. Dragoceno bi bilo, če bi v tem hitrem življenjskem tempu ta večer dobili besedo tudi obiskovalci na račun kakšne minute skrajšave kakega filma. Vsekakor bi bilo vredno slišati odmev obiskovalcev, kaj take hitre spremembe
kd groblje Dvaindvajseto leto, 24. premiera - to je izkupiček pridnega in predanega ljubiteljskega dela dramske skupine Kulturnega društva Groblje, ki se lahko pohvali, da v zgodovini ni bilo leta brez premiere, pa tudi, da v zadnjih letih pod vodstvom režiserja Draga Plevela s svojimi predstavami predvsem skušajo nasmejati gledalce v KD Groblje in druge ljubitelje komedij.
Tokrat so se igralci skupaj z režiserjem Dragom Plevelom, ki je predstavo tudi priredil, odločili za komedijo Mi-chela Fermauda (prevedla jo je Breda Pogorelec) Z vrati treskajo - moderno predstavitev družine s tremi odraslimi otroki, ki še vedno koristijo usluge ho-
šljanjem, kaj bi v življenju rada, izstopa in predstavo zaplete z novico, da je noseča. Zato vsi iščejo kandidata za njenega 'vrabca', pa ga ne najdejo, čeprav bi bil lahko eden od kandidatov George (Žan Rode) pravi ženin po mamini meri. Hči Dominika sanja o filmu, se lepotiči, njen cilj - slikati se v bikinkah, kar je s strani očeta prepovedano, se bo uresničil ... Brez starega ata (Drago Plevel), le kje ne, bi bila družina precej revnejša, predvsem pa bi vsi (tudi obiskovalci) ostali brez iskrivih misli, ki jih razsipa naokoli. Za vsaj malo vezi med družino skrbi pomočnica Arlene (Nika Mane-vski), ki ji do popolne strežnice manjka še veliko manir.
tela mama, ob tem pa zelo obotavljajoče iščejo poti v lastno življenje - in jih (do konca predstave) ne najdejo. Oče (Viljem Kaker) išče doma malo miru, ki ga zahteva z obilo odločnosti, ki pa jo v glavnem naslavlja na vselej ljubečo mamo (Anica Anžič), Ta, le katera ne, svojim otrokom vedno želi najboljše in jih, ne glede na vse, podpira. Otrokom se nikamor ne mudi, živijo svoje sanje ter imajo mamo in dom radi.
Tako otročji sin Francis (Tilen Soss), počasni študent medicine, ljubitelj motorjev in glasbe ter pametnega dekleta Pinki (Špela Gergar), ki družinsko življenje malce zaplete, saj jo je nekdo videl v zgornjem delu gospodove pižame, in tako skoraj povzroči mamin odhod. Je pa Pinki tudi kandidatka za Franciso-vo ženo, saj se z njo, ta, ne glede na vse, hoče poročiti, hkrati pa odločno želi urejati življenje svojih sestra, posebej Daniele (Neža Gorše), ki s svojim razmi-
Prijetna predstava je marsikoga od prisotnih spomnila na dogodke doma, najbrž pa bo kdo ob posameznih problematičnih dogodkih reagiral drugače kot doslej. Nastopajoči so bili deležni več aplavzov na odprti sceni, Kulturno društvo je poskrbelo, da so cvetlice prejeli tudi organizator in skupaj z Martinom Lebarjem scenograf Anton Koše-nina; dramaturg Boris Preskar, ki je bil z Mirjam Jeglič tudi šepetalec; za konstu-mografijo, masko in frizuro je poskrbela Marjeta Plevel, za tehniko Jure Gergar in za ton Gašper Plevel.
Všečna predstava, kjer so veliko treskali z vrati, nas je nasmejala, včasih skozi smeh tudi razžalostila, saj smo se nehote videli v podobnih situacijah v svojih družinah. Si pa dramska skupina - tako zaradi dobre igre kot prizadevnosti in pridnosti, zasluži iskrene čestitke, saj je Z vrati treskajo predstava, ki jo bomo še radi gledali.
Vera Vojska
prinašajo prebivalcem mesta z vidika njihove aktualne bivanjske realnosti. Ovrednotenje v obliki aktivne vloge udeležencev večera bi bilo mogoče izrabiti tudi kot priložnost za soustvarjanje podobe mesta, kritično bivanjsko zavest ter zavzetost za spremembe in kakovost bivanja v Domžalah.
Marjeta Cerar
Za večjo varnost motoristov
Pomladno sonce in ugodne temperature kar vabijo voznike enoslednih motornih vozil, da po dolgi zimi preizkusijo svoje 'jeklene konjičke'. Pri tem policisti svetujemo, da bodite pri vožnji izjemno previdni, hitrost svoje vožnje pa prilagodite razmeram na cesti.
To velja še zlasti spomladi, na začetku motoristične sezone, ko je asfaltna površina še hladna in ne omogoča optimalne oprijemljivosti pnevmatik, zaradi zime pa je lahko na vozišču veliko udarnih jam in peska. Motoristi naj se poleg tega tudi zavedajo, da njihove sposobnosti obvladovanja motornega kolesa najverjetneje še vedno niso na ravni tistih iz prejšnjega leta.
Voznikom enoslednih motornih vozil policisti svetujemo:
•	Pred vožnjo preverite zračni tlak v pnevmatikah in jih v prvih kilometrih vožnje primerno ogrejte.
•	Pri vožnji dosledno uporabljajte zaščitno motoristično čelado. Pravilno si jo zapnite. Čist vizir vam omogoča potrebno vidljivost.
•	Ne pozabite na oblačila s ščitniki.
•	Motorno kolo je ozko, zato vas pri večji hitrosti drugi prometni udeleženci lahko hitro spregledajo. Naj bo vaša hitrost primerna okoliščinam, da vas bodo drugi pravočasno opazili, pa tudi vi njih.
•	Poskrbite tudi, da boste čim vidnejši. Na motornem kolesu imejte vedno prižgane luči. Nosite zaščitna oblačila s čim več odsevniki (nalepkami, trakovi) in čelado svetle barve. Nosite tudi odsevni brezrokavnik.
•	Pri vožnji skozi levi ovinek se odmaknite od ločilne črte na sredini vozišča, sicer bo vaša glava brzela tudi meter globoko po smernem vozišču za nasprotni promet.
•	Hitrost in način vožnje motornih koles še posebej prilagodite v prvih minutah deževja.
•	Če vaše motorno kolo nima zavornega sistema ABS, v dežju ali na spolzkem vozišču ne zavirajte na talnih označbah.
•	Izogibajte se asfaltnim površinam, na katerih je posut pesek, razlito olje ali podobno (predvsem v ovinku).
•	Reakcijski čas v idealnih pogojih je od 0,6 do 0,8 sekunde, v cestnem prometu v povprečju eno sekundo, pri nezbranem ali utrujenem vozniku pa že dve sekundi ali več.
•	Zavorna pot do ustavitve pri hitrosti 100 km/h znaša 40 metrov. Pot ustavljanja je seštevek reakcijske in zavorne poti.
•	Ne vozite, če ste uživali alkohol, mamila, psihoaktivna zdravila ali ste utrujeni. Sicer to lahko hitro postane vaša zadnja vožnja.
Rajko Gabrovec
pomočnik komandirja PP Domžale, policijski inšpektor
kultura
slamnik@kd-domzale.si
Recenzija filma: Beli bog
Beli bog, madžarski kandidat za tuje-jezičnega oskarja, režiserja Kornela Mundrucza, je film, kot ga še nismo videli. V njem se namreč v glavni vlogi pojavi pes Hagen (natančneje psa dvojčka, ki sta se pred kamero v vlogi izmenjavala), film pa istočasno ni kakšna družinska komedija kot v podobnih primerih, pač pa resna drama, ki se proti koncu sprevrže v pravo srhljivko. Nekateri ga zato primerjajo celo s Hitchcockovimi Ptiči. Oglasijo se tudi drugi, ki za razliko od prvih porečejo, da je močno precenjen in da ni čisto nič posebnega. Kakršnokoli naj že bo naše mnenje o njem, pa se lahko vsi strinjamo, da so trenerji psov v njem naredili izjemno delo, saj so uspeli za namene filma disciplinirati in skoordinirati vseh 274 psov, kolikor jih v njem tudi nastopi.
Ze uvodna sekvenca, ko se neka deklica s svojim kolesom vozi po centru docela izpraznjene Budimpešte, za njo pa iznenada začne teči truma podivjanih psov, nam daje slutiti, da bomo priče nečem posebnem. Prvi impulz, ki nas spreleti pri spremljanju prizora, je, da gre pač za sanjsko sekvenco ali v najslabšem primeru za reklamo gela za tuširanje s strani kakšne multinacionalke. V resnici pa je slednje zgolj napoved za dramaturški zaplet, v katerem oče svoji trinajstletnici Lili odvzame njenega 'neposlušnega' psa in ga hladnokrvno pusti kar v središču mesta. Pes se brez svoje nesojene lastnice klati po mestnih četrtih in ker je krepke postave, se znajde v lasti brezbrižne-žev, ki ga začnejo izkoriščati za pasje boje. Sprva plašni in negotovi Hagen se tako prvič znajde v situaciji boja za svoje preživetje. Medtem ga Lili na vse možne načine mrzlično išče
po ulicah mesta, vendar brez uspeha. Zgodba se približa klimaksu, ko Hagen postane dobro treniran ubijalski stroj, ki iz pasjega zavetišča mimogrede osvobodi še na stotine svojih sotrpinov. Vendar sam scenarij sploh ni najmočnejši adut filma - le--ta zgolj na osnovi zgodbe do določenega trenutka resnično deluje bolj kot kakšna družinska pustolovščina -, pač pa je njegovo močno orožje predvsem inovativna izpeljava. Tako so praktično vsi prizori, v katerih se pojavljajo psi, naravnost fascinantni, mestoma kar dih jemajoči. Sekvenca o psu, ki izgubi svojo lastnico in se presenečeno odziva na oglašanje vodnega parnika, pa je nepozabna, saj se Hagen ob slehernem pisku plovila naglo zdrzne in ga nemo opazuje z bližnjega mostu. Nato nadaljuje svojo pot, na kar se vsa procedura ponovi. Višanje napetosti se dramaturško stopnjuje skupaj s pasjo izgubo 'človečnosti', kar sovpada z izgubo zaupanja v človeško vrsto nasploh. Za nekatere je slednje sporočilo metafora sodobne Evrope, ki se obdaja s čedalje bolj neprebojnimi in višjimi 'imaginarnimi' zidovi in se je nesposobna soočiti s trumami pri-bežnikov, ki nezadržno derejo k nam iz dežel tretjega sveta. Pribežniki so v tem primeru potepuški psi, ki zaradi svojega strahu in permanentnega občutka ogroženosti ustrahujejo glavno mesto neke evropske prestolnice. S svojim na novo odkritim morilskim nagonom pa jih vodi prav Hagen, ki si še enkrat več želi srečanja s svojo bivšo lastnico, deklico Lili (upodobi jo ravno prav odtujena najstnica Zsô-fia Psotta). Vnovič lahko sklenemo, da gre za svojevrsten filmski déjà vu, vendar pa je kvantiteta vseh psov, ki spremljajo usodnost končnega neizbežnega srečanja, enostavno preveč številčno impozantna in tudi predobro posneta, da bi kljub dokaj predvidljivemu scenariju ostali ravnodušni.
Ne vemo tudi zakaj se film imenuje ravno Beli bog; po moji presoji gre tukaj lahko za psa Hagna, ki je bolj svetle barve, vendar še vedno daleč od bele, ali pa je slednje ponovno nekakšna metafora za Evropo oziroma belega človeka, ki od nekdaj nekako skuša podjarmiti preostale rase, vendar pa je danes takšna interpretacija skrajno poenostavljena. Ne glede na dramaturško predvidljivost zgodbe bodo gledalci lahko zapuščali kino zadovoljni, saj je film prava paša za oči. Doma naj ostanejo le tisti z občutljivejšimi želodci, ker pa je po drugi strani tudi razmeroma nasilen in krvav.
Film si lahko ogledate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale.
ŽIGA ČAMERNIK
Zapeljive podobe uničenja
Aprilska razstava v Galeriji Domžale
galerija domžale S slikarsko razstavo Barbare Kastelec v Galeriji Domžale se je končala programska sezona razstav 2014/15, ki jo je galerija, ki deluje pod okriljem Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, prvič pripravila v sodelovanju s programskim vodjem Jurijem Smoletom. Zvrstilo se je sedem razstavljavcev: Matjaž Brojan, Gregor Kokalj, Marko Zelenko, Restavratorski atelje ALUO, Nataša Šuštaršič Plotajs, Milan Erič in Barbara Kastelec. Ob mesečnih razstavah so se izvajale sobotne ustvarjalne delavnice za najmlajše ter organizirači izleti v bližnje umetnostne centre pod naslovom Galerija na potepu. Skratka, galerijska sezona se je uspešno odvila s pestrim naborom različnih likovnih dogodkov za vse starosti in okuse.
Če se podrobneje posvetim razstavi akademske slikarke Barbare Kastelec iz Žirov, ki je bila odprta od 9. do 23. aprila 2015, sta bila predstavljena dva zadnja cikla slik, na katerih so upodobljene skrivnostne kombinacije elementov iz žive in nežive narave v nenavadnem kontekstu z okoljem. V seriji Gobe se na velikih formatih nahajajo podobe različnih vrst gob, s katerimi slikarka obuja spomine na določene trenutke iz svojega otroštva. Gobe kot objekti so naslikane realistično, med tem ko je ozadje oblikovano na nekaterih slikah abstraktno in na drugih z realistično krajino. Tematsko slikarka pomen gob razširja v podobe uničenja,
saj jih preobraža v atomske eksplozije kot poglavitne vire uničevalnih sil, ki so v preteklosti drastično zaznamovale svet. Čeprav gre prvotno za simbolični pogled v preteklost, ga lahko beremo kot svarilo za prihodnost - v opomin na nepojmljivo človeško norost, ki je ne želimo ponovno doživeti.
Drugi cikel slik Semena zaznamujejo okrogla platna s fokusiranim pogledom na bitja v nedoločljivem prostoru, ki spominja na morsko dno
ali vesolje. Sodeč po naslovu, so v bistvu majhna semena rastlin različnega porekla, za katera je slikarka v mikroskopskem pogledu nanje našla idealno obliko krožnega formata. Za preciznost izrisanih elementov in efekte močnih pigmentov ji je ustrezala tehnika gvaša. Kljub nazornosti naslikanih neživih podob v nas obujajo misel o življenju ter z njim povezani reprodukciji in cikličnosti.
Katarina Rus Krušelj
Risba in grafika
Deset likovnih del članov Likovnega društva Mengeš je bilo uvrščenih na tematsko razstavo Risba in grafika, projekta Zlata paleta Zveze likovnih društev Slovenije. Od 163 del je uvrščenih na razstavo 61 del, od tega so kar tri dela članic Likovnega društva Mengeš prejele certifikat kakovosti. Dobitnice certifikatov ZLDS za risbo in grafiko so Leonida Goropevšek za likovno delo Flaše (suha igla), Binca Lomšek za risbo Zapeljivke (lavirana risba) in Irena Novak za risbo Žabica (lavirana risba).
Foto: Lojze Burja
Zaključek bralne značke za osebe z motnjami v duševnem razvoju
V Knjižnici Domžale je v ponedeljek, 30. marca 2015, potekala slavnostna zaključna prireditev letošnje bralne značke za osebe z motnjami v duševnem razvoju.

Slamnikarski
scj citl Domžal«, 13. junij 20 li-
POVABILO PROSTOVOLJCEM/PROSTOVOLJKAM K SODELOVANJU
Organizator Slamnikarskega sejma, ki bo v soboto, 13. junija 2015, med 9. in 20.uro v Slamnikarskem parku (park pri Občini)
Vas prijazno vabi, da se pridružite kot prostovoljec/prostovoljka pri pripravi in poteku sejemskega dogajanja (postavitev opreme na prizorišču, pomoč razstavljavcem, delo z mladimi, informiranje obiskovalcev...) v času med 6. in 22.uro.
Prijave s kratko navedbo področja dela in časovnih možnosti sodelovanja sprejemamo po pošti (Kulturni dom Franca Bernika Domžale), elektronski pošti (info@kd-domzale.si) ali telefonu 722 50 50 do petka, 8. maja 2015.
©
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
knjižnica domžale Prisotne udeležence je pozdravila direktorica Knjižnice Domžale mag. Barbara Zupanc Oberwalder, ki je prebrala letošnjo poslanico ob svetovnem dnevu knjige, uspešno sodelovanje pa sta pozdravili tudi predsednica Medobčinskega društva Sožitje dr. Tatjana Novak ter pobudnica in koordinatorica projekta Vilma Novak. Na slavnostnem zaključku smo podelili priznanja in si ogledali pester kulturni program. Zaplesala je balerina Andreja Lazar, člani glasbene skupine Strune so pod vodstvom Stanke Kač zaigrali na instrumente, sami udeleženci bralne značke pa so sodelovali pri branju in uprizoritvi pravljice Uhlji takšni in drugačni.
Projekt V sožitju s knjigo poteka že tretje leto v sodelovanju Knjižnice Domžale in Medobčinskega društva Sožitje; v imenu knjižnice bralna srečanja pripravlja Simona Glavan, s podporo prostovoljcev iz društva Sožitje (Vilma Novak, Jurček Nowakk in Eva Plaznik).
V knjižnici se enkrat mesečno skupina šestnajstih odraslih z motnjami v duševnem razvoju udeleži bralne-
ga srečanja, kjer prebiramo pravljice, pesmi in tudi strokovno gradivo na določeno tematiko. Letos smo tako s pravljicami potovali okoli sveta. Na po-
izposodijo domov in do naslednjega srečanja napišejo ali narišejo svoje vtise o prebrani ali pregledani knjigi. Njihovi izdelki so bili na ogled med 16.
sameznem srečanju smo se ustavili na določeni celini, o njej prebrali značilnosti in kake zanimivosti ter si ogledali fotografije, na koncu pa prebrali pravljico s tistega dela sveta.
Vzporedno pa poteka tudi čisto prava bralna značka z vnaprej pripravljenim naborom knjig, ki si jih udeleženci
in 30. marcem 2015 na razstavi na mladinskem oddelku Knjižnice Domžale. Projekt je bil tudi letos uspešno izpeljan, kar so pokazali zadovoljni obrazi 'bralnih značkarje' na sami prireditvi. Jeseni pa se spet dobimo v knjižnici.
Simona Glavan Foto: arhiv Knjižnice Domžale
slamnik@kd-domzale.si
kultura
Čarovnik s fagotom
Tokratni 4. koncert (28.3.2015) glasbenega ali modrega abonmajskega cikla 17. sezone KDFB je v Tomčevi dvorani minil v znamenju kar več in ne le enega napovedanega čarovnika, italijanskega virtuoza na fagotu Sergia Azzollinija.
kdfb Med enakovrednimi, če ne kar prvimi, je bila naša prve dame flavte slovita Irena Grafenauer. Spet se je vrnila v vsej svoji pravi formi, njen delež v sporedu baročne in zgodnje klasične glasbe pa je bil tako rekoč ob svojih kolegih Mate Bekavac (klarinet in basovski klarinet), Jaka Stadler (violončelo) in Ivano Zanenghi (lutnja) največji. Bravo, Irena Grafenauer!
Sergiov baročno klasični in orgaz-mično poetični bum, kot je bilo zapisano v tokratnem koncertnem listu, se je vzpenjal med dvema Trio (sonatama) Carla Philippa Emanuela Bacha in vmes posegel še na področje glasbe, ki so jo podpisali G. P. Telemann, C. Graupner, F. W. Zachow, A. Vivaldi in J.-M. Leclair. Bile so to res prave duo- in trio sonate s trdno podporo continua (zdaj fagot, zdaj violončelo in obvezna lutnja), neprestane spremljave in ne le v basu. Nenehni ali skoraj večinski prispevek obeh (Grafenauer & Azzollini) protagonistov in ne le zgolj enega (napovedanega), je tako omogočil vsem preostalim sodelavcem tega »consorta« (= skupnost, majhen inštrumentalni ansambel, glasba, komponirana za tak sestav enakih ali različnih inštrumentov, ...), da so venomer in vsakič posegali po odličnih interpretacijah. Te so se v glavnem sukale v baročni dramaturgi-ji, njihove prepričljivosti pa so bile več kot očitne v vseh interpretativnih elementih in še več: značilni in plosko-viti, kontrastni dinamika in agogika,
ritmična nasprotja odigranih stavkov posamičnih cikličnih del, interpretacije, ki jih je vsa peterica dosegala posamič in skupaj. Seveda je šlo za prav tako izvrsten tehničnih suport, s katerim najprej in kar največ razpolaga vsak posameznik, potem pa seveda še izjemna slogovna in komorno-glasbe-na prilagodljivost (podrejanje in nad-rejanje, enakost), ki je pri tako izrazitih in številnih individualistih še kako in posebej cenjena. Zagotovo so vsi po vrsti, zlasti pa še oba protagonista tega večera, Grafenauerjeva & Azzol-lini, presegli napovedane maksime (v enem od nazadnje posebej opaženih in nenavadnih vsebin in povedi umetniškega vodje M. Bekavca v koncer-
tnem listu): »Glasbenik ne more ganiti drugih, če sam ni ganjen. Nujno mora biti zmožen podoživljanja vseh afektov, ki jih želi vzbuditi pri poslušalcih in ima sposobnost prenašanja glasbenih misli in afektov skozi instrument v takšni meri, da jih lahko začuti občinstvo« (C. P. E. Bach).
Muzika in besede, prispevki čisto vsakega posebej in vseh skupaj so se nas torej tudi v Domžalah spet dotaknili. O tem je pričala tudi popolnoma polno zasedena Tomčeva dvorana KDFB, ki je dobesedno pokala po šivih; tudi na ta račun pa je omenjeni koncert slišalo še občinstvo v Celju dan pred domžalskim (27. 3. 2015). Očitno novi management omenjenega projekta več kot nadaljuje pred leto komaj plaho zastavljeno pot, ki se še vedno giblje v smeri že zdavnaj napovedane naše in v tem, primeru domžalske Akademije St. Martine in the Fields, poimenovane po omenjenem londonsko uporabljenem izvirniku; seveda tokrat s komaj zaznavnimi godali, zato pa še z lutnjo in seveda navedeno: pejorativno! Našemu Mateju Bekavcu, ki mu od koncerta do koncerta, od sezone do sezone ne zmanjka idej, inovacij in še česa pa seveda lahko le zaželimo njihovo podobno maksimo, letošnji zaključek s 'Ciganom v fraku' (gost Nemanja Ra-dulovic/violina; 22. 4. 2015) in »Če bi vsaj imeli šalmajke« (gost Reinhard Goebel/dirigent; 20. 5. 2015).
Dr. Franc Križnar
Petje je način našega življenja
55. območno srečanje odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin
Pogled v zgodovino kulturne dejavnosti nekdanje in sedanje občine Domžale pokaže, da je prepevanje že desetletja prisotno v vsakem malo večjem kraju, pa tudi to, da imamo na našem območju številne odlične pevske skupine, ki se lahko kosajo tudi na velikih domačih in mednarodnih tekmovanjih. Vse to, pa tudi veselje do petja in druženje, smo lahko občudovali na 55. območnem srečanju odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin, ki ga je Javni sklad za ljubiteljske dejavnosti, območna izpostava Domžale, skupaj z zvezami kulturnih društev Domžale in Mengeš in občinami Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin v marcu pripravil v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale in v Kulturnem domu Moravče. Prisluhnili smo lahko 23 zborom in pevskim skupinam.
Oba koncerta je vodila Marta Star-bek Potočan, Pavel Pevec, koordinator JS za kulturne dejavnosti, OI Domžale, je pozdravil nastopajoče in obiskovalce ter jim zaželel dva prijetna pevska večera.
Strokovni spremljevalec obeh koncertov Karel Leskovec je zborovodjem podal prvo oceno.
Na prvem koncertu v Kulturnem domu Franca Bernika so sodelovali: Moški zbor Lipa Trojane (zborovodja Robert Juvan), pojejo iz ljubezni do petja in tudi zaradi druženja; Vokalna skupina Mladost KUD Janko Kersnik Lukovica (zborovodkinja Simona Burkeljca), želijo si dobre uvrstitve na mednarodnih pevskih tekmovanjih; Moški pevski zbor Radomlje (zborovodja Primož Leskovec), prepevajo že 45 let in redno sodelujejo na reviji obrtniških zborov; Oktet MI (zborovodja Anže Hribar), od fantovskega petja podoknic do projekta Slovenski večer; Mešani pevski zbor Šentviški zvon (zborovodja Primož Leskove c), ljubezen in strast do glasbe jih združujeta že več kot 25
let; Moški komorni zbor Mengeški zvon (zborovodja Anže Hribar), štiri desetletja odpovedovanja,vztrajnosti, dobre volje in ljubezen do lepe slovenske pesmi; Mešani pevski zbor Slamnik Ihan (zborovodkinja Ana
Černe Gregorič), sedem let gostovanj in koncertov ter veselja ob nagradah in priznanjih; Mešani pevski zbor Svoboda Mengeš (zborovodja Iztok Kocen), z mladim zborovodjo zbor začenja novo pevsko obdobje; Peški oktet (zborovodja Peter Pirnat), z veseljem do petja in druženja - peti z in za dobro voljo; Pevsko društvo mešani pevski zbor Klas Groblje (zborovodja Matevž Kink) čestitke za zmagoslavje na mednarodnem tekmovanju v Vrnjački Banji v Srbiji; Ženski pevski zbor Moj spev KD Groblje (zborovodja Peter Pogačar) uspešni tematski koncerti in skupni nastopi z drugimi pevskimi skupinami, in Domžalski komorni zbor (zborovodkinja Ana Erčulj) ob kakovostnem petju še Domžalski mladinski pevski zbor za kakovostno prihodnost.
Na drugem koncertu v Kulturnem domu Moravče so nastopili: Ljudski pevci - Janez Cerar iz Domžal (zbo-rovaodja Marika Haler) s slamniki poudarjajo pripadnost mestu Domžale in ljudski pesmi; Ljudske pevke KD Domžale (mentorica Mara Vilar),
Mojster fotografske podobe Vili Majhenič
Na otvoritvenem dogodku 8. aprila, ko je nastopila mlada citrarka Damjana Praprotnik, se je v Menačenkovi domačiji množica obiskovalcev poklonila spominu na poznanega domžalskega fotografa Vilija Majheniča (1929-2000).
menačenkov domačija Vsako leto se ob aprilskem občinskem prazniku posvetimo domžalskim ustvarjalcem, ki še niso dobili priložnosti predstavitve svojega življenja in dela, in so na svojstven način prispevali h kulturni podobi domačega mesta. Tokrat smo izpostavili fotografa, ki je v preteklosti skozi fotografski objektiv ujel mnoge znane in manj znane obraze. Manjši dodatek k še neraziskanemu področju zgodovine fotografije na Domžalskem smo prispevali tudi s knjižico, ki odkriva delček zanimivih zgodb iz domžalske fotografske dediščine.
fotograf. Na razstavi, ki je zaradi obsežnosti gradiva hkrati postavljena v dveh razstaviščih - v Menačenkovi domačiji in v Slamnikarskem muzeju, se je zvrstilo mnogo fotografiranih portretov iz daljne in bližnje preteklosti. Do 28. aprila odprta razstava v domačiji pripoveduje zgodbo o Foto studiu Maj-henič, ki danes že v tretji generaciji poklicnih fotografov ohranja družinsko tradicijo. Izpostavljen je tudi pomen fotografskega poklica, ki je kot sinteza obrtniškega in umetniškega ustvarjanja nekoč imel večjo veljavo med ljudmi kot danes. Na drugi razstavi v
Od leta 1960, ko je Vili Majhenič z ženo in fotografinjo Marico v Domžalah odprl svoj prvi fotografski atelje, se je tako v krogih profesionalnih fotografov kot med Domžalčani izkazal kot odličen portretist, retušer in reportažni
Slamnikarskem muzeju so razstavljeni njegovi izbrani portreti znamenitih slovenskih osebnosti 20. stoletja. Ta je na ogled do 1. septembra 2015.
Katarina Rus Krušelj Foto: Tadej Majhenič
ohranjajo in varujejo ljudsko pesem kot narodovo vrednoto; Moški pevski zbor KD Janka Kersnika Luko-vica (zborovodja Igor Velepič), veliko nastopajo doma, svojo pesem pa ponesejo tudi v tujino; Ženski pevski
Babičina marmelada
Premiera predstave za otroke
kd jožef virk Da babice kuhajo najboljšo marmelado, najbrž vemo vsi, da jo skuhajo iz sladkih rdečih jagod in rumenih hrušk tudi, manj pa je najbrž znano, da je lahko marmelado skuhati tudi iz korenčka, lešnikov in celo lune. Da je vse to mogoče, smo izvedeli ob ogledu premiere otroške predstave Ba-bičina marmelada, ki jo je v Kulturnem domu na Močilniku premierno zaigrala otroška dramska skupina Kulturnega društva Jožef Virk.
Predstava za otroke ima vse, da bo postala uspešnica in jo bodo radi igrali vsi najmlajši. Prav ste prebrali, igrali, saj je Mihael Starbek kot kostumograf
zbor Stane Habe DU Domžale (zbo-rovodkinja Marika Haler) že 36 let jih ljubezen do glasbe vodi v kakovostno petje; Pevska skupina Rž iz Loke pri Mengšu (zborovodja Andrej Ropas), pojejo lastne skladbe in stare ljudske skladbe iz Loke in okolice; Ženski nonet Vigred (mentorica Ana Kešnar), najljubše so jim slovenske ljudske pesmi; Mešani pevski zbor Hippemus (zborovodkinja Jana Lamberšek), med njimi je pozitivno in veselo vzdušje ter ljubezen do ljudske glasbe; Kulturno društvo Grajski oktet (mentor Peter Pirnat), ob 10-letnici bodo izdali drugo zgoščenko; Mešani pevski zbor Drouz Radomlje (zborovodkinja Uršula Jašovec), koncert gospel glasbe, veliko nastopajo, tudi z drugimi skupinami; Mala ženska pevska skupina Milko Škobrne (mentor Marko Završnik) z Jesenic - ljubiteljsko gojijo zborovsko petje; Komorni zbor Limbar Moravče (zborovodja Tomaž Pirnat), skupina je kot cvetoče drevo v pomladnem vznemirjanju.
Vera Vojska Foto: Miha Ulčar
in režiser korejsko pravljico priredil tako, da v njej aktivno sodelujejo najmlajši obiskovalci, ki bodo ob ogledu predstave veliko prepevali, veliko mešali in se naučili, da je treba po sladka-nju z marmelado umiti zobke, pa tudi, da je za podarjeno treba reči hvala.
Predstava se začne s prizoriščem na gozdni jasi, kjer v malce povečani rdeči mušnici živi sladka babica (Vilma Hrovat), posebej znana po odličnem kuhanju marmelade. Ta je predvsem namenjena ljubim vnučkom, a babica
ne odreče pomoči niti gozdnim živalim, ki jo po vrsti prosijo, da iz prinesenega sadja skuha marmelado. Kljub silni utrujenosti jim ustreže in miški Drobiški (Janja Grošelj) marmelado skuha iz velike sladke jagode, ježku Bodičku (Sara Štih) iz debele hruške, zajčku Dolgou-hcu (Vid Potočan) iz korenčka in veve-ričku Rjavčku (Luka Intihar) iz lešnika. Vsi radi pomagajo babici pri mešanju in petju, ki se mu pridružujejo tudi obiskovalci: Mešaj levo, mešaj desno, mešaj, mešaj en, dva, tri, da se marmelada ne prismodi ... Babica, ki ne zna svojim prijateljem reči ne, je malce v zadregi, ko jo gozdni palček (Eva Otrin) zaprosi za marmelado iz lune, ki sveti na nebu. Najprej sicer reče ne, ampak ker je treba prav vsakomur izpolniti njegovo željo, z obiskovalci pridno piha, da luno zakrije oblak, gozdnega palčka pa povabi, da skupaj kuhata lunino marmelado in pojesta. Ko je ta kuhana, jo palček dobi, a mu iz kozarca takoj uide na nebo. In kaj sedaj? Palček je po pogovoru z ljubo babico zadovoljen: luna mora svetiti na nebu, da bo ponoči svetlo, sam pa se bo posladkal z akacijevo marmelado z luninimi žarki. Ob koncu se vsi sladkosnedi zberejo in skupaj z obiskovalci zapojejo prijetno pesmico o kuhanju marmelade.
Igralci so navdušili obiskovalce, saj so, pod skrbnim režiserjevim vodenjem, vsak po svoje, prikazali gibe, po katerih so gozdne živali posebej poznane, posebej pa jih je razveselila tudi prijetna pesmica, ki popestri predstavo, v kateri je za razsvetljavo poskrbel Matej Lisjak, za glasbo Andrej Starbek, za zvok Gašper Osolin, tehnika pa je bila v rokah Matije Osolina.
Prijetno tekoča predstava ob kateri so najmlajši peli in uživali v okviru otroškega abonmaja Živ žav.
Vera Vojska
POLITIČNE STRANKE
slamnik@kd-domzale.si
sMc / MAG. Igor kotnik
Kdaj plačilo položnic brez provizije v Domžalah?
Lokalni odbor SMC Domžale si je v volilnem programu zadal tudi cilj, da se občanom Domžal omogoči plačilo položnic za javne zavode, ustanovljene s strani Občine Domžale, brez provizije.
Plačilo položnic brez provizije se v številnih slovenskih občinah izvaja že vrsto let. Določene občine storitev izvajajo same, številne pa sodelujejo s komercialnimi bankami. Občani so storitev zelo dobro sprejeli, v velikem številu pa koristijo ugodno storitev.
LO SMC Domžale se zaveda, da je gospodarska kriza pustila posledice tudi pri občanih Domžal in da so se marsikomu znižali mesečni prihodki. Nikakor se ne moremo strinjati s pavšalnimi ocenami, da plačilo položnic brez provizije predstavlja zgolj 'političen' ukrep, ne pa tudi neposredne pomoči ljudem. Pri plačilu na okencu različne organizacije zaračunavajo provizijo od več kot 1 evro (odvisno tudi od višine zneska), do npr. 0,50 centa za plačilo položnice prek trajnika oz. elektronskega plačila. Mnogi občani Domžal, zlasti starejši, niso vešči elektronskega bančništva in še vedno plačujejo položnice na 'klasičen' način. Prav tako družine z npr. več otroki plačujejo mesečno več položnic -npr. za vrtec, osnovno in glasbeno šolo, za opravljene komunalne storitve. S plačilom položnic brez provizije bi lahko zlasti starejši in družine z več otroki prihranile tudi do na primer 80 in več evrov letno.
M S plačilom položnic brez provizije bi lahko zlasti starejši in družine z več otroki prihranile tudi do na primer 80 in več evrov letno.
ltd / andreja pogačnik jarc
Odprimo prostor mladim
Slogan, ki sem ga uporabila v naslovu, je star, a še vedno aktualen, saj po mnenju množic - ne le mladih občank in občanov naše občine -, populacija mladih, to je oseb med 15. in 29. letom starosti, ni zadosti aktivno vključena v družbeno življenje lokalne skupnosti.
Če izjemno pozornost namenjamo otrokom, populaciji od vrtca do osnovne šole, pa bi lahko več omogočili in ponudili mladim. Uspešno izvajanje mladinskih politik pomeni poseben poudarek namenjati področjem participacije mladih v lokalni politiki, izobraževanju, zaposlovanju, stanovanjski politiki, informiranju in mladinskem organiziranju. Pomemben 'motor' teh prizadevanjem je Mladinski svet, ki je v lokalni skupnosti
nsi / ljudmila novak, predsednica
Brez optimizma in poguma ne bi bilo demokracije in slovenske samostojnosti
LO SMC Domžale si prizadeva za blažitev socialnih stisk prebivalcev občine Domžale. Zavedati se moramo, da družinam in posameznikom pomeni veliko tudi samo nekaj privarčevanih evrov na mesec. Leto ima dvanajst mesecev in ko mesečni prihranek pomnožimo s številom mesecev, prihranek ni več tako majhen, kot se zdi na prvi pogled.
Pričakujemo, da bo občinska uprava pripravila vse potrebne podlage za vzpostavitev lastne občinske blagajne oz. da bo izvedla ustrezne postopke za izbor banke, ki bo omogočala plačevanje položnic javnih zavodov (in morda tudi drugih pravnih oseb) brez provizije.
(4 Ponovno oblikovanje Komisije za mladinska vprašanja, ki jo bo župan v kratkem imenoval, bo zagotovilo, da bo problematika mladih prisotna v občinskih organih odločanja.
dokaj aktiven. Ponovno oblikovanje Komisije za mladinska vprašanja, ki jo bo župan v kratkem imenoval, bo zagotovilo, da bo problematika mladih prisotna v občinskih organih odločanja. Naloga komisije je pripraviti in oblikovati mnenja, predloge in ukrepe s področij, ki zadevajo mlade, in sprejeti strategijo mladinskega sektorja.
V	aprilu mineva 25 let od prvih demokratičnih večstrankarskih volitev v Sloveniji, takrat še znotraj nekdanje skupne države Jugoslavije. Rezultati teh volitev so postavili temelje naše mlade demokracije, dozorela pa je lahko tudi odločitev o samostojni državi. Čeprav so bile družbene razmere napete, nove demokratične politične sile pa še neizkušene in brez ustreznih materialnih sredstev za postavitev strankarskih struktur, je t. i. slovenska politična pomlad uspela zbrati večino glasov. Kljub težavam in nekaterim nasprotovanjem je bil projekt osamosvojitve Slovenije z veliko domoljubnega zanosa, poguma, optimizma, iznajdljivosti in truda vseeno izpeljan.
Med Slovenijo danes in Slovenijo pred 25 leti lahko potegnemo marsikatero vzporednico. Iz izkušenj ljudi, ki so takrat vodili državo, bi se lahko naučili, da ne gre prehitro pokopati vseh upov na boljšo in svetlejšo prihodnost. Na znanje gre vzeti tudi nauk, da so bolj kot materialno stanje pomembni jasen cilj, skupna volja, ideja in inovativnost, kako to idejo uresničiti.
V	NSi smo v zadnjih nekaj mesecih na vlado in parlament naslovili kar nekaj pobud, ki bi izboljšale življenje ljudi. Predlagali smo na primer zvišanje praga za vstop v sistem DDV na 100.000 evrov, kar bi poenostavilo in pocenilo poslovanje velikemu številu podjetnikov, ki so sedaj preobremenjeni z zahtevnim računovodstvom. Prisluhnili smo tudi mladim, ki so izrazili željo, da bi v srednje šole uvedli pouk domovinske vzgoje. Nič manj ni za našo prihodnost pomemben odnos do naše polpretekle zgodovine in umrlih sonarodnjakov. Zato smo pripravili Zakon o prikritih grobiščih in pokopu, s katerim bi dostojno pokopali vse žrtve vojnega in povojnega nasilja, ki še danes ležijo v številnih prikritih grobiščih. Žal je bila večina naših predlogov preslišana.
ii Na znanje gre vzeti tudi nauk, da so bolj kot materialno stanje pomembni jasen cilj, skupna volja, ideja in inovativnost, kako to idejo uresničiti.
Krščanski demokrati bomo vztrajali in še naprej gradili na politiki, ki je blizu ljudem; ki bo spodbujala razvoj podjetnosti; ki bo družini povrnila častno mesto v družbi in se zavzela za poštenost, pravičnost in verodostojnost. Prepričana sem, da to od nas pričakujejo naši državljani, kot tudi vsi tisti, ki so z veliko zanosa, idealizma in lastnimi sredstvi gradili to državo. Upam, da bomo v vsakdanjem življenju v sebi večkrat našli ta optimizem in voljo, ki sta Slovence nekoč že opogumljala. Morda potrebujemo povrnitev tistega zanosa, ki smo ga čutili ob nastajanju samostojne države, potrebujemo pa tudi več vstajenjskega veselja in upanja.
lr / alenka oldroyd
Čestitka
H Ob 1. maju, prazniku dela, vam v imenu Liste Reza želim veliko uspešnega dela, dobrih idej, veselja, zdravja in ljubezni.
smc / kamal izidor shaker, poslanec dz rs
Nacionalni reformni program 2015-2016 prinaša pozitivne učinke
Zelo malo se v medijih poroča o pozitivnih aktivnostih aktualne politike in oblasti. In velikokrat so pozitivne stvari preprosto (zaradi (ne)znanih razlogov) spregledane. Pa vendar se mi zdi nujno in ključno za nadaljnji razvoj te države, da ostanemo pozitivno naravnani in pripravljeni na spremembe na bolje. Kakorkoli je politika na slabem glasu, lahko z gotovostjo trdim, da se v SMC - Stranki modernega centra zavzemamo in stremimo k boljšemu jutri zdajšnjih in prihodnjih generacij. Skratka, če se poskušam v tej kratki kolumni osredotočiti na bistvo zajeto v naslovu.
Kaj sploh je Nacionalni reformni program (NRP) in zakaj je morda za koga to nek fiktiven ter nepomemben dokument? NRP je srednjeročni načrt vlade RS glede prioritetnih ukrepov in projektov, usmerjenih v izpolnjevanje strategije Evropa 2020 (10-letne strategije EU za pametno, trajnostno in vključujočo rast), na podlagi katerega Evropska komisija vsako leto oblikuje specifična priporočila državam članicam. Bolj konkretno. Trenutni osnutek NRP 2015-2016 vsebuje dva glavna cilja in sicer 1. Spodbujanje gospodarske rasti in 2. Javnofinančno konsolidacijo. Precej znani besedni zvezi, ponavadi z negativno konotacijo, pa vendar se za njima skrivajo tudi pozitivni učinki, ki so podrobneje obrazloženi. To so:
1. Spodbujanje naložb - investicije v prometno in okoljsko infrastrukturo, projekte informacijske družbe, koriščenje sredstev iz evropskih skladov, investicije v inovativnost,
it Trenutni osnutek NRP 2015-2016 vsebuje dva glavna cilja in sicer
1.	Spodbujanje gospodarske rasti in
2.	Javnofinančno konsolidacijo.
nsi / andreja šuštar
Za vrednote gre
raziskave in razvoj, izboljšanje posojilnih pogojev, izkoriščanje potencialov kreativne industrije, socialnega podjetništva in trajno-stno upravljanje z viri.
2.	Strukturne reforme - stabilno in konkurenčno poslovno okolje, zdravstvena reforma, spodbujanje zaposlovanja mladih in starejših, posodobitev javne uprave, boj proti korupciji.
3.	Fiskalna odgovornost - nadomestitev učinkov kratkoročnih varčevalnih ukrepov z učinki dolgoročnih strukturnih ukrepov. Morda je slišati in videti zakomplicirano in
oddaljeno od konkretnih učinkov na posameznika, ampak na tem mestu lahko povem, da je za vsem tem resnično iskrena želja po boljši prihodnosti države in boljšem jutri naših zanamcev.
Konec marca smo se člani Nove Slovenije tudi v Domžalah povezali s civilno iniciativo Za otroke gre. Aktivno smo se vključili v zbiranje podpisov za ohranitev vrednot družine in zakonske zveze ter za dobro otrok. Kljub dežju, vetru in mrazu, ki se nam je po večurnem dežuranju na stojnici zalezel prav do kosti, nam je bilo toplo pri srcu, ko smo opazovali podpisnike, mlade in starejše, ki so čutili, da gre pri noveli zakona o zakonski zvezi za nekaj, o čemer vsak, ki z zdravim razumom gleda na svet in to, kar se v njem dogaja, lahko reče: Tukaj pa nekaj ni v redu. Ljudje so oddajali svoje podpise z velikim zaupanjem in optimizmom, da smo skupaj močni, da nam bo skupaj uspelo obraniti naš veliki zaklad - družino. Smo pa bili deležni tudi nekaj pikrih pripomb, žalitev in zmerljivk. Neka gospa je pripomnila, da nas je škoda za tako delo, nekdo drug je vpil, da bo oddal podpis, ko jih bomo zbirali proti duhovnikom, tretji nas je obsul z množico opolzkih besed, nekdo je, medtem ko se je v kombiju peljal mimo, skozi odprto okno ves razburjen kričal nerazumljive besede, mlada mamica pa je poučila svojega malčka, da zbiramo neumnosti. A vse to nam ni vzelo miru in poguma, kajti ves čas smo čutili, da je to le majhna žrtev za veliko stvar, za katero se borimo. Ker na stojnici nismo bili nikoli brez dela, nam je čas hitro minil, in v Domžalah smo v samo štirih dneh zbrali kar 1452 podpisov. V sredo, ko je podpise prišlo oddat največ ljudi, je, baje nenamerno, prišlo do blokade v računalniškem sistemu in v tem času so na upravni enoti ljudi, ki so čakali
it Ker na stojnici nismo bili nikoli brez dela, nam je čas hitro minil, in v Domžalah smo v samo štirih dneh zbrali kar 1452 podpisov.
na overovitev podpisov, pošiljali domov, češ, naj se vrnejo čez nekaj ur. A k sreči se ljudje, ki so prišli tudi od daleč, niso dali in so vztrajali na hodnikih, dokler se uradnice zaradi prevelike gneče niso vdale in začele ročno vpisovati njihovih podatkov v register.
Hvala vsem, ki ste z dobro voljo v umirjenem vzdušju oddali podpise in bili pripravljeni tudi nekoliko potrpeti ter tako vsem skupaj dokazali, da smo strpni in sprejemajoči, čeprav sami doživljamo precej nestrpnosti z nasprotne strani.
slamnik@kd-domzale.si
šport
DOLGOROČNI POGLED IN VIZIJA
STANE ORAŽEM, PREDSEDNIK NK DOMŽALE TER LETOŠNJI NAGRAJENEC ZAVODA ZA ŠPORT IN REKREACIJO DOMŽALE
Eno izmed letošnjih prestižnih priznanj Zavoda za šport in rekreacijo Domžale je za dolgoletno uspešno delo na področju nogometa dobil Stane Oražem, dolgoletni predsednik Nogometnega kluba Domžale.
Vera Vojska Foto: Iztok Dimc
V obrazložitvi za prejem priznanja je bilo med drugim zapisano, da je njegova zasluga jasno začrtan organizacijski in strokovni model razvoja kluba, ki ga je zagovarjal in usmerjal, od kar je prišel v klub in iskal optimalne rešitve. Predvsem pa vsem v spominu ostaja njegova odločnost, da se bo klub načrtno razvijal, po kateri je znan še danes.
Pogled v arhiv Slamnika me je spomnil na pogovor z njim v obdobju prihoda v Nogometni klub Domžale, kjer je funkcijo prevzel v letu 1995, ko je slabi dve leti po prevzemu funkcije napovedal skorajšnjo uvrstitev kluba v prvo ligo. Ta, za tisti čas skoraj neverjetna napoved, se je že kratek čas po najinem pogovoru uresničila, čeprav so bili tedaj nekateri mnenja, da je to utopija.
Se morda spominjaš prvih potez, ki si jih potegnil kot predsednik tedanjega nogometnega kluba, ki se lahko pohvali z dolgoletno uspešno tradicijo, saj je bil kot NK Disk ustanovljen že leta 1921? Spomnim, zelo dobro se spomnim. Najprej obljube tedaj umrlemu nogometnemu zanesenjaku Toniju Hribarju, da bomo njegovo uspešno delo nadaljevali in v okviru možnosti nadgradili, nato pa prvih korakov, ki sva jih v NK Domžale delala tudi z zdaj, žal, že pokojnim Miranom Kraljem. Ni bilo lahko, mene in moje sodelavce pa je tedaj vodila misel dati nogometu tudi v Domžalah veljavo, kot jo je imel tedaj že drugod in v Evropi, kamor smo vstopali. Ta šport je bil tedaj v Domžalah napačno razumljen kot šport, namenjen 'manjvrednim' ljudem, dominiral je tenis, kot posamezni šport, s katerim so se ukvarjali vsi, ki so kaj pomenili, Domžale pa so bile znane predvsem po uspešni košarki. Želeli smo dokazati, da to ni res, da se Slovenci, tudi Domžalčani, po tej plati lahko kosamo z nogometno bolj prepoznavnimi narodi, kar je ne nazadnje dokazovala tudi več desetletna, danes skoraj stoletna tradicija nogometa v Domžalah.
In nato je skoraj takoj prišlo napovedano igranje v prvi ligi? Je bilo več evforije ob zgodovinskem uspehu ali zaskrbljenosti, kako bo šlo?
Pravzaprav niti enega niti drugega. Zaskrbljenosti ni bilo, ker smo bili že dobro organiziran klub, evforije pa morda malo, saj je obvezen del športnih uspehov. Sam po karakterju nisem preveč evforičen, še ob tako velikem uspehu razmišljam o nadaljevanju in uresničevanju začrtanih ciljev. Uvrstitev v ligo smo vsi skupaj vzeli kot priložnost za korak naprej v razvoju domžalskega nogometa.
Najbrž je bilo vsem grenko pri srcu, ko ste prav ob 80-letnici kluba izpadli iz prve lige, pa ne za dolgo?
Nikoli ne pozabljam na zgodovino, ampak nogometna igra je kot življenje - včasih je treba stopiti tudi korak nazaj, da naredimo dva koraka naprej. Porazi so del nogometne igre, ki me nikoli preveč ne potre-jo, vedno gledam z optimizmom naprej. In izpad ter ponovna vrnitev v najpomembnejšo slovensko nogometno ligo je bila del igre, ki ji je sledilo najuspešnejše obdobje Nogometnega kluba Domžale.
V mladosti sem bil obrambni igralec, kar mi je pomagalo, da sem imel dober pregled nad igralci obeh ekip, tako je tudi pri klubu - kot predsednik moraš imeti res dober pregled - nad vsem.
Po izpadu je bil klub temeljito organizacijsko prenovljen, pomembni funkciji sta prevzela Nenad Protega in Slaviša Stojanovič, domžalski nogometaši pa so z odličnimi igrami pisali nove strani zgodovine kluba: osvojeno državno prvenstvo, osvojena pokal in super pokal, dobra igra v Evropi? To so bili rezultati dolgoročno načrtovanega dela in vizije, ki so dokazovali, da smo delali dobro, uresničevali začrtane cilje in postajali vse bolj prepoznavni tako doma kot v tujini.
Ob omenjenih športnih uspehih je najbrž posebej pomembno, da je mladinska nogometna šola NK Domžale postajala vodilna v Sloveniji, kamor so jo pripeljali strokovni kadri najvišje stopnje usposobljenosti.
To je bil naš drugi cilj, enako pomemben kot tekmovalni, morda le malce dolgoročnejši, ki pa se je pravzaprav začel uresničevati prej, kot smo mislili. Tekmovalni uspehi namreč vedno pritegnejo mlade, ki želijo k tistemu, za katerega so prepričani, da lahko, skupaj z njim, uspejo. Danes je to blizu -ali morda celo kakšen več - 500 mladih nogometašev vseh selekcij, ki pridno trenirajo v klubu ter posameznih osnovnih šolah v Domžalah in v bližnji okolici. V teh selekcijah srečate mlade nogometaše od 7. do 18. leta, v posameznih letnikih in selekcijah. Naš cilj niso le vrhunski nogometaši, temveč zadovoljni otroci in mladostniki, ki v nogometu najdejo veselje, najdejo način dobrega preživljanja prostega časa, delovne navade, spretnosti in dodatna
znanja, ki jim pridejo še kako prav, tudi v njihovi poklicni usmerjenosti. Naši trenerji in klub kot celota sodelujejo s šolami in starši, skupaj skušamo oblikovati celovite osebnosti, ki bodo uspele v življenju. Vsaka uspešna življenjska in delovna pot naših nogometašev je velik uspeh kluba, na katerega smo ponosni.
NK Domžale ima torej kakovostno člansko moštvo v samem slovenskem vrhu, ima 500 mladih nogometašev vseh generacij, strokovno usposobljen strokovni kader, odlično upravo ... ter s tem pred mnogimi leti uresničeno začrtano vizijo in program. Kako je to danes videti v praksi?
To na kratko pomeni, da smo sicer klub v javnem pomenu, v praksi pa pravo malo podjetje, v katerem je poskrbljeno za petdeset 'zaposlenih', ki pridno delajo (igralci, trenerji, uprava, vzdrževalci idr). Nekateri dobijo plačo, drugi honorar, štipendije ... Dobijo plačilo, obremenjeno s prispevki in davki po zakonodaji o gospodarskih družbah, ob tem pa je potrebno dosledno upoštevati sistem licenciranja, tudi s strani Evropske nogometne zveze (UEFA), ki zahteva, da so bistveni elementi vedno izpolnjeni. Finančna sredstva v glavnem dobimo od sponzorjev in donator-jev, transferjev igralcev, od UEFA, tudi od vstopnin, TV pravic, zelo majhen del od lokalne skupnosti. Zato je zelo pomembno, da smo dobri v ligi, saj že uvrstitev v evropska tekmovanja prinese zajeten kos potrebnih finančnih sredstev, ne nazadnje je UEFA finančno najmočnejša športna zveza, nogomet pa najpomembnejša postranska stvar na svetu. Je pa res, da s svojim delom in financiranjem poskrbimo za kar številne zaposlitve, za katere bi sicer morala poskrbeti država, ki ji ob tem še plačujemo visoke davne in prispevke, kot bi bili pravo podjetje, štipendiramo namesto nje, skrbimo za celovit razvoj mladih in še bi lahko našteval.
V obrazložitvi ob prejemu priznanja je med drugim zapisano, da si nezadržen, nepopustljiv tudi pri razvoju infrastrukture v Športnem parku Domžale. Iz neurejenega
glavnega nogometnega igrišča so Domžale med letoma 2003 in 2007 dobile stadion, s tartansko atletsko stezo, z novo razsvetljavo in urejeno zahodno tribuno, dobili smo igrišče z umetno travo. Je bilo treba veliko pregovarjanja?
Na kratko: kakor kdaj, me pa veseli, da sem vedno našel primernega sogovornika, ki je razumel, da dolgoročna vizija razvoja nogometa v Domžalah zahteva osnovne pogoje, ki so se sicer iz leta v leto izboljševali, v zadnjih letih pa ostajajo na mrtvi točki, za razliko od ostalih nogometnih krajev, kjer imajo bistveno boljše pogoje. Predvsem mi je žal, da še vedno v Domžalah ne moremo igrati evropskih tekem, kar je velika škoda - tako za gledalce kot promocijo našega mesta.
Tisti, ki te bolje poznajo, pravijo, da popuščanja pri Stanetu Oražmu ni, niti v času aktualne gospodarske situacije, ki ni naklonjena razvoju takih projektov. Lepo je ugotoviti, da je bila večina tvojih idej in prizadevanj s pomočjo in naklonjenostjo občinskega vodstva tudi realiziranih, čeprav so, tako so menili nekateri, bile ideje in želje včasih zasnovane na nerealnih podlagah. Se strinjaš s to ugotovitvijo? Nekateri niso verjeli v vizijo in dolgoročne načrte razvoja, tako nogometa kot športnih objektov, pa sem jih vedno lahko z argumenti zavrnil. Pri pričakovanjih in idejah sem bil vedno realističen, to me je naučila tudi poklicna kariera v Kartonu Količevo, kjer sem dobil veliko znanj, koristnih tudi za nogomet. Tako načrtovanje kot vizija nogometa v Domžalah morata biti dolgoročna, ne za mesec ali dva, tudi leto je premalo, pogled mora zajeti desetletja in takrat smo lahko uspešni, čeprav nam morda kak cilj ne uspe takoj. Res je, da so bile morda včasih moje vizije nerazumljive - ampak velikokrat prav tistim, ki vizij nimajo -pa ne le v športu ... Vztrajno in častno delo vedno uresniči vizijo, pa čeprav se včasih na začetku komu zdi nerealno. Edino dolgoročni pogled in vizija peljeta svet naprej, ne pa pogovor, kaj bo, zakaj je bilo in zakaj se nič ne naredi.
Si zadovoljen z obiskom vaših nogometnih tekem?
Povprečje okoli 1.000 obiskovalcev na tekmo ni slabo, bi bilo pa lahko boljše. Eden izmed vzrokov je najbrž tudi ta, da se je veliko ljudi v naše mesto priselilo in se s športom ne identificirajo. Prepričan pa sem, da bodo uspehi, predvsem pa igranje v Evropi, pritegnili več gledalcev, in bo nogomet postal šport, ki združuje in pomaga pri še večji prepoznavnosti Domžal. Vesel sem, da je ta že zdaj zelo velika - tako doma kot v tujini, kar opažam pri poslovnih stikih.
Ob tebi v klubu kot športni direktor dela tudi sin Matej. Je tovrstno sodelovanje dobra odločitev?
Zelo dobra, Matej pomaga s svojimi znanji s področja nogometa, v katerem je prehodil pot od pionirja do člana, dobro pozna organiziranost kluba, potrebe, tudi načrte, predvsem pa nam kot univerzitetni diplomirani pravnik pomembno pomaga s svojimi pravnimi znanji, kar je v nogometu zelo pomembno. Ne nazadnje je organiziranosti na tem področju namenil svojo diplomsko nalogo. Je pa res, da je le eden v ekipi, ki skrbi za dobro delo strokovnega teama, uprave in kluba kot celote - če staviš na posameznika, ne gre -staviti moraš na kolektiv
Se v razvoju domžalskega nogometnega kluba počutiš bolj napadalec, ki vidi samo gol, ali branilec, ki ve, da se do zmage pride tudi z dobro obrambo? V mladosti sem bil obrambni igralec, kar mi je pomagalo, da sem imel dober pregled nad igralci obeh ekip, tako je tudi pri klubu - kot predsednik moraš imeti res dober pregled -nad vsem.
Vsak klub ima ljudi, ki jih ne bi smeli pozabiti, tudi domžalski?
Imeli smo jih in jih imamo, veliko, preveč, da bi vse naštel in prav vsak je bil pomemben za klub v času, ko je v njem delal, igral ... Hvala prav vsem generacijam, sedanji in prihodnji pa ostane zaveza, da delamo dobro najprej do stoletnice in še naprej.
Kdaj razmišljaš, s katerim športom bi se ukvarjal, če bi bila v tvojem rojstnem kraju Trnovčah razen nogometa še kakšna priložnost?
Nogomet je bil šport moje mladosti, tudi pozneje se nisem odločal za modne športe. Tudi danes me golf, tenis in podobno ne ganejo. Rad grem v hribe, poleti me navdušuje morje, rad jadram.
In Nogometni klub Domžale jutri?
Čisto na kratko: igranje v evropski ligi, za to pa najprej rabimo tudi pogoje za igranje doma. Žal mi je, ker se je razvoj v zadnjih letih povsem ustavil, ker glede na druge klube nazadujemo, nazadovanje pa pomeni problem pri uresničevanju dolgoročnega razvoja in vizije. Nimamo veliko želja in potreb: za začetek bi nujno potrebovali garderobe na stadionu in dodatne zelene površine za igranje naših mladih selekcij, ki se včasih kar drenjajo na sedanjih igriščih. Dokazali smo, da imamo uresničljivo vizijo, da imamo voljo, strokovna znanja in ljudi, ki hočejo delati, da imamo na stotine nogometnih navdušencev, ki nas zavezujejo, da naredimo vse, da bo nogomet do stoletnice in še naprej pomemben šport v občini mladosti in športa, ki ga bomo imeli radi vsi. Zato, gremo naprej, dobrodošli z Nogometnim klubom Domžale v Evropski ligi ... □
šport
na kratko
NK DOMŽALE
Še v igri za prvaka
Domžalski nogometaši v zadnjih nekaj krogih še vedno nabirajo točke in predvsem lovijo zaostanek za Mariborom, ki je v spomladanskem delu sezone prevzel vodstvo v prvi nogometni ligi.
V zadnjih štirih krogih so Dom-žalčani osvojili sedem točk od dvanajstih, za Mariborom pa zaostajajo štiri točke. Prav na srečanju s štajerskim prvakom se je pokazalo, da ekipi ne popuščata v boju za naslov, razšli sta se z neodločenim izidom in brez zadetkov. Domžale so si opomogle s tremi doseženimi goli proti domačim Radomljam, nato pa v športnem parku izgubili proti Olimpiji, ki je uspela doseči en zadetek (0:1). Zadnje srečanje proti Gorici je bilo napeto. Čeprav so gostje povedli z 1:0, pa so Dom-žalčani uspeli trdno prijeti vajeti v svoje roke in na koncu zasluženo slavili s 3:1.
Radomljani so, poleg omenjenega poraza proti Domžalam, v minulih štirih krogih zabeležili še dva poraza in en izenačen izid. Boljši so bili nogometaši Zavrča (1:0) in Luke Koper (2:0), točko pa so z izidom 1:1 osvojili pri novomeški Krki.
MKK
PLES
Domžalski plesalci zopet osvajajo vrhove
V marcu in aprilu je bilo nekaj odločilnih tekem za plesalce iz Plesnega kluba Miki iz Jarš.
Prvo veliko tekmovanje je doletelo plesne pare. Državna prvaka v latinsko-ameriških plesih sta spet postala Natja in Marko Orehek. V mladinski kategoriji sta nekaj tednov pozneje izvrstno odplesala tudi Zala Jagodic in Jan Vidergar, ki sta zasedla 2. mesto v standardnih plesih in 3. mesto v latinsko-ameriških plesih. Vroče je bilo tudi plesalcem modernih tekmovalnih plesov. Na kvalifikacijah za državno prvenstvo v show
plesih so plesalke malih skupin tako v mladinski (Virus) kot pionirski (Mravljice) kategoriji zasedle 1. mesto, kar je v tako veliki in težki konkurenci svojevrsten dosežek. Na svoj račun so prišle tudi tekmovalke
v	jazzu, kjer je spet izjemen uspeh med članicami dosegla Klara, ki se je povzpela na 1. mesto. Velik napredek sta pokazala tudi tekmovalca v Electric boogieju, kjer je Niko zasluženo osvojil 1. mesto, njegov soplesalec Žiga pa tudi odlično 3. mesto. Da pa ne bomo samo naštevali rezultatov naših odličnih plesalcev, moramo pohvaliti tudi vse vrtčevske in šolske plesalce Plesne šole Miki, ki so že opravili s pomladnimi nastopi in se počasi pripravljajo na zaključek letošnje sezone. Eden izmed zaključkov bo že 21. maja 2015 ob 17.00 v Če-šminovem parku, kjer bo že tradicionalno potekal Piškotkov piknik. Več o tem si lahko preberete v Slamniko-
vi	najavi dogodkov ali pa na spletni in FB strani Plesne šole Miki.
Tjaša Derstvenšek
slamnik@kd-domzale.si
Najboljši plesni pari latinskoameriških plesov
Pina Eržen in Jan Hafner, državna podprvaka, Miha Žerjav in Valeriya Musina četrta, Manja Žerjav in Filip Savic sedma
V soboto, 14. marca, so se v dvorani SŠ Srečka Kosovela zavrteli najboljši slovenski plesni pari. Organizatorka prvenstva je bila Plesna zveza Slovenije skupaj z Občino Sežana.
Državnega prvenstva sta se udeležila tudi dva domžalska para - Miha Žerjav in Valeriya Musina ter Manja
Jan Hafner in Pina Eržen
Finalni košarkarski turnir prvenstva U17 Slovenije 2015
V Domžalah je bil v aprilu finalni košarkarski turnir prvenstva U-17 Slovenije, ki je potekal v hali Komunalnega centra.
košarka Na turnir so se uvrstile naslednje ekipe: Helios Domžale, Triglav Elektro Gorenjska Prodaja, Elektra Šoštanj, Slovan, Union Olimpija, Janče Energetika, Grosuplje in Krka.
Turnir, ki je potekal od 9. do 12. aprila se je začel z naslednjimi srečanji: ob 15. uri sta se pomerila Krka in Triglav Elektro Gorenjska Prodaja, v kateri je slavila slednja z rezultatom 61:69. Ob 17:15 je sledila še tekma med domačim Heliosom in ekipo iz Grosupljega, v kateri je Helios prepričljivo zmagal z 89:48. Turnir se je nadaljeval naslednji dan, ko sta se ob 15. uri srečali ekipi Janče Energetike in Elektre iz Šoštanja.
V napeti tekmi je na koncu zmaga odšla v Šoštanj, rezultat je bil 75:88. Sledila je tekma ob 17.15 med Union Olimpijo in Slovanom, ki pa dejansko ni dočakala začetka srečanja, saj je bil košarkarskemu društvu Slovan 7. aprila izrečen suspenz v skladu s 104. členom tekmovalnih propozicij zaradi neporavnanih finančnih obveznosti. Ker je ekipa Slovana kljub prepovedi vseeno prišla na tekmo, so delegati morali po uradni dolžnosti tekmo registrirati kot zmago v korist Union Olimpije z rezultatom 20:0.
V soboto, 11. aprila, sta bila tako na sporedu dve polfinalni srečanji in sicer ob 15. uri med Triglavom in Elektro, v kateri so košarkarji Triglava z visoko zmago 82:69 postali prvi finalisti. Ob 17.15 smo spremljali še drugi polfinale. Na parketu sta se srečali ekipi Heliosa in Olimpije. Helios je praktično celo tekmo dominiral na parketu in z uspešnim metom iz razdalje (tudi met za tri točke) in z razgibano igro uspel visoko premagati mlade zmaje z rezultatom 72:50. Strelsko sta pri Heliosu izstopala Aljaž Bratec s 16 in Urban Oman s 15 točkami.
Borilna pomlad
Pred nami so pomembna tekmovanja
Žerjav in Filip Savic. Oba plesna para prihajata iz plesnega kluba Urška iz Ljubljane in sta si priplesala odlično uvrstitev. Miha in Valeriya sta z novim letom prestopila v člansko kategorijo. Na državnem prvenstvu sta odplesala svojo prvo tekmo in sta od novega leta registrirana kot nov plesni par latin-skoameriških in standardnih plesov.
Odlično četrto mesto sta si letos prvič med člansko konkurenco priplesa-la Miha Žerjav in Valeriya Musina. Med mladinci sta svoj prvi odlični nastop odplesala Manja Žerjav in Filip Savic. Zasedla sta sedmo mesto v finalu.
Jan Hafner, učenec OŠ Dob, in Pina Eržen, učenka OŠ Ig, sta v kategoriji mladincev postala državna podprvaka v latinskoameriških plesih za leto 2015.
klub borilnih veščin domžale
Letošnja pomlad prinaša Klubu borilnih veščin Domžale vrsto tekmovanj, na katerih so in bodo njihovi tekmovalci in tekmovalke skušali dokazati svojo hrabrost, dobro pripravljenost ter vešči-
Koper, sta se borila boksarja Kluba borilnih veščin Domžale Tilen Javor-šek in Benjamin Seferovič. To so bile njune prve borbe v ringu in pokazala sta pravo borbenost, ki je bila tudi nagrajena z medaljama.
ne in spretnosti, ki so si jih priborili ob pridnem treningu. Tako so se v okviru tekmovanja za državno prvenstvo 19. aprila na Ptuju že pomerili na turnirju za DP v point fight in kick light ter v boksu, Ptuj pa bo sredi maja tudi gostitelj finala DP v več disciplinah kickboxinga.
V šestem krogu lige v boksu marca v Kopru, ki sta jo organizirala Boksarska zveza Slovenije in Boksarski klub
Da pa za članice in člane Kluba borilnih veščin Domžale ni pomemben le šport, so dokazali z udeležbo na čistilni akciji v KS Dob, kjer sta kar dve ekipi pridno čistili območje okoli ribnika Želodnik. Pohvalimo in želimo tekmovalcem veliko uspeha, hrabrosti pa tudi kanček športne sreče!
Vera Vojska
V nedeljo, 12. aprila, je ob 15. uri potekala tekma za 3. mesto med poraženo ekipo prve polfinalne tekme in poraženo ekipo druge polfinalne tekme, se pravi med Elektro in Olimpijo. Po nervozni in na trenutke nekorektni tekmi s strani Elektre je omenjena ekipa vseeno suvereno pripeljala tekmo v svojo korist in z rezultatom 78:68 osvojila 3. mesto. Sledila je še zadnja finalna tekma ob 17.15 med obema zmagovalcema polfinalnih tekem, Heliosom in Triglavom. Heliosovi mladi fantje so tudi v tem srečanju suvereno začeli tekmo in z agresivno obrambo, natančnimi meti in lepimi prodori pod nasprotnikov koš
Namiznoteniški uspehi tudi na šolskih tekmovanjih
Ekipa OŠ Rodica osvojila prvo mesto.
namizni tenis Ekipa OŠ Rodica (v postavi Peter Topič, Gašper Markič, Anže Oršič, Vita Kobetič, Tara Kobetič in Gaja Kobetič pod vodstvom Janeza Stibriča - njihovega trenerja, ki je tudi mednarodni namiznoteniški sodnik) je v četrtfinalu državnega prvenstva, potekalo je v Kamniku, osvojila prvo mesto.
Odlične uspehe so dosegli tudi ostali, ki sicer niso iz naše občine, prihajajo pa iz naše domžalsko-kamniške regije in nekateri tudi trenirajo v okviru Namiznoteniške sekcije Mengeš; pri deklicah od 1 do 5. razreda je drugo mesto osvojila Neža Pogačar (OŠ Vodice), pri deklicah od 6. do 9. razreda je zmagala Sara Stražar (OŠ Trzin),
čez celo tekmo držali dvomestno razliko in za nameček dosegli še 100. Ekipo Triglav so premagali z rezultatom 100:54 in tako potrdili svoj trud skozi vso sezono. Največ točk je za Helios prispeval Gaber Ožegovič in sicer 24. Tekmovalna komisija je obenem tudi čestitala državnim prvakom, ekipi Helios Domžale A, za osvojen naslov v kategoriji U17 ter KK Domžale za odlično organizacijo štiridnevnega zaključnega turnirja državnega prvenstva. Omeniti velja še podatek, da je MVP turnirja postal He-liosov igralec Gaber Ožegovič, najboljšo peterko turnirja pa sestavljajo: Žiga Jur-ček (UOL), Domen Omladič (ELE), Žiga Žepič (TRI), Aljaž Bratec in Nejc Klavžar (oba iz HEL).
Na koncu dodajamo še izjavo trenerja Dejana Čikica o vtisih po koncu turnirja: »Pomembno je, da fantje znajo biti poslušni, ogromno odrekanja in žrtvovanja je bilo ter trdega dela in bodo zato proslavili. Normalno je, da so zadovoljni po takem uspehu, ki so ga dosegli.«
Sašo Kozlevčar Foto: Peter Koprivnikar
Namiznoteniška ekipa OŠ Rodica je pod vodstvom trenerja Janeza Stibriča osvojila prvo mesto četrtfinala državnega prvenstva.
Na tem tekmovanju, na katerem so sodelovale najboljše ekipe in posamezniki iz dolenjske regije, ljubljanske regije in domžalsko-kamniškega območja, so bili tudi v posamičnem tekmovanju doseženi odlični rezultati. Gaja Kobetič je med deklicami od 1. do 5. razreda osvojila prvo mesto (brez poraza), med tistimi, ki pa že imajo točke Namiznoteniške zveze Slovenije (registrirani igralci), torej v absolutni kategoriji, pa sta bili Vita Kobetič druga in Tara Kobetič tretja. Zmagala je Katarina Stražar iz OŠ Pre-serje pri Radomljah (prva tri mesta so torej ostala v domžalski občini). Pri dečkih je v isti kategoriji zmagal Tim Pavli iz OŠ Venclja Perka Domžale.
drugo mesto je osvojila Nina Agapi-to (OŠ Mengeš), pri dečkih od 1. do 5. razreda je zmagal Aljaž Goltnik (OŠ Mengeš), drugo mesto je osvojil Dejan Jokic (OŠ Marije Vere Duplica), pri dečkih od 6. do 9. razreda je zmagal Mitja Zavec (OŠ Trzin), drugo mesto je osvojil Luka Uranič (OŠ Stranje - Stahovica), pri dečkih v absolutni kategoriji pa je drugo mesto osvojil Matej Prezelj (OŠ Kamnik). Vsi najboljši so se uvrstili na polfinale šolskega državnega prvenstva v namiznem tenisu in upamo, da bomo tudi s tega tekmovanja lahko poročali o odličnih uspehi ter uvrstitvi v finale državnega prvenstva.
Besedilo in foto: Janez Stibrič
slamnik@kd-domzale.si
šport
na kratko
Četrti tekmovalni dan Jasmin lige ŽKD Ledita
Že ustaljene ekipe Jasmin lige (Povoji, Vatke, Jasmin, Obliži, Tosama in Blazinice) so se ponovno zbrale v nedeljo, 12. aprila 2015, na Osnovni šoli Dragomelj in odigrale še zadnje tekme pred velikim finalom Jasmin lige - ŽKD Ledita.
žkd ledita Deklice se zdaj med seboj že dobro poznajo in se vsakič znova veselijo novih druženj pod koši. Viden je velik napredek v tehničnih elementih košarke v sami igri v primerjavi z začetki lige. Tu je potrebno pohvaliti deklice, ki zares pridno in vneto trenirajo ter vse trenerje Šole košarke Ženskega košarkarskega društva Ledita, ki delajo po osnovnih šolah v naši občini kot tudi izven nje. Deklice so poleg igranja košarke izdelovale tudi navijaške transparente za posamezne ekipe,
ki jih bomo uporabili na velikem zaključnem turnirju na parkirišču tovarne Tosama na Šaranovičevi cesta 35 na Viru pri Domžalah v maju. Tudi tokrat smo pripravili kar nekaj na-
Velikonočni turnir Citta di Lissone 2015
Naše deklice U14 (letnik 2001 in mlajše) so dobile že skoraj tradicionalno povabilo italijanskega kluba, ki prireja velik košarkarski turnir v mestu Lissone v bližini Milana, v dneh med 3. in 6. aprilom 2015.
žkk domžale Uvodno tekmo so dekleta igrale proti ekipi Polisportiva Ardor Bollate in zmagale 49:24. Že isti dan zvečer so se pomerile z gosti-
teljicami ter po napeti in borbeni, na trenutke kar 'pretepaški' igri po podaljšku izgubile. Ne glede na poraz, rezultat je bil 56:54, smo ponosni na dekleta, saj se je videlo, da so pustile dušo na igrišču. Naslednji dan so se dekleta pomerila z zmagovalkami lanskoletnega turnirja in izgubile z 89:24; utrujenost in bolečine po naporni tekmi so bile prevelike za močnejši odpor.
Zadnji dan je bil spet nadvse uspešen. V tekmi za 5. mesto so premagale ekipo Cestistica Rivana in ponosne prevzele pokal za osvojeno 5. mesto.
Dekleta so tri dni preživele pri družinah, s katerimi so se prvič srečale. Prav vse so prehvalile, kako lepo so jih družine sprejele, pogostile, crklja-le in za to se jim zelo zahvaljujemo. V
Revanša s petardo
Ponovna menjava glavnega stratega Dobljanov
gradnih iger za obiskovalce in starše, ki se jih vedno znova z veseljem udeležujejo.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo podjetju Tosama, brez katerega projekt Liga Jasmin ne bi bila tako uspešna in obiskana, podjetju AS Domžale, Moto center d. o. o. za pokroviteljstvo pri nagradnih igrah, vsem trenerjem in prostovoljcem, ki so nepogrešljivi člen tega projekta, vsem deklicam Košarkarske šole ŽKD Ledita, ki so poskrbela za obilo zabave in smeha pod koši, Osnovni šoli
nk roltek dob Nogometaši NK Rol-tek Dob so nadaljevanje spomladanskega dela prvenstva v letošnji sezoni 2. SNL odigrali malce rezervirano in so tokrat na vedno zahtevnem gostovanju pri borbenih 'Veržencih' ostali praznih rok, saj so morali priznati premoč domačinov iz NK Veržej, ki so z edinim golom na tekmi poskr-
metaši NK TKK Tolmin v zadnjih šestih krogih nanizali kar pet porazov in le enkrat igrali neodločeno ter tako osvojili le eno piškavo točko, zadeli pa le trikrat in prejeli kar enajst golov. 'Na papirju' sicer favoriti, saj je NK TKK Tolmin zasedal 'le 6. mesto', so Dobljani upravičili svojo odlično formo in osvojili vse tri točke.
beli, da so vse tri točke ostale doma. Toda kmalu je sledila priložnost za 'revanšo', saj je delegiranje 19. kroga v 2. SNL določilo, da se bodo Doblja-ni doma ponovno udarili z NK Veržej. Minimalen poraz proti vedno bojevitim 'Veržencem' je po prikazanem na gostovanju pred tednom dni v Veržeju več kot očitno dal elana modrim šam-pionom iz Doba, saj so tokrat deklasi-rali nasprotnika ter NK Veržej ugnali kar s 'petardo', oz. s 5:0.
Po visoki domači zmagi so Doblja-ni odpotovali na težko gostovanje k vedno neugodnim 'Tmincem'. V spodbudo 'Modrim iz Doba', da prekinejo negativno 'tradicijo' na gostovanjih v Tolminu, je bilo dejstvo, da so nogo-
Da niso vedno le porazi razlog za menjave na 'vročem trenerskem stolčku' NK Roltek Dob je ponovna menjava glavnega stratega Dobljanov, z mesta trenerja se je poslovil Primož Jelen, ki se vrača v Celje, 'trenersko taktirko' v Športnem parku Dob pa je prevzel 42-letni Damir Šabotič iz Ljubljane, nekdanji nogometaš Domžal, Olimpije in Kopra, ki je do zdaj vodil NK Jezero Medvode.
Vsi za šampione iz Doba!
Informacije o tekmah, igralcih in ostalih dogodkih lahko spremljate tudi na naših straneh Facebook in Twitter (@NKRoltekDob).
Gregor Horvatič Press NK Roltek Dob
Dragomelj, ki nam omogoča izvedbo tekmovanja ter vsem, ki ste nam na kakršen koli način pripomogli pri izvedbi projekta in s tem pisali zgodovino uspeha Lige Jasmin.
Ekipa deklet U17 navdušila v Pulju
Med velikonočnimi prazniki in reprezentančnim odmorom, ki ga je veliko klubov izkoristilo za proste dneve, so naša dekleta tekmovala na močnem mednarodnem turnirju v Pulju - Istria Cup 2015 in se na koncu veselile zmage.
zahvalo so dekleta gostiteljicam poklonila nekaj marketinškega materiala in prospektov, ki nam jih je za pot pripravila Občina Domžale.
V petek zgodaj zjutraj ob 5.30, ko je večina še ležala v toplih posteljah, so se z avtobusom odpravila proti Pulju, kjer so se udeležile prekrasnega odprtja, saj se je v puljski areni predstavilo 58 ekip (moških in ženskih), ki so sodelovale na tokratnem turnirju. Po končanem odprtju so v petek in soboto sledile tekme skupinskega dela, kjer so naše
enajstih metrov. Radomljanke so suvereno opravile z vsemi petimi streli, za nameček pa je kapetanka in vratarka Tara Komatar ubranila predzadnji strel Nemkam in veliki finale je bil tu.
Le nekaj ur pozneje je na mestnem stadionu v Pulju potekal finalni obračun, kjer so naša dekleta čakala še ene nemške nogometašice v prekrasnem
Poleg izkušnje, da so bile same v drugem okolju in samostojne, so se med seboj povezale kot prijateljice in soigralke. Sedaj so res ekipa, še bolj povezane v pravem ekipnem duhu
-	Dajmo punce! Trenerja pravita, da imajo veliko srce in močno voljo.
Veseli smo, da so dekleta ob neprecenljivi izkušnji prikazale tudi dobro igro in v kategoriji zelo močnih osmih ekip osvojile odlično 5. mesto. Rezultati:
-	ŽKK Domžale (SLO) - Ardor Bollate (ITA) 49:24
-	Galvi Lissone (ITA) - ŽKK Domžale (SLO) 56:54
-	Valmadrera (ITA) - ŽKK Domžale (SLO) 89:24
-	ŽKK Domžale (SLO) - Cestistica Ri-vana (ITA) 36:27
punce v skupini B (ŽNK Radomlje, SV Saaldorf, TSV Ober/Unterhaunst, FSV Höhenrain, PSG Friedrichshafen), osvojile drugo mesto (pred njimi je končala samo lansko leto tretje uvrščena ekipa FSV Höhenrain) in si tako zagotovile mesto v polfinalu, kjer so jih čakale zmagovalke skupine A in branilke naslova, FC Forstern iz Nemčije.
Igralke pod vodstvom trenerja Meha Bašica so predano, odločno in visoko motivirane krenile v nedeljski polfinale. Srečanje je bilo napeto, na koncu pa se je končalo z 0:0 in so sledili streli z
ozračju, pred več kot 1000 gledalci. Ponovno nismo videli zadetkov in vnovič čakali na nogometno loterijo, kjer pa so Radomljanke ponovno dokazale, da znajo v ključnih trenutkih zbrati misli in veselje se je lahko začelo.
Radomeljsko ekipo so na tekmovanju pod vodstvom trenerja Meha Bašica zastopale naslednje igralke: Tara Komatar, Lara Puc, Patricija Kos, Anja Blažič, Zala Vindišar, Neva Kuma-lic, Nina Ekic, Tija Vrhovnik, Barbara Bavčer, Klara Rahne, Neža Razpotnik, Ana Černelič in Lara Markič.
TAK
Uspeh Jerneja Oreška
Članice in člani Težkoatletskega kluba Domžale se po krajšem premoru, ki so ga izkoristili za treninge, ponovno vračajo na tekmovanja. Premora pa ni imel Jernej Orešek, ki je zastopal slovensko reprezentanco na Mediteranskem turnirju na Malti. Dosegel je odlične rezultate, saj je
- -.. WT
popravil osebni rekord v potegu in biatlonu. V potegu je dvignil kar 123 kg, v sunku 140 kg in v biatlonu 263 kg. S tem rezultatom je dosegel 322 točk in bil tudi najboljši v slovenski reprezentanci. Rezultat, ki ga je dosegel, je najboljši med slovenskimi dvigalci uteži v zadnjih letih. Jernej je po tekmovanju povedal: »Zelo sem vesel, da mi je tak rezultat uspel na tekmi tako visoke ravni. V reprezentanci je bilo dobro vzdušje, drug drugega smo spodbujali, med nami pa je vladalo prijateljsko razpoloženje.«
V. O.
REKREACIJA
Rekreacijski tek Domžale 2015
Že devetič zapored se bo 24. maja od 9. ure naprej odvijal rekreacijski tek. Trasa bo ostala nespremenjena, ob Kamniški Bistrici s startom in ciljem na stadionu Domžale. Načrtujejo, da bo poleg 10 kilometrske, speljana tudi krajša 5 kilometrska trasa.
Najbolj zagrizeni in željni rezultatov bodo z letošnjo novostjo merjenja časa na čip gotovo prišli na svoj račun, tisti, ki pa postavljajo druženje pred tekmovalnost, bodo navdušeni nad spremljajočim programom. Med drugim bo poskrbljeno za varstvo in zabavo malčkov. Mladi nade-budneži se bodo lahko preizkusil v Sparky teku. Poskrbljeno bo tudi Za ljubitelje nordijske.
Prijave bodo možne na spletni strani Atletskega kluba Domžale www.ak-domzale.si, poleg simbolične startnine 10 oz. 5 evrov, pa želimo prireditvi dodati pridih dobrodelnosti, zato prosimo nastopajoče, da po svojih zmožnostih prispevajo oblačila, s katerimi bomo pomagali socialno šibkejšim iz naše občine.
Gregor Goriup
KK HELIOS SUNS
Helios Sunsi v vodstvu lige za obstanek
Košarkarji Helios Suns, ki so pred vstopom v ligo za obstanek napovedali boj do zadnjega, trenutno vodijo na lestvici, a boj še ni končan, saj jim Portorož in Šenčur dihata za vratom.
V zadnjih tekmah so pokazali podobo, ki smo jo pogrešali skozi prvi del sezone. Že konec marca so zabeležili zmago na gostovanju proti ekipi Maribora (63:85), po sedmih zaporednih zmagah pa so zabeležili tudi prvi poraz proti Šenčurju, ki je bil od Sunsev boljši v Domžalah (88:92). Tekma s Hopsi je prinesla podaljšek, ki je bolj ustrezal Dom-žalčanom, saj so slavili z 90:82, v Portorožu pa je bil Vončina tisti, ki je v zadnji sekundi tekme prinesel zmago Helios Sunsem (73:75). Tudi zadnje srečanje proti Elektri v Šoštanju je prineslo dve točki Heliosu, ki je slavil s 85:60.
MKK
sport
slamnik@kd-domzale.si
17 državnih S.K.I.F. karate prvakov
S.K.I.F. zveza Slovenije je najboljše med najboljšimi razglasila na finalu že 23. državnega S.K.I.F. prvenstva 21. marca 2015 v Rušah.
Med svetovnimi gimnastičnimi
asi tudi Saša Golob
Dvorana v ljubljanskih Stožicah, kamor se je iz Tivolija preselil svetovni pokal v moški in ženski športni gimnastiki, je bila od 3. do 6. aprila 2015 pravi kraj za gimnastične sladokusce.
gimnastika »V finale sem šla odločena, da bom vajo izpeljala še bolje kot v kvalifikacijah, a me je žal neprijetno presenetil čuden položaj in posledično zdrs pri doskoku zadnje diagonale,«, je bil komentar Domžalčanke kmalu po zaključnem nasmehu in dvigu rok po nastopu na parterju. In nasmeh je bil popolnoma na mestu, kljub napaki v finalnem nastopu 11. svetovnega pokala v športni gimnastiki.
Gledalci smo v živo ali v neposrednem televizijskem prenosu uživali v odličnih nastopih svetovnih gimna-stičnih asov, med katerimi preprosto ni bilo možno mimo absolutno najboljšega na drogu, Epkeja Zonderlanda. Disciplina simpatičnega Nizozemca je bila na velikonočno nedeljo na vrsti prav zadnja in je z odličnimi nastopi postavila piko na i celotnemu tekmovanju. Veliko se je govorilo tudi o 39-le-tni Uzbekistanki Oksani Chiusovitini, zmagovalki v preskoku, ki nastopa že pod četrto zastavo in v 2016 načrtuje nastop na že sedmih olimpijskih igrah. In seveda tudi o ciljih slovenske zasedbe, šestih fantov in štirih deklet, med katerimi je bila tudi Saša Golob.
Finalne nastope v s transparenti okrašeni dvorani v Stožicah so si s kvalifikacijami priborili Tjaša Kysselef, Teja Belak, Rok Klavora, Sašo Berton-celj in Peter Lampret, kot zadnja izmed Slovenk in edina Slovenka v nedeljskem finalu pa je na parter stopila tudi Saša Golob. V finale se je uvrstila kot šesta izmed 28 nastopajočih v kvalifikacijah. Ker ji sodnice niso namenile dobre
ocene za koreografijo, je bila odločena, da v finalnem nastopu to popravi. Tako usklajenost z glasbo kot akrobatika sta tekli kot po maslu vse do zadnje diagonale: »Na parterju nisem imela padca že zelo dolgo, zato mi je napake žal. Glede na rezultate ostalih tekmovalk vidim, da bi se lahko uvrstila visoko. Dodatne treme nisem čutila, domače navijanje pa pomeni predvsem dodatno vzpodbudo, tako da je škoda, da številnim domačim gledalcem nisem pokazala vaje brez napake.« Ocena 12,750 je bila za Sašo razočaranje, a so pred njo že nove priložnosti. V maju svetovni pokal na Portugalskem in v juniju 1. evropske igre v azerbajdžanskem Bakuju.
Bojana
karate društvo atom shoto-kan-do domžale Da je bila konkurenca elitna, je poskrbel kvalifikacijski turnir 7. marca na Igu, saj je imelo pravico nastopa na finalnem turnirju le najboljših osem. Ob posameznih nastopih so se ATOMovci z desetimi klubi pomerili še za naslov ekipnega prvaka. ATOMovci so osvojili največ naslovov državnih prvakov, in sicer 17. Razred zase je bil Žan Podboršek, ki jih je posamezno osvojil kar pet!
Zlate državne S.K.I.F. medalje v ka-tah in 20 točk za ATOM so prispevali: Aleksander Eržen med mlajšimi dečki, Naja Svetlin med starejšimi malči-cami, Eva Dormiš med mlajšimi deklicami, Andrej Neškoski med starejšimi dečki, Karin Podboršek med starejšimi deklicami, Žan Podboršek med mladinci in moškimi ter Saša Štiglic med veterankami. Srebrne medalje in 15 točk za ATOM so dosegli: Aleksander Eržen, Eva Dormiš, Tevž Mevželj, Andrej Neškoski, Luka Repar in Igor Bahor, za bronasto medaljo v katah sta 10 točk prejela Luka Planinc in Karin Podboršek. V katah ekipno je bila zmagovalna še ekipa starejših dečkov, ekipa mladincev je bila srebrna. Pod stopničkami v katah sta z 8 točkami ostala Luka Planinc in Timotej Mršič, peto mesto in 6 točk je zabeležil Blaž Štiftar, na šestem mestu in 4 točkami
pa je svoj finalni nastop zaključil Matjaž Kljun.
V kumite borbah so bili v finalnem boju nepremagani trikrat Žan Pod-boršek med mladinci, moški do 65 kg in absolutno, Andrej Neškoski med starejšimi dečki do 45 kg, Timotej Mr-šič med starejšimi dečki 45 kg+, Karin Podboršek med starejšimi deklicami 45 kg+ in Luka Repar med moškimi do 75 kg. Naslov podprvaka je osvojil Blaž Štiftar, tretje mesto pa Matjaž
sta opravila s konkurenco v katah moški A.
Kljun. Na najvišjo stopničko so v ku-mite ekipno stopili mladinci/moški, od dečkov ATOMa je bila uspešnejša ekipa iz Ig-Shotokan.
Ko so organizatorji sešteli točke s kvalifikacijskega in finalnega turnirja ter dodali še točke na osnovi številčne udeležbe po skupinah, so ATOMovci morali priznati premoč članov Ig-Shotokan in stopili na drugo stopničko.
Bojana
Pirueta na organizacijski preizkušnji
Kotalkarski klub Pirueta ima v letošnjem letu oz. v tej kotalkarski sezoni v načrtu kar tri velike projekte in sicer organizacijo dveh državnih prvenstev v hitrostnem rolanju in umetnostnem kotalkanju ter organizacijo že tradicionalne mednarodne prireditve Pirueta 2015 v umetnostnem kotalkanju.
Memorial Dušanu Zorku, drugi Jože Skok
18. turnir v spomin na Antona Troho
šah Šahovski klub Kolektor Idrija je pripravil že 18. turnir v spomin na Antona Troho, pionirja idrijskega
Od leve: Organizator Silvo Kovač, Jože Skok, Dušan Zorko in Boris Mitrovič
šaha in dolgoletnega predsednika društva.
Na turnirju v pospešenem šahu, odigrali so sedem kol, je sodelovalo 31 šahistk in šahistov iz osmih slovenskih šahovskih klubov in društev ter Slovenske športne zveze Celovec. Zmagal je Dušan Zorko, Tomo Zupan Kranj, pred Jožetom Skokom ŠD Domžale in Borisom Mitrovičem, Fram iz Maribora, vsi trije so mojstrski kandidati. Vrstni red: Zorko 6, Skok 5.5, Mi-trovič in Hajna s po 5 točk, Kogoj, Gari Grosar, Hozjan, Zlatanovič in Slejko s po 4,5 točke itd.
J. S.
Lazarevič prispel v NK Roltek Dob!
NK Roltek DOB in njegov predsednik Bojan Gasior sta s sodelovanjem v licitaciji dresov 'zadela nogometni Jackpot'!
nk roltek dob Zadela sta ga z nakupom dresa nekdanjega domačega nogometaša, Dobljana Dejana Lazare-viča, zdaj člana slovenske nogometne reprezentance in italijanskega prvoli-gaša U. S. Sassuolo. Lazarevič je storil še potezo več. Dres nam je po reprezentančni tekmi kvalifikacij za EURO 2016 proti San Marinu tudi podpisal in osebno predal. Tekmo so takrat naši elitni nogometaši dobili s kar 6:0, Lazo ga je zabil (čestitke) za 5:0! Sredstva, ki jih je namenil NK Roltek Dob za nakup dresa so namenjena za zdravljenje in oskrbo Zorana Ubaviča, nekdanjega slovenskega reprezentanta in člana številnih nogometnih klubov ter najuspešnejšega strelca v 1. SNL v eni sezoni (43 golov na 41 prvenstvenih tekmah), nekdanjega napadalca NK Roltek Dob, Olimpije, Gorice in Set Vevče.
Z več kot 11.000 evri so sodelujoči pripomogli k pomoči Zoranu Ubaviču. Priljubljeni 'Zoki' je pred petimi leti zbolel za hudo boleznijo, tako da ves čas potrebuje popolno oskrbo in pozornost njegovih domačih. Predvsem pa očeta, 75-letnega Ilije Ubaviča, sicer dolgoletnega nogometnega trenerja, ki je bil nekaterim slovenskim asom resnični mentor na začetku njihovih karier.
Pohvala klubom in posameznikom, ne glede na 'nogometno pripadnost', ker so sodelovali v dobrodelni akciji!
Gregor Horvatič Press NK Roltek Dob
kk pirueta Čeprav trenutno ni večjih tekmovanj,pa ne pomeni, da tekmovalci počivajo, ravno nasprotno,so zelo dejavni in se pripravljajo na prihodnja zelo zahtevna mednarodna tekmovanja, ki bodo tako v Sloveniji kot v tujini.
Tudi strokovni kader, ki ga v domžalskem kotalkarskem klubu ni malo,saj imamo kar osem licenciranih trenerjev in vaditeljev, ki se udeležujejo licenčnih seminarjev, ki so obvezni za podaljšanje vsakoletnih licenc in jih podeljuje OKS, se z veliko elana pripravlja na strokovna izpopolnjevanja predvsem v tujini.
Pri organizaciji omenjenih tekmovanj upamo na popolno pomoč svojih članov, ki so v glavnem starši tekmo-
valcev. Najzahtevnejše bo državno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju, ki ga klub v 23-letni zgodovini organizira prvič in zalogaj bo vse prej kot lahek.
Toda Zveza kotalkarskih športov Slovenije je podelila organizacijo klubu, na katerega računajo, da pri izvedbi ne bo večjih napak in nevšečnosti, saj so v preteklosti že organizirali številne predstavitve in mednarodna tekmovanja. Prav tako računamo na podporo lokalne skupnosti, saj večina tekmovalcev in njihovih spremljevalcev izhaja prav iz občine Domžale.
Anton Grilj Foto: Simon Stojko Falk
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 29. maja 2015. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 14. maja 2015, do 12. ure.
Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji.
Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš
e-naslov:
urednistvo.slamnik@gmail.com
slamnik@kd-domzale.si
sport
Pred novo tekmovalno sezono
TK Utrip in TK Telemach Ljubljana na skupnih pripravah
triatlon Manca, Neža, Alja, Marcel, David, Ana, Žiga, Nejc, Urban, Martin, Lan, Črt, Jan, Aljaž in Tara so mladi triatlonci iz Domžal, Kamnika in Lukovice, ki svojo ljubezen do športa razvijajo pod strokovnim vodstvom trenerjev Triatlonskega kluba Utrip. V drugem tednu aprila so v družbi vrstnikov TK Telemach Ljubljana preživeli na skupnih pripravah pred začetkom nove tekmovalne sezone.
Med jutranjim plavanjem, opoldanskim tekom in popoldanskim kolesarjenjem so sestavljali mozaik prijetnih izkušenj spoznavanja in povezovanja. Pozitivna energija se je nadaljevala tudi v večerni uri analize opravljenega dela preteklega dne. Utrip dneva so zaključili s sproščenim druženjem, ki se je zaključilo z discipliniranim skokom v posteljo. Ker so zadovoljni in nasmejani otroci vedno navdih, so
Namiznoteniški uspehi
V Novem mestu je potekalo dvodnevno finale ekipnega tekmovanja za mladince in mladinke.
nts mengeš Ekipa mladincev Na-miznoteniške sekcije Mengeš, za katero so igrali Aljaž Frelih, Tim Pavli, Rok Hribar in Bor Rutar, je osvojila 4. mesto, kar je imeniten uspeh, saj so na finalnem turnirju nastopili brez svojega najboljšega igralca Nejca
vredni skupini s štirimi ekipami, pomerili so se vsak z vsakim, najboljša dva iz vsake skupine sta se uvrstila v finalni del za uvrstitev od prvega do četrtega mesta. Že v predtekmovanju so se fantje iz Mengša pomerili z domačini in v razburljivi igri zmagali z
Erjavca. Še uspešnejša je bila ekipa mladink NTS Mengeš, za katero so igrale Ana Tofant, Katarina Stražar in sestre Kobetič (Nika, Tara in Vita). Premagale so vse nasprotnice, v odločilnem dvoboju za 1. mesto proti ekipi Interdiskont z Raven, za katero igrata mladinski reprezentantki Zala in Nika Veronik pa je bilo zelo napeto. Mengšanke so na koncu izgubile z rezultatom 5:3 in osvojile imenitno 2. mesto v državi med mladinkami U18.
V Izoli je potekalo finale ekipnega prvenstva za kadete in kadetinje. Na turnir se je uvrstilo osem najboljših ekip. Razdeljeni so bili v dve enako-
rezultatom 5:4 ter osvojili prvo mesto v skupini. V finalnem delu so nato premagali Ptuj, nato pa v odločilni tekmi izgubili z ekipo Vesna iz Zaloga z rezultatom 4:5. Tako so imele ekipe Mengša, Izole in Vesne enako število točk. Prvaki so postali Izolčani, Men-gšani pa so osvojili 2. mesto, kar je lep uspeh, toda da bi bili državni prvaki, je zmanjkala samo ena zmaga. Za Mengeš so igrali Aljaž Frelih, Tim Pavli, Bor Rutar, Peter Topič, Matej Prezelj in Tilen Šalja.
Pri kadetinjah pa je šlo vse po pričakovanjih, čeprav so bili dvoboji s posameznimi ekipami napeti in raz-
Mladi upi atletike in Domžale open 2015'
Miting se je odvil po željah organizatorja; nekateri so prebili led v novo sezono, drugi so se veselili osebnih rekordov, najboljši so domov odnesli lične medalje, gledalci in navijači so spremljali hitre teke ter dolge mete in skoke.
Skupinska fotografija igralk in igralcev ter trenerjev in vodstva Namiznoteniške sekcije Mengeš - povsem upravičeno se lahko veselimo številnih uspehov.
atletski klub domžale Maruša Mišmaš na čelu atletske elite v Domžalah. Le še ena zapreka, dobrih 50 m in trenutno najboljša slovenska srednjeprogašica Maruša Mišmaš je z odličnim rezultatom 4:37,05 min na 1500 m z zaprekami fantastično zaključila še en tradicionalni miting Mladi upi atletike in Domžale Open 2015 v organizaciji Atletskega kluba Domžale. Glede na 350 prijavljenih atletov in atletinj je bilo nedeljsko popoldne 12. aprila 2015 idealni datum za otvoritveni miting, na katerem sta bila med bolj znanimi atletskimi imeni še tekač Rudolf Žan in kladivašica Barbara Špiler.
prvega koraka do cilja, rezultat na uri 47,68 s pa obeta odlično sezono.
Visoki starti in skok v daljino. Po
preizkušnjah iz startnega bloka so bili na vrsti tekači, ki so startali na povelje: »Na mesta in POK pištole«. V teku na 600 m je med dekleti ciljno črto najhitreje prečkala Urška Vidrih iz Olimpije (1:43,27 min), tek fantov pa je bil tako izenačen, da bi ga lahko odločili šele po fotofinišu. V le treh desetinkah so v cilj pritekli vsi nosilci medalj: zmagovalec Nejc Kavka iz Massa (1:28,28 min), Janez Golja (AK Domžale) in Luka Vrhovnik (AS). V teku na miljo sta bila najhitrejša Mateja Adrovic (Mass, 5:15,17 min) in
s svojim zgledom pritegnili kar nekaj rekreacije željnih staršev. Ob koncu so si zaželeli športno tekmovalnost in nekaj sreče v novi sezoni ter si obljubili ponovno snidenje ob istem času, na isti lokaciji, v dobri družbi.
Slike povedo več kot tisoč besed -na facebookuvih straneh: Triatlonski--klub-UTRIP in TKTelemachLjubljana.
Tina Smolnikar
Med pionirji do 16 let sta bila na stopničkah dva Domžalčana (od leve proti desni): Nejc Povše (AK Domžale), Aljaž Renko (Radeče) in Tomaž Stibrič (AD AS)
burljivi. V skupini so osvojile 1. mesto in se uvrstile v finalni del za uvrstitev od 1. do 4. mesta. Na koncu so potrdile lanski uspeh in ponovno postale državne prvakinje. Za Mengšanke so igrale Katarina Stražar, Nika, Tara, Vita Kobetič in Sara Stražar.
Najboljše članice na 1500 m z zaprekami, v sredini Maruša Mišmaš
Še mednarodna novica - v avstrijskem Linzu je potekal 15th Austrian Youth Championships - Linz Open. Za slovensko reprezentanco je nastopila tudi naša klubska igralka Ana Tofant, v kategoriji mladinke ekipno je skupaj s sotekmovalko Aleksandro Vovk zasedla odlično 1. mesto. V tekmovanju posameznic se je Ana uvrstila med osem najboljših mladink in ni veliko manjkalo, da bi se prebila do medalje na tem zelo kakovostnem mednarodnem namiznoteniškem tekmovanju.
JANEZ STIBRIČ
Najprej v krog in za mrežo. Ze pred 13. uro so s meti začeli kladivaši, uro za njimi še kladivašice. 7,26 m težko orodje je najdlje poletelo iz rok Brazilca Wa-gnerja Domingosa (73,27 m), drugi je bil njegov rojak Allan Da Silva Wolski. Da je bil dan pravi za dolge mete, so potrdila dekleta, med katerimi je z nekaj več kot metrom prednosti pred Breži-čanko Barbaro Špiler zmagala Vene-zuelka Rosa Rodrigues (69,34 m). Med mladinkami je bila članica AK Domžale Gabrijela Kumek druga s 53,59 m.
Veter v hrbet za šprinterje. »Super vreme, ravno prav toplo je in še veter v hrbet!« so bili zadovoljni šprinterji, ki so se pomerili na 60, 100, 200, 300 in 400 m. Z navijači lepo zasedena tribuna je pozdravila najhitrejša pionirja na 60 m iz ljubljanskega Massa, Nejca Lipovca (8,13 s) in Zalo Istenič (8,30 s). Slednja je zmagala še v teku na 200 m z rezultatom 27,13 s, najhitrejši 200-me-traš pri pionirjih U14 je bil domačin Tilen Ulčar iz Atletskega društva AS (25,65 s). Da je steza hitra, je pokazala Agata Zupin iz Kamnika, ki je bila najhitrejša na 100 m z 12,33 s, med fanti se je najhitrejšemu Luki Maroltu iz Olim-pije ura ustavila pri 11,34 s. Pionirsko preizkušnjo na 300 m je dobil Bruno Šulman iz Massa z rezultatom 37,97 s, med pionirkami pa njegova klubska kolegica Klara Zakšek z 42,05 s. Agata Zupin je zmagala še na 400 m (58,08 s), že pred njo pa smo na stezi videli 'lokomotivo na dveh nogah' - Zana Rudolfa. Tek na 400 m za člane je bil kljub skromni udeležbi le treh tekačev ena izmed poslastic mitinga, in solo tek sicer državnega rekorderja na 800 m, si je bilo absolutno vredno ogledati. Hitro in brez popuščanja je šlo prav od
Klemen Vilhar (Olimpija, 4:50,67 min), na 1500m z zaprekami za mladinke pa je Tara Pleško iz Novega mesta (5:34,25 min) le za sekundo prehitela Nino Pa-vlič Hren iz AK Domžale. Manj naporno, a precej bolj eksplozivno je tekmovala množica daljinašev, med katerimi sta najdaljša skoka zabeležila Lara Krnc iz Radovljice z natančno 550cm in AS Ti-len Ulčar s 565 cm.
Užitek je bilo gledati Marušo. Organizator je zadnjo disciplino prihranil za trenutno eno najboljših in medijsko prisotnih atletinj Marušo Mišmaš, članico ljubljanskega Massa, ki trenira pod vodstvom Svjetlana Vujasina. Simpatična 20-letna Grosupeljčanka je bila razred zase; čez zapreke je kar od-brzela, prav tako ji preglavic ni delala vodna zapreka, ki je bila zapreka v pravem pomenu besede za večino sotek-movalk, ki so se v bazenu kar okopale. Res užitek je bilo na domžalski stezi gledati nastop vrhunsko pripravljene in uveljavljene atletinje, ki je z dobrim rezultatom zaokrožila miting!
350 prijavljenih in rezultati na 40 straneh. »Pogovarjali smo se in iskali pravi termin za miting in ga očitno našli,« je bil z udeležbo zadovoljen predsednik Atletskega kluba Domžale Gregor Golja. »Čez teden dni, naslednji vikend je državno prvenstvo za pionirje in pionirke U12 in U14, tako da je za veliko atletov naš miting generalka pred nastopi za naslove slovenskih prvakov. Prijavilo se je približno 350 atletov in atletinj, med njimi so tudi gostje iz Hrvaške, Brazilije in Venezuele, veseli smo vrhunskih atletov ter si želimo in pričakujemo odlične rezultate.«
Spet se vidimo naslednje leto!
Bojana
OBJAVE
slamnik@kd-domzale.si
Pomlad bo na naš vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.
ZAHVALA
Kruta usoda nam je v 68. letu vzela moža, očeta, dedka in brata
Franca Rihtarja
Iz Domžal, Krakovska cesta 28 a
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala za izrečena ustna in pisana sožalja, podarjene sveče in denarno pomoč.
Zahvaljujemo se tudi moto klubu Last Great Riders in ostalim prisotnim moto klubom. Prav tako tudi gospodu župniku za lepo izpeljan obred ter zahvala tudi Pogrebni službi Vrbančič.
Žena Silva, hči Metka z Žanom, sin Jure z družino ter brata Srečo in Tomaž z družinama
Tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina. Ni tvojih več besed in stiska rok, ostal je le spomin, ki dušo obliva in v srcu prebiva.
v SPOMIN
Minilo je že peto žalostno leto, odkar nas je zapustila in odšla v večnost naša draga
Maja Birk Klopčič
iz Vrbe
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, prižigate svečke v njen spomin in ji želite večni mir.
Vsi njeni najdražji
Ko tvoje zaželimo si bližine,
gremo tja, v mirni kraj tišine.
Tam srce se tiho zjoče,
saj verjeti noče, da te več med nami ni.
V petek, 27. marca 2015, smo se poslovili od našega dragega moža, očeta, brata in strica
Franca Slaparja
iz Ihana
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in zanj molili, ki ste se poslovili od njega, ga spremljali in sodelovali na njegovi zadnji zemeljski poti. Hvala za dar svete maše, cvetje in sveče ter vsa izražena in poslana sožalja. Hvala dr. Janezu Svoljšku, dr. Anji Babič in ostalemu zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Domžale.
Vsi njegovi
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli, boli...
ZAHVALA
Na pragu pomladi se je v 84. letu starosti od nas poslovil naš dragi oče, tast in stric
Štefan Vereš
Iskrena hvala sorodnikom, tovarni Helios ter njegovim sosedom iz Železniške 2 za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvala tudi župniku Klemenu za lepo opravljen obred, zahvala tudi pevcem in Pogrebni službi Vrbančič. Posebna zahvala tudi dr. Frangežu in dr. Babičevi za pomoč pri zdravljenju našega očeta.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Hčere z družinami
Ti ne veš,
kako pogrešamo te mi. Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat, hvala ti.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 81. letu sklenil naš dragi mož, ata, brat, stric in svak
Janez - Ivan Prašnikar
iz Radomelj
Iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za stiske rok, cvetje, sveče, pisna in ustna sožalja ter darovane svete maše. Zahvala dr. Branku in sestri Joži iz ZD Domžale, prav tako patronažni sestri Marjeti Lovšin za nesebično pomoč našemu dragemu atu. Hvala tudi podjetju Količevo Karton, njihovim pevcem, vsem trem praporščakom in kolektivu OŠ Preserje pri Radomljah. Zahvala tudi Pogrebni službi Vrbančič in župniku Janezu Jarcu za lepo opravljen obred.
Vsem, ki ste našega ata pospremili na zadnjo pot, prav tako iz srca hvala. Ohranite ga v lepem spominu!
Vsi njegovi
Človek živi,
dokler ostane v srcih ljudi, ki so ga imeli radi.
v SPOMIN
28. aprila bo minilo žalostno leto, odkar te ni več med nami, dragi
Stane Vidmar
iz Dragomlja
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem prezgodnjem grobu ter prižgete svečko.
Vsi njegovi
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, babica, tašča in teta
Terezija Golob
roj. Kordin iz Podrečja
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom,
prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja,
darovano cvetje, sveče ter svete maše in vsem, ki ste jo
pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala župniku Pavlu Okolišu, pevcem in trobentaču ter
Pogrebni službi Vrbančič.
Še enkrat hvala vsem in vsakomur posebej!
Vsi njeni
Prebival tu bo Bog med ljudmi, obrisal solze z njihovih oči. Ne bo več žalosti, bolečin, saj stari svet za vselej bo minil.
ZAHvALA
v 85. letu življenja je odšel naš
Niko Potočnik
z Rov
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izkazano sožalje, darove, cvetje in sveče. Prav tako izrekamo zahvalo dežurnemu zdravniku dr. Milanu Banku s sodelavci, uslužbencem Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino Interne klinike UKC Ljubljana, gospodu župniku Janezu Jarcu, pevcem za sočutno petje, Papirnici Lipa Preserje, kolektivu GSŠRM Kamnik. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, hvala.
Vsi njegovi
Marec 2015
Na ljubljanskih Žalah smo se 24. marca v družinskem krogu poslovili od
Elizabete Potočnik
z Vira, Maistrova ulica 15 (1938-2015)
Zahvaljujemo se vsem, ki ste bili v težkih trenutkih z nami!
Vsi njeni
SPREJEM ZAHVAL
Zahvale in v spomin sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo pa tudi med 14. in 16. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti slamnik@kd-domzale.si.
Glasbena šola Domžale - Razpis za vpis novih učencev za šolsko leto 2015/16
Glasbena šola Domžale objavlja na podlagi 20., 21., 22., 23. in 24. člena Zakona o glasbenih šolah (Ur.l. RS 81/2006) in na podlagi 2. člena Pravilnika o šolskem koledarju za glasbene šole (Ur. l. RS 44/2001) naslednji.
Instrument	Priporočena starost	Sprejemni preizkusi
DOMŽALE		
Klavir	7 - 9 let	petek, 22. maj 2015,
Orgle	11 - 18 let (zahtevano je predznanje 4. razreda klavirja in NGL)	ob 16. uri ali
Harmonika	7 - 9 let	sobota, 23. maj 2015,
Violina	7 - 9 let	ob 9. uri v Glasbeni šoli Domžale, Ljubljanska c. 61, 1230 Domžale
Violončelo	7 - 9 let	
Kontrabas	11 - 18 let	
Kitara	8 - 10 let	
Flavta	9 - 11 let	
Klarinet	9 - 11 let	
Saksofon	9 - 11 let	
Trobenta	9 - 12 let	
Rog	9 - 11 let	
Pozavna	9, 11 - 18 let	
Evfonij	10 - 18 let	
Tuba	11 - 18 let	
Tolkala	9 ali manj - 18 let	
Petje	dekleta 17 - 24 let fantje 18 - 24 let	
MENGEŠ		
Klavir	7 - 9 let	sobota, 23. maj 2015,
Orgle	11 - 18 let (zahtevano je predznanje 4. razreda klavirja in NGL)	ob 9. uri v stavbi glasbene šole v
Harmonika	7 - 9 let	Mengšu, Trdinov trg 8,
Violina	7 - 9 let	1234 Mengeš
Kitara	8 - 10 let	
Flavta	9 - 11 let	
Klarinet	9 - 11 let	
Oboa	9 - 11 let	
Trobenta	9 - 12 let	
Rog	9 - 11 let	
Pozavna	9, 11 - 18 let	
Evfonij	10 - 18 let	
Tuba	11 - 18 let	
Tolkala	9 ali manj - 18 let	
Petje	dekleta 17 - 24 let fantje 18 - 24 let	
		
Klavir	T - 9 let	sobota, 23. maj 2015,
Trobenta	9 - 12 let	ob 9. uri
Rog	9 - 11 let	v Osnovni šoli Janka
Pozavna	9, 11 - 18 let	Kersnika Brdo
Evfonij	10 - 18 let	
Tuba	11 - 18 let	
O rezultatih sprejemnih preizkusov in vpisu boste obveščeni po pošti najpozneje do srede, 10. junija 2015.
Za sprejemne preizkuse se ni potrebno predhodno prijaviti. Na oddelku Moravče za naslednje šolsko leto vpisa ni.
Naziv skupine Leto rojstva DOMŽALE	Opombe
Predšolska glasbena 2010 vzgoja (PGV)	Predšolski otroci ne opravljajo sprejemnega preizkusa, vpisujemo do zapolnitve mest. Vpis bo 1. in 2. junija 2015, od 8. - 15. ure v Glasbeni šoli Domžale, Ljubljanska c. 61, Domžale.
Glasbena pripravnica 2009 (GLP)	
MENGEŠ	
Glasbena pripravnica 2009 (GLP) Pouk na oddelku Mengeš bo organiziran, če bo vsaj 12 prijav, sicer bo pouk samo v Domžalah.	Predšolski otroci ne opravljajo sprejemnega preizkusa, vpisujemo do zapolnitve mest. Vpis bo 1. in 2. junija 2015, od 8. - 15. ure v Glasbeni šoli Domžale, Ljubljanska c. 61, Domžale.
MORAVČE 1	
Glasbena pripravnica 2009 (GLP) Pouk na oddelku Moravče bo organiziran, če bo vsaj 12 prijav, sicer bo pouk samo v Domžalah.	Predšolski otroci ne opravljajo sprejemnega preizkusa, vpisujemo do zapolnitve mest. Vpis bo 1. in 2. junija 2015, od 8. - 15. ure v Glasbeni šoli Domžale, Ljubljanska c. 61, Domžale.
Lepo vabljeni!
slamnik@kd-domzale.si
objave
OBČINA DOMŽALE
JAVNI RAZPIS ZA PRIJAVO SOFINANCIRANJA PROGRAMOV DRUŽBENO-SOCIALNIH IN SOCIALNO HUMANITARNIH DRUŠTEV OZIROMA ORGANIZACIJ V LETU 2015
I.
Na podlagi Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 11/11-UPB4, 110/11-ZDIU12, 101/13), Pravilnika za vrednotenje družbenih, socialnih in humanitarnih projektov in programov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 9/13) in Odloka o Proračunu Občine Domžale za leto 2015 (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 3/15) Občina Domžale v letu 2015 načrtuje sofinanciranje programov družbe-no-socialnih in socialno humanitarnih društev oziroma organizacij.
II.
Predmet javnega razpisa: Predmet sofinanciranja so programi družbeno-socialnih in socialno humanitarnih društev oziroma organizacij, ki izvajajo dejavnosti na območju občine Domžale oziroma za občane občine Domžale.
III.
Pogoji za sofinanciranje:
-status društva oziroma organizacije, ki ima registrirano druž-beno-socialno ali socialno humanitarno dejavnost (v kolikor iz AJPES ni razvidna registrirana dejavnost vlagatelja za izvajanje programov družbeno-socialnih in socialno humanitarnih društev, je potrebno priložiti: Dokazilo o registrirani dejavnosti za izvajanje navedenih programov - npr. kopija ustanovitvenega akta vlagatelja), -z ustreznim aktom urejeno dodeljevanje humanitarnih pomoči ter vodenje ustreznih evidenc, -izvajanje programa na območju občine Domžale oziroma za
občane občine Domžale, -prijavitelj ni subjekt, katerega program je že financiran ali sofinanciran oziroma bi lahko bil financiran ali sofinanciran iz drugih občinskih proračunskih postavk, -prijavitelj ni neposredni ali posredni proračunski uporabnik.
Pri postopku se bodo upoštevale določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur. l. RS, št. 69/11-UPB2) ali drugega zakona o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov.
IV.
Merila:
-	obseg programa, namenjen občanom občine Domžale,
-	obseg družbene in socialne dejavnosti, vključno s pomočjo določenim družbenim skupinam,
-	obseg dobrodelne in humanitarne dejavnosti, skrb za brezdomce,
-	delež zagotovljenih lastnih neproračunskih sredstev (natančno opredeljeni viri financiranja, pričakovani delež sofinanciranja),
-	delež programa, realiziran s prostovoljnim delom.
Sredstva za sofinanciranje programov družbeno-socialnih in socialno humanitarnih društev se upravičencem dodelijo na podlagi postopka, opredeljenega v zakonu, ki ureja javne finance.
V.
Višina proračunskih sredstev, ki jih bo Občina Domžale dodelila na podlagi tega razpisa posameznemu upravičencu, ne bo presegala 80% načrtovanih stroškov, povezanih z izvedbo prijavljenih programov družbeno-socialnih in socialno humanitarnih društev.
Prijavitelj mora vlogi priložiti tudi natančen načrt stroškov po vrstah za izvajanje prijavljenega programa družbeno-socialnih in socialno humanitarnih društev, ki bo podlaga za sofinanciranje, in zapisnik zadnje seje zbora članov, v kolikor je prijavitelj društvo, oziroma zapisnik zadnje seje organa upravljanja, ki ne sme biti starejši od 1 leta ter ustrezen akt, s katerim ima urejeno dodeljevanje humanitarnih pomoči ter vodenje ustreznih evidenc.
Občina Domžale ne bo sofinancirala stroškov reprezentance (pogostitev ipd.), obdaritev, stroškov izletov oziroma ekskurzij, stroškov zdravljenja, stroškov telefonije in stroškov prevozov, ki niso v neposredni povezanosti z izvajanjem programa družbe-no-socialnih in socialno humanitarnih društev.
Najnižji znesek sofinanciranja, ki ga mora v skladu s pogoji in merili doseči prijavljen program, ki je predmet tega javnega razpisa, je 200,00 EUR.
VI.
Sredstva bodo dodeljena za izvajanje programov družbeno-so-cialnih in socialno humanitarnih društev v letu 2015. Dodeljena
proračunska sredstva za izbrane programe morajo biti porabljena v proračunskem letu 2015, skrajni rok za predložitev zahtevka za izplačilo je 1. 12. 2015.
Prejemnik sredstev mora pri porabi sredstev upoštevati zakon, ki ureja javno naročanje, če so izpolnjeni pogoji, določeni v navedenem zakonu.
VII.
Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za javni razpis znaša v letu 2015: do 65.000,00 EUR
Rok za oddajo vlog: 18. 5. 2015
VIII.
Razpisna dokumentacija:
-	besedilo razpisa,
-	obrazec prijave.
Obrazci za prijavo: Obrazec prijave je na voljo v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi, povabila in javna naročila« in je obvezni sestavni del prijave.
IX.
Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »Za javni razpis št. 122-3/2015 - DRUŽBENO-SOCIALNA IN SOCIALNO HUMANITARNA DRUŠTVA 2015« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale.
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 01 722 01 00 int. 20150 (Tjaša Zanoškar).
X.
Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 60 dni po roku za oddajo vloge.
Župan, Toni Dragar
OBČINA DOMŽALE
JAVNI RAZPIS ZA PRIJAVO SOFINANCIRANJA PROGRAMOV UPOKOJENSKIH IN PODOBNIH DRUŠTEV V LETU 2015
I.
Na podlagi Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 11/11-UPB4, 110/11-ZDIU12), Pravilnika za vrednotenje družbenih, socialnih in humanitarnih projektov in programov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 9/13) in Odloka o Proračunu Občine Domžale za leto 2015 (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 3/15) Občina Domžale v letu 2015 načrtuje sofinanciranje programov upokojenskih in podobnih društev.
II.
Predmet javnega razpisa: Predmet sofinanciranja so programi društev upokojencev in drugih društev, ki izvajajo aktivnosti za občane v tretjem življenjskem obdobju v občini Domžale.
III.
Pogoji za sofinanciranje:
-status društva, ki izvaja dejavnosti za starejše občane, s sedežem v občini Domžale (v kolikor iz AJPES ni razvidna registrirana dejavnost vlagatelja za izvajanje tovrstnih dejavnosti, je potrebno priložiti: Dokazilo o izvajanju dejavnosti za starejše občane - npr. kopija ustanovitvenega akta vlagatelja),
-	društvo izvaja aktivnosti za starejše občane v občini Domžale, -prijavitelj ni subjekt, katerega program je že financiran ali
sofinanciran oziroma bi lahko bil financiran ali sofinanciran iz drugih občinskih proračunskih postavk, -prijavitelj ni neposredni ali posredni proračunski uporabnik.
Pri postopku dodeljevanja sredstev se bodo upoštevale določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur. l. RS, št. 69/11-UPB2) ali drugega zakona o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov.
IV.
Merila:
-	obseg dejavnosti za občane občine Domžale v tretjem življenjskem obdobju (pogostost izvajanja, raznolikost dejavnosti),
-delež zagotovljenih lastnih neproračunskih sredstev, -delež programa, realiziran s prostovoljnim delom.
Sredstva za sofinanciranje programov upokojenskih in podobnih društev se upravičencem dodelijo na podlagi postopka, opredeljenega v zakonu, ki ureja javne finance.
V.
Višina proračunskih sredstev, ki jih bo Občina Domžale dodelila na podlagi tega razpisa posameznemu upravičencu, ne bo presegala 80% načrtovanih stroškov, povezanih z izvedbo programa upokojenskih in podobnih društev.
Prijavitelj mora vlogi priložiti tudi natančen načrt stroškov po vrstah za izvajanje prijavljenega programa upokojenskih in
podobnih društev, ki bo podlaga za sofinanciranje, in zapisnik zadnje seje zbora članov, ki ne sme biti starejši od 1 leta.
Občina Domžale ne bo sofinancirala stroškov reprezentance (pogostitev ipd.), obdaritev, stroškov izletov oziroma ekskurzij, stroškov zdravljenja, stroškov telefonije in stroškov prevozov, ki niso v neposredni povezanosti z izvajanjem programa upokojenskih in podobnih društev.
Najnižji znesek sofinanciranja, ki ga mora v skladu s pogoji in merili doseči prijavljen program, ki je predmet tega javnega razpisa, je 200,00 EUR.
VI.
Sredstva bodo dodeljena za izvajanje programov upokojenskih in podobnih društev v letu 2015. Dodeljena proračunska sredstva za izbrane programe morajo biti porabljena v proračunskem letu 2015, skrajni rok za predložitev zahtevka za izplačilo je 1. 12. 2015.
Prejemnik sredstev mora pri porabi sredstev upoštevati zakon, ki ureja javno naročanje, če so izpolnjeni pogoji, določeni v navedenem zakonu.
VII.
Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za javni razpis znaša v letu 2015: do 21.000,00 EUR
Rok za oddajo vlog: 18. 5. 2015
VIII.
Razpisna dokumentacija:
-besedilo razpisa, -obrazec prijave.
Obrazci za prijavo: Obrazec prijave je na voljo v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi, povabila in javna naročila« in je obvezni sestavni del prijave.
IX.
Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javni razpis št. 122-4/2015 - UPOKOJENSKA IN PODOBNA DRUŠTVA« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale.
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 01 722 01 00 int. 20150 (Tjaša Zanoškar).
X.
Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 60 dni po roku za oddajo vloge.
Župan, Toni Dragar
ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE
Urad za delo Domžale, Ljubljanska c. 80, Domžale in Urad za delo Kamnik, Kajuhova pot 11, Kamnik
v četrtek, 21. maja 2015, od 10.00 do 15.00, organizirata
DAN ODPRTIH VRAT
Kaj se bo dogajalo?
Tokrat bo na dnevu odprtih vrat sodelovalo pet lokalnih delodajalcev. Predstavili bodo delovna mesta in možnosti zaposlitve. Iskalci zaposlitve pa se bodo lahko udeležili tudi Kariernega hitrega zmenka s temi delodajalci, predvsem na področju komerciale, skladiščnih del, nepremičninskega posredovanja, gostinskih del in montaže. Delodajalcem bodo na razpolago storitve Pisarne za delodajalce in informacije o aktualnih ukrepih aktivne politike zaposlovanja. Na Uradu za delo Kamnik boste lahko poslušali predavanje Bodi to, kar si - prvi korak k uspešni karieri.
Kdo je vabljen?
Na dogodek ste vabljeni iskalci zaposlitve, podjetniki, obrtniki, predstavniki institucij v lokalnem okolju, predstavniki občin in drugi okoliški prebivalci; skratka vsi, ki bi nas radi spoznali oziroma vas navedena vsebina zanima.
Kako se prijavim?
Zaželena je predhodna prijava na dogodek: na telefonskih številkah 01 724 14 45, Urad za delo Domžale in 01 831 61 51, Urad za delo Kamnik, na elektronskem naslovu ales.centrih@ess.gov.si
Več o programu in dogodku na spletni strani Zavoda za zaposlovanje www.ess.gov.si ter na Uradu za delo Domžale in Uradu za delo Kamnik
Vljudno vabljeni!
Urad za delo Domžale in Urad za delo Kamnik
OBVESTILO
Območno združenje Rdečega križa Domžale in ZTM Slovenije vabita na krvodajalsko akcijo, ki bo v Domžalskem domu v Domžalah na Ljubljanski 58 (stara knjižnica) v ponedeljek, 25., in v torek, 26. maja 2015, od 7.00 do 13.00.
Vljudno vabljeni!
objave
slamnik@kd-domzale.si
OBČINA DOMŽALE
JAVNI RAZPIS ZA PRIJAVO SOFINANCIRANJA
PROGRAMOV VETERANSKIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV V LETU 2015
I.
Na podlagi Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 11/11-UPB4, 110/11-ZDIU12), Pravilnika za vrednotenje družbenih, socialnih in humanitarnih projektov in programov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 9/13) in Odloka o Proračunu Občine Domžale za leto 2015 (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 3/15) Občina Domžale v letu 2015 načrtuje sofinanciranje programov veteranskih organizacij in društev.
II.
Predmet javnega razpisa: Predmet sofinanciranja so programi veteranskih organizacij in društev, ki izvajajo dejavnosti na območju občine Domžale oziroma za občane občine Domžale.
III.
Pogoji za sofinanciranje:
-	status društva oziroma organizacije, ki ima registrirano veteransko ali podobno dejavnost (v kolikor iz AJPES ni razvidna tovrstna registrirana dejavnost vlagatelja, je potrebno priložiti: Dokazilo o registrirani dejavnosti za izvajanje programov veteranskih organizacij in društev - npr. kopija ustanovitvenega akta vlagatelja),
-	izvajanje dejavnosti na območju občine Domžale oziroma za občane občine Domžale,
-	prijavitelj ni subjekt, katerega program je že financiran ali sofinanciran oziroma bi lahko bil financiran ali sofinanciran iz drugih občinskih proračunskih postavk,
-	prijavitelj ni neposredni ali posredni proračunski uporabnik.
Pri postopku dodeljevanju sredstev se bodo upoštevale določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur. l. RS, št.
69/11-UPB2) ali drugega zakona o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov.
IV.
Merila:
-	obseg dejavnosti, namenjene občanom občine Domžale (organizacija prireditev občinskega pomena, organizacija dru-
žabnih in drugih oblik dejavnosti, sodelovanje z mlajšimi generacijami),
-delež zagotovljenih lastnih neproračunskih sredstev, -delež programa, realiziran s prostovoljnim delom.
Sredstva za sofinanciranje programov veteranskih organizacij in društev se upravičencem dodelijo na podlagi postopka, opredeljenega v zakonu, ki ureja javne finance.
V.
Višina proračunskih sredstev, ki jih bo Občina Domžale dodelila na podlagi tega razpisa posameznemu upravičencu, ne bo presegala 80% načrtovanih stroškov, povezanih z izvedbo programa veteranskih organizacij in društev.
Prijavitelj mora vlogi priložiti tudi natančen načrt stroškov po vrstah za izvajanje prijavljenega programa, ki bo podlaga za sofinanciranje, in zapisnik zadnje seje zbora članov, ki ne sme biti starejši od 1 leta.
Občina Domžale ne bo sofinancirala stroškov reprezentance (pogostitev ipd.), obdaritev, stroškov izletov oziroma ekskurzij, stroškov zdravljenja, stroškov telefonije in stroškov prevozov, ki niso v neposredni povezanosti z izvajanjem programa veteranskih organizacij in društev.
Najnižji znesek sofinanciranja, ki ga mora v skladu s pogoji in merili doseči prijavljen program, ki je predmet tega javnega razpisa, je 200,00 EUR.
VI.
Sredstva bodo dodeljena za izvajanje programov veteranskih organizacij in društev v letu 2015. Dodeljena proračunska sredstva za izbrane programe morajo biti porabljena v proračunskem letu 2015, skrajni rok za predložitev zahtevka za izplačilo je 1. 12. 2015.
Prejemnik sredstev mora pri porabi sredstev upoštevati zakon, ki ureja javno naročanje, če so izpolnjeni pogoji, določeni v navedenem zakonu.
VII.
Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za javni razpis znaša v letu 2015: do 7.740,00 EUR
Rok za oddajo vlog: 18. 5. 2015
VIII.
Razpisna dokumentacija:
-	besedilo razpisa,
-	obrazec prijave.
Obrazci za prijavo: Obrazec prijave je na voljo v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi, povabila in javna naročila« in je obvezni sestavni del prijave.
IX.
Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javni razpis št. 6710-1/2015 - PROGRAMI VETERANSKIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV« lahko oddate v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali priporočeno po pošti na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale.
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 01 722 01 00 int. 20150 (Tjaša Zanoškar).
X.
Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 60 dni po roku za oddajo vloge.
Župan, Toni Dragar
OBČINA DOMŽALE
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE
PROGRAMOV DRUŠTEV S PODROČJA RAZISKOVANJA IN TEHNIČNE KULTURE ZA LETO 2015
I.
Na podlagi Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 11/11-UPB4, 110/11-ZDIU12), Pravilnika za vrednotenje družbenih, socialnih in humanitarnih projektov in programov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 9/13) in Odloka o Proračunu Občine Domžale za leto 2015 (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 3/15) Občina Domžale v letu 2015 načrtuje sofinanciranje programov oziroma projektov društev s področja raziskovanja in tehnične kulture.
II.
Predmet javnega razpisa: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov oziroma projektov društev s področja raziskovanja in tehnične kulture, ki izvajajo dejavnost na območju občine Domžale in pomenijo prispevek k zadovoljevanju tovrstnih potreb občanov občine Domžale.
III.
Pogoji za sofinanciranje: prijavitelj ima status društva ter registrirano ali v temeljnem aktu opredeljeno dejavnost s področja raziskovanja in tehnične kulture (v kolikor iz AJPES ni razvidna registrirana dejavnost vlagatelja s področja raziskovanja in tehnične, je potrebno priložiti: Dokazilo o registrirani dejavnosti za izvajanje navedenih programov ali temeljni akt društva),
-	društvo izvaja dejavnost na območju občine Domžale,
-	prijavitelj ni neposredni ali posredni proračunski uporabnik,
-	prijavitelj ni subjekt, katerega program je že financiran ali sofinanciran oziroma bi lahko bil financiran ali sofinanciran iz drugih proračunskih postavk.
Pri postopku dodeljevanju sredstev se bodo upoštevale določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur. l. RS, št. 69/11-UPB2) ali drugega zakona o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov.
IV.
Merila:
-	obseg programa, namenjen občanom občine Domžale,
-	jasno opredeljeni cilji in nameni projektov oziroma programov,
-	doseganje izjemnih individualnih ali skupinskih rezultatov v preteklem koledarskem letu (priznanja, nagrade, pohvale),
-	izvirnost, inovativnost, kakovost programov,
-	delež zagotovljenih lastnih neproračunskih sredstev,
-	delež programa, realiziran s prostovoljnim delom.
V.
Višina proračunskih sredstev, ki jih bo Občina Domžale dodelila na podlagi tega razpisa posameznemu upravičencu, ne bo presegala 80% načrtovanih stroškov, povezanih z izvedbo programa društva s področja raziskovanja in tehnične kulture.
Prijavitelj mora vlogi priložiti tudi natančen načrt stroškov po vrstah za izvajanje prijavljenega programa društva s področja raziskovanja in tehnične kulture, ki bo podlaga za sofinanciranje in zapisnik zadnje seje zbora članov, ki ne sme biti starejši od 1 leta.
Občina Domžale ne bo sofinancirala stroškov reprezentance (pogostitev ipd.), obdaritev, stroškov izletov oziroma ekskurzij, stroškov zdravljenja, stroškov telefonije in stroškov prevozov, ki niso v neposredni povezanosti z izvajanjem programa društva s področja raziskovanja in tehnične kulture.
Najnižji znesek sofinanciranja, ki ga mora v skladu s pogoji in merili doseči prijavljen projekt oziroma program, ki je predmet tega javnega razpisa, je 200,00 EUR.
VI.
Sredstva bodo dodeljena za izvajanje programa društva s področja raziskovanja in tehnične kulture v letu 2015. Dodeljena proračunska sredstva za izbrane programe morajo biti porabljena v proračunskem letu 2015, skrajni rok za predložitev z ahtevka za izplačilo je 1. 12. 2015.
Prejemnik sredstev mora pri porabi sredstev upoštevati zakon, ki ureja javno naročanje, če so izpolnjeni pogoji, določeni v navedenem zakonu.
VII.
Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za razpis znaša v letu 2015: do 6.000,00 EUR
Rok za oddajo vlog: 18. 5. 2015
VIII.
Razpisna dokumentacija:
-	besedilo razpisa,
-	obrazec prijave.
Obrazci za prijavo: Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi, povabila in javna naročila« in je obvezni sestavni del prijave.
IX.
Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javni razpis št. 614-1/2015 - DRUŠTVA S PODROČJA RAZISKOVANJA IN TEHNIČNE KULTURE« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale.
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 01 722 01 00 int. 20150 (Tjaša Zanoškar).
X.
Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 60 dni po roku za oddajo vloge.
Župan, Toni Dragar
slamnik@kd-domzale.si
objave
OBČINA DOMŽALE
na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur.l.RS, št. 11/11 - UPB 4 in 14/13 ZJF - UPB 4p) ter Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti turističnih in drugih društev, ki se ukvarjajo s pospeševanjem razvoja turizma na območju občine Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale št.03/04), objavlja
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE DEJAVNOSTI TURISTIČNIH IN DRUGIH DRUŠTEV, KI SE UKVARJAJO S POSPEŠEVANJEM RAZVOJA TURIZMA NA OBMOČJU OBČINE DOMŽALE V LETU 2015
I.
Predmet razpisa: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje turističnih in drugih društev, ki se ukvarjajo s pospeševanjem razvoja turizma na območju občine Domžale v letu 2015.
II.
Upravičenci: Pravico do sofinanciranja imajo nosilci in izvajalci turistične dejavnosti, ki imajo sedež na območju občine Domžale in so registrirani najmanj eno leto ter imajo urejeno evidenco o članstvu in predložijo finančni in vsebinski program za leto 2015.
Pri postopku dodeljevanja sredstev se bodo upoštevale določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ali drugega zakona o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov.
III.
Višina razpoložljivih sredstev namenjenih za sofinanciranje delovanja turističnih društev je 11.400,00 EUR na proračunski postavki 143201 - Turistična društva. Sredstva se bodo dodelila v obliki dveh dotacij - prva po podpisu pogodbe, druga pa najpozneje v decembru 2015, po predloženem finančnem in vsebinskem poročilu o realizaciji programa društva za obdobje od 1. 1. 2015 do 31. 10. 2015, ki ga morajo društva predložiti do 15. 11. 2015.
IV.
Merila in kriteriji za vrednotenje programov društev: Programi prosilcev se točkujejo. Za posamezne vrste aktivnosti lahko dosežejo naslednje najvišje možno število točk:
a)	Ohranjanje kulturne in naravne dediščine...........do 20 točk
b)	Animiranje krajanov in mladine za delo na področju turizma ..............................................................................do 15 točk
c)	Organizacija in usklajevanje aktivnosti................do 20 točk
d)	Promocija kraja .................................................... do 15 točk
e)	Urejanje turistične infrastrukture.........................do 20 točk
f)	Širitev članstva.....................................................do 10 točk
Posamezno društvo lahko doseže skupaj maksimalno 100
točk. Seštevek točk vseh društev daje vsoto točk, s katero se delijo razpoložljiva letna sredstva predvidena v proračunu za sofinanciranje dejavnosti turističnih in drugih društev. Tako dobljena vrednost ene točke se pomnoži s številom točk posameznega društva in zmnožek predstavlja višino dotacije, ki pripada posameznemu društvu.
V.
Način oddaje in obravnave vloge: Društvo zaprosi za sredstva z vlogo, ki jo lahko dobi v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale: www.domzale.si, pod rubriko: »Za občane in občanke/ Razpisi, povabila in javna naročila/ Podjetništvo, turizem in kmetijstvo«.
Prepozno prispele vloge bodo s sklepom zavržene, neutemeljene pa zavrnjene. Če bo vloga nepopolna ali nerazumljiva, bo vlagatelj pisno pozvan, da v roku 15 dni odpravi pomanjkljivosti oziroma, k ustrezni dopolnitvi. Šteje se, da je vloga pravočasno do-
polnjena, če je dopolnjena vloga oddana na pošti s priporočeno pošiljko najkasneje zadnji dan roka za dopolnitev ali če je v času uradnih ur, najkasneje zadnji dan roka za dopolnitev, osebno oddana v vložišče Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale.
O dodeljevanju sredstev odloča občinska uprava. Občinska uprava pred odločitvijo o dodelitvi sredstev, posamezne vloge pošlje v pregled Komisiji za turizem, ki jo imenuje župan in ki pristojnemu oddelku poda svoje mnenje.
Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni s sklepom najkasneje v roku 60 dni po poteku roka za prijavo.
Društvu se sredstva nakažejo na podlagi sklepa in sklenjene pogodbe, ki jo mora društvo skleniti v roku, ki ga v sklepu določi pristojni oddelek, sicer izgubi pravico do odobrenih sredstev.
VI.
Rok za vložitev vloge: Rok za vložitev vloge je do vključno 12. 5. 2015. Vloga se lahko vloži osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ali pa pošlje kot priporočena pošiljka (pomemben je datum poštnega žiga) po pošti na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale. Vloga se šteje za pravočasno, če je oddana priporočeno po pošti do vključno 12. 5. 2015 ali najpozneje dne 12. 5. 2015 do 14. ure osebno oddana v vložišče Občine Domžale.
Dodatne informacije dobite na telefonski številki 01 721 07 42 ali 01 721 42 51, Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo.
Župan, Toni Dragar
OBČINA DOMŽALE
JAVNI RAZPIS ZA PRIJAVO SOFINANCIRANJA PROJEKTOV IN PROGRAMOV DELA Z MLADIMI V LETU 2015
I.
Na podlagi Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 11/11-UPB4, 110/11-ZDIU12), Pravilnika za vrednotenje družbenih, socialnih in humanitarnih projektov in programov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 9/13) in Odloka o Proračunu Občine Domžale za leto 2015 (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 3/15) Občina Domžale v letu 2015 načrtuje sofinanciranje projektov in programov dela z mladimi.
II.
Predmet javnega razpisa:
Predmet sofinanciranja so projekti oziroma programi za delo z mladimi.
III.
Pogoji za sofinanciranje:
-	fizična in pravna oseba, ki ima registrirano dejavnost s področja za delo z mladimi (v kolikor iz AJPES ni razvidna registrirana dejavnost vlagatelja za izvajanje projektov in programov dela z mladimi, je potrebno priložiti: Dokazilo o registrirani dejavnosti za izvajanje navedenih programov - npr. kopija ustanovitvenega akta vlagatelja),
-	program oziroma projekt se izvaja na območju občine Domžale ali za občane občine Domžale,
-	prijavitelj ni subjekt, katerega program je že financiran ali sofinanciran oziroma bi lahko bil financiran ali sofinanciran iz drugih občinskih proračunskih postavk,
-	prijavitelj ni neposredni ali posredni proračunski uporabnik.
Pri postopku dodeljevanju sredstev se bodo upoštevale določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur. l. RS, št. 69/11-UPB2) ali drugega zakona o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov.
IV.
Merila:
-	jasno opredeljeni cilji in nameni projektov oziroma programov (starostne skupine, katerim je program namenjen, namenjeno otrokom iz socialno ogroženih družin),
-	pričakovano število vključene mladine, občanov občine Domžale,
-	izvirnost, inovativnost, kakovost programov oziroma projektov (program prilagojen starosti udeležencev, strokoven kader, sodelovanje z vrtci, šolami, centri za socialno delo, program je v preteklem letu že bil izvajan, program uporablja sodobna znanja in spoznanja ter metode dela, aktivno vključevanje udeležencev),
-	delež zagotovljenih lastnih neproračunskih sredstev,
-	delež programa, realiziran s prostovoljnim delom.
Sredstva za sofinanciranje projektov oziroma programov dela z mladimi se upravičencem dodelijo na podlagi postopka, opredeljenega v zakonu, ki ureja javne finance.
V.
Višina proračunskih sredstev, ki jih bo Občina Domžale dodelila na podlagi tega razpisa posameznemu upravičencu, ne bo
presegala 80% načrtovanih stroškov, povezanih z izvedbo projektov oziroma programov dela z mladimi.
Prijavitelj mora vlogi priložiti tudi natančen načrt stroškov po vrstah za izvajanje prijavljenega programa, ki bo podlaga za sofinanciranje in zapisnik zadnje seje zbora članov, v kolikor je prijavitelj društvo oziroma zapisnik zadnje seje organa upravljanja, ki ne sme biti starejši od 1 leta.
Občina Domžale ne bo sofinancirala stroškov reprezentance (pogostitev ipd.), obdaritev, stroškov izletov oziroma ekskurzij, stroškov zdravljenja, stroškov telefonije in stroškov prevozov, ki niso v neposredni povezanosti z izvajanjem projekta oziroma programa dela z mladimi.
Najnižji znesek sofinanciranja, ki ga mora v skladu s pogoji in merili doseči prijavljen projekt oziroma program, ki je predmet tega javnega razpisa, je 200,00 EUR
VI.
Sredstva bodo dodeljena za izvajanje projektov oziroma programov dela z mladimi v letu 2015. Dodeljena proračunska sredstva za izbrane projekte oziroma programe morajo biti porabljena v proračunskem letu 2015, skrajni rok za predložitev zahtevka za izplačilo je 1. 12. 2015.
Prejemnik sredstev mora pri porabi sredstev upoštevati zakon, ki ureja javno naročanje, če so izpolnjeni pogoji, določeni v navedenem zakonu.
VII.
Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za javni razpis znaša v letu 2015: do 20.000,00 EUR
Rok za oddajo vlog: 18. 5. 2015
VIII.
Razpisna dokumentacija:
-	besedilo razpisa,
-	obrazec prijave.
Obrazci za prijavo: Obrazec prijave je na voljo v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi, povabila in javna naročila« in je obvezni sestavni del prijave.
IX.
Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javni razpis št. 600-8/2015 - DELO Z MLADIMI 2015« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale.
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 01 722 01 00 int. 20150 (Tjaša Zanoškar).
X.
Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 60 dni po roku za oddajo vloge.
Župan, Toni Dragar
MESTA PRIHODNOSTI SKOZI STORITVENE INOVACIJE: BREZPLAČNA POLETNA ŠOLA ZA NADOBUDNE PODJETNIKE
Si kreativen študent dodiplomske ali podiplomske smeri oz. diplomant z odlično poslovno idejo? Lahko s pomočjo IKT izboljšaš prihodnost? Želiš postati podjetnik?
Pridruži se nam na brezplačni poletni šoli Mesta prihodnosti skozi storitvene inovacije (ang. Cities of the Future through Service Innovation), ki bo potekala med 12. in 22. julijem 2015 v Ljubljani in začni svojo podjetniško pustolovščino z Regionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) ter s Fakulteto za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani (UL FRI).
Prijave na poletno šolo zbiramo do vključno 15. maja 2015 na: www.f6s.com/crea.
Več informacij na: www.creasummeracademy.eu/
Projekt CREA je pridobil sredstva iz programa Evropske unije za raziskave in razvoj Obzorje 2020 na podlagi sporazuma št. 644988.
REPUBLIKA SLOVENIJA
UPRAVNA ENOTA DOMŽALE
Ljubljanska cesta 69, p.p. 113, 1230 Domžale
Številka: 020-55/2015-1 Datum: 9.4.2015
OBVESTILO IN POZIV OBČANOM ZA PREVZEM GRADBENIH PROJEKTOV
Upravna enota Domžale obvešča, da na podlagi 196. člena Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/2005, 106/2005, 30/2006, 86/2006, 32/2007, 63/2007, 115/2007, 122/2007, 31/2008, 35/2009, 58/2010, 101/2010 in 81/2013), iz zbirk dokumentarnega gradiva odbira in izloča gradbene projekte individualnih gradenj, tipskih stanovanjskih in drugih objektov, ki jim je potekel rok hrambe oziroma letnik 2004.
Občani, ki jim je bilo izdano gradbeno dovoljenje v letu 2004 in se izvod gradbenih projektov nahaja v arhivu Upravne enote Domžale, lahko prevzamejo gradbene projekte v času uradnih ur od 28. 4. 2015 do 30. 6. 2015.
Prevzem projektov bo v Glavni pisarni UE Domžale, po predhodnem osebnem dogovoru oziroma naročilu na telefonsko številko 01 722 01 00 int. 36170 ali 36164 ali na elektronski naslov ue.domzale@gov.si. Ob naročilu morajo stranke navesti točno številko gradbenega dovoljenja in ime investitorja.
Po poteku roka za prevzem bodo gradbeni projekti iz navedenega obdobja izločeni iz arhiva UE Domžale in uničeni.
mag. Branko Heferle, univ. dipl. prav., načelnik
objave | pisma bralcev
slamnik@kd-domzale.si
Odgovor na članek - pisma bralcev: Nespodobna prevara (Slamnik št. 3, 2015)
PISMA BRALCEV
Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja.
Odgovor na članek Nespodobna prevara (Slamnik št. 3, 2015)
V	Slamniku številka 3, ki je izšel marca 2015, je bil objavljen prispevek Jožeta Nemca Nespodobna prevara, v katerem opisuje gradnjo vrtčevskih prostorov v Domu krajanov v Dobu. V zvezi s tem prispevkom želimo zapisati nekaj pojasnil, ki bodo zgodbo osvetlili še z druge plati.
Analiza kapacitet osnovnih šol in vrtcev, izdelana aprila 2007, je glede prostorske razmestitve vrtcev v občini Domžale ugotovila, da je dejanski primanjkljaj vrtcev na vzhodnem območju občine. Temu je sledil tudi Razvojni program občine Domžale 2012-2025, katerega cilj je bila 85-odstotna vključenost otrok v vrtce.
V	letu 2013 so bile tako realizirane nove kapacitete prizidka v Ihanu (dodatnih 7 oddelkov), na Viru (dodatnih 5 oddelkov) in v Krtini (6 oddelkov). Tako Krtina kot tudi Dob spadata v vzhodni del občine. V letu 2008 je bila izdelana idejna zasnova za izgradnjo vrtca pri Osnovni šoli Dob, s katero smo načrtovali do 10 novih oddelkov. Projekt se je zaradi zapletov pri odkupu zemljišč ustavil.
Za pridobitev zemljišč za vrtec v Dobu smo opravili razgovore z lastniki zemljišč in jim v marcu/aprilu 2007 posredovali ponudbo za odkup zemljišča. Ponudba za lastnike ni bila sprejemljiva, zato smo jo nadgradili (z višjo ceno), vendar tudi to ni bilo sprejemljivo. Pogajanja smo ponovili še nekajkrat, žal do danes, po osmih letih, nismo uspeli zbližati stališč. Zgodba zase je lastnik zemljišča, ki predlaga verižne menjave zemljišč, kar je praktično nemogoče izpolniti. Tako je zemljišče ob OŠ Dob zaenkrat, v smislu uporabe za družbeno infrastrukturo, nedosegljivo.
Situacija, v kateri se je znašla občina, ni bila zavidljiva. Ko se določen projekt ne premakne z mesta, je potreben tehten premislek o tem, kako naprej. Vztrajanje pri trenutni lokaciji in sprožitev eventualnih razlastitvenih postopkov lahko traja še vrsto let, problematika zagotovitve otroškega varstva pa ostaja.
B DENT, d.o.o.
KRAŠNJA 57a, 1225 LUKOVICA
•	Straumann implantati
•	brezkovinska keramika
TELEFONI:
ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA: 01/7234-522 ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ: 01/7234-515 MOBILNA ŠTEVILKA: 031/684-212
WWW: b-dent.com
Kot že rečeno, smo za zagotovitev predšolskega varstva na vzhodnem delu občine zgradili nov 6-oddelčni vrtec v Krtini, za celotno pokrivanje vzhodnega dela pa bi potrebovali še približno 4 oddelke. V tistem trenutku se je ponudila priložnost ureditve vrtčevskih prostorov v Krajevnem domu v Dobu, ki je bil takrat v gradnji. Po proučitvi projektne dokumentacije in strokovni preveritvi izpolnjevanja ustreznih pogojev s strani projektantke je bilo ugotovljeno, da je taka ureditev možna. Preprojekti-rali smo pritlično etažo, pridobili ustrezna soglasja, spremembo gradbenega dovoljenja in začeli z gradnjo, ki je trenutno v zaključni fazi. S to ureditvijo bomo v celoti zadostili povpraševanju po kapacitetah za predšolsko vzgojo na vzhodnem delu občine.
Dom krajanov Dob je velik objekt in negospodarno bi bilo, da se prostor ne bi izkoristil v celoti. Menimo, da je kakovostno zgrajen in vsebinsko dodelan ter bo nudil različne možnosti prepletanja dejavnosti tako v dopoldanskem kot v popoldanskem času. Umestitev vrtca v pritličje tega objekta ni moteč in nesprejemljiv moment, pač pa gospodarna in preudarna odločitev, ki bo združila različne družbene strukture in jih medsebojno povezala, kar po našem mnenju ni 'primer najslabše možne rešitve otroškega varstva', kot trdi avtor članka, pač pa dokaz, da so lahko nekatere rešitve tudi enostavne in gospodarne, če jih seveda znamo videti.
Zavedati se moramo, da ima Občina Domžale pred seboj še veliko zahtev in potreb ter projektov, ki čakajo na svoj zaključek. Zaradi finančnih kot tudi prostorskih, lastniških in drugih birokratskih omejitev smo primorani iskati nove rešitve, ki pa se pogosto, tako kot v tem primeru, izkažejo tudi kot zelo gospodarne in temu primerno pravilne. Tako namreč moramo ravnati z javnimi financami. Verjamem, da so krajani Doba, predvsem pa starši vrtčevskih otrok, izredno zadovoljni, da bodo lahko svoje otroke odpeljali v bližnji vrtec, neposredna bližina gasilcev pa bo otrokom kvečjemu v ponos in ne motnja.
Toni Dragar, župan
dent d.o.o.
Na pismo g. Nemca v Slamniku št. 3 -Nespodobna prevara odgovarjam kot pooblaščena arhitektka in odgovorna vodja vseh faz projekta Vrtca Dob, zgrajenega v sklopu krajevnega doma Dob.
Krajevni dom Dob na samem začetku ni bil namensko grajen za namen vrtca. Začetek investicije sega v leto 2010, ko so bili v objekt umeščeni prostori Prostovoljnega gasilskega društva Dob, prostori krajevne skupnosti Dob, prostori za krajevna društva in večnamenska dvorana v mansardi. Stavba je bila v letu 2012 zgrajena do tretje gradbene faze z dokončano gasilsko garažo. Občina Domžale je v letu 2014 pristopila k celostnemu dokončanju objekta tudi z namenom, da pridobi v stavbi prostore za vrtec. Večinski del pritličja je sedaj namenjen enoti vrtca z dvema - do največ tremi oddelki predšolskega varstva. Občina Kamnik ima podoben trioddelčni vrtec (62 otrok), urejen k krajevnem domu v Šmarci, kjer imajo poleg vrtca svoje prostore KS z dvorano, krajevna knjižnica in PGD Šmarca.
Pred investicijo v Dobu smo skupaj z Občino Domžale temeljito pregledali možnosti in omejitve investicije, veljavne normative in standarde (npr. Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca). Ena od zahtev investitorja je bila, da so tlorisi vrtca multifunk-cionalni, da bodo v prihodnosti omogočali fleksibilno uporabo za različne skupine uporabnikov (najmlajše in najstarejše generacije). Dve igralnici, prvenstveno namenjeni prvima sta-
Stavbno zemljišče je ena ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih je zgrajen objekt oziroma zemljiška parcela, ki je z občinskim prostorskim načrtom namenjena za graditev objektov. Občinam je prepuščeno, da samostojno odločajo o tem, ali bodo uveljavile obveznost plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ali ne. Določajo tudi merila, kako in v kakšnem znesku bodo občane obremenile z navedenim davkom.
Domžalska občina uporablja v Odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča za izračun obrazec, v katerem je poleg točkovanja komunalne opremljenosti, območij lege zemljišč
Slogani so potrebni in všečni za predstavitev občine, a vendar je realnost lahko drugačna. Ob prejemu vedno višjih računov za vodo in smeti je marsikateri Domžalčan močno ne-za-dovoljen. Po sprejemu novih koeficientov obračuna postaja komunalna postavka prevladujoči faktor mesečne obremenitve domžalskega gospodinjstva. Strošek za vodo ni toliko odvisen od našega varčnega odnosa do vode, kolikor od velikosti cevi, s katero je hiša priklopljena na mestni vodovod. Naj ponazorim gibanje stroškov na primeru večstanovanjske hiše na Miklošičevi 4, A vhod s 24 stanovanjskimi enotami.
Za WPV 50/20 in porabo vode 218 m3 je bil za februar obračun tak:
•	hladna voda-poraba = 289,31 € - spremenljivka
•	hladna voda-omrežnina = 401,57 € - neodvisna od porabe, fiksno (lani je bila 435,03 €)
rostnima skupinama, se lahko med seboj združita (zložljiva stena). Iz obeh igralnic je dostop v skupne sanitarije in na pokrito zunanjo teraso. Igralnim površinam v pritličju vrtca (125,30 m2) lahko dodamo še površine večnamenske dvorane v mansardi (196 m2).
Razdelilna kuhinja, kamor hrano pripeljejo iz centralnega vrtca, zadošča vsem kriterijem varne predšolske prehrane, med drugim tudi s prostorskim možnostim prilagojenim načrtom HACCP sistema. Podobne kuhinje delujejo tudi v drugih enotah vrtcev.
Otroci iz obeh igralnic imajo dostop na lastno pokrito teraso in v ograjeni atrij. V dogovarjanju je možnost uporabe zelenice na južni strani objekta v neposredni bližini vrtca.
Parkirne površine so urejene na severni in južni strani objekta, pri vzvratnem speljevanju na severni strani se ne speljuje neposredno na ulico, temveč na del dvorišča pred parkirišči, ki je dovolj širok, da bo uvoz in izvoz varen in pregleden.
Pri gradnji objekta krajevni dom Dob je že po prvotnem gradbenem dovoljenju predvidena umestitev fotovol-taične elektrarne (18,6 kW) na južni strešini objekta. Čeprav izgradnja elektrarne na strehi še ni predvidena v tej fazi, pa bo z morebitno izgradnjo v naslednjih letih (vsaj po letu 2018, ko naj bi vse novozgrajene stavbe v lasti javnega sektorja predstavljale standard skoraj nič energijske stavbe), že podana možnost, da bo kra-
ter namembnosti pomemben variabilni del, ki ga opredeljuje velikost nepremičnine. Stavbno zemljišče, na katerem je že zgrajena stavba, je obdavčeno glede na čisto površino prostorov, nezazidano stavbno zemljišče pa je obdavčeno po površini stavbne parcele. Tu pa prihaja do anomalije: na istem območju z enako velikima stavbnima zemljiščema - nezazidanim in zazidanim povprečne velikosti petsto kvadratnih metrov je davek na nezazidanem dvakrat večji od davka na zazidanem s stavbo, ki ima uporabno površino nekaj več kot sto šestdeset kvadratnih metrov. S tem pa so največkrat prizadeti prebivalci na vasi, kjer je večina vrtov, sadovnjakov
Naj omenim, da je v letu 2014 naš celoletni strošek za ta fiksni del znašal 4.710 €, upoštavajoč prehodno obdobje, ki je trajalo do maja. Od junija dalje se je strošek ustalil pri 435,03 € na mesec. Če bo omrežnina za letošnje leto ostala na tem nivoju, bomo na koncu leta za strošek 'omrežnina' plačali 5.220,36 €. K temu je treba prišteti še ceno porabljene vode, ki je za 2014 znašala 3.900,00 €. Torej, voda in omrežnina bosta po teh cenah in porabah znesli 9.120 €, kar predstavlja 1/3 skupnih letnih stroškov za 24 stanovanj! To, da so smeti prav tako neprijazen strošek, pove podatek, da je naš odvoz smeti (vhod A) za mesec februar 2015 znašal 454,41 € (5 m3 kontejner za 4 vhode in približno 100 stanovanjskih enot, tedenski odvoz). Torej, mesečni strošek, ki ga je 24 stanovanjskih enot v februarju plačalo Prodniku za vodo in smeti, je 1.182,91 €. Krat 12 mesecev je neverjetnih 14.184,00 € na leto, kar pa je že polovica naših stroškov na letni ravni!
jevni dom Dob samooskrben z električno energijo.
Naj omenim še, da se vse individualne sosednje hiše ogrevajo s plinskimi trošili iz mestnega plinovoda, nanj je priključen tudi Krajevni dom Dob (tudi vrtec), zato navedba o nezdravem sobivanju otrok med individualnimi kurišči, ki proizvajajo dim in saje, ne drži.
Večnamenski krajevni dom Dob je velika pridobitev za krajane Doba. Družbeni objekt je v celoti namenjen družbenim dejavnostim. Zgrajen je v celoti brez ovir za gibalno ovirane osebe, saj so prostori vrtca v celoti v pritličju, dostop do dvorane in kleti je omogočen tudi z dvigalom.
Objekt je večgeneracijski obj ekt, saj ga bo uporabljal več generacij krajanov. Občina Domžale z investicijami zaključuje potrebe po predšolskem varstvu, v ne tako oddaljeni prihodnosti se bodo morda pokazale potrebe po drugačnem varstvu starajoče se generacije. In zdajšnji prostori vrtca, zdaj namenjeni najmlajšim, so zasnovani fleksibilno, da lahko brez večjih sprememb, služijo tudi za dnevno bivanje in varstvo drugih ranljivejših skupin občanov. Skorajšnje dokončanje objekta bo pravi prikaz umestnosti investicije za vse krajane in občane. Menim, da Občina Domžale pri tej investiciji ravna modro in gospodarno, kar bo po koncu gradnje tudi izkazano s prikazom vseh investicijskih stroškov.
HELENA KOVAČ, UNIV. DIPL. ING. ARH.
in drugih obdelovalnih površin v kmetijski rabi znotraj zazidljivih območij, za te parcele pa plačujejo neprimerno visoke dajatve.
Ker so občine avtonomne pri določanju pogojev obdavčitve za uporabo stavbnih zemljišč, bi bilo primerno in pošteno do občanov, da bi bila vsa ta zemljišča obdavčena po razumni stopnji. Strategija prostorskega razvoja pa ne bi smela širiti zazidljivih območij na kmetijskih površinah.
Domžale, 8. 4. 2015
Za DVO Domžale-Kamnik Jože Nemec
Seveda tudi stanovalci lahko nekaj prispevajo k znižanju stroškov pri kontrolirani porabi vode in ločevanju smeti, a je vendarle razmerje stroškov, ki jih plačujemo Prodniku (njihove cene so potrjene na občinskih svetih), nesorazmerno stroškom v drugih občinah. Ob tem pa naj omenim tudi to, da ne vemo, kdaj se bo zamenjala vodna infrastruktura na Miklošičevi ulici, ki potrebuje nujno intervencijo - izlivi vode na Miklošičevi 2 so že nekaj let stalnica, zadnjič so popustile cevi tudi pred Miklošičevo 4, koliko vode pri tem odteče, pa ne vemo. Nujno je poseči v ponovno obravnavo komunalnih stroškov kot tudi preveriti optimalnost izvedenih del in določanje prioritet pri rekonstrukciji komunalne infrastrukture, kjer bi morala naselja z več prebivalci imeti prednost. Razmišljanja pa gredo v smeri - veliko ljudi, veliko plačnikov, nobenih odzivov, torej, gremo tako še naprej! Volk sit, ovca 'zadovoljna'.
Miomira Šegina
EMAIL: bdent.krasnja@gmail.com
•	popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje
•	nealergene in trdnejše proteze z boljšim prilagajanjem po sistemu Ivobase
Občina Domžale - prostor zadovoljnih ljudi
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
slamnik@kd-domzale.si
Iv
KRIŽANKA
Odgovor na članek - pisma bralcev: Sporna investicija (Slamnik št. 3, 2015)
V zadnji številki lokalnega časopisa Slamnik se je avtor članka Sporna investicija dotaknil gradnje garažne hiše v Domžalah. Da bi zgodba ne imela zgolj ene strani, je do občanov pošteno, da tudi mi posredujemo delček manjkajoče zgodbe.
O garažni hiši se pogovarjamo vrsto let. Že urbanistični dokumenti o garažni hiši, ki naj bi bila locirana na isti lokaciji, kjer se gradi sedaj, segajo že v leto 1972. Zanimiv podatek je, da je pod arhitektonsko zazidalno situacijo med drugimi podpisan prav avtor omenjenega članka Sporna investicija. Kaj se je zgodilo, da je takrat garažno hišo načrtoval na mestu, kjer se danes gradi, danes pa to isto lokacijo opredeljuje kot nepremišljeno, žal iz članka nisem mogel razbrati.
RRA LUR (Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije) je v letu 2013 izdelala študije z aktivnostmi na temo mreže P+R na območju celotne Ljubljanske urbane regije (LUR). Izdelano je bilo:
•	Geološko geotehnično poročilo o pogojih izgradnje zbirnega središča P+R Domžale v LUR,
•	načrt prometnih površin mreže P+R zbirnih središč LUR - 3,
•	študije lokacij,
•	idejna zasnova in
•	dokument identifikacije investicijskega projekta mreže P+R zbirnih središč za središče P+R Domžale.
Vse zgoraj navedeno je bila osnova za nadaljnje odločanje o lokaci-
ji garažne hiše. Pri sami umestitvi garažne hiše v prostor so bile v igri različne lokacije, od gradnje na makadamskem parkirišču ob blagovnici TUŠ, do lokacije, kjer stoji zdaj. Čeprav je ideja o gradnji garažne hiše v centru Domžal privlačna, pa s stališča odvijanja prometa to pomeni usmeritev prometa ravno v strogi center Domžal. Slednje namesto zmanjšanja prometa pomeni povečanje prometnih obremenitev ravno v centru mesta.
Pri izbiri lokacije veliko vlogo igra tudi lastništvo, ki je botrovalo sedanji lokaciji. Načrtovanje katere koli investicije, v tem primeru garažne hiše, je smiselno zgolj na zemljišču, ki ga potencialni investitor lastniško obvladuje. Lastnina je nujno potreben pogoj, brez katere žal investicija ni mogoča.
Dejstvo je, da bi bilo v zvezi z vsebinami, ki bi jih garažna hiša lahko ponudila, možno razpravljati. Sestavni del mreže P+R zbirnih središč LUR, je bilo središče 04-02 P+R Domžale - Rodica, oziroma podrobneje središče 04-01 P+R Domžale - Kurivo, za katerega je bila po programu opredeljena tudi vsebina. V okviru javnega prometa so sofinancirane tiste dejavnosti, ki prispevajo k učinkovitejšemu javnemu potniškemu prometu in k trajnostni mobilnosti, nikakor pa ne storitve dejavnosti tržne narave, kot so avtopralnica, hitri servis vozil, prodaja rezervnih delov, trgovski center in podobno. Del investicije, ki bi se nanašal na avtopralnico, hitri
servis vozil, prodajo rezervnih delov in podobne tržne dejavnosti, bi bilo potrebno izločiti iz upravičenih stroškov, kar bi pomenilo bistveno nižjo stopnjo sofinanciranja.
Gradbeni nadzor pri gradnji predpisuje Zakon o graditvi objektov, ki med drugim dopušča možnost, da investitor sam nadzoruje gradnjo, če izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje. Občina Domžale opravljanja dejavnosti gradbenega nadzora nima registriranega med svojimi tržnimi dejavnostmi. Tudi če to izključimo, se lahko vlogi investitorja in gradbenega nadzora v določenih primerih znajdeta v konfliktu interesov. Cilj investitorja je čim ceneje izpeljati investicijo, medtem ko je cilj nadzora izpeljati gradnjo v skladu s strokovnimi standardi gradnje in projektom. Z ločevanjem vlog investitorja in nadzora se upravičenost stroškov presoja pri dveh ločenih subjektih, kar zagotavlja dvojno kontrolo stroškov in večjo transparentnost javnih financ. Na podlagi navedenega, se kljub dodatnim stroškom zunanjega nadzora, z dvotirno kontrolo stroškov zagotavlja dodatna gospodarnost javnih financ.
Ko govorimo o materialu in tehnologiji gradnje, ima investitor vedno na razpolago več možnosti. Po pravilu je montažna izvedba objekta prilagojena montažnim nosilnim elementom, ki so več namenski, konstrukcijsko standardizirani in dimenzionirani, višina lastne konstrukcije iz tega razloga precej višja. Enako velja za
montažne stropne elemente, ki jih je treba po končanem polaganju izravnati z AB ploščo, kar prav tako povečuje konstrukcijsko višino, samo višino objekta, površino fasad in lastno težo. Posebno problematična je izvedba uvozno-izvoznih ramp in sten za zagotavljanje potresne odpornosti ter izvedba samih zaključkov na objektu. Pri montažni gradnji nastaja večje število montažnih stikov, ki postanejo problematična mesta z vidika trajnosti konstrukcije. Jeklena montažna konstrukcija zahteva drago protipožarno zaščito in je v kombinaciji s Hi-bond stropnimi ploščami v izvedbi dražja. Klasično grajena AB konstrukcija ne zahteva poznejših dodatnih obdelav, izravnav oziroma oblog, kar poceni samo gradnjo ter zagotavlja enostavno upravljanje in vzdrževanje objekta.
Trditev v zvezi z rokom gradnje v 14 dneh ne bi želel komentirati, saj menim, da podcenjuje tako naše delo in naše napor kot tudi napore izvajalcev.
Vsi dokumenti, ki sem jih navedel zgoraj, so na vpogled na Občini Domžale. Gradnja garažne hiše bo zaključena junija, ob garažni hiši pa bomo nato začeli urejati park, namenjen preživljanju prostega časa, ki bo le še prispeval k dodatnim urejenim zunanjim površinam, namenjenim kakovostnejšemu preživljanju prostega časa naših občanov.
Vaš župan Toni Dragar
SIMAX
Domžale Masljeva 11, 1230 Domžale
tel. 01 724 16 56
Kamnik Ljubljanska c. 21A (Duplica)
tel. 01 831 17 96
PRENOVLJENA SPLETNA TRGOVINA: www.simax-slo.com
AVTODELI - AVTOMEHANIKA VULKANIZERSTVO
MALI OGLASI
Šivalni stroji; servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Marko Pratneker s. p., Slamnikarska 3b Domžale. t: 041 920 149
Odkup vozil od letnik 1998 naprej, cela, lepa, karambolirana ali v okvari. t: 031 264 290
Inštrukcije matematike in fizike v središču Domžal. t: 031 504 357
Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo tudi popoldan med 14. in 16. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti slamnik@kd-domzale.si
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 29. maja 2015. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 14. maja 2015, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali jih pošljete na naš e-naslov:
urednistvo.slamnik@gmail.com
nagradna križanka 3
nagradna križanka 4
Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Slamnik št. 2-2015:
Marko Kmetič iz Domžal (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2014/2015)
Marta Ružnič iz Domžal (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2014/2015) Vera Šmid iz Radomelj (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2014/2015)
Nagrade podarja:
Kulturni dom Franca Bernika Domžale Ljubljanska cesta 61 1230 Domžale
Rešitev križanke je: Cigan v fraku
Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Nagrade:
Trikrat po dve vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2014/2015
nagradna križanka
4
Kulturni dom Franca Bernika, p. p. 2 1230 Domžale
Pravilne odgovore nam lahko pošljete do ponedeljka, 18. 5. 2015 na naslov: Uredništvo Slamnik, Ljubljanska c. 61, 1230 Domžale
NEPRAVILNOST, POMOTA
ZAČETEK
NAŠ NOGOMETNI REPREZENTANT, ČLAN DORTMUNDSKE BORUSSIE KAM PL
ETILNI ALKOHOL
RAČJI SAMEC
PREBIVALKA MARIBORA
AMERIŠKA IGRALKA BASINGER
RUSKA IGRALKA SAVINA
MOČNO RAZPO-TEGNJEN MORSKI ZALIV
PARNI KONEC PRED- ORGAN NAGRAD- VEČ PLAČILO PRI NEGA KLASOV VEČINI GESLA
- VODNIH	-
ŽIVALI, KI
OMOGOČA DIHANJE
KOMPOZICIJSKI POSTOPEK
OKRAŠENA ANTIČNA STOJEČA SVETILKA EVA SRŠEN
REKAVSZ. NEMČM
MESTU NA SEV. MADŽARSKE
DREVO JEREBI-KOVEC PAZDUŠNA KOTANJA
POSTAVA, RAST
JESSICA BIEL
BUJARDNA PALICA
PLESNA PRIREDITEV REKA NERA V ANTIKI
DEL CELOTE
OGRODJE IZ LAT ZA VINSKO TRTO
ROMULOV BRAT
MESTO V JUGO-
SEDMA ČRKA
TURISTIČNI
nunifri/ VZHODNI GRŠKE „PSF?. BRANI DVOJČEK FRANCIII ABECEBE ""BLEJ-
SKEM JEZERU LJUBICA, PRILEŽ-NICAV HAREMU
LETOVIŠČE RDEČ- OB ČRNEM KASTO- NEKOVINA MORJU IUAVVOL IZR. POU__TIK (ABBA)
ZDRAVILIŠKO MESTO V VZHODNI
BELGUI TV ZASLON
IZVAJALEC ANKETE
MOZOUA-vost
SREDOZEMSKA RASTLINA JAMAJŠKA GLASBA
GRŠKI BOG VOJNE
ŽIVEC
SIMBOL URSKEGA PESNIŠTVA
ANŽE KOPITAR
AMERIŠKI IGRALEC (FRED)
ŠPORTNO MOŠTVO, HM
AZIJSKA
ČRNO PIKASTA DIVJA MAČKA
PRIPADNIK DAJAKOV
AMERIŠKI SATIRIK BUCHVVALD
SAŠA VEGIH
POMOČ: AKSILA-pazdušna kotanja, KEJ-biljardna palica, LAMPADARIJ-okrašena antična stoječa svetilka, LATNIK-ogrodje iz lat za vinsko trto, METALOID-nekovina, ODALISKA-ljubica, priležnica v haremu, RIAS-močno razpotegnjen morski zaliv
OKOLJE
slamnik@kd-domzale.si
V naše domove priteka dobra pitna voda
Izsledki letnega poročila za leto 2014 kažejo, da prebivalci občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče pijemo dobro pitno vodo, ki ustreza strogim zakonodajnim predpisom in evropskim zahtevam.
Da je voda ustrezna, skrbita kar dva nadzora, in sicer notranji, ki ga izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano - NLZOH, Kranj ter državni monitoring. V sklopu notranjega nadzora se izvajajo redni odvzemi vzorcev pitne vode za laboratorijske preiskave. Število vzorcev ter obseg posameznih mikrobioloških preiskav in fizikalno-kemijskih analiz je določen v letnem načrtu NLZOH. Vsakodnevni nadzor pitne vode skrbno prilagajamo trenutnim razmeram na vodovodnem sistemu in ugotovitvam državnega monitoringa vode ter drugim informacijam, ki jih dobimo od uporabnikov ali pooblaščenih ustanov. Izven letnega načrta izvajamo tudi nadzor, ki ga zahtevajo uporabniki in nadzor po interventnih delih na vodovodnem omrežju.
Nadzorovani parametri skladni s Pravilnikom o pitni vodi
Pri ocenjevanju skladnosti pitne vode upoštevamo določene mikrobiološke in kemijske parametre. Spremljamo tudi indikatorske parametre, katerih mejne vrednosti niso določene na osnovi neposredne nevarnosti za zdravje, saj imajo le opozorilno vlogo. Če so njihove vrednosti povišane, preverimo vzroke in prisotnost drugih onesnaževal. Med indikatorske parametre zato spadajo mikrobiološki in tudi fizikalno-kemijski parametri, kot so denimo barva, električna prevodnost in vrednost pH vode.
Z mikrobiološkimi preizkušanji pitne vode se ugotavlja prisotnost zdravju nevarnih organizmov, ki bi lahko povzročili akutna obolenja, zato je le-teh več v primerjavi s fizikalno-ke-mijskimi. To pomeni, da v pitni vodi ne
Skupaj poskrbimo, da bo oskrba s pitno vodo varna tudi v prihodnje.
Iparameter	ENOTA	MEJNA VREDNOST I
Elektroprevodnost	|jS/cm	2500
pH		> 6,5 do > 9,5
Amonij	mg NH4/L	0,5
Nitrit	mg NO2/L	0,5
Nitrat	mg NO3/L	50
Klorid	mg Cl/L	250
Krom	Mg/L	50
Železo	Mg/L	200
Svinec	Mg/L	10
Atrazin	Mg/L	0,1
Desetilatrazin	Mg/L	0,1
Pesticidi - vsota	Mg/L	0,5
Trihalometani	Mg/L	100
Escherichia Coli	v 100 mL	0
Koliformne bakterije	v 100 mL	0
Mikrobiološke preiskave
I skladni vzorci na omrežju I neskladni vzorci - pmrežje
skladni vzorci na zajetju neskladni vzorci - interna instalacija
Tabela prikazuje pogosto nadzorovane parametre pitne vode, enoto merjenja in njihove mejne vrednosti.
Od 302 vzorcev na omrežju je bilo devet vzorcev neskladnih s Pravilnikom o pitni vodi, ki pa niso predstavljali tveganja za zdravje ljudi. V osmih primerih je do neskladnosti prišlo zaradi stanja na interni instalaciji.
Fizikalno-kemijske analize
vzorci iz omrežji
vzorci iz zajetji
15 10
- I

\0

Jri-


Glede na geografsko lego je za oskrbo s čisto pitno vodo določenih osem območij. Vodne Vsi odvzeti vzorci za fizikalno-kemijske analize v letu 2014 so bili skladni s Pravilnikom vire upravlja Javno komunalno podjetje Prodnik.	o pitni vodi.
sme biti mikroorganizmov fekalnega izvora. Rezultati mikrobioloških preizkušanj so največkrat indikatorski, rezultati kemičnih preizkušanj pa nam povedo, ali so v pitni vodi prisotne snovi naravnega (kalcijeve in magnezijeve soli) ali antropogenega izvora (nitrati) ter v kakšnih koncentracijah.
Koncentracije preskušanih parametrov v pitni vodi se med oskrbovalni območji bistveno ne razlikujejo.
Mikrobiološke preiskave
V	okviru notranjega nadzora so določena stalna odvzemna mesta, ki omogočajo celovit nadzor pitne vode na posameznih delih vodovodnega omrežja. Za mikrobiološke preiskave je bilo v letu 2014 na omrežju in zajetjih odvzetih in laboratorijsko preiskanih 397 vzorcev pitne vode: 147 na vodooskrbnem sistemu Domžale, 48 na Kolovcu, 62 na Črnem grabnu, 61 na sistemu Krvavec-Mengeš, 59 na sistemu Ples-Podoreh-Krulc, 9 na De-šenu, 5 na sistemu Selce-Poljane in 6 na sistemu Bršlenovica-Šentožbolt.
V letu 2014 je bilo od 302 vzorcev, odvzetih na omrežju, devet vzorcev neskladnih s Pravilnikom o pitni (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04 26/06, 92/06, 25/09). Na vodovodnem sistemu Domžale je bilo neskladnih šest vzorcev (na treh lokacijah), na vodooskrben sistemu Kolovec pa trije vzorci. V vseh primerih so bili glede na vzrok neskladnosti izvedeni ustrezni sanacijski ukrepi in ponovno vzorčenje, ki dokazalo ustreznost vzorčene vode. V nobenem primeru neskladnost vzorca ni pomenila tveganja za zdravje ljudi. Pri osmih (od devetih) neskladnih mikrobioloških vzorcev v sklopu notranjega nadzora je prišlo do neskladnosti zaradi slabe interne vodovodne instalacije, za katero so odgovorni uporabniki sami. Zato želimo uporabnike opozoriti, da je za varno oskrbo s pitno vodo pomembno tudi, da redno in ustrezno skrbijo za svoje interne vodovodne napeljave.
Fizikalno-kemijske analize
Tudi v letu 2014 so bili na vseh sistemih vsi odvzeti vzorci za fizikalno--kemijske analize, glede na obseg opravljenih analiz za potrebe notranjega nadzora, skladni s pravilnikom.
V	okviru notranjega nadzora je bilo skupno odvzetih in laboratorijsko preiskanih 49 vzorcev pitne vode: 21 vzorcev na vodovodnem sistemu Domžale, trije na Črnem grabnu, 12 na sistemu Krvavec-Mengeš, pet na sistemu Ples-Podoreh-Krulc, po dva na Kolovcu, na Dešenu, Selce-Poljane in Bršlenovica-Šentožbolt.
Skupaj poskrbimo za varno oskrbo s pitno vodo
Rezultati notranjega nadzora pitne vode kažejo, da je njeno uživanje varno, da je voda, ki priteče iz pip, zdrava, dobra in vedno sveža. Ključnega pomena za varno oskrbo s pitno vodo je skrbno načrtovanje in izvajanje nadzora pitne vode, pravočasno prepoznavanje možnih nevarnosti, ki lahko ogrozijo varnost oskrbe s pitno vodo ter redno vzdrževanje objektov in naprav na javnem vodovodnem sistemu. Uporabniki morajo poskrbeti za ustrezno interno vodovodno omrežje. Vsi skupaj pa moramo z odgovornim odnosom do okolja skrbeti za varovanje in ohranjanje virov dragocene pitne vode.
Celotno poročilo o kakovosti pitne vode za leto 2014 je objavljeno na spletni strani www.jkp-prodnik.si. □
100%
25
20
5
0