MAJ 1976
CENA 1 DINAR
POSODIMO DENAR ZA CESTE
Od prvega maja do konca oktobra letos teče v Sloveniji zelo pomembna družbena akcija — vpisovanje posojila ja gradnjo in modernizacijo cest v Sloveniji v obdobju 1976—1980.
Naša občinska skupščina je o tem programu razpravljala v mesecu decembru 1975 in ga podprla v njegovi prvi varianti. Podprla je tudi predlog, da z razpisom ljudskega posojila hitreje uresničimo ta program, s pripombo, da je treba pred tem v okviru federacije doseči prerazdelitev prometnega davka °d goriva v korist cest in uskladiti ceno nafte s ceno bencina (podražitev nafte za °.60 din). Ta dva ukrepa po-menita 3,32 milijarde din ali eno tretjino vseh potrebnih sredstev za izvedbo programa, posojilo Pa bi prineslo ca 9% ali 900 milijonov dinarjev od skupno potrebnih 10,84 milijarde dinarjev. Te ukrepe sta podprla tudi izvršni komite CK ZKS in predsedstvo republiške konference SZDL. Po izjavah predstavnikov republiške skupnosti za ceste te ukrepe v federaciji že pripravljajo.
Po sprejetem programu bo *» teta 1980 v Sloveniji asfaltiranih novih 728 km makadamskih cest, ojačanih 601 k111 že asfaltiranih cest, re-
konstruiranih 216 km cest, zgrajenih 117 km novih cest, od tega 36 km avto cest, zgrajenih 22 mostov in drugih objektov.
Občina Kamnik je v tem programu krepko zastopana. O tem smo obširneje pisali že v lanski novembrski številki Kamniškega občana. Od skupno 70,2 km regionalnih (republiških) cest, je danes asfaltiranih 49,7 km ali 70%. Do leta 1980 bi na novo asfaltirali oz. ojačdli že obstoječe asfaltno cestišče na 37 km cestnih odsekov. To pomeni asfaltiranje cest Črna —Cernlvec, Moste—Vodice, dokončanje Tuhinjske ceste. Pri tem pa je všteta tudi 50% soudeležba pri gradnji, za mesto Kamnik, zelo pomembne obvozne ceste Duplica—Kamnik po levem bregu Kamniške Bistrice. Do leta 1980 naj bi bile modernizirane vse regionalne ceste v občini.
Skupaj bo na območju naše občine v obdobju 1976—1980 porabljenih za ceste ca 82,6 milijona dinarjev sredstev.
Za uresničitev tega programa Pa naj bi delovni ljudje jn občani kamniške občine vpisali 12,8 milijona dinarjev posojila ali poprečno vsak zaposleni občan polovico svojega mesečnega osebnega dohodka.
Kakšni so pogoji za vpis posojila? Moramo reči, da dokaj ugodni, vsak občan lahko vplača svoje- posojilo v 24 mesečnih obrokih. To pomeni, če pri poprečnem mesečnem osebnem dohodku 3.000 din vpiše 1.500 din posojila, bo lahko vplačeval to posojilo dve leti z mesečnim obrokom okrog 63 din. Poso. jilo se obrestuje po 10% obrestni meri, kar je precej več kot hranilne vloge na vpogled v banki. Posojilo se začne vračati 1. julija 1979 in bo v celoti vrnjeno vpisnikom do 1. julija 1983.
Vsi vpisniki posojila imajo določene ugodnosti s tem, da se jim vpisana vsota posojila upošteva pri ugotavljanju davčne osnove za davek od skupnega dohodka občanov. Podrobne olajšave bodo imele tudi TOZD.
Kje bomo lahko vpisali posojilo? Vsi zaposleni delavci bodo vpisovali posojilo na vpisnih mestih v organizacijah združenega dela (za manjše delovne skupnosti so določena skupna vpisna mesta). Kmetje in drugi občani bodo vpisovali posojilo na. vpisnih mestih v krajevnih skupnostih. Občinski štab je sprejel predlog obrtnikov, da bodo  le-ti vpisovali posojilo
na vpisnem mestu v okviru združenja obrtnikov.
Vse priprave in potek vpisovanja bodo vodile vpisne komisije, ki so jih imenovali delavski svetiin sveti krajevnih skupnosti.
Občinski štab za izvedbo posojila za ceste, ki deluje pri občinski skupščini, je na prvi seji pozval vse organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in družbenopolitične organizacije, naj se zavzeto lotijo zelo odgovorne družbene akcije.
Izhodišče za delovne organizacije mora biti polovico mesečnega osebnega dohodka vseh zaposlenih, pri tem pa je stvar kolektiva, koliko sredstev bo prispeval od ostanka dohodka oz. iz poslovnega sklada in koliko zaposleni od svojih osebnih dohodkov.
Občinski štab je sprejel tudi priporočilo, naj bi zaposleni delavci z osebnimi dohodki nad 6.000 din mesečno vplačali 75% mesečnega osebnega dohodka.
Naše geslo naj bo: posodimo denar za boljše ceste in varnejši promet tudi na območju kamniške občine!
Zavedajmo se, da bomo tudi s tem posojilom veliko prispevali k hitrejšemu razvoju naše občine m vse Slovenije. P. S.
O LANSKiH NEUGODNIH GOSPODARSKIH GIBANJIH NA KAMNIŠKEM
REPRODUKTIVNA SPOSOBNOST PEŠA
Gospodarski rezultati kamniškega gospodarstva so lani opazno zaostajali za načrtovanji v resoluciji o družbenoekonomskem razvoju v letu 1975. Taka ugotovitev se nam kaj hitro vsili ob pregledu analize zaključnih računov organizacij združenega dela, ki jo je delegatski skupščini posredovala ljub-Ijanska podružnica službe družbenega knjigovodstva.
Rast družbenega proizvoda Je lani kar za 12 indeksnih točk zaostajala za predvidevanji, hkrati Pa je delež ustvarjenega dohodka, namenjen reprodukciji, za 7 točk Počasneje naraščal kot družbeni proizvod, ki se je lani vrednostno zvišal za 19 od-
stotkov. Po domače povedano pomeni, da smo naredili manj, kot smo načrtovali, in še od tistega, kar smo ustvarili, smo za nadaljnjo obnovo gospodarstva namenili ta-njšo rezino nove ustvarjene pogače.
Res je tudi, da se je celotno slovensko in jugoslovansko gospodarstvo gibalo po približno enakih tirnicah, vendar moramo kar hitro pristaviti, da smo v Kamniku zabeležili še nekoliko bolj neugodne učinke kot gospodarstvo v Sloveniji.
In kako smo ustvarjeni družbeni proizvod razdelili lansko leto? Delež pogodbenih obveznosti gospodarstva se je zvišal s 5,4 odstotka na
ŠTAFETA MLADOSTI
Kot vsako leto je tudi letos lokalna štafeta mladosti ponesla tovarišu Titu pozdrave kamniške mladine, občanov in delovnih ljudi, štafeto, ki je bila 8. maja, je organiziral koordinacijski odbor za družbene organizacije in društva pri občinski konferenci ZSMS Kamnik. Glavno štafeto so prinesli mladi z vrha Grintovca, lokalne pa iz Motnika, Komende in Vranje peči. Osrednja proslava je bila pred spomenikom revolucije, nato pa so štafeto ponesli do Rašice, kjer se je pridružila zvezni štafeti. Tek letošnje štafete mladosti v kamniški občini izraža tudi enotnost mladinske organizacije, saj so jo nesli predstavniki mladinskih delovnih akcij, tabornikov, klubov OZN, planinci, študentje, dijaki, osnovnošolci, kmetje, delavci, predstavniki pohodne enote in prostovoljci teritorialne obrambe.
S. HRIBOV.ŠEK
5,9 odstotka, pri čemer je največ padlo na povečanje zadolženosti pri poslovnih bankah. Dežel splošne in skupne porabe v družbenem proizvodu je celo zaostajal za 0,3 točke za deležem iz leta 1974. Medtem ko so bile pogodbene obveznosti višje kar za 34 odstotkov, se je splošna in skupna poraba gibala skladno z rastjo družbenega proizvoda, čeprav smo z resolucijo predvidevali počasnejšo rast.
Od ustvarjenega družbenega je gospodarstvu ostalo 71,6 odstotka, medtem ko je bil predlani ta delež še 71,8 odstotka. Torej je kljub večjemu družbenemu proizvodu ostalo gospodarstvu manj, kot smo predvidevali.
Terjatve kamniškega gospodarstva so za 6,7 milijona dinarjev večje od obveznosti do dobaviteljev, kar pomeni, da svoje kupce kreditiramo. Tu ni pomagala niti vsestranska kompenzacija, saj je našim organizacijam združenega dela uspelo pobotati le 8 odstotkov prijavljenih obveznosti. Tako zamišljeno pobotanje prav gotovo ni doseglo  zaželjenega učinka.
Novi način plačevanja bo prav gotovo zmanjšal prevelike teTjatve in obveznosti, saj je odpravljen sistem nakupovanja brez potrebnega denarnega kritja.
V resoluciji za leto 1975 smo tudi napisali, da morajo osebni dohodki naraščati počasneje kot družbeni pro-Izvod. Pri tem spet nismo bili dosledni, saj so zaslužki zaposlenih naraščali za 4 od-
stotke hitreje kot družbeni proizvod in 8 odstotkov kot dvig produktivnosti dela. Seveda so na to neskladje vplivali mnogo višji življenjski stroški, ki jim je moralo slediti tudi gospodarstvo z osebnimi dohodki ter tako življenjsko raven delavcev in družbeni standard ohraniti na  ustrezni ravni.
Povprečni osebni dohodki v gospodarstvu so lani znašali 3.100 dinarjev, v negospodarskih delovnih organizacijah pa 3.698.
Ker so organizacije združenega dela namenile za osebne dohodke kar 40 odstotkov družbenega proizvoda je bil seveda nižji delež denarja namenjen reprodukciji gospodarstva. Za obnavljanje gospodarstva smo namenili le nekaj več kot polovico toliko sredstev kot za pokrivanje osebnih dohodkov zaposlenih. Vse kaže, da smo se odločili za najlažjo pot pri ohranitvi osebnega in družbenega standarda. Seveda bi bilo pravilneje ubrati pot večje produktivnosti in učinkovitosti gospodarjenja, kar vse bj zagotavljalo višji dohodek.
Če se bomo tudi v prihodnje odločili za lažjo pot in še naprej siromašni repro-duktivno sposobnost gospodarstva, bo imela taka nego-spodarna odločitev daljnosežne posledice. Kar smo gospodarstvu odvtzeli, moramo tudi vrniti, saj se moramo samoupravljale! obnašati kot dobri gospodarji skupnega premoženja.
TOMAŽ JANČAR
Na delavskem pikniku je govoril Vinko Dobnikar
PRAZNOVANJE 1. MAJA V KAMNIŠKI BISTRICI
Kot že vrsto let doslej so delovni ljudje in občani Kamnika tudi letos svečano proslavili 1. maj — praznik dela. V Kamniški Bistrici na tradicionalnem delavskem srečanju. Na letošnjem srečanju je bil slavnostni govornik Vinko Dobnikar. V svojih besedah je orisal napore delavcev, kakor so sc borili za svoje pravice, kako so si postopoma izbojevali boljše delovne pogoje. Poudaril je, da so bili vsi ti napori v veliki meri povezani s praznovanji ob 1- maju, ki so ga delavci na vsem svetu proglasili za delavski praznik. V kulturnem programu so sodelovali: mladinska godba iiz Kamnika, moški pevski zbor »Solidarnost« ter recitator iz gimnazije. Med programom je predsednik občinskega sindikalnega sveta Franc Rcms podelil najbolj aktivnim sindikalnim delavcem srebrne znake sindi. katov Slovenije.
Srebrne znake so prejeli: Francka Bavčar, SOb; Janez
Brlogar, Titan; Ana Cerkvc-nik, Komunalno podjetje: Peter Fišer, tovarna usnja; Ludvik Kovačič, Svit; Silvo Kralj, Stol; Andrej Osolnik, rudnik Črna; Polde Pečjak, Titan; Vladimir Podgoršek, Zarja; Kari Ravnikar, Graditelj; Janez Rems, kemijska industrija »Kamnik« in Anica Trobevšek, Svllanit. Vsem skupaj iskreno čestitamo in jih vabimo k nadaljnjemu sodelovanju.
Po končanem programu je ansambel »Kovinarji« skrbel za prijetno razvedrilo in počutje nekaj tisoč Kamniča-nov in drugih gostov, ki so se le težko odločali za odhod na svoje domove. Tudi letos gre posebna zahvala osnovni organizaciji sindikata »Meso«, osnovni organizaciji sindikata Usluga in osnovni organizaciji sindikata rudnik kaolina Črna, ki so s svojo vzorno organizacijo v veliki meri prispevali, da je bilo letošnje srečanje delavcev v Kamniški Bistrici lepše. S. S.
SLOVESNA SEJA OK ZSMS
Slovesna seja OK ZSMS Kamnik, ki je bila 22. maja 1976, sodi v okvir prireditev v počastitev meseca mlado, sti.
V slavnostnem govoru, ki ga je imel Milan Marinič, predsednik OK ZSMS Kamnik, je orisal življenjsko in delovno Pot tovariša Tita, njegov pomen jn vlogo pri razvoju rase samoupravne socialistične družbe in pri razvijanju politike neuvrščenosti, podeljena so bila tudi priznanja najtboljšim OO ZSMS in najaktivnejšim čla-
nom ZSM v naši občini.
Po seji je komisija za kulturo pri OK ZSMS izvedla recital o Titu z odlomki iz njegovih govorov od leta 1943 pa do danes.
S to sejo smo zaključili vrsto prireditev in tekmovanj, ki smo jih organizirali v mesecu maju.
Z množičnostjo in kvaliteto smo dokazali, da je v mladini še vedno živ duh revolucionarnosti in polno volja in optimizma za boljši danes in jutri, CP
PRIZNANJE OF
Z OBISKA PRI UGLEDNEM KAMNIČANU
Žirija za podeljevanje priznanj OP je obravnavala predloge za podelitev srebrnih priznanj Osvobodilne fronte za dolgoletno družbenopolitično delo. S sklepom je žirija podelila srebrna priznanja OF naslednjim:
FEBDO CVETKO, za dolgoletno družbeno delo v SZDL, sindikatu ter drugih družbenopolitičnih organizacijah, saj je že pred prihodom v Kamnik bil predsednik sindikalne podružnice podjetja Slobodan Princip Seljo, predsednik mestne organizacije SZDL Vitez. V občini Ka-mnik je bil predsednik in sekretar OK SZDL sedaj je član IO OK SZDL in pred sednik koordinacijskega odbora za SLO in družbeno samozaščito pri OK SZDL.
IVAN HOČEVAR, za dol-goletno družbenopolitično delo kot predsednik krajevne organizacije Zveze borcev NOV, sveta KS in predsednik delegacije KS Nevlje.
Ivan Hočevar
VINKO GOBEC, za dolgoletno aktivno delo v SZDL, kot predsednik OK SZDL, tajnik KO SZDL Črna, član republiške konference SZDL, odgovorni urednik Kamniškega občana, član okrajnega odbora SZDL. Poleg mnogih družbenopolitičnih funkcij je sedaj član predsedstva OK SZDL, član IO OK SZDL in predsednik koordinacijske komisije za ustavna vprašanja in delegatski sistem pri OK SZDL Kamnik.
Ferdo Cvetko
FRANC PETKOVŠEK, za delo v krajevni skupnosti Duplica, kot predsednik, kot aktivni družbenopolitični delavec v odborih SZDL, ZB, ZK, sindikatih ter Kulturno-umetniškem društvu Svobode.
Franc Petkovšek
Vinko Gobec
PROSVETNEMU DRUŠTVU MOTNIK, ob njegovi 65-letnici obstoja. Društvo je zelo delovno, organizira proslave, kulturne manifestacije, uprizarja igre in z njimi gostuje po raznih krajih, tako v naši kot zunaj naše občine. Društvo je uredilo dvorano, oder, garderobo ter knjižnico.
POMOČ TOLMINCEM
Občinski sindikalni svet in odbor Rdečega križa sta organizirala akcijo za pomoč prizadetim v potresu na tolminskem in novogori-škem področju. V tej akciji so sodelovale skoraj vse organizacije združenega dela in krajevne skupnosti, ki so do 20. maja zbrale že mnogo denarne in druge pomoči.
Občinski odbor Rdečega križa je iz rezerv, nega sklada že takoj po nesreči nakazal 20.000 dinarjev na zbirni tekoči račun lepubliškega odbora Rdečega križa Slovenije. Krajevne skupnosti so zbrale 11.150 dinarjev prostovoljnih prispevkov.
Posebno ugodno moramo oceniti akcijo sindikalnih organizacij v Menini, Stolu, Svitu, Svi-lanitu, Aipremu in Zarji, ki so v Tolmin takoj poslale prikolice. Eta je prispevala šotor, kemijska industrija »Kamnik« \ečje količine po-livinilastih ponjav, trgovsko podjetje Kočna pa večje število odej in obutev.
Akcija zbiranja pomoči prizadetim \ potresu še ni končana. V krajevnih skupnostih še zbirajo denarne prispevke, prav gotovo pa se bo za pomoč odločila še katera od kamniških delovnih organizacij, ki je dosedaj siala ob strani. Za vsa pojasnila o zbiranju pomoči daje ustrezna pojasnila občinski odbor Rdečega križa Kamnik.
M. J.
KROMOSOM, KAJ JETO?
Ime dr. Draga Blatnika Kamničanom ni neznano, malokdo pa ve, kaj naš priznani strokovnjak in znanstvenik dela. Njegova mladost je bila tesno povezana z naprednim revolucionarnim mladinskim gibanjem v Kamniku, saj je že spomladi leta 1943 bil soustanovitelj SKOJ v Kamniku. Takrat je skupaj z Ivom Zormanom, Danilom Cerkvenikom, Elo Pregljevo, Darkom Simonči-čem in drugimi sodeloval v številnih diverzantskih akcijah v mestu in okolici. Mladi skojevci so onesposobili številne vagone, rezali telefonsko napeljavo, trosili propagandni material...
Junija 1943 je postal član mestnega komiteja SKOJ in januarja naslednjega leta je odšel v partizane, saj mu je bil v mestu okupator že na sledi. Z njim je v partizane odšel tudi Ivo Zorman; drugi so odšli malo kasneje.
V pogovoru z znanstvenikom, ki je pretirano skromen, smo vam želeli predsta. viti njegovo delo na področ-
ju proučevanja kromosomov.
Kako to, da ste se po končani gimnaziji odločili za študij biologije?
»Na mojo odločitev je vplival prijatelj Janez Matjašič, sedanji kamniški akademik, s katerim sva se skupaj odločala za poklic. .Biologija ima bodočnost', mi je dejal, in diplomiran biolog sem tudi postal. Ze med študijem sem honorarno učil na kamniški gimnaziji, po diplomi pa še dve leti v Lukovici, kamor sem se vsak dan vozil s kolesom.«
V Lukovici le niste začeli z raziskovalnim delom?
»Kaj hitro sem presedlal na medicinsko fakulteto, kjer sem bil r 3kaj časa asistent. Takrat je razsajala otroška paraliza, in to me je speljalo, da sem se zaposlil na centralnem higienskem zavo. du v Ljubljani v novoustanovljenem virusnem laboratoriju.«
Kdaj se je začelo vaše r&: ziskovalno delo na področju kromosomov
»Od leta 1960 se ukvarjam
izključno z raziskovanjem kn.mosomov, ki jih najdemo v vsaki celici. Po domače bi lahko rekli, da so to sojeni-ce, ker v pretežni meri odločajo o usodi človeka. Od njih so odvisni telesni znaki, dolgost življenja, reagira nje na vplive okolja in še
Dr. Drago Blatnik
oi lahko naštevali. S proučevanjem kromosomov Človeka sem začel prvi v Jugoslaviji, danes pa je to že dokaj razširjena veda.«
Dr. Drago Blatnik je na medicinski fakulteti v Ljubljani uspešno obranil doktorsko dizertacijo s področja proučevanja kromosomov. Sedaj vodi citogenetski laboratorij pri Zavodu SRS za zdravstveno varstvo v Ljubljani.
Kakšna je dejavnost vašega laboratorija?
»V laboratoriju raziskujemo kromosome pri pacientih, kjer gre za sum okvare na kromosomih, ki povzročajo številne razvojne in duševne motnje, krvne bolezni, raka itd. Pogosto tudi postavljamo diagnoze nosečnicam in ugotavljamo, kaj bo z drugim otrokom, če prvi ni bil normalno razvit. Na take raziskave res ni treba hoditi v Švico, kar nekateri mislijo.«
Naš sogovornik nam je povedal veliko zanimivega in novega, tako da vsega nismo mogli zapisati. Ko smo se mu zahvaljevali za pogovor, smo mu zaželeli še obilo delovnih uspehov in čestitali ob »abrahamu«, ki ga je srečal te dni. -tj
NAJMLAJŠI V OTROŠKEM VRTCU A. MEDVEDA
KORAK NAZAJ
V zadnjih dveh letih se je število predšolskih otrok v vzgojno-varstvenem zavodu Antona Medveda zvečalo skoraj za polovico. Centralni vrtec na Kidričevi ulici ima skupaj s podružnicami na Bakovniku, Zapricah in Duplici v organiziranem varstvu in vzgoji kar 415 otrok.
Nov vrtec na Bakovniku, ki ima 8 igralnic, pomeni za Kamnik velik napredek, saj je trenutno vpisanih kar 138 otrok, med njimi 10 dojenčkov. Naselje stanovanjskih blokov in zasebnih hiš pa se na tem področju še vedno širi, in pričakujejo, da bo vrtec še letos polno zaseden. Zato tudi v tem vrtcu ni mogoče organizirati varstva šolskih otrok iz bližnje podružnične šole, kar so predlagali v krajevni skupnosti Duplica.
Hrano za vse oddelke vozijo v posebnih posodah iz kuhinje centralnega vrtca, ki še komaj ustreza sedanjim
potrebam. Vendar zaenkrat nimajo denarja, da bi usposobili novo kuhinjo na Ba. kovniku, čeprav je bilo tako načrtovano.
Cene oskrbnin se že dlje časa niso spremenile in so dokaj ugodne v primerjavi z vrtci v Ljubljani ali sosed njih Domžalah. Za dojenčka odštejejo starši največ 800 dinarjev, za predšolskega otroka pa 500 dinarjev. Starši z nižjimi osebnimi dohodki na družinskega člana pa plačujejo znatno manji kot je ekonomska cena.
Z novim načinom plačevanja pa so tudi v vrtcu nastopile težave( saj jim pri-manjkuje precej obratnih sredstev, da bi lahko krila vse nastale stroške. Ker so se zvišale tudi cene nekate rih živil, posebno je zadnje čase zelo težko dobiti ceneno sadje in zelenjavo, so predlagali občinski skupščini povišanje oskrbnin za 20 od. stotkov. Tako zvišanje oskrb
nin bo prav gotovo prizadelo številne starše, zato bi kazalo, da bi vodstvo otroškega vrtca podražitev preučilo skupaj s starši otrok. S tem bi se tudi starši vključili v samoupravno odločanje o poslovanju vrtca, ki ga je bilo sedaj bore malo.
Pred dvema letoma so zajeli v vzgojo In izobraževanje tudi več predšolskih otrok zunaj Kamnika v obli-
ki potujočega vrtca. Na ta način je bilo v organiziranem varstvu večje število otrok v Strajnah in Smarci, kjer so dosegli tudi lepe uspehe. Ker jim je samoupravna interesna skupnost za izobraževanje namenila manj denarja, kot so pričakovali, so morali potujoče vrtce ukiniti. Prav tako so omejili število ur male šole in nakup igrač ter učil.
Okrnjena dejavnost otroš-kera vrtca je prav gotovo korak nazaj v prizadevanjih, da bi zagotovili vsem otrokom enake možnosti za vzgojo in izobraževanje.
M. J.
OBČANI!
Potres, ki je prizadel Posočje, je povzročil veliko materialno škodo. V krajevnih skupnostih zbirajo pomoč za potresno področje krajevne organizacije Rdečega križa.
Občinska konferenca poziva, naj se tej humani akciji odzovejo vsi občani ter naj s prispevkom pomagajo reševati škodo in posledice potresa.
OBČINSKA KONFERENCA SZDL KAMNIK
SPREMEMBA CENE VODE
«...............MMHMUH.....Illlllllllllilllilllll«
Občani Krajevne skupnosti Kamnik, Duplica in Volčji potok, ki jih napaja kamniški vodovod, že dlje časa čutijo pomanjkanje zdrave pitne vode. Da bi odpravili to pomanjkljivost, smo pričeli graditi novi kamniški vodovod. V ta namen je dosedaj vloženih 20.527.000 din. Pri financiranju te gradnje sta sodelovala krajevna skupnost Kamnik z delom krajevnega samoprispevka v znesku 2,270.000 din in komunalno podjetje Kamnik v znesku 6,0t>0.0()0 din. Razliko pa pokrivajo najeti krediti pri Ljubljanski banki — podružnica Kamnik in območni vodni skupnosti Ljubljanica-Sava.
Za vračilo najetih kreditov je treba letno zagotoviti 1,900.000 din. Ker komunalno podjetje ne more pokriti vseh obveznosti, ki izhajajo iz najetih kreditov, je postavilo zahtevo za spremembo cene vode. Predlagali so 4,50 din za kubični meter za gospodarske organizacije in 4,30 din za kubične meter za gospodinjstva.
S predlagano ceno izvršni svet ni soglašal, ker bi pre-
segla okvire, ki izhajajo iz dogovora o izvajanju politike cen v letu 1976. V ta namen so bili pripravljeni razni izračuni, s katerimi bi bilo možno zagotoviti denar za odplačilo posojil. Organiziranih je bilo več posvetovanj, na katerih je bilo doseženo soglasje, da se sredstva za odplačilo posojil zagotove delno iz povečanja cene vode ter iz povečanja posebnega prispevka za uporabo mestnega zemljišča od poslovnih prostorov.
Pri sprejemu tega predloga je izvršni svet skupno s sveti KS Kamnik in Duplica odločil, da se cena vode poveča za dinar pri prostorninskem metru, kar predstavlja ob sedanji porabi vode letno 1.000.000 din. Hkrati so skup ščini občine predlagali spremembo odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča, s katerim naj bi povišali posebni prispevek za uporabo mestnega zemljišča od po-slavnih prostorov od sedanjih 0,10 dni na 0,30 din za kvadratni meter površine. S sprejemom tega odloka pa bo zagotovljenih nadaljnjih 1,000.000 din letno, kar zado-
šča za vračilo posojila. Nova cena vode velja od 1. junija letos.
Vsi udeleženci v razpravah so podprli tudi predlog izvršnega sveta in predlagali Ljubljanski banki — podružnici Kamnik:
1. podaljšanje roka vračila najetih kreditov za izgradnjo vodovoda na dobo 20 let;
2. zmanjšanje obrestne mere na odobrene kredite in
3 odločitev vračanja posojil na leto dni. če bo izvršilni odbor LB-
podružnica Kamnik sprejel predlog izvršnega sveta, bo možno z zbranimi sredstvi v letošnjem letu zgraditi raz-vod omrežja do Duplice, kar bo zagotovilo redno preskrbo z vodo občanom dupliške krajevne skupnosti.
S podaljšanjem vračila kreditov bomo omogočili reprodukcijsko sposobnost komunalnemu podjetju Kamnik, ki bo potrebna pri odpravi okvar na obstoječem omrežju ter dograditvi in saniranju omrežja na tistih predelih, ki so še brez zdrave pitne vode ali pa uporabljajo bakteriološko oporečno vodo.
IZVRŠNI SVET
PROSLAVA DNEVA OF
23. aprila je bila v počastitev dneva Osvobodilne fronte slovenskega naroda proslava v veliki dvorani kina DOM Kamnik. O pomenu praznovanja in razvoju ter nalogah Socialistične zveze delovnega ljudstva je govorih Anton Fišer, sekretar občinskega komiteja ZK. Predsednik občinske konf. SZDL Franc Drobnič je podelil priznanja Osvobodilne fronte. V kulturnem programu so sodelovali: ženski in moški pevski zbor Solidarnost pod vodstom Viktorja Mihelčiča ter violinistka Monika Skalar ob klavirski spremljavi profesorice Jelke Suhadolnik. Prisotni so nagrajence in nastopajoče pozdravili s toplim aplavzom. K. F.
URESNIČEVANJE DELEGATSKEGA SISTEMA
OBVEŠČANJE DELEGATOV - OBVEZA
RED IN MIR
Poleg številnih ovir objektivne narave se delegacije srečujejo še s precejšnjimi subjektivnimi težavami, ki pa jih marsikje prepočasi odpravljajo.
Delegatski sistem zahteva precej samoiniciativnega dela in zavzetosti ne le delegatov, ki se ponekod še težko znajdejo, temveč tudi drugih dejavnikov, ki bi lahko pripomogli, da delegatski sistem zaživi v duhu ustavnih zamisli. Neredko se zgodi, da ostanejo delegacije celo brez svojih vodij, ne da bi razpisali nadomestne volitve. Ne poslužujejo se tudi pravice od-poklica neaktivnih delegatov, kajti dostikrat se zgodi, da delegat, ki ga pošljejo na sejo, celo neopravičeno izostane.
Dnevni redi sej naj bi bili krajši in vsebinsko čimbolj
zaokroženi. Zagotoviti je potrebno, da se bodo vsi pomembnejši akti v občinski skupščini sprejemali v dveh Fazah in da bodo zlasti v prvi fazi (osnutek) delovni ljudje in občani dali čimveč pobud W predlogov, ki bodo podlaga za pripravo končne odločitve. Pri tem bi lahko Imel zelo pomembno vlogo Kamniški občan, če bi izhajal vsaj dvakrat mesečno, bi lahko delegatom nudil mnenja In stališča drugih delegacij kakor tudi strokovnjakov o posameznih vprašanjih, o katerih bodo razprav. Ijale skupščina občine samo-upravnih interesnih skupnosti.
Gradivo za seje zborov občinske skupščine naj v čim-krajši, vendar dovolj jasni in razumljivi obliki, po možnosti z več variantnimi rešitva-
mi, opozorili delegate na bistvena vprašanja, pomemb. na za odločanje, in na posledice posameznih odločitev.
Bilten Obvestila skupščine občine Kamnik je potrebno vsebinsko preoblikovati, tako da bodo delegati opozorjeni na bistvena dogajanja in vprašanja v zvezi z delom skupščine, Izvršnega sveta in drugih organov, skratka, da bodo tudi prek Obvestil pritegnjeni k sodelovanju pri nastajanju posameznih predlogov, rešitev itd., ki jih bodo obravnavali skupščin, ski zbori.
Čimprej je potrebno samoupravno oblikovati tudi informacijsko dokumentacijski center v občini, pri čemer naj sodelujejo vse družbenopolitične organizacije in samoupravne interesne skupnosti. T. MALINARIČ
Vsi trije zbori občinske skupščine so na skupni seji 15. aprila sprejeli novi odlok o javnem redu in miru v občini Kamnik, ki predpisuje ukrepe za varstvo občanov in premoženja, za varovanje javnega reda in miru, zdravja in čistoče, zunanjega izgleda mesta in naselj ter zelenih površin, za varovanje živali idr.
Občani so dolžni uravnavati svoje življenje in delo tako, da ne motijo, vznemirjajo ali ovirajo drugih pri njihovem delu, razvedrilu ali počitku, da ne ogrožajo njihovega zdravja ali premoženja, da spoštujejo družbeno disciplino in javno moralo, da skrbijo za privlačen in dostojen videz svojega kraja in okolice itd.
Odlok o javnem redu in miru v občini Kamnik poleg splošnih in končnih določb obsega šest poglavij, ki govorijo o:
OB OCENI DVELETNEGA DELA DELEGACIJ IN OBČINSKE SKUPŠČINE
INTERES DELAVCA KAJ USMERJA DELEGACIJO
Te dni je za narni polovico delovnega obdobja pred dvemi leti izvoljenih delegacij v krajevnih skupnostih in samoupravnih organizacijah. Zato se je predsedstvo občinske skupščine odločilo, naj vsi zbori občinske skupščine ocenijo dosedanje rezultate in težave, s katerimi se srečujejo delegati, delegacije in skupščinski zbori pri svojem delu. Treba je reči, da to ni prva ocena te dejavno-sti v naši občini. Predsedstvo skupščine je podobno oceno na osnovi ankete med delegacijami opravilo že v začetku lanskega leta.
Da bi zbrali čimbolj avtentične podatke o problemih dela delegacij, se je predsedstvo skupščine tudi tokrat obrnilo na delegacije s posebnim vprašalnikom. Delegacije so se skoraj polnošte-vilno odzvale temu povabilu in v pestri paleti vprašanj opozorile na dosedanje izkušnje in probleme pri uresničevanju delegatskega sistema.
Kaj so pokazali odgovori delegacij?
Podatek, da več kot dve tretjini delegacij, vseh delegacij v občini je 122, ugodno ocenjuje učinkovitost svojega dveletnega dela, kaže na to, da se delegatski sistem v praksi že uveljavlja. Delegacije menijo, da bi morale imeti večjo oporo za svoje delo v družbenopolitičnih organizacijah, saj več kot polovica delegacij meni, da nimajo zadostne povezanosti s
sindikati, s SZDL, ZK, s samoupravnimi in drugimi organi v TOZD in v KS. Dele. gacije pri svojem delu še vedno ne čutijo dovolj neposrednega interesa delovnih ljudi in občanov. Le ena tretjina delegacij v TOZD je doslej poročala o svojem delu zborom delavcev, prav nič boljši ni položaj v krajevnih skupnostih.
Osnovni problem v uveljavljanju delegacij je, da so preveč prepuščene same sebi in da še vedno niso postale »delavski sveti za zunanje zadeve«, kot smo dejali v ustavni razpravi.
Povsod tudi še niso zagotovili udeležbe delegatov na sejah delegacij, ki zaradi dela v dveh izmenah ne mo rejo na seje. Nekateri delegati pa so pozabili na svoj podpis na izjavi pred volitvami
Delegacije v tistih kolektivih, ki imajo manj kot 30 zaposlenih in so zato vsi delegati, se pogosto sploh ne sestanejo, pač pa za vse te delegacije opravi naloge kar konferenca delegacij, kar pa ne more biti sprejemljivo. V nekaterih delegacijah krajevnih skupnosti imajo tudi težave z udeležbo tistih delegatov, ki so zaposleni, zlasti zunaj občine ter se sej ne udeležujejo, ker nimajo urejenega vprašanja nadomestil osebnih dohodkov. Taka vpra-sanja morajo sveti krajevnih skupnosti hitreje reševati in se dogovarjati s TOZD glede tega.
Zbori občinske skupščine so imeli v dveh letih 18 sej oz. družbenopolitični zbor 16 sej. Zbori so petkrat ločeno zasedali, druge seje pa so bile skupne.
Udeležba delegatov na sejah je najboljša pri zboru združenega dela (87,9), zbora krajevnih skupnosti se Je udeležilo poprečno 84,8 odstotka delegatov, družbenopo. litičnega zbora, kjer so stalni delegati, pa 71,3 odstotka. Nerazumljivo pa je, da so nekatere, sicer redke delegacije v združenem delu, ki na vsaki drugi seji brez posebnega opravičila, niso imele svojega delegata.
Ker je občinska skupščina v tem času sprejela kar 89 odlokov, 19 družbenih dogovorov, 15 samoupravnih sporazumov in obravnavala še vrsto drugih zadev, je razumljivo, da so bili dnevni redi kar precej obsežni (poprečno 15 točk na sejo). Večina delegacij v združenem delu meni, da bi morali biti dnevni redi krajši in vsebinsko bolj zaokroženi.
Na sejah zborov najbolj aktivno sodelujejo delegati krajevnih skupnosti, ki so naj. večkrat sodelovali v razpravah. Praksa tudi kaže, da na skupnih sejah ni dovolj poglobljene razprave, veliko bolje je na ločenih sejah, čeprav nekatere delegacije pošiljajo tudi pismene pripombe b gradivu, z obsegom in vsebino razprave na sejah ne moremo biti zadovoljni. Pri-
pravljeno gradivo prav gotovo ni tako kvalitetno, da bi ga mogli sprejemati brez razprav.
Veliko večja pa je aktivnost delegatov na področju delegatskih vprašanj. Med 244 delegatskim vprašanji, ki so zadnji čas pretežno pismena, se skoraj polovica nanaša na komunalne probleme. Približno polovica vprašanj zahteva le odgovor, druga vprašanja pa tudi ustrezne ukrepe. Večina delegacij (82 odstotkov) Je s pismenimi odgovori izvršnega sveta zadovoljna, manj zadovoljni pa so z odgovori delegati krajevnih skupnosti (43 odstotkov). Delegacije sodijo, da bi morali biti odgovori bolj določni in da bi odgovor morali tudi dosledno uresničiti.
Posebno pozornost so delegacije namenile v svojih odgovorih gradivu za seje zbo. rov. Menijo, da je to vedno preobsežno in večkrat težko razumljivo zlasti preprostim delavcem. Zato predlagajo, naj bi gradivo za seje v krat ki, jedernati in razumljivi obliki povzemalo tista najpomembnejša vprašanja, ki so pomembna za odločanje delegatov v zborih.
Delegacije so dale še vrsto drugih predlogov za boljše delo tako delegacij kot zborov. O njih bodo te dni razpravljali vsi zbori občinske skupščine in sprejeli ustrezne zaključke, o čemer bomo posebej poročali.
F. S.
— varstvu miru in družbene discipline;
— varstvu ljudi in premo-ženja;
— varstvu zdravja in čistoče;
— varstvu zunanjega izgleda krajev, zelenih površin in živali;
— izobešanju ter nošenju zastav in praporov;
— sankcijah zoper kršitelje določil odloka.
Poglavje o varstvu miru in družbene discipline vsebuje določila, po katerih naj bi preprečili kvartanje po lokalih, točenje in prodajanje alkoholnih pijač v prostorih, ki so prvenstveno namenjeni prodaji kruha in slaščic, zadrževanje mladine do 15 let starosti brez spremstva staršev ali skrbnika v gostinskih lokalih in prireditvenih prostorih, kjer točijo alkoholne pijače, zadrževati se v gostinskih in podobnih lokalih ter na prireditvenih prostorih, kjer točijo alkoholne pijače, preko dovoljenega časa itd.
Kadilci naj ne bi več kadili v gledališčih, kinodvoranah, v javnih prevoznih sredstvih in v prostorih, kjer servirajo ali prodajajo kruh in slaščice ter so prvenstveno temu namenjeni, na sestankih in zborovanjih v zaprtih prostorih pa le takrat, če so prisotni tako izrečejo oz. dogovorijo.
Na hišnih dohodih in na prehodih, ki povezujejo ulice, javne prostore in prometne površine naj ne bi parkirali ali postavljali vozil.
V stanovanjskih naseljih naj občani ne bi več tekmovali, čigav motor je glasnejši, saj je prepovedano puščati motorna vozila z delujočim motorjem aH ogrevanje le tega dalj časa kot eno minuto.
Oglasi in obvestila so zato, da opozarjajo občane na prireditve in druge dogodke, zato naj ne bi z njimi »prekrivali« pločnikov in drugih prometnih površin, kar nekateri zelo radi delajo še v času, ko imajo oglasi in obvestila še svoj pomen.
Krošnjarjenje po domovih brez ustreznega dovoljenja je prepovedano.
Zaradi varstva ljudi in premoženja je prepovedano nositi orožje ali druge predmete, ki so prirejeni za napad v javnih lokalih. Kršitev po tem odloku predstavlja tudi odmetavanje prižganih cigaret  ali   drugih   ogorkov na
USTANOVITEV MLADINSKE DELOVNE BRIGADE NA DUPLICI
cev je bil presenečen nad takim uspehom.
Komisija za delovne briga de je nameravala na istem
kraju organiziral še eno akcijo, a se Je izkazalo, da to sploh ni potrebno
JEK
V petek, 7. maja, se je ob 15. uri začela ob domu upokojencev zbirati mladinska delovna brigada. Organizirala jo je komisija za delovne brigade pri OK ZSMS Kamnik.
Namen te mladinske delovne akcije je bil urediti okolico doma upokojencev v Kamniku, hkrati pa naj bi ta akcija služila kot kazalec, kdo naj bi šel v mladinske delovne brigade, ki bodo organizirane v republiškem in državnem merilu.
Delovna akcija je trajala dva dni. Začela se je v petek v popoldanskih urah, zaklju-
ček pa je bil v nedeljo, 9. maja, v opoldanskih urah.
V petek so se v štabu brigade ob Nevljici zbrali brigadirji, ki so Se isti dan pričeli z delom. Pred pričetkom samega dela pa je bila še bri-gadna konferenca, kjer so si razdelili brigadne funkcije. Brigadno življenje se je torej začelo v pravem pomenu besede.
V soboto Je delovna brigada dobila še okrepitev z du-pliško četo.
Rezultati te delovne akcije so bili naravnost presenetljivi. Upravnik doma upokojen-
krajih, kjer se lahko zaneti požar.
Prometni znaki, napisne table in druga javna znamenja naj ne bodo improvizira-ne tarče ali predmeti, na katerih bi preizkušali svoje moči ali »pogum«, prav tako pa je potrebno tudi javno razsvetljavo pustiti svojemu namenu.
Priprave in naprave na otroških igriščih so name-njene za igro otrok, na športnih igriščih pa športnemu udejstvovanju, zato so predvidene sankcije tudi za tiste, ki mislijo, da je take naprave potrebno čimpreje uničiti, da bo družba lahko postavljala nove. Prav tako mislijo nekateri tudi o poštnih nabiralni-kih in košaricah za smeti in odpadke, da klopi v parkih, ki jih sicer ni veliko, sploh ne omenjamo.
Pogosti so pojavi, ko si imetniki zračnih pušk in njihovi prijatelji zaželijo živih ciljev, pa naj bo to na dveh ali štirih nogah, zato odlok prepoveduje streljanje izven organiziranih strelišč.
Za vožnjo s kolesom in drugimi vozili so predvidene javne prometne površine, ni-kakor pa ne otroška in šport-na igrišča ter zelenice.
Kurivo ali drug material ne sme ovirati prometa na pločnikih in drugih javnih površinah. Tako oviro je potrebno odstraniti najkasneje v dvanajstih urah. Na glavnih ulicah pa je oviranje prometa z odlaganjem kuriva in drugih materialov prepovedano v času med 13. in 15. uro.
Tudi za uporabnike smučišč — čeprav šele v naslednji sezoni — velja, da ne smejo ogrožati drugih in mo-rajo hitrost in način vožnje prilagoditi svojemu znanju in razmeram na smučišču.
Čeprav je včasih težko čakati v vrsti na sedežnici ali vlečnicah, ni dovoljeno vri-vanje v vrsto »preko reda«.
Sicer pa je tudi prepovedano sankanje, smučanje, ko-talkanje in drugo igranje na cestah.
Za vse, ki ne ljubijo družbenega reda in discipline, so predvidene sankcije, želimo pa si, da bi bilo takih »ljubiteljev« čim manj.
O ostalih poglavjih oz. določilih odloka o javnem redu in miru v občini Kamnik bomo pisali v naslednji številki Kamniškega občana.
Maj
0 OSNUTKU ZAKONA
V trgovskem podjetju Kočna, kjer Imajo po novi samoupravni organiziranosti dve temeljni organizaciji zdru-ženega dela in delovno skupnost skupnih služb, so tej organiziranosti prilagodili tudi organiziranost družbenopolitičnih organizacij. Poleg organizacije zveze komunistov in ZSMS imajo tri osnovne .sindikalne organizacije, ki so povezane v sindikalni konferenci.
Uspešni so pri razreševanju idejnih, družbenopolitičnih, samoupravnih in gospodarskih vprašanj. Te dni so organizirali razpravo o osnutku zakona o združenem delu, ki je le uvod v poglobljeno javno razpravo o osnutku omenjenega zakona. Dogovorili so se, da naj bo z novim zakonom seznanjeni vsak zaposleni delavec, ker le tako pričakujejo pripombe in dopolnila. M. M.
MLADINSKA DELOVNA
AKCIJA
Mladi brigadirji urejujejo okolico Doma upokojencev
V petek, 9. aprila 1976, je bila v kulturnem domu na Duplici ustanovna seja mladinske delovne brigade, ki se imenuje Po narodnem heroju — mladincu Vinku Dobaju.
Brigado sestavlja več čet mladincev osnovnih organizacij z Duplice, Volčjega po--toka, Stola in NK Virtus. Ko se bo osnoval aktiv mladih komunistov, pa bodo še ti oblikovali svojo četo.
V letošnjem letu bo briga-
da sodelovala pri gradnji igrišč športnega kluba Virtus ln trim steze. Posamezne čete pa bodo sodelovale pri lokalnih delovnih akcijah. Tako bomo na primer na Duplici organiziran delovno akcijo za ureditev parka pri vili in okolice kulturnega doma. Brigadirji, ki se bodo na lokalnih delovnih akcijah posebno Izkazali, bodo dobili pohvale in bodo predlagani za sodelovanje na republiških in zveznih delovnih akcijah.       IRENA STEBE
OB ZAČETKU JAVNE RAZPRAVE O OSNUTKU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
SAMOUPRAVLJANJE V NAŠI DRUŽBENI ZAVESTI
PIONIRJI V KAMNIŠKI OBČINI
Občinski sindikalni svet, občinska konferenca ZKS, občinska konferenca SZDL in občinska konferenca ZSMS so organizirali posvet o razlagi zakona o združenem delu, ki se ga je udeležilo več kot 200 od skupno 250 vabljenih predstavnikov gospodarskih in drugih OZD, sindikalnih funkcionarjev, sekretarjev ZSMS in ZK, predsednikov delavskih svetov, direktorjev, vodij delegacij, predsednikov krajevnih organizacij SZDL, SIS in drugih družbenopolitičnih delavcev v občini.
Uvodno besedo je imel predsednik občinskega sindikalnega sveta Franc Rems. O pomenu zakona o združenem delu ter sklepih 3. seje CK ZKJ je spregovoril sekretar OK ZKS Anton Fišer. Osnutek zakona o združenem delu pa je razlagal Milan Deisinger, sekretar RO sindikata delavcev grafične in papirne industrije.
Na posvetu so člani političnega aktiva v občini sprejeli svoje zadolžitve za razlago osnutka zakona o združenem delu. Leti imajo nalogo usmerjati in voditi javne razprave v OZD in drugih delovnih skupnostih, Se zlasti pa bodo aktivno sodelo. vali pri analizi obstoječih samoupravnih razmer ob uvodnih   obrazložitvah osnutka
zakona.
Na posvetu so sprejeli tudi načrt o aktivnosti in konkretnih nalogah v zvezi z organizacijo javne raprave, ki ga je predložil občinski sindikalni svet. Ob tem je spregovoril še sekretar občinskega sindikalnega sveta Slavko Šuštar, ki Je na kratko orisal potek priprav za izvedbo javne razprave.
Temeljita razprava o osnut ku zakona z vsebinsko primerjavo zakonskih rešitev in praktičnih izkušenj zahteva široko politično mobilizacijo delovnih ljudi in občanov, ki bo zagotovila zavestno nadaljevanje procesa realizacije ustavnih načel o nadaljnjem razvoju samoupravnih odnosov, v katerih postaja delovni človek dejanski nosilec družbenih sprememb.
Da bodo delovni ljudje lahko ocenjevali razmere v svojem okolju ter na tej osnovi odločali o nadaljnjih ukrepih za poglabljanje samoupravnih odnosov in odpravljanje ugotovljenih pomanjkljivosti, pa bodo morali biti dejan, sko seznanjeni z vsemi zakonskimi rešitvami.
še več. Vsebinska zamisel javne razprave predstavlja dejansko najširši poseg delovnih ljudi v razmere v svojem delovnem okolju, o katerih so marsikje do sedaj zelo malo vedeli. Poleg tega pa
nedvomno gre tudi za najširšo akcijo za spreminjanje samoupravljalske zavesti, aktivnejše vključevanje v proces neposrednega odločanja pri oblikovanju in uresničevanju zgodovinske vloge delavskega razreda.
Od kvalitete javne razprave bo odvisen tudi samoupravni položaj delavcev v združenem delu, ki bo v končnem predlogu izoblikovan tako, da zagotovi dejansko odločujoč vpliv delovnih ljudi na družbene odločitve.
Avantgardno vlogo pri oblikovanju zakonskih rešitev pa imajo predvsem člani ZK v vseh okoljih in pri vseh oblikah njihovega delovanja.
Za konkretno uresničevanje te vloge ZK je komite občinske konference organiziral sestanek sekretarjev OOZK, sekretarjev aktivov in svetov ZK ter predsednikov komisij pri občinski konferenci ZK, na katerem so razpravljali o nalogah članov ZK pri razlagi zakona o združenem delu. Osnovni cilj je aktivno vključevanje delovnih ljudi v razpravo, ki pa predstavlja nadaljevanje socialistične revolucije, v kateri pa ima pomembno vlogo tudi razbijanje stare miselnosti, ki se je marsikje upirala in se upira novim revolucionarnim sprememabm.
TOMO MALINARIČ
Predstavljamo osnovne organizacije ZSMS
MLADI SO NEZAINTERESIRANI
V sredini lanskega leta se je mladina organizirala tudi v samem mestu. Ustanovljene so tile štiri osnovne organizacije ZSMS: Sever, Jug, Vzhod in Zahod. Vse štiri osnovne organizacije povezuje Mestni svett ki ga sestavljajo predsednik, sekretar in eden izmed članov predsedstva iz vsake 00 ZSMS. V preteklem obdobju je Mestni svet organiziral nekaj uspešnih akcij, v katere se je vključilo precejšnje število mladincev in mladink: zbiranje starega papirja; akcija Vsi na kolo in pa drugi shod Kamničanov.
Vse štiri osnovne organizacije v mestu se srečujejo precfo>sem s problemom, kako pritegniti mladino v svojo dejavnost. O tem sem se pogovarjala s predsednico os. novne organizacije Zahod Marjeto Prešern in s sekretarko Anico Pirš. — Na področju, ki ga zajema ta osnovna organizacija živi 456 mladincev, aktivno pa jih dela le približno deset. Kako to?
»Ko smo pošiljali evidenčne liste, so jih vrnili le redki. To je bil tudi vzrok, da da smo imeli velike težave pri ustanavljanju naše osnovne organizacije. Trikrat smo sklicali sestanek, preden nam je uspelo zbrati primemo število mladincev. Osnovno organizacijo smo tako ustanovili junija lanskega leta v težkih »porodnih krčih«. Tudi danes se še vedno srečujemo s problemom, kako pritegniti mladino k delu.«
— Kaj pa prostori?
»Sestajamo se v prostorih občinet a le ob najpomembnejših ' sestankih. Dogovarjali smo se že, da bi dobili nekje lastne prostore oziroma lastni prostor,   da bi pope-
strili svojo dejavnost. Le tako bi nam uspelo pritegniti druge mladince in mladinke. Seveda pa je to le dogovarjanje ...«
— Kako je z denarnimi sredstvi za akcije, ki jih organizirate?
»Večino akcij smo organi zirali v okviru Mestnega sveta. Nekaj pa smo tudi zaslu žili s pobiranjem starega papirja. Ker pa nimamo vrnjenih vseh evidenčnih listov, tudi članarine ne moremo pobirati. Vsekakor bi bilo mnogo bolje, ko bi se vsi mladi v Kamniku organizirali v eno osnovno organiza-cijo, v vsaki od štirih osnovnih organizacij kolikor toliko dela le približno deset ljudi. Ce bi bili združeni, bi aktivno delalo štirideset mladincev. Tako bi morda la&e rešili probleme^ ki nas tarejo. Vsekakor bomo sami poskusili v prihodnje organizirati take akcije, ki so zani-
mive, in si tako zagotovili večjo udeležbo mladih. Ena takih bo tudi enodnevna delovna akcija, ki jo bomo organizirali v počastitev Titovega rojstnega dne in meseca mladosti«.
Se vedno so osnovne organizacije ZSMS, ki bolj ali manj uspešno rešujejo problem vključevanja, mladih v svoje delo. Mislim — aktivno delo! Edina primerna rešitev naj bi bilo razgibano klubsko življenje, ki pa žal v Kamniku ni primerno razvito. Ponekod ni primernih prostorov, drugje ni denarja. ... Osnovna organizacija ZSMS Zahod pa se srečuje še s problemom, kako sklicati oziroma zbrati mladino na svoje sestanke. Najhuje od vsega pa je, da se niti člani Zveze komunistov na območju njihove osnovne organizacije ne odzovejo vabilom k sodelovanju...
SONJA HR1BOVŠEK
Komisija za delo s pionirji pri ZPM je opravila že vrsto nalog, predvidenih v programu.
Tako je bilo uspešno izvedeno pustno rajanje cicibanov.
Izredno lepo vreme je letos privabilo veliko število ma-škaric na zbirno mesto, ki je postajalo že kar premajhno. Tako je bil osliček, ki s svojim spremljevalcem že vrsto let spremlja povorko, prisiljen pritegniti maškarice, da so krenile skozi mesto, prijetni zvoki godbe, za katero je poskrbelo Turistično društvo, so privabili na pločnike tudi mnoge gledalce. Vztrajno so igrali, da je bilo prijetnega razpoloženja deležno vse mesto. Da pa je potekala povorka res lepo in za malčke varno, je uspešno skrbela milica, čeprav je bil promet gost in vozniki neučakani. In že je bil zaključek po-vorke. Harmonikarja iz glasbene šole sta poskrbela, da so maškarice tudi zarajale kar na ploščadi, saj bi bila mala dvorana kina Dom premajhna.
Nato so bili še obvezni krofi, ki pa jih je bilo za toliko maškaric kar premalo. Gimnazijci so ljubeznivo poskrbeli, da so jih dobili vsaj vsi najmlajši. So pač zanje ti boljši, čeprav jih imajo prav ta dan tudi doma dovolj, še do poznega večera je bilo vse mesto polno živ-žava.
Izbor najlepše maškarice ne bi bil izvedljiv, saj so bile vse lepe in tako iznajdljive, da so bili gledalci kar presenečeni.
Vsem, ki so kakorkoli prispevali k tako uspeli prireditvi — hvala!
Slovesni prevzem Kurirčko-ve torbe so pripravili na Črnivcu, ko so jo naši pionirji dobili od mozirških pionirjev. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki občine in družbenopolitičnih organizacij. Pozdravni govor je Imel predstavnik ZB. Torbo so prenašali kurirji varno od odreda do odreda. Na osvobojenih ozemljih so Jih povsod pričakali pionirji z lepimi kulturnimi sPO-redi. 'Povsod so jih pozdravili tudi predstavniki ZB in Jim pripovedovali o svojih doživljajih med NOB. Tako so prevzeli torbo prvi pionirji iz črne in jo nato predali vrstnikom v Stranjah, ti pa pionirjem iz Mekinj. Torba je prenočila na šoli Nevlje, od koder so jo dru-
MLADI KAMNIČANI IN VOJAKI
V okviru proslav In prireditev v mesecu mladosti smo kamniški mladinci navezali stike z vojašnico Staneta Žagarja iz Kranja. Tako smo se 12. maja z vojaki pomerili v nogometu, odbojki, namiznem tenisu in šahu. Rezultati so zadovoljili obe strani: v nogometu in namiznem tenisu so bili boljši vojaki, v šahu in odbojki pa naši mladinci.
Sodelovanje s to vojašnico bomo razširili še na druga področja. ČP
JUNIJA BO KONFERENCA
V začetku junija bo sklicana občinska konferenca SZDL, na kateri bodo obravnavali: vlogo in delovanje delegatskega sistema, akcijo v zvezi s posojili za ceste, osnutek zakona o združenem delu ter naloge krajevnih organizacij pri organiziranju javne razprave.
K. F.
gi dan prenesli pionirjem iz Zavoda za usposabljanje invalidne mladine. Ti pa so jo predali pionirjem osnovne šole Toma Brejca. Pred spo-menikom Revolucije so jo prevzeli pionirji šole Frana Albrehta in jo nato predali pionirjem osnovne šole Duplica.
Letos so se vključili v prenos torbe tudi pionirji osnovne šole Moste, ki so jo prevzeli pred spomenikom NOB v vasi. Tudi na tej šoli je torba prenočila do ponedeljka, 10. maja, ko so jo slovesno predali na šoli Homec pionirjem domžalske občine. V torbe so vlagali pionirji čestitke tovarišu Titu za nje-
gov rojstni dan, ki jih bo prenesla skupina pionirjev 25. maja v Beograd. Pred komisijo je še veliko nalog. Prav zdaj poteka te-kmetovanje v znanju Vesela šola. Republiško tekmovanje bo zaključek razrednega, šolskega in občinskega tekmovanja 30. maja v Ljubljani. Pionirji se pripravljajo na drugo srečanje pionirjev iz mest, kjer je tovariš Tito živel in delal. Letos bo od 23.-25. maja v Zagrebu. ZPM čaka še veliko nalog. Seveda je glavno delo pionirjev učenje, kar so potrdili vsi pionirji v zaobljubi ob vstopu v pionirsko organizacijo. B. M.
S sprejema Kurirčkove torbe na Črnivcu
Pisatelj Tone Svetina med Kamničani
Na povabilo ZRVS občine Kamnik je v petek, 14. maja 1976, prišel med nas pisatelj Tone Svetina
z namenom, da nam bo predaval o naciorialni zavesti. Predavanje se je pričelo ob 18. uri v veliki dvorani kina Dom.
V svojem predavanju je Tone Svetina prikazal zakonitosti in posebnosti razvoja nacionalnega vprašanja v Sloveniji med NOB in po njej. Predavanje so -poživljali številni primeri iz življenja partizanov ter sodobnosti. Vsi navzoči so predavanju zlahka sledili.
Predavanje je trajalo celi dve uri, a sta vsem poslušalcem hitro minili. Posebno zadnji del srečanja s tovarišem Svetino je bil zanimiv, kajti odprla se je precej široka diskusija okrog glavne teme predavanja, pa tudi o pisateljskem delu Toneta Svetine.
Kljub temu da je bila obveščenost o predavanju precejšnja, saj so bili povabljeni vsi člani ZRVS občine Kamnik in t>si gimnazijci, je bila dvorana napolnjena komaj do polovice. Mar kaže to na slabo politično in nacionalno zavest občanov občine Kamnik? JEK
DELO, KI GA PREMALO CENIMO KVIZ
Barbara Grkman je v tej mandatni dobi prvič referentka za kulturo pri OO ZSMS Komenda. Kakih režiserskih izkušenj mina, veliko pa je že recitirala, pela in celo igrala. Zato ji delo samo po sebi ni težko, zlasti ker jo zelo veseli. Naj še povem, da hodi v četrti letnik vzgojiteljske in tretji letnik nižje glasbene šole (solo petje).
Ko sem jo vprašala, s kakšnimi težavami se srečuje pri svojem kulturnem delu, jih je naštela kar precej: občasni nesporazumi zaradi prostorov s PD, vaje v nezakurje-nih prostorih, pomanjkanje mentorjev, težave z recdta-torji, slab obisk.
Barbara in njeni sodelavci te težave uspešno premagujejo, vseh pa seveda ne morejo premagati. Najbolj trdovraten problem je nezani-manje občinstva, ki ga ne premaknejo niti vabila i" plakati niti pester program. Barbara je proslave namreč poživila z vrsto novih reci-tatorjev in jih popestrila s petjem, ki je njen konjiček.
Proslava dneva OF in 1. maja je bila videti bolj kot družabni večer mladih, saj je bilo v dvorani le malo obiskovalcev, pa še ti so bili samj mladinci. Ali odrasli (in veliko mladincev prav tako) ne cenijo ne pomena proslav oz. preteklih dogodkov, ki jih proslavljamo, ne dela mladih, ki jih priprav-ijajo? Ali se jim preprosto ne ljubi priti na prireditve? Ne gre le za proslave; budi igre so zelo slabo obiskane.
Vsi smo si edini, da je kultura potrebna, vendar do dela kulturnih delavcev ne kažemo dovolj spoštovanja in zanimanja.
MOJCA ZALOŽNIK
V SMARTNEM
V počastitev republišega praznika 27. aprila smo mladinci v šmartnem z drugimi mladinskimi organizacijami priredili nagradni kvlz.
Pomerili so se v znanju športa in družbenopolitičnih vesteh v svetu. Poizkusili pa so se tudi v reševanju domačih ugank.
Sodelovali so mladinci iz Sel, Zg. Tuhinja, Srednje vasi in Smartnega. Povabili pa tmo tudi mladince te Motni-ka, pa niso prišli na tekmovanje. Na ■ kviz pa smo povabili tudi starejše, ki so pomagali spodbujati nastopajoče mladince.
Tone R
Izredno ugoden nakup moških hlač iz tovarne
ELKR0J MOZIRJE
vam omogoča poslovalnica Konfjkcija trgovskega podjetja Kočna.
Obiščite nas, z veseljem vas bomo postregli.
IVAN ZIKA: OB JUBILEJU KAMNIŠKEGA ZDRAVILIŠČA
PO KNEIPPOVI METODI
Knjiga predstavsa vse znamenitosti in pomembnosti kamniškega okraja z Moravčami in Tuhinjsko dolino. Stiasnjr je za svojo zgodovinsko knjigo o Kamniku prevzel del Benesche-vih ilustracij.
Primer kamniške železnice je utrdil na Kranjskem prepričanje o koristi gradenj lokalnih železnic. Prevladalo je mnenje, da lokalne železniške proge pospešujejo razvoj industrije in trgovine, krepijo narodno gospodarstvo ter varujejo predvsem kmečko prebivalstvo pred naraščajočo bedo. Deželni odbor je vstavil v program gradnje lokalnih železnic tudi progi rKanj—Kamnik in Kamnik—Motnik. S tem naj bi pripomogli k gospodarskemu razvoju krajev in izkoriščanju naravnih bogastev.
Isto leto, ko je stekla kamniška železniška proga, je kamniško zdravilišče prevzelo Kneippovo metodo vodnega zdravljenja, ki je Kamniku zagotovila novo obdobje napredka in slovesa.
Tu moramo popraviti pomoto na strani 474 Slovenskega biografskega leksikona iz leta 1949, kjer je napisana napačna letnica Prašnikarjeve smrti. Alojz Prašnikar ni umrl leta 1889, pač pa 1899. To je razvidno tudi iz napisa na nagrobni plošči v Mekinjah. Alojz Prašnikar je bdi pobudnik, koncesionar in zgraditelj železniške proge Ljubljana—Kamnik. Iz sestavka, ki ga je objavil Jože Jenko v X. Kamniškem zborniku 1965 o financiranju kamniške proge, bi nas nejasna opredelitev pobudnika in gradi-
telja proge lahko zavedla na napačno sklepanje, da je bil to sin ing. Louis Praschnikar, kasnejši generalni direktor južne železnice.
Visoki sneg je sredi januarja 1891 ogrozil zaključna dela na kamniški progi, vendar pa se je graditeljem posrečilo, da so jo končali v določenem roku. V dnevnem časopisju je 27. januarja zabeležena notica: Generalna direkcija državnih železnic naznanja, da bo jutri izročena javnemu prometu lokalna železniška proga Ljubljana—Kamnik. In naslednje jutro ob 5. uri je iz Kamnika štartal prvi vlak proti Ljubljani. Ker tako sam od sebe, brez vsakršne posebne slavno-sti, brez govorov in vencev, brez kumice in žeg-nane vode. Prvi vlak je vozil eno uro in 25 minut. Vozni red pa mu je določil tri vožnje dnevno z odhodom iz Ljubljane ob 7. uri 25 minut, ob 12. in 18.25 ter s prihodom iz Kamnika v Ljubljano ob 6.35, ob 11.25 in ob 16.15. Odhod iz Kamnika je bil torej nekako uro in 20 minut prej.
V letu 1891, ko je stekla kamniška železnica, je kamniško kopališče prevzelo Kneippovo metodo zdravljenja. Način zdravljenja bavarskega vaškega župnika Sebastiana Kneip-pa se je v glavnem opiral na zdravljenje z enostav-
mi sredstvi, kot so zrak, sonce, voda, dieta in zdravilna domača zelišča.
Kot vidimo na sliki s pogledom iz zdraviliškega parka ob bregu Bistrice, Je bilo ob glavnem poslopju, ki so ga imenovali Kurhaus-zdravilišče, še kopališče s kopalnimi sobami za tope in mrzle kopeli in prhe. V avgustu 1891 so že začeli zdraviti po Kneippovi metodi, še prej so izvršili več dozidav in preureditev, zgradili plavalni bazen in kabine za slačenje. Zraven bazena je bilo poslopje, v katerem so hranili telovadno orodje najrazličnejših vrst, ki je bito predvsem namenjeno krepitvi bolnikovih mišic. Seveda je bilo kamniško vodno zdravilišče oskrbljeno tudi z vsemi pripravami za vodne postopke z vodo (Wasserprozedu-ren) šlezijsfcega kmeta Vincenca Priessnitza in s praznimi posteljami blejskega zdravnika dr. Ria-lija. Kopališko poslopje, na katerem je bil napis. »Naturasanat« — narava zdravi, je še po osvoboditvi ostal več let dobro ohranjen. Tudi kabine, ki jih vidimo na sliki na skrajni desni, so do konca kljubovale uničenju.
Kneippova zdravilna metoda je bila usmerjena s postopki, ki naj krepijo telo, in v zdravljenje z vodo. Med postopke, ki krepijo telo, so priporočali zlasti hojo z bosimi nogami po rosni travi, po mokrem kamenju in po plitvi vodi v potoku, potem pa pomakanje ramen in nog v mrzlo vodo in polivanje kolen.
Ob 100-letnici Cankarjevega rojstva
Osrednje republiške proslave ob 100-leinici Cankarjevega rojstva so za nami. Smo s temi proslavami samo počastiil spomin na pisatelja ali nam pomenijo še kaj več?
Vse to kulturno gibanje aktualizira njegovo revolucionarno misel in našo navezanost na njegovo izročilo.
Umetniško in kritično-publicistično delo nobenega slovenskega pisatelja do Ivana Cankarja ni tako tesno povezano z družbeno, narodnoljudsko in so-cialno-moralno problematiko slovenskega naroda, kakor je Cankarjevo.
Iz Cankarjevega umetniškega dela simbolista-realista izhaja literarno umetniški nazor kritično usmerjenega pisatelja. Po vsem svojem velikem umetniškem in publicističnem delu je Cankar prvi jugoslovanski pisatelj-socialist. V svojih delih je pripravljal pot reforme in revolucije — svoj. social-no-revolucionarni upor in revolucionarno etični boj.
Njegova biografija je zelo preprosta in jasna. Rojen je bil v izredno revni krojaški hiši na Vrhniki, oče je zgodaj zapustil otroke in ženo in sorazmerno številna družina je živela v skrajnem pomanjkanju, ki je Cankarja spremljalo v Ljubljano, kjer je študiral in na Dunaj, kjer se je nastanil kot poklicni pisatelj.
V Cankarjevi pisateljski zgodbi je prva stvar njegova izredna ljubezen do slovstva na osnovi človečanskih čustev. Druga stvar je njegova izredno subtilna moralna občutljivost, s katero je gledal, presojal in obsojal življenje okrog sebe in pa življenje v samem sebi.
Bil je dragocen človek, v vsakem pogledu izreden človek, genialen moralist in videč.
V okviru približevanja Cankarja mladini in vsem delovnim ljudem je treba kritično pregledati dosedanja prizadevanja za uveljavitev socialistične samoupravne kulturne politike ter hkrati opozoriti na resnično vlogo in položaj kulture in umetnosti v naši družbi.
CP
Že prejšnje leto je porabila vsa sredstva za udušitev kmečkih uporov, ki so se pripravljali na Gorenjskem. Kranjski deželni stanovi so potem še drugič v juniju 1525 oborožili 80 težkih in 100 lahkih konjenikov in jih poslali na Koroško in Solnograško v boj proti kmečkim upornikom. Stroškov 5000 goldinarjev ji obe deželi nista nikoli povrnili.
Popisovalci cerkvenih dragocenosti so na Kranjskem zbrali za 1709 utežnih mark ali funtov srebra in zlata v gotovini pa 4621 goldinarjev. Toda od gotovine so takoj odšteli stroške in nagrade popisovalcev. Tako je na primer stiski opat dobil nad 70 gld, kamniški deželni sodnik (Landrichter in Oberstein) Krištof Saan in upravnik (Amtmann) Melhior Hasiber pa sta dobila nad 25 gld. Dva ljubljanska zlatarja sta cerkvene predmete stolkla v kepe, ki so jih nato prepeljali na ljubljanski grad. Merka ali funt (= 16 lotov) finega srebra je takrat veljala 10 renskih goldinarjev in 40 krajcarjev, merka zlata pa 117 gld.
Že naslednje leto so dali prekovati 196 funtov zlatnine in srebrnine v 2006 renskih goldinarjev, za katere so kupili 300 konj in poslali konjenike v boj proti Turkom. Iz vseh kranjskih dragocenosti so nakovali 17 438 renskih goldinarjev in 40 krajcarjev. Stroški za delo so bili 538 gld, prevoz iz Gradca v Ljubljano 25 gld. Na denarju je bil kranjski grb, vendar pa ni nobenega primerka v Ljubljanskem muzeju. Leta 1528 so Turki štirikrat navalili na Kranjsko. Vzdrževanje trdnjav je veljalo 1000 gld na mesec. To leto so porabili vse, kar so popisali na Kranjskem in prekovali v denar. Zato na Kranjskem iz tega časa nimamo nobene cerkvene umetnine in dragocenosti.
Popis cerkvenih dragocenosti v kamniškem okolišu je za nas važen vir podatkov (glej Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 1896). V njem so prvič imenovane nekatere cerkve (Zakal, Kališe), številke pa nam povedo, koliko predmetov in denarja so hranile cerkve in bratovščine.
Sultan Soliman ni dolgo čakal. Leta 1529 je krenil z 250.000 možmi in 300 topovi proti Dunaju. Pri Osjeku je zgradil most, pri Mohaču pa se mu je poklonil Zapolja. Sultan je hitro osvojil Budim, nato pa je obkolil Dunaj, ki ga je branilo vsega 16.000 vojakov. Med kranjskimi plemiči so bili neposredno iz naših krajev Ivan Gall iz Rožeka, Jurij Gal-lenberški, Nikolaj Thurn, Ivan Apfaltrer, dva Lamberga, Lu-dovik Gal in drugi. Spet se je najbolj proslavil Ivan Kacija-nar, ki je poveljeval dunajskim braniteljem pri koroških vratih in trikrat odbil silne turške napade. Ko sultanu ni uspel splošni naskok na mesto in so se v turškem taboru razširile bolezni, so Turki opustili obleganje in se vrnili konec oktobra v Carigrad. Grozila jim je zima.
Ferdinand se je bal, da bo sultan ponovil svoj pohod na Dunaj, pa je zato poslal naslednje leto tri odposlance v Carigrad. Bili so to Jožef Lamberg iz Ortneka, vojaški poveljnik Nikola Jurišič in doktor prava Benedikt Kuripešič iz Gornjega grada. Ko so v spremstvu 24 mož prispeli v Carigrad, sta jih veliki vezir Ibrahim in sultan Soliman sprejela z velikim sijajem. Zadrževala sta jih več mesecev v Carigradu. Sultan ni hotel spustiti iz rok Ogrske, ki jo je zahteval Ferdinand, pa tudi o premirju in nagradi 100.000 cekinov
ni hotel slišati. Sultan je ošabno pisal Ferdinandu, da bo prišel z novo vojsko.
Kuripešič je svojo pot in bivanje v Carigradu ter sprejem pri sultanu natančno opisal v posebni knjigi, ki jo pogosto navajajo kot veren dokument tiste dobe zlasti o trpljenju slovenskega prebivalstva pod turško nadoblastjo.
Že spomladi leta 1532 se je sultan spet z 200.000 možmi in 300 topovi usmeril proti Dunaju, vendar se je odločil, da bo prodrl naprej v Nemčijo in se spoprijel s španskim kraljem Karolom V., Ferdinandovim bratom. Preko našega Prekmurja, ki je moralo pretrpeti vso težo turškega pohoda, je prišel do trdnjavice Kisek (madžarsko KSszeg), ki jo je branil kranjski deželni glavar Nikola Jurišič s peščico vojakov. Brez uspeha so Turki 16 dni obstreljevali mesto in na-skakovali zidove. Nazadnje je veliki vezir Ibrahim povabil »starega znanca« Jurišiča na razgovor. Javil mu je, da sultan ceni njegovo hrabrost in mu poklanja Kisek, če samo izobesi turško zastavo. Jurišič je to rad storil, saj mu je pošlo strelivo. Medtem se je pri Dunaju zbrala vojska, sultan pa je mimo Gradca, Lipnice in Maribora popeljal svojo vojsko proti Beogradu. Zdaj je bil pripravljen skleniti mir s Ferdinandom. Kljub temu pa so Turki iz Bosne nenehno napadali Slovenijo in seveda ropali po naših krajih. Da bi jih zavrnili, so leta 1537 zbrali vojsko 24.000 mož, ki je pri Osije-ku pod Kacijanarjevim vodstvom doživela popolen poraz. Kacijanarja so pod obtožbo, da je sramotno pobegnil z bojišča, zaprli na Dunaju. Po pobegu iz ječe je nazadnje dobil zatočišče v Kostajnici na Hrvaškem, kjer je koval zarote proti Ferdinandu, ki ga je proglasil za veleizdajalca. Brata Ivan in Nikola Zrinski sta 37. oktobra 1539 dala Kacijanarja umoriti. Njegov brat ljubljanski škof Franc Kacijanar je dal truplo prepeljati v Gornji Grad in pokopati v stolni cerkvi. Nagrobna plošča kaže viteza z zastavo v roki, pod njim pa se zvijata dve kači, ki imata glavi obeh knezov Zrinjskih. Ka-cijanarji so imeli svoj grad Katzenstein (Kacenštajn) pri Begunjah na Gorenjskem.
Kamniškega pesnika in dramatika Antona Medveda je zgodba o Kacijanarju tako prevzela, da je napisal dve gledališki deli pod skupnim imenom Kacijanar. Prvi del ima naslov Zarja slave, drama v 5 dejanjih. Godi se pred Osije-kom, zadnje dejanje pa na dvoru na Dunaju. Drugi del Zarja življenja, žaloigra v 5 dejanjih, pa se dogaja na gradu v Kostajnici, kjer je bil Kacijanar zavratno umorjen. Medvedov Kacijanar je izšel v Domu in Svetu leta 1895.
Sultan Soliman je še trikrat z velikimi silami navalil na Ogrsko. Po smrti Ivana Zapolja je leta 1541 zavzel Budim (danes Budimpešta), ki je odslej 145 let ostal pod turško oblastjo kakor tudi mesta Pečuh, Ostrogon in Stolni Beli grad. Sultan Soliman je umrl pri obleganju trdnjave Sigeta, ki jo je branil Nikola Zrinjski. (Opera Nikola Zrinjski, za katero je napisal glasbo hrvaški skladatelj Ivan Zaje, poveličuje junaško smrt branilcev Sigeta).
Sultanu Solimanu ali Sulejmanu so turški zgodovinarji dali vzdevek Zakonodajalec, zahodni zgodovinarji pa Veličastni, še za življenja je poskrbel, da bi po njegovi smrti ne nastala nasledstveni boji. Prestol je namenil najstarej-
šemu sinu Selimu, sina Mustafo in Bajazita z ženami in otroki pa je dal pobiti. Pri tem mu je z vso vdanostjo in krutostjo pomagal veliki vezir Mehmedpaša Sokolovič, za sultanom najmogočnejša oseba v cesarstvu. Poročen je bil s sultanovo hčerko Esmo. Osemnajstletni izobraženi srbski mladenič je iz samostana Mileševo prišel na sultanov dvor za janičarja. Hitro je napredoval, postal je poveljnik mornarice, potem pokrajinski namestnik in nazadnje veliki vezir. Vse svoje bližnje in daljnje sorodnike je preskrbel z. visokimi položaji in službami, obnovil je delo srbske patriarhi-je v Peci, gradil je čudovita mesta, poslopja in zgradbe kakor na primer sloviti most v Višegradu, ki ga je Nobelov nagrajenec dr. Ivo Andrič ovekovečil v znamenitem delu Most na Drini.
Mehmedpaša Sokolovič je organiziral tudi enega največjih podvigov sultana Sulejmana, ki naj bi ga kronala osvojitev Dunaja leta 1566. Mehmedpaša je zbral vse najelitnejše turške čete, vodili pa so jih vsi pokrajinski upravitelji v cesarstvu in vsi veliki vezirji. Med dolgotrajnim obleganjem Sigeta, ki ga je branil Nikola Zrinjski, pa je umrl sultan Sulejman. To jep omenilo konec pohoda, razsulo turške vojske. Toda zviti Mehmed Sokolovič je bil kos položaju. Sultana so dali balzamirati in ga namestili pri oknu, da je »gledal, kako vojska osvaja Siget«. Sporočili so novemu sultanu Selimu, da brž pribiti v Zemun, kjer bo prevzel oblast. Tako je mrtvi sultan Sulejman Veličastni »vladal« še nekaj časa po svoji smrti.
Nadvojvoda Ferdinand je dobil cesarski naslov šele leta 1556, ko se je njegov brat Kari V. odpovedal nemški cesarski kroni. Naslov nemškega cesarja jo odslej ostal 250 let v oblasti Habsburžanov. Cesar Ferdinand jo leta 1564, dve leti pred obleganjem Sigeta. V bojih s se Ferdinand ni izkar-al, ker ni imel niti sposobnosti niti volje za vojskovanje. Naši in hrvaški kralji so bili pač žalostne žrtve turških napadov in njihovih grozovitosti. že cesar Maksimiljan je organiziral ra meji vrsto ogleduhov, ki so opazovali gibanje turške vojske in svoja opazovanja javljali naprej. Ferdinand je to varnostno službo še okrepil.
Pritisk turške sile je bil vzrok za ustanovitev tako imenovane Vojne krajine, ki pomeni tesno vzajemnost med Hrvati in Slovenci v borbi za obstoj. Ta vojna krajina naj bi bila cela vrsta trdnjav, ki naj bi varovale obmejne pokrajine pred turškimi napadi iz Bosne. Ljudstvo, ki je bežalo pred turško nasilnostjo, je iskalo zavetišča v hrvaških in slovenskih krajih. Imenovali so jih Uskoke ali Prebege. Cesar Ferdinand je četi 600 Uskokov odkazal leta 1537 v Senju zemljišče in plačo, če mu bodo kot vojaki pomagali v bojih proti Turkom. Kasneje so senjski Uskoki postali drzni morski roparji. V istem času kot v Senju so se Uskoki naselili tudi na meji Bele krajine okrog žumberka. Cesar Ferdinand jim je bil zelo naklonjen in jim je dal posebne privilegije, za 20 let pa jih je oprostil vseh davkov.
Deželni stanovi so se ž«! leta 1528 potegovali za ustanovitev stalne vojske ob meji.
(se bo nadaljevalo)
37483076
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KAMNIK
Izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik objavlja na podlagi 20. člena statuta Samoupravne enote družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu Stanovanjske skupnosti občine Kamnik ter pravilnika o upravljanju in razpolaganju z družbenimi sredstvi za usmerjeno organizirano stanovanjsko gradnjo v občini Kamnik
o zbiranju prosilcev za posojila nakupa stanovanj etažne lastnine in posojila za gradnjo individualne stanovanjske hiše.
Upravičenec do kredita je lahko organizacija združenega dela ali vsak občan občine Kamnik, ki izpolnjuje naslednje pogoje razpisa:
a) POSOJILO ZA NAKUP STANOVANJ ETAŽNE LASTNINE
— da kupuje stanovanje v stanovanjskem bloku, ki ga gradbena organizacija nudi za trg,
— da je za najetje posojila Kreditno sposoben,
— da dobi od delovne organizacije, v kateri je zaposlen pristanek za najetje posojila,
— da sodeluje pri nakupu stanovanja z najmanj 40-odstotno lastno udeležbo.
b) POSOJILA ZA GRADNJO NAJEMNIH STANOVANJ IN INDIVIDUALNIH STANOVANJSKIH HIŠ
— da stanovanjski objekt gradijo v skladu s srednjeročnim programom razvoja gradnje stanovanj,
— da je lastna udeležba prosilca v zgrajenem objektu najmanj tretja gradbena faza,
— da predloži potrdilo delovne organizacije, pri kateri je zaposlen, o soglasju za odobritev posojila,
— da predloži gradbeno dovoljenje ter potrdilo o lastništvu,
— da se zaveže dokončata gradnjo stanovanjske hiše do pogodbeno dogovorjenega roka.
Prednost pri odobritvi posojila ima prosilec, ki zaseda družbeno stanovanje in ki se bo v letu 1977 vselil v lastno hišo.
Prosilec mora prošnji priložiti dokazila o izpolnitvi pogojev razpisa.
Kredit je treba izkoristiti do konca leta 1976. Prijava na javni razpis traja do 30. junija 1976. Prosilci morajo svoje prošnje vložiti do vključno tega datuma /. zahtevanimi dokazili na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Kamnik, Cankarjeva 11, pod oznako »posojila za nakup stanovanj« ali »posojili za gradnjo individualne stanovanjske hiše«. Objava rezultatov bo v Kamniškem občanu. Obrazce za prošnje je potrebno dvigniti na Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kamnik, Cankarjeva 11.
Predsednik Izvršnega odbora SSS občine Kamnik:
KORAT Alojz, 1. r.
Izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik objavlja na podlagi 3. in 11. člena statuta Samoupravne enote družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu ter Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi Samoupravne enote družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu Stanovanjske "'Ti.orjioti občine Kamnik
Obrazce za vložitev prošnje dobe prosilci v tajništvu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik, Cankarjeva ul. 11.
4. Število stanovanj za dodelitev v letu 1975 in rok za zbiranje prošenj:
Upravičencem bo Samoupravna enota družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v letu 1976 dodelila 39 stanovanj, vseljivih v mesecu juliju v stanovanjskem objektu na Bakovniku B 7/9, in to: 7 garsonjer, 7 enosobnih, 7 eno-inpolsobnih in 18 dvosobnih stanovanj.
Prošnjo je vložiti na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Kamnik — Samoupravna enota družbene pomoči z oznako »namenska najemna stanovanja«, v stanovanjskem gospodarstvu do vključno 16. junija 1976
Predsednik Izvršilnega odbora SSS občine Kamnik:
Alojz KORAT. 1. r.
OB OBISKU V DOMU UPOKOJENCEV
NI JI ŽAL DELA
itfNI RAZPIS
Milko Kemperle sem obiskal v domu upokojencev v Kamniku, kjer preživlja večer svojega življenja. Saj jo poznate, našo Milko, ki je bila še pred nekaj leti učiteljica v Stranjah in na Gozdu. Poznamo jo vsi, ki smo med družbenopoUtičnim delom hodili v ta prelepi del naše občine. Čeprav ima že dobrih sedem križev, je vseeno zelo živahna in se rada spominja svojega bogatega družbenopolitičnega in prosvetnega dela v preteklih letih.
— Ob mojem zadnjem obisku ste bili v Mengšu. Tu v kamniškem domu pa je vse drugače in lepše, mar ne?
»Zelo sem vesela, da so mi
o zbiranju prosilcev — upravičencev za dodelitev najemnih Stanovanj, zgrajenih s sredstvi Enote družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu Stanovanjske skupnosti občine Kamnik
1. Upravičenci za dodelitev stanovanja so:
a) družine in občani z nižjimi osebnimi dohodki:
— da prosilec za stanovanje nima ustrezno urejenega stanovanjskega vprašanja,
— cta osebni dohodki prosilca in člana gospodinjstva mesečno v letu 1975 ne presegajo 1200 din na člana gospodinjstva,
— da ima stalno bivališče na območju občine Kamnik in da je eden od zakoncev zaposlen na območju občine Kamnik.
b) mlade družine:
— da nihče od zakoncev ni nosilec stanovanjske pravice,
— da živijo v družinski skupnosti največ do 5 let in da družina doslej še ni imela ustrezno uiejenega stanovanjskega vprašanja,
— da ima eden od zakoncev stalno prebivališče na območju občine Kamnik,
— da skupno z organizacijo združenega dela, kjer je prosilec zaposlen, jamči in se izkaže s pogodbo o namen-nik,
stanovanjske hiše, ki je ne sme razveljaviti brez odo-skem varčevanju za nakup stanovanja oziroma graditve britve Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kam-
— da organizacija, pri kateri je eden od prosilcev zaposlen zagotovi, da bo skupaj s prosilcem uredila njegov stanovanjski problem v roku 7 let oziroma odkupila stanovanje po nabavni ceni na dan prevze na stanovanja oziroma vselitve.
c) stari ljudje in upokojenci:
— da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice za primemo stanovanje,
— da ima stalno prebivališče na območju občine Kamnik. 3. Način vložitve prošnje za pridobitev stanovanja: Prosilec, ki želi dobiti stanovanje, vloži prošnjo na posebnem obrazcu na Samoupravno enoto družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu Stanovanjske skupnosti občine Kamnik, in sicer z upoštevanjem svojega statusa, preko organizacije združenega dela, Krajevne skupnosti, Društva upokojencev ali Skrbstvenega organa občj-ie. Organizacija združenega dela, krajevna skupnost, Društvo upokojencev ali pristojna služba občinske skupščine ugo-tove upravičenost prosilca, upoštevajoč kriterije tega razpisa in odstopijo vloge skupaj s svojim mnenjem Samoupravni enoti družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu.
Milka Kemperie
KVIZ ODDAJA
omogočili bivanje v kamniškem domu. Res tu je počutje vse drugačno, saj stanujemo v pravem hotelu. Imam prijetno družbo, čeprav ne morem več hoditi okoli, kot sem to počenjala nekdaj. Veste, vse vasi so me bile polne in tudi redko kakšen sestanek je bil brez mene.«
— Veliko ljudi ste spoznali v svojem dolgoletnem poučevanju in družbeno političnem delu. Ali vas pridejo kaj obiskat?
»Obiskov je vedno dovolj. K meni prihajajo nekdanji učenci. No, pa tudi iz občine kdaj pa kdaj zaidejo v dom in večkrat se vidimo.« ■ — Koliko učencev ste učili v svoji 40-letni delovni dobi?
»Natanko tega res nisem računala, vendar mislim, da jih je bilo okoli 1300, kar je veliko. Med njimi so bili pridni, nagajivi, nadarjeni, pa tudi leni, vendar se danes vseh rada spominjam.«
Ko sem se ob koncu kratkega pogovora poslovil z obljubo, da jo bom še obiskal, mi je vsa dobre volje zatrjevala, da ji ni žal zaradi iz-venšolskega dela, pa čeprav včasih ni bilo najbolj prijetno pobirati članarino, hoditi okrog v dežju ali snegu, že 13 let je upokojena naša Milka, želimo ji obilo zdravja in zadovoljstva.
-tj
Osnovne organizacije ZSMS Kočna, Stol in Zarja so 14. maja organizirale kviz oddajo v mali dvorani kina Dom v Kamniku. Tekmovalci so odgovarjali na vprašanja o tovarišu Titu, Kamniku in športu. Zmagala je osnovna organizacija ZSMS Stol, druga je bila Kočna in tretja Zarja.
V zabavnem delu pa je nastopil ansambel Francija Li-pičnika. S. HRIBOVŠEK
PODELITEV PRIZNANJ KRVODAJALCEM
Dne 24. aprila je RK Kamnik v kino DOM organiziral podelitev priznanj krvodajalcem. Kratek pozdravni govor je imela dr. Julka Šuštar, nato pa je sekretar ZK Kamnik tovariš Anton iFšer govoril o pomenu OF, ker je bila podelitev priznanj krvodajalcem na predpražnik praznovanja OF. Sledil je kulturni program, ki so ga pripravili učenci glasbene šole iz Kamnika, recitatorji RK Kamnik in mešani pevski zbor gimnazije Rudolfa Maistra.
Priznanja je dobilo 229 krvodajalcev, med njimi jih je bilo deset takih, ki so dali kri dvajsetkrat, dva petindvaj-setkrat, eden pa že celo petdesetkrat.
Krvodajalsko akcijo organizira vsako leto RK s pomočjo krajevnih skupnosti in sindikalnih organizacij. Krvodajalska akcija je zajela že '• -''k-Cobseg, saj je dalo leta 1971 kri 814 občanov, ieta 197. »j8, leta 1973 1255, leta 1974 1265 in leta 1975 1352 občanov.
Pričakujemo, da se bo število krvodajalcev povečevalo tudi v prihodnje, saj so potrebe po krvi čedalje večje. Predvsem pa bi se morali vsi zavedati, da nikoli ne vemo, kdaj bo kri potreboval tudi kdo izmed nas. -vk
ZNIŽANJE CEN!
Zaradi 4—10,5 odstotnih znižanih stopenj zveznega prometnega davka na določene vrste gradbenih in drugih materialov smo znižali maloprodajne cene. Znižane cene veljajo tudi za pralne stroje, štedilnike, mopede, šivalne stroje, kolesa, sanitarije, barve, lake itd.
Dodatni tovarniški popusti: — 8 odstotkov pri nakupu. oken, vrat in drugega stavbnega pohištva
— 5 odstotkov pri nakupu šidel in TOMODI dimnikov.
Obiščite naše poslovalnice Univerzal Novotehna, Merkur in železnina v Kamniku in izrabite možnost za ugoden nakup.
KOČNA Kamnik
ETA — Živilska industrija Kamnik
potrebuje z mesecem julijem večje število delavk pri predelavi povrtnin (za določen čas). Sprejemali bomo tudi dijake in študente na delo med šolskimi počitnicami.
Vabimo vse zainteresirane, da se osebno zglasijo v kadrovskem oddelku delovne organizacije.
SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK Komisija za odlikovanja
POZIVA
samoupravne organe organizacij združenega dela, krajevne in samoupravne interesne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij, skupine občanov, društva in državne organe na območju občine Kamnik, da na podlagi odloka o častnih priznanjih in nagradah občine Kamnik (Uradni vestnik Gorejske, št. 13/70) in Pravilnika o podeljevanju častnih priznanj občine Kamnak, dostavijo komisiji do 10. junija predloge z obrazložitvami za podelitev
— ZLATE PLAKETE KAMNIKA
— SREBRNE PLAKETE KAMNIKA
— BRONASTE PLAKETE KAMNIKA
— JAVNEGA PRIZNANJA KAMNIKA
Predlogov, dostavljenih po 10. juniju 1976, komisija ne bo mogla upoštevati pri oblikovanju predloga za podelitev nagrad ob letošnjem občinskem prazniku.
Odbor za podeljevanje nagrad TOMA BREJCA
pri občinski skupščini Kamnik po sklepu, sprejetem na četrti seji dne 10. maja 1976 in na podlagi 2. in 4. člena odloka o častnih priznanjih in nagradah občine Kamnik v počastitev občinskega praznika
RAZPISUJE
nagrado Toma Brejca kot javno priznanje pomembnim prizadevanjem in dosežkom posameznikov ali delovnih skupin na področju kulture in prosvete, znanosti in umetnosti ter na področju inovacije, ki imajo splošen pomen za razvoj teh in drugih družbenih dejavnosti v občini ali tudi zunaj nje. Rok za dostavo prijav z obrazložitvijo za podelitev nagrade Toma Brejca je 10. junija 1976. Prijave pošljite na naslov:
»Odbor za podelitev nagrad TOMA BREJCA pri občinski skupščini Kamnik«.
Predsednik odbora: prof. dr. Janez Matjašič, 1. r.
TOVARNA USNJA KAMNIK Delovna skupnost skupnih služb
OBJAVLJA
prosti delovni mesti
1. TAJNICA DIREKTORJA
Pogoji: administrativni tehnik zdve leti delovnih izkušenj na področju' administrativnega poslovanja
2. TAJNICA SAMOUPRAVNIH ORGANOV
upravno administrativna šola z dvemi oziroma pet let delovnih izkušenj ter znanjem strojepisja in stenografije. Zaželeno je poznavanje družbene ureditve SFRJ ter smisel za vodenje dokumentacije in organizacije dela samoupravnih organov
Delo se združuje za nedoločen čas s posebnim pogojem uspešno opravljenega poskusnega dela. Interesente vabimo, da vložijo pismene ponudbe ali se osebno zglasijo v kadrovski službi, Kamnik, Usnjarska 8 v 10 dneh od dneva objave in v podaljšanem roku vse do zasedbe delovnega mesta.
ugodno, ugodno:
TOVARNIŠKO ZNIŽANJE CEN MOŠKIM SRAJCAM
Moške srajce Toper iz Celja lahko kupite do 40 odst .ceneje v Kočninih trgovinah Konfekcija, Nova moda in Oblačila.
KOLIKO ZA VZDRŽEVANJE CEST L IN II. REDA
Dom bo kmalu gotov
NOVI GASILSKI DOM NA DUPLICI
Na Duplici gradijo novi gasilski dom. Stari dom je bil samo shramba za gasilsko orodje; zgrajen je bil 1927. leta. Ker se zadolžitve in delo gasilcev stalno večajo, saj sodi v naše delo tudi reševanje ob poplavah, potresih, plazovih, epidemijah, kot tudi ob morebitni vojni, bo imel posebne naloge. Za uspešno opravljanje teh in še drugih naiog gasilcev je potrebno dodatno izobraževanje članstva na tečajih, posvetih in podobnem, za kar je potrebnih več prostorov; pa tudi za dodatno opremo za civilno zaščito celotnega kraja ter izobraževanje prebivalstva v ekipah civilne zaščite.
Zato zaslužijo dupliški gasilci (kakor tudi gasilci v Tunjicah, Stranjah in drugod) vso podporo in priznanje za delo v dobro prebivalstva.
Gradnjo financirajo s prostovoljnimi prispevki krajanov, dotacijami krajevne skupnosti in občinske gasilske zveze. Grajamo pa lahko odklonilno stališče krajevne skupnosti šmarca, ker ne nudi za gasilsko dejavnost ali civilno zaščito Duplici nikake podpore, ker samo ona pokriva vse Področje Duplice, šmarce in Volčjega potoka glede na požarnovarnostno zaščito.
Kljub vsem zaprekam pa bodo dupliški gasilci svoj novi dom dogradili in s tem podarili naši družbi spomenik požrtvovalnosti in prispevka za povečanje požarnega in drugega varstva. jože berlec
V MOSTAH ŽIVAHNO
Osnovna organizacija ZSMS Moste je dokaj številčna in delovna organizacija, vendar Pa se spoprijemamo z manjšimi ali večjimi problemi.
Z gasilci smo se nekako sporazumeli za sobo, ki pa jo smemo uporabljati le za sestanke. Zato smo se dogovorili, da se bomo borili za sobo v novem mlekarskem domu, ki ga nameravajo zgraditi v Mostah.
V naši organizaciji deluje več sekcij, med katerimi je najbolj delovna kulturna. Ta vadi v šoli v Mostah, vodi pa jo prof. Ana Razpotnik. Uprizorili smo že več iger, med katerimi pa je najbolj uspela igra »V Ljubljano jo dajmo«, s katero smo gostovali že v več okoliških krajih. V kulturni sekciji so zelo prizadevni, vendar pa so razočarani, ker ne morejo dobiti več starejših igralcev.
V športni sekciji delujejo
košarkarji, nogometaši in ša-histi, ki so tudi že tekmovali. Trenirajo pa tudi odbojkarji, na spomlad pa nameravajo trenirati še rokometaši.
Nogometaši so sodelovali na turnirju OO ZSMS Moste, kjer so bili prvi, na dveh turnirjih pa so bili drugi.
Košarkarji so igrali tudi na treh turnirjih. Dvakrat so bili drugi, enkrat pa so bili med več kot petnajstimi ekipami v zgornjem delu lestvice. Košarkarji v zimskem času vadijo v šolski telovadnici, spomladi pa se bodo preselili na zunanje igrišče, kjer pa bo treba zamenjati table. Tudi druge sekcije so zelo delovne, vendar pa zaostajajo za kulturno in športno. Vsi v naši organizaciji si prizadevamo, da bi razširili delo v naših sekcijah, obenem pa si želimo, da bi tudi starejše mladince vključili v naše sekcije.
Hafner Brane
ŠE 0 POPLAVI
_ V eni od številk kamniškega občana smo vas seznanili s problemom načrtovanja in gradnje novega otroškega vrtca na Bakovniku. Po. sebna skupina pri občinski skupščini in nadzorni organ sta ugotovila vrsto pomanjkljivosti, ki so jih med gradnjo ugotovili in so posledica slabega načrtovanja. Avtorji projekta v Biroju 71 iz Domžal so med drugim predvideli tudi poševna okna, ki ob močnejšem deževju nikakor niso več vodotesna in večkrat se v vrtcu zgodi, da morajo po tleh pod okni brisati deževnico, ki pronica skozi okna.
Na nepravilno načrtovana Poševna okna je med samo gradnjo opozarjal izvajalec gradbenih in obrtniških del gradbeno podjetje Graditelj
iz Kamnika. Pozvali so tudi projektanta, vendar, žal, ni bilo odziva. Strokovnjaki iz Graditelja so opozorili tudi investitorja, da je treba čimprej rešiti problem poševnih oken, ker jih ne bo mogoče primerno vgraditi, da bi bila vodotesna. Ker je naročnik del obljubil, da bo probleme rešil s projektantom, so pri Graditelju odnehali. Toda poševna okna so ostala in zamakajo tudi.
Vsi ti problemi kažejo, da kaže pri načrtovanju otroških vrtcev, šolskih in drugih objektov družbenega standarda le upoštevati dosedanje izkušnje, in ne bi bilo odveč, če bi v Sloveniji gradili podobne zgradbe po vnaprej proučenih   tipskih načrtih.
-tj
V občini Kamnik je po sedanji razvrstitvi 50,6 km cest in mestnih ulic I. reda in 100 km cest in mestnih ulic II. reda.
Z vzdrževanje cest in ulic I. reda je v letošnjem letu iz občinskega proračuna zagotovljenih 444.000 din ali po 877 din na kilometer ceste. Za vzdrževanje cest II. reda pa je zagotovljenih 333.000 din oziroma po 3.300 din na km ceste. Razen tega je namenjenih še 120.000 din za zimsko vzdrževanje cest in trgov (pluženje in čiščenje snega) in za nepredvidene stroške.
Ceste I. reda bo vzdrževalo komunalno podjetje Kamnik, s katerim je skupščina občine Kamnik sklenila pogodbo. Vzdrževanje cest II. reda imajo na skrbi krajevne skupnosti, ki so jim bila iz občinskega proračuna nakazana ustrezna sredstva glede na dolžino cest v KS.
Krajevna skupnost Kamnik je poverila vzdrževanje cest
II. reda komunalnemu podjetju Kamnik, druge krajevne skupnosti pa bodo opravljale dela na cestah v lastni režiji.
Za vzdrževanje občinske ceste Moste—Zalog je namenjeno poleg prej navedenih sredstev še 41.000 din. To cesto bo vzdrževalo po pogodbi cestno podjetje Ljubljana.
Za prometno signalizacijo je zagotovljenih le 50.000 din, kar verjetno ne bo zadostovalo za popolno opremo.
Skupno je za vzdrževanje vseh cest in ulic I. in II. reda torej namenjenih 982.000 din.
Za čiščenje mestnih ulic in trgov je predvidenih 364.000 din. V to so zajete le mestne ulice in trgi v starem predelu mesta Kamnika, kjer sta promet in onesnaženje največja.
Občani pričakujejo, da bo do s tem ne velikim in ne majhnm denarjem naše ceste čimbolje vzdrževane.
ml.
USPEŠNA KRVODAJALSKA AKCIJA
Občinski odbor Rdečega križa je tudi letos od 10. do 14. maja organiziral krvodajalsko akcijo, ki je bila zelo uspešna. Čeprav so predhodno načrtovali okrog 1000 krvodajalcev, se jih je prijavijo mnogo več. Od 1428 prijavljenih so na zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani odvzeli dragoceno tekočino 1281 darovalcem. Odklonili so jih 147.
Krvodajalsko akcijo so organizirali poverjeniki v krajevnih skupnostih in sindikalne organizacije v organizacijah združenega dela. Vsem, ki so sodelovali v tej nadvse humani akciji, velja posebno priznanje in zahvala.
Organizatorji krvodajalstva v kamniški občini pričakujejo, da se bodo tudi mimo organiziranih akcij številni občani odzvali pozivu Rdečega križa in darovali kri, ki je vedno bolj dragocena. M. J.
USPEŠNA DEJAVNOST LOVSKE DRUŽINE V PRETEKLEM LETU
Lovske družine v občini Kamnik so aprila meseca imele svoje, občne zbore, na katerih so ocenile uspehe gospodarjenja v zadnjih dveh letih ter izvolile nove organe upravljanja.
Na območju občine Kamnik je šest lovskih družin in gojitveno lovišče Kozorog, ki upravlja predel Kamniške Bistrice, Velike planine in znatne lovne površine še v Logarski dolini in Karavankah.
Že davno so minili časi, ko so lovci lovili divjad zaradi mesa in kožuhovine. Danes te potrebe ni več, ostala pa je potreba po športnem udej-stvovanju in najneposrednej-šem stiku z naravo. Današnja naloga lovskih družin je predvsem v gojitvi divjadi in skrbi, da se posamezne vrste preveč ne razmnože ali pa ne izumrejo. To nalogo opravljajo lovci s pravilnim gojitvenim odstrelom oziroma z zaščito ogrožene divjadi. Gospodarska dejavnost lovstva pa je podana z oddajo uplenjene divjadi, ki je last lovske družine. S prodajo uplenjene divjadi lovske organizacije krijejo stroške vzdrževanja lovišč, plačevanja lovske škode, krmljenja divjadi pozimi in za urejanje lovskih naprav.
Lovske družine izvajajo odstrel divjadi po letnih planih, ki se zmanjšujejo za toliko, kolikor je ugotovljenega pogina. V preteklem letu -"i lovci v naših loviščih u, ' nili 6 jelenov, 306 srnjadi, 88 gamsov, 82 muflonov 26 divjih prašičev, 2 velika peteli-
na 109 fazanov, 81 zajcev, 92 lisic, 224 grlic, 7 kun, 21 jaz-becev, 65 divjih rac, 6 dihur, jev in večje število male divjadi. Poleg navedenega so uničili tudi 433 vran, šoj, srak in drugih živali, ki, če jih je preveč, delajo veliko škodo divjadi in kmetijstvu. Lovci s prostovoljnim delom grade in vzdržujejo mnogo lovskih naprav, vsaka lovska družina Pa ima tudi lovsko kočo v najbolj oddaljenem  predelu lovišča.
Lovci ugotavljajo, da so se posamezne vrste divjadi v zadnjih letih preveč razmnožile, nekaterih pa je manj. Tako -ugotavljajo, da je srnjadi in muflonov v nekaterih predelih preveč. Zaradi tega so se pojavile bolezni in pogin, zmanjšala pa se je tudi telesna teža in kakovost rogovja. Tudi škode na kmetijskih kulturah je več. Zato so morale nekatere družine povečati odstrel sr. iadi in muflonov. Znatno manj je v loviščih zajcev, fazanov, jerebic in prepelic, ki poginja-jo zaradi uporabe raznih strupov v kmetijstvu, vse večje pozidave najboljših lovišč za poljsko divjad in še zaradi drugih neraziskanih in neugotovljenih razlogov.
Lovci vzdržujejo najboljše stike s kmeti in skupaj z njimi sporazumno rešujejo odškodnine za škode, ki jim jo povzroča zaščitena divjad na njihovih posevkih.
Ob takem sodelovanju s kmeti in prizadevnosti lovcev se ni bati, da bi divjad izumrla v naših loviščih.
ton.
CANKARJEV VEČER
žal to ni vabilo na spominsko proslavo ob 100-lctnici rojstva Ivana Cankarja, ki bi jo priredila kulturna skupnost Kamnik, temveč je vabilo na proslavo, ki jo je pripravil sindikat okrajnega narodnoosvobodilnega odbora Kamnik. Proslava je bila v nedeljo, 9. decembra 1945, ob 7. uri zvečer v telovadnici nove šole v Kamniku.
—dk
V NEDELJO, DNE 9. DECEMBRA 1945
OB 7. ZVEČ. V TELOVADNICI NOVE ŠOLE V KAMNIKU
z sporeda:
Recitacije
iz Cankarjevih in drugih del
Zborne pesmi
Solo
Orkester
Vse prebivalstvo vabimo, da se udeleži spominske proslave našega velikega pesnika in pisatelja
Vstop prosi
Faksimile vabila
UTRJENI BREGOVI
Območna vodna skupnost Ljubljana—Sava je lanskoletni plan vodnogospodarskih del uspešno izpolnila, kar so ugotovili na posvetu predstavnikov krajevnih skupnosti in občinske skupščine. Največja dela so izvajali na Nevljici na območju Kamnika in Srednje vasi, kjer so urejali njeno strugo na najbolj izpostavljenih mestih. Očistili so tudi sotočje Nevljice in Tuhinjščice v šmart-nem, ki ga je zasula Tuhinj-ščica ob deževju lanske pomladi. Ob tovarnah Menina in Stol so urejali brežine in obe tovarni zavarovali pred velikimi vodami. V Mekinjah so uredili strugo potoka-Osranec v dolžini 230 m. Ta potok je ob vsakem večjem nalivu ogrožal novo naselje na Jeranovem. V Mostah so zgradili zaščitni zid na bregu Tunjice ob gasilskem domu, v Komendi pa so uredili in
obložili s kamnito oblogo potok Reka v dolžini 202 m ter ponižali jez na Pšati ter tako vsaj območje pred izlivom Reke v Pšato zaščitili pred poplavami. Na hudourniškem potoku šunščice v Črni so zgradili 25 m obrežnega zidu, položili 40 m kamnite, obloge na brežini ter zabetonirali opornike za novi most čez ta potok na cesti Smrečje-Kriv-čevo. Izdelali so tudi idejni ureditveni načrt za popolno ureditev sotočja Nevljice in Tuhinjščice ter načrt za ureditev struge Kamniške Bistrice ob domu invalidne mladine v Kamniku. Vsa navedena dela so veljala okrog 2.900.000 din. Vodna skupnost pa ni odprla predvidenega kamnoloma ob Nevljici zaradi težav pri pridobitvi zemljišča. Zaradi tega so morali voziti kamenje od drugod, kar je podražilo gradnje.
ml.
KAMNIŠKA KRONIKA
POROKE
Tomo MAČEK, šofer iz Dravskega Križa, star 24 let, in Božislava Koželj, gosp. pomočnica iz šmarce, stara 18 let;
Janez MALI, šofer iz šmartnega, star 31 let, in Cvetka Močnik, delavka iz Buča, stara 21 let;
Florijan Semprimožnik, mirnodob. voj. invalid z Bele, star 30 let, in Magdalena Novak, snažilka iz Zideja pri Trojanah, stara 35 let;
Ivo Tomas, avtoprevoznik iz Trzina, star 26 let, in Veronika Obrulk, galanterijski tehnik iz Komende, stara 26 let.
SMRTI
Marija Benda, gospodinja iz Suhadol, stara 73 let; Terezija Hribar, upokojenka z Malega Hriba, stara 89 let; Marija Jenčič, kmetica iz Podgorja, stara 83 let; Janez Kern, upokojenec z Gore, star 65 let; Marija Kladnik, invalidska upokojenka z Duplice, stara 48 let; Danica Kreutzer, osebna upokojenka iz Mekinj, stara 86 let; Marija šubelj, prevžitka-rica iz Gradišča, stara 76 let; Ana Učakar, kmetovalka iz Spitaliča, stara 78 let; Janez Zajec, kmet iz Lipljega, star 78 let; Marija Zurbi, socialna podp. iz šmarce, stara 88 let.
Bojan Burja med treningom
NAŠ STRELEC BURJA NA EVROPSKEM PRVENSTVU
Bojan Burja je z zračno puško začel streljati že v osnovni šoli v Radomljah, kjer je dosegal prve uspehe. Po končani osnovni šoli se je vpisal v SD Kamnik in prišel pod strokovno vodstvo trenerja Podgornika. Nastopal je na vseh prvenstvih občine, pa tudi republike in države. Bil je dober strelec in je velikokrat osvajal prva mesta, vedno pa se je uvrstil med najboljše.
Ure in ure časa, ki ga je preživel na zračnem strelišču, so mu bile povrnjene, ko je letos osvojil naslov mladinskega državnega prvaka v streljanju z zračno standardno puško. Tako si je priboril svoje mesto v jugoslovanski mladinski državni reprezentanci, ki je letos februarja potovala na evropsko prvenstvo v Pariz.
Pred prvenstvom se je udeležil 14-dnevnih priprav v Zadru. Vsi štirje reprezentantje so imeli na treningih in kontrolnih tekmovanjih zelo dobre rezultate; Pokoren in Burja pa žal tudi precej izenačene.
V Parizu so se seznanili z dejstvom, da za mednarodno ekipo mladincev lahko nastopijo samo trije strelci. Zaradi izenačenih rezultatov je o nastopu odločal žreb med Pokor-nom in Burjo, ki je določil Pokorna.
če bi Bojan nastopil posamezno, bi imel vse možnosti, da nam prinese eno od medalj, vendar ga je trener Jovovič iz solidarnosti do drugih tekmovalcev pustil v rezervi. .Naši jugoslovanski strelci se niso najbolje odrezali zaradi slabega rezultata večkratnega reprezentanta Rabuzina iz BiH.
Bojana sem prosila za mnenje, kdo izmed njiju (on ali Pokoren) je bil dejansko boljši. Sprva je molčal, Čez nekaj trenutkov pa je povedal, da je bil Pokoren na pripravah nekoliko boljši. Iz odgovora lahko razberemo njegovo kole-gialnost do sotekmovalcev, saj je vsem strelcem v Kamniku in še kje jasno, kdo je v resnici boljši.
Upamo, da bo drugo leto nastopil v ekipi ali posamezno. Od njega si veliko obetamo.
IRENA VIDMAR
RAZPLETLO SE JE
Ob koncu aprila je kamniški košarkarski klub zaprosil osnovno šolo Toma Brejca za dovoljenje če bi lahko okoli igrišča postavili čvrsto ograjo, ki bi bila visoka 80 centimetrov. Postavitev ograje zahtevajo tekmovalni predpisi regionalne lige, kamor so se Kamničani uvrstili. Ograja bi tudi zaščitila igrišče pred vsiljivimi kolesarji in mopedisti. Vendar pa bi postavitev presekala atletsko stezo, ki to že leto dni ni bila. Inšpektor telesne vzgoje pri zavodu za šolstvo je celo dejal, da teka po njej ne bi dovolil.
Učitelji telesne vzgoje na osnovni šoli Toma Brejca niso bili nič kaj preveč navdušeni nad ograjo, saj zelenih površin blizu osnovne šole Frana Albrehta ne smejo uporabljati, lahko bi celo rekli, da so si bili učitelji obeh šol nekoliko v laseh. Vsak si je lastil svojo stezo, svoje igrišče, čeprav je vse skupna, družbena last, kot je dejal tovariš Beslič.
Na skupnem sestanku vseh prizadetih je le obveljal zdrav razum. Dovolili so postaviti ograjo, pedagogi pa so se dogovorili, da bodo sporazumno razdelili zelene in druge površine okoli obeh šol. Atletsko stezo pa le vsi potrebujejo, zato je bil umesten sklep, da bi začeli z gradnjo igrišča, ki je načrtovano v okviru šolskega centra. Začasno bodo usposobili le krajšo tekaško stezo, drugo pa nekoliko kasneje. Pri delu bodo pomagali tudi mladinci, saj je Joža Za-gorc v imenu mladine obljubil pomoč. Pričakujejo, da bodo strokovne službe občinske skupščine odmerile del atletske
»teze, in za akcijo bo vse nared.
-tj
OBČINSKO PRVENSTVO OSN. ŠOL V ATLETIKI
V petek, 7. maja, so se na stadionu v Mekinjah zbrale vse ekipe kamniških osnovnih šol. Vsaka šola je poslala na tekmovanje ekipo pionirjev ni ekipo pionirk. Tekmovanja se je udeležilo nad 180 mladih.
V imenu organizatorja tekmovanja je vse nastopajoče
KRES DELA iN ZMAGE V ŠMARTNEM
Kot je že običaj, smo mladinci iz šmartnega zakurili kresova za praznik dela in praznik zmage. Pripravili smo tudi kulturni program. Kresovanja se je udeležilo veliko mladincev in tudi starejši so se zabavali z nami. Dolgo v noč so donele partizanske in narodne pesmi. Starejši pa so pripovedovali partizanske zgodbe. Tone R.
pozdravil ravnatelj Vinko Dobnikar, ki je vsem zaželel veliko uspehov in pohvalil vse telesnovzgojne pedagoge, da so v tako velikem številu pripravili mladino na tekmovanje. »Nehote se spomnimo že zelo dolgo veljavnega lepega športnega gesla ,važno je sodelovati', ki nas vzgaja, da do osebnih uspehov nismo samoljubni in nevoščljivi drugim, da ob tekmovanjih merimo svoje lastne sile, kaj smo dosegli včeraj, kaj danes in kaj bomo kasneje. Dragi mladi ljudje, polni upov in nad, vaše današnje srečanje na zeleni površini in tekaški stezi stadiona prijateljstva v Kamniku smo vsi z veseljem pričakovali in smo veseli, da ste se zbrali v tako lepem številu.«
Po končanem tekmovanju je bila razglasitev rezultatov in podelitev diplom. Vsi trenerji in telesnokulturni delavci pa so za priznanje dobili šopek nageljnov. Tekmovanje smo zaključili z družabnim plesom.
Rezultati:
PIONIRJI PIONIRKE
1. o. š. Frana Albrehta 1. o. š. Toma Brejca
2. o. š. Stranje 2. o. š. Frana Albrehta
3. o. š. Toma Brejca 3. o. š. Stranje
4. o. š. Moste 4. o. š. Moste
JANA POGAČAR
OBČINSKO PRVENSTVO V KROSU
DVOJNA ZMAGA OSN. ŠOLE STRANJE
Organizator letošnjega občinskega prvenstva v krosu je bila osnovna šola Stranje. Tovariš Andrejašič je s pomočjo učencev in pedagoških delavcev priredil zelo dobro organiziran tek. Proga je bila za Kamniško Bistrico v čudovitem okolju, lepo izpeljana trasirana in označena. Tekmovanja se je udeležilo nad 110 otrok iz posameznih šol.
Po tekmovanju je bil zbor vseh nastopajočih v šoli Stranje in tu so najboljši trije dobili diplome, ki jih je podelil tovariš Steblaj, ravnatelj šole.
Najboljši, najbolj sposobni in borbeni vedno zmagajo. Letos so to dokazali pionirji in pionirke osnovne šole Stranje, ki jih vodi tov. Andrejašič. Vsa stranjska šola stremi h kvalitetnemu in dobro načrtovanemu delu, ki vedno vodi k uspehu. To je zelo razveseljivo in velja jih posnemati.
Rezultati:
PIONIRJI
1. mesto — o. š. Stranje
2. mesto — o. š. F. Albrehta 4. mesto — o. š. Moste
3. mesto — o. š. T. Brejca
PIONIRKE
1. mesto — o. š. Stranje
2. mesto — o. š. F. Albrehta
3. mesto — o. š. T. Brejca
4. mesto — o. š. Moste
JANA POGAČAR
POGOVOR S ŠPORTNIKOM
Kar malo sem bila presenečena, ko sem obiskala Heleno Razdevšek na njenem domu na Duplici. Vrata mi je namreč odprlo drobno, črnolaso dekle in se mi nekoliko v zadregi predstavilo. Pričakovala sem, da bo kot dobra atletinja drugačna, mnogo bolj močna. In potem medalje na zidu v njeni sobi! Kar 33 jih je, od teh 21 zlatih in 8 srebrnih.
Helena je 18. maja letos praznovala 5-letnico, od kar trenira pri atletskem klubu Olimpija. V tem času je dosegla lepe uspehe. Ze leta 1973 se je uvrstila v slovensko mladinsko reprezentanco, ko je postala mlajša mladinska slovenska prvakinja v teku na 60 in 100 m- Za Heleno najuspešnejše leto je bilo, ko se je uvrstila v državno mladinsko reprezentanco in z njo nastopila na Balkanskih igrali, kjer so se v štafeti Jugoslovanke uvrstile na 3. mesto. Tudi to leto je obdržala naslov mlajše mladinske slovenske prvakinje v teku na 60 in 100 m ter lani postala slovenska članska prvakinja v teku na 100 m. Lani ji je poškodba stegenskih kit preprečila, da bi sploh trenirala, kaj šele tekmovala, a se je vseeno udeležila manjših tekmovanj. Tako je izpadla iz državne reprezentance in letos mora napeti vse sile, če se hoče spet uvrstiti.
— In kako, da si se navdušila prav za tek na 60 in 100 m ter 200 m?
»Ze v osnovni šoli sem se rada ukvarjala s športom. V klubu sem igrala rokomet in hodila tudi na manjša atletska tekmovanja, za kate-
ra me je pripravljala tova-rišica Neža šepec. V 5. razredu sem zmagala na področnem prvenstvu v skoku v daljino. Tam je bil trener AK Olimpija Vito Turk in me zvabil k Olimpiji. Da pa sem se odločila ravno za tek, ima veliko zaslug moj oče. Sam je bil atlet in večkrat sem tekla z njim. prav oče mi je odkril osnove atletike, še zdaj mi pred tekmovanji svetuje, pomaga in me bodri- če ga ne bi bilo, morda sploh ne bi ostala pri atletiki. Tako Pa sem bila že v osnovni šoli trikrat osnovnošolska slovenska prvakinja v teku na 60 m. Prvo leto, ko sem začela trenirati pri Olimpiji, so ravno sestavljali ekipo. Od tistih prvih sva ostali samo še dve.«
— Kakšni pa so treningi?
»Treniram šestkrat na teden po 2 uri na stadionu v Ljubljani. Ves čas smo zunaj na prostem, pozimi vadimo kar v skučarskih oblekah. To me je tako utrdilo, da sploh ne zbolim več. Ker sem »šprinterka«, se moram vedno veliko ogrevati, potem pa treniram predvsem starte in pa tek na različne razdalje.«
Helena obiskuje 2. letnik ekonomske šole v Domžalah. Pravi, da ji v šoli zelo pomagajo in da so tudi profesorji zelo razumevajoči. Prostega časa ji primanjkuje, saj, če ne trenira, se pa uči. »Vsekakor bom še vedno trenirala, če bodo seveda uspehi. Letos sem bila že na nekaterih tekmovanjih in dosegla dokaj dobre rezultate, zato upam, da se bom vrnila v državno reprezentanco. To je tudi moja največja želja, saj mi atletika ve-
liko pomeni. Tu vsak pokaže, kar zmore in koliko je sposoben. Nikoli ne veš, ali boš zmagal ali ne, pa če si še tak favorit na vsakem takem tekmovanju spoznaš nekaj novega, pridobiš kaj več.« S. HRIBOVŠEK
V okviru gasilskega izobraževanja je občinska gasilska zveza Kamnik priredila 80-urni tečaj za izprašane gasilce. Na tečaju so poleg vaj še razna predavanja o gasilskem orodju, delu z njim, organizacija, civilni zaščiti ter o vsem, kar mora gasilec znati, da lahko uspešno gasi in rešuje brez nevarnosti za sebe in prebivalstvo. Smoter izobraževanja je tudi ta, da smo gasilci sposobni ustaviti ogenj, kjerkoli se pojavi. Poleg tega damo velik poudarek na preventivno službo, to je preprečevanje nastanka požarov, kar je veliko cenejše kot gasiti.
V tečaj se je vpisalo 40 kandidatov, uspešno ga je končalo 29 gasilcev. Gasilci so bili iz gasilskih društev: Duplica, Križ, Kamnik, Sela, Srednja vas, Tunjice, Šmartno, STOL, TITAN in podjetje Kamnik. Gasilci iz Komende in Most so po prvih predavanjih prenehali obiskova-
Helena Razdevšek
tt tečaj, ker ga nameravajo organizirati sami, da bi pritegnili večje število svojih gasilcev.
Nadaljeval se bo tečaj za strojnike, na katerega se je
prijavilo že 18 kandidatov. Zanimanje za tehnično izpopolnitev je med gasilci veliko, samo uskladiti ga je treba s finančnimi in drugimi možnostmi.
JOŽE BERLEC
TEČAJ GORSKE STRAŽE
Odkar je ponovno zaživel odsek za varstvo narave in gorske straže pri PD Kamnik, je čutiti v njem veliko aktivnost — celotnega odseka kot tudi posameznikov. Največ zaslug in tudi dela ima načel-nica odseka absolventka biologije Mihela Berlec.
Prve spomladanske cvetice teloh, trobentice, zvončki so že pokukale na toplo sonce in privabile neštete oboževalce, ki pa jih žal ne obožujejo vsi z enakim srcem. Vse več je med njimi takih, ki s svojim neodgovornim ravnanjem pustošijo naravo, s tem da jih brezobzirno    trgajo. Takšen
odnos je nekulturen in sebičen.
Da bi bilo takšnih ljudi vse manj, je potrebno vzgojiti nove kadre, ki bodo budno pazili in opozarjali takšne brez-srčneže. Prav to je ena glavnih nalog našega odseka. Tečaj za nove gorske stražarje
je že v teku. Program je zelo obsežen in poučen. Tečajniki se morajo spoznati z delovanjem GS, pravicami in dolžnostmi, z ekološkimi pojmi in neživim svetom gora, rastlinstvom naših planin, živalmi naših gora, podnebjem ter varstvenim režimom. Del predavanj je spremljanih z barvnimi diapozitivi. Po končanem tečaju opravljajo tečajniki pred komisijo pismeni izpit. Vsi, ki ta izpit opravijo, dobijo naziv gorskega stražarja, izkaznico in značko. Edini pogoj za sprejem je starost nad 16 let in pa ljubezen do gora. želimo, da se reaktivi-rajo tudi tisti člani gorske straže, ki so nekdaj že uspešno opravljali svojo nalogo, in pomagajo mlademu kadru, da skupno uresničimo naš program ter s tem obvarujemo naravo pred uničenjem.
MARJAN SCHNABL
S strelskih vaj miličnikov
MALI OGLASI
Kupimo večjo količino odpadnega lesa, lahko tudi starino, za kurjenje peči. Kupujemo vsak dan od 6. do 14. ure, v ponedeljkih in torkih od 6. do 18. ure.
KONJENIŠKI KLUB KOMENDA BO PRIREDIL V NEDELJO, 27. JUNIJA 1976, OB 14. URI TRADICIONALNE KONJSKE DIRKE NA PREUREJENI IN POVEČANI STEZI HIPODROMA V KOMENDI.
PO KONČANI DIRKI BO VRTNA VESELICA, KJER VAS BO ZABAVAL PRIZNANI ANSAMBEL
VABI KONJENIŠKI KLUB!
Plačamo dobro in takoj.
Lončarsko podjetje KOMENDA
Cenjene stranke obveščam, da stroj im vse vrste krzna ter zbiram kože.
Naročila sprejemam vsak dan na naslov Cene PRA-PROTNIK, Vransko 78, in vsako soboto od 8. do 14. ure v Motniku, št. 10.
KAMNIŠKI OBČAN
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo SZDL občine KAMNIK — Ureja uredniški odbor — glavni in odgovorni urednik TOMAŽ JANČAR — tehniJni urednik CIRIL ROMSAK — Izhaja onkrat mesečno — Uredništvo In uprava — Občinska konferenca SZDL Kamnik, Titov trg l/II, telefon 831-315 — tekoči račun 50140-678-57156 — Tiska CZP Delo v Ljubljani.