25. štev.
V Kranju, dne 19. junija 1915.
Leto II.
Izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4—, za pol leta K 2—, za četrt leta K 1—, Za vse druge države in Ameriko K 560.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin, za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in postnrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj.
Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775.
Vojna z Italijo.
Brezuspešni poskusi Italijanov.
Na fronti ob Soči smo zavrnili nove poskuse sovražnika, prekoračiti reko pri Plavi, Gradiški in pri Zagraju. V okolici Bovca in na karnskem grebenu, vzhodno od sedla Plocken, se boj nadaljuje. Tudi artiljerijski boji na prostoru tirolske vzhodne meje trajajo naprej. Neki sovražni napad v tonalskem ozemlju se je vsled odpora naših hrabrih zavarovalnih čet ponesrečil. Napadi Italijanov so bili na vseh frontah odbiti. Ponovljeni, proti enem delu goriškega mostnega čela naperjen napad, je vsled ognja dalmatinskih domobrancev ponesrečil, ravno tako brezuspešen je bil sovražnikov napad severno od Ronkijev. Artiljerijski boj ob fronti Soče se nadaljuje. Na koroški meji je bil včeraj popoldne odbit močan nasprotniški napad na Freidofl in sla-bejši pri jezeru Wolayer. Na Tirolskem se je razbil ob naših pozicijah pri Peutelsteinu sovražen naskok italijanske brigade, ki je vdrla pri Cortina d' Ampezzo. Novi napadi v tem okolišu in nočni boji pri Landru so tudi končali s tem, da se je sovražnik umaknil. V ostalem delu tirolskega ozemlja ob meji se vrše nepretrgoma artilerijski boji in za naše orožje uspešne praske.
Resni a brezuspešni boji ob Soči.
Ob Soči so se vršili zlasti pri Plavi resnejši boji. Poizkus zavzeti tam vzhodne obrežne višine, ki ga je izvršila 11. t. m. brigada Ravenna, se je končal s tem, da se je sovražnik umaknil. Včeraj zjutraj so Italijani reko znova prekoračili. Po lju-tem boju se je posrečilo našim četam vreči sovražnika, ki je neprestano dobival ojačenja, nazaj ter obdržati lastne pozicije, pred katerimi leži nad 400 mrtvih Italijanov, trdno v svojih rokah.
Na koroški in tirolski meji se nadaljujejo artilerijski boji.
Posamezni boji in artiljerijski boji ob Soči se nadaljujejo. Dosedaj so se obdržali Italijani na vzhodnem bregu reke le pri Tržiču in Kobaridu na točkah, ki leže pred našo bojno fronto. Včeraj ob zori so se popeli sovražni oddelki pri Plavi na obrežne višine; toda vrgli smo jih zopet nazaj. Ob koroški meji so zavrnile naše čete sovražne
napade na prehode v okolici Monte Paralba ter so ta hrib zasedle. Poskus Italijanov, dobiti zopet Montepiano, se je ponesrečil.
Italijani ne morejo ob Soči nikjer prodreti.
V bojih pri Plavi dne 12. junija je pustil sovražnik pred našimi pozicijami ležati nad tisoč mrtvih, ter zelo mnogo ranjenih. Včeraj pozno zvečer, so zavrnile naše čete tu ponovni napad kakor vse prejšnje. Italijani toraj na fronti ob Soči niso mogli nikjer prodreti. Na koroškem in tirolskem obmejnem ozemlju se ni zgodilo ničesar bistvenega.
Avstrijska patrulja razstrelila italijansko carinsko
hišo.
Pred par dnevi je vdrla avstrijska patrulja v megli za sovražne sprednje straže do italijanske finančne stražnice, ki se nahaja onstran meje ob glavni komunikaciji ob prehodu Tonale in je razstrelila objekt z ekrasitom tako temeljito, da je bil popolnoma porušen. Patrulja se je potem nepoškodovana vrnila. Finančna stražnica je nudila sovražniku dobro kritje in je bila dragoceno oporišče.
Bitka ob Soči.
V splošnem se nudijo Italijanom tri glavne operacijske smeri — proti južni Tirolski, proti Koroški in proti naši primorski meji. Južna Tirolska in koroška meja sta močni-' utrjeni in radi tega za napade malo pripravni. Ako bi mogli Italijani prodreti preko koroške meje, bi res prodrli celokupno našo fronto proti Italiji, toda ispostavili bi se zae-no nevarnosti, da jim pademo od Tirolske in Primorja sem v bok.
Najugodnejše razmere vladajo za nje še ob primorski meji. Do Soče se Italijanom ne stavijo posebne težkoče nasproti in šele ob črti Bovec-Kobarid-Tolmin-Gorica-Gradiška-Tržič zadenejo napadalci na močno obrambno črto, ki pa seveda tudi ni tako silna, kakor ona ob tiroski in koroški meji.
Naše vrhovno armadno vodsto izjavlja, da je naš položaj tudi na tej črti zelo zadovoljiv, to se pravi z drugimi besedami, da se bo italijanska ofenziva, katere center je naperjen proti Gorici, prav gotovo razbila.
Odsek Soče pričenja pri Bovcu, med Žago in Tolminom dominira mogočno Krnsko gorovje, med Tolminom in Gorico se dviga za obrambo jako pripraven Trnovski gozd s svojimi pobočji, pred Gorico samo tvori Soča močno barijero, katero je lahko braniti. Goriško kotlino nadvladuje povrhu še komenska planota, ki tvori tudi za črto ob dolenji Soči jako ugodno obrambno pozicijo.
Naše hrabre čete so dosedaj vse italijanske napade na to fronto odbile, zanašamo se lahko, da se bodo tu tudi bodoči napadi Italijanov ponesrečili.
Boji na Tirolskem.
Iz vojnotiskovnega stana poročajo: Dogodki ki so se 9. junija v noči na 10. junija odigrali na ozemlju severno od Cortina d' Ampezzo dajejo sijajno izpričevalo o visoki vojaški in bojni vrednosti naše obmejne obrambe. V Cortina d'Ampezzo so se v zadnjih dneh zbrale italijanske čete, ki so tekom 9. junija, nekako eno infanterijsko brigado močne, v treh kolonah začele prodirati, da predrejo našo obrambno fronto. Te napadalne kolone so zadele prej, nego so pričakovale na naše čete, ki so bile pripravljene na boj. Razvili so se trije krajevno razdeljeni daljni boji ki so se vsi končali z umaknitvijo Italijanov. Najprej se je razvil napad srednje kolone, ki je iz svojih težkih baterij namerila intenziven ogenj na naše pozicije pri Soupansesu, severnozahodno od Peutelsteina, do-čim so se bersaljeri polagoma razvili k napadu. Po živahnem streljanju, pri katerem so naši zakriti topovi vzeli pred vsem bersaljere kot cilj, je oslabel napad in so ga končno popolnoma opustili. Sovražnik se je povsod umaknil, na nekaterih mestih zbežal, ter pustil 59 mrtvih in mnogo ranjencev. Lastne izgube 5 mrtvih, več ranjenih. Desna kolona je naletela pri vhodu v Gottreško dolino na naše čete. Napad se je zaključil zvečer s precejšnjimi izgubami Italijanov, ki so odbiti pustili v naših rokah dva častnika in 117 infanterij-stov kot vjetnike. Najmanj aktiven se je pokazal kot bistvena kolona bataljon, ki je prišel doli v Travenazeško dolino. Ta je poskusil napasti naše težke utrdbe v Faneški dolini, pa se je kmalu vsled našega ognja umaknil proti Fiorenškem sedlu. S tem se je povsod ponesrečil sovražni su-
PODLISTEK.
Sendomirski samostan.
Dalje.
S tem je bila stvar za sedaj končana. Grof izbije staremu oskrbniku iz glave skrb in bojazen glede dozdevnih protidržavnih naklepov svojih svakov in mu strogo prepove o tem še kdaj govoriti. Vendar pa sklene sam vso zadevo temeljito preiskati.
Minulo je nekaj dni. Vroče popoldne odjaše grof na oddaljeno posestvo, kjer namerava ostati dalje časa, da se je natančneje ogleda. Ko se je zmračilo, je bil že prejahal večji del svojega pota. Kar zasliši za sabo glas, ki ga kliče po imenu. Začuden se obrne in spozna starega oskrbnika, ki je jahal spehanega konja in se na vso moč trudil dohiteti svojega gospodarja. Z glasnimi klici in mahanjem ga je prosil, naj ga počaka. Grof takoj ustavi konja. Ko ga starec ves zasopel dohiti, mu pove, da se je oni neznani človek, ki mu je bil provzročil že toliko skrDi in bojazni, zopet pojavil v bližini gradu. Hitro obrne grof konja in oba zdirjata po isti poti nazaj, da so jih sluge komaj dohajali.
Za streljaj pred gradom se ustavita, skočita raz konje in jih prepustita slugam z naročilom, naj ju počakata na dogovorjenem kraju. Sama pa se oprezno splazita skoz nizko gosto grmovje proti stražnici, kjer se neznanec baje najčešče po-
javlja. Tačas sej je bilo že stemnilo in bledi žarki vzhajajoče lune so obrobljali nočno nebo. Skoz gosto vejevje zagledata slabo luč v smeri proti stražnici. Podvizata se, da dospeta čimprej iz temnega gozda, in že stojita pod golim gričem, vrh katerega se vzdiguje stražnica. Toda tačas |e bila ona luč izginila in skoz razpadlo zi-dovje ni bilo videti ničesar, nikjer ni bilo sledu o človeškem bitju. Stari oskrbnik je sicer trdil, da vidi ob svitu vzhajajoče lune na tleh sveže stopinje. Čudno je bilo tudi, da stražnične duri niso bile zaklenjene. Toda oskrbnik se je lahko varal, vrata pa so ostala morebiti vsled malomarnosti grajskega čuvaja odprta.
Grof se 'je oddahnil in nekoliko pomirjen je korakal s svojim spremljevalcem po nasprotni strani grii'a nizdol proti gradu. Visoko je ?e stal mesec in s srebrnimi žarki obseval spečo prirodo, da se je dvigal grad pred grofovimi [očmi kakor I blesteča, čarobna palača. Tedaj mu vstane v duši slika njegove žene, tako ljubke in lepe! Zdaj šele prav spozna, da je v njem pojavljajoča se slutnja merila na njegovo ženo in sram ga je bilo, da jo je sodil tako krivično. Ta zavest in misel, kako mirno in brezskrbno spava zdaj v svoji postelji, vzbudi v njegovem srcu neizrecno hrepenenje po njej, vzbudi v njegovi duši koprnenje, kakršnega ni bil čutil nikdar, odkar jo je bil prvič srečah in jo zasnubil.
Tako sanjaje gre grof dalje. Kar ga opozori njegov spremljevalec na črno moško postavo sredi jasno razsvetljenega polja, ki se je oprezno plazila proti gradu. Nevede zakriči grof na ves glas
in piane z golim mečem za tujcem. Ta pa, pravo-I časno posvarien, zbeži v gozd. 2e ga hoče Star-1 šenskv zasledovati, ko zagleda tik grajskega d-du plazečo se žensko, ki ga odvrne od njegove pr-i votne namere. Brž pohiti za njo in spozna v njej Dort-ko, hišno svoje žene, ki je samega strahu trepetala. Na j grofovo vprašanje, kaj dela tu ob tako pozni uri, 1 se je jecljaje opravičevala, da je ni bilo razumeti, j Na drugo vprašanje, kako je bila prišla sem, ji ni bilo treba odgovarjati, zakaj stranska grajska vrata, ki so jih odklepali le na izrecno povelje grofovo s ključem, ki ga je nosil vedno s seboj, so bila v njegovo največje začudenje odprta. Vsak nadaljni poizkus, izsiliti iz hišne kaj več, je bil brezuspešen. Tedaj jo zgrabi grof ves razjarjen za roko, ter jo tira po temnih, zamotanih hodnikih do sob svoje žene, ki so bile še vse razsvetljene «'h odprte. Olga tudi še ni bila legla k počitku. Razburjen pripoveduje grof v pretrganih besedah, kaj se je pripetilo in zahteva, da se Dortka brez obotavljanja izpove, drugače pa mora takoj od hiše. Dortka pa se je zgrudila pred Olgo ter krčevito ihtela.
Staršenskv je bil pričakoval, da bo njegova žena v zadregi, ali da se bo vsaj ujemala z njegovim upravičenim ogorčenjem. A zgodilo se ni ne to, ne ono. Ne meneč se za ves dogodek, ga Olga hladno pozove, naj z glasnim kričanjem in psovanjem ne moti nočnega miru. Ko pa le ne odneha in zahteva, naj hišno takoj odpusti, se Olga razvname in pravi odločno: Njena stvar je, čuti nad hišno, zato bo sama vso stvar preiskala in razsodila. Dalje.
nek. Le v križišču dolin pri Ponte Alt^ so vrtale nadaljne sovražne čete. Da se tudi te preženejo, je odšla iz Faneške doline ena stotnija. Ravnota-ko je odšla iz Pausesa ena stotnija proti Ponte Alto, da napade sovražnika za hrbtom. Zadnji stotniji se je posrečilo ob treh zjutraj neopaženo priti do sovražnika, čegar paznost so naše stot-nije odvrniie, ter ga napasti. Sovražnik se je hitro pričel umikati, ter odšel čez Fiorenško sedlo. Tako je bila cela fronta zopet prosta. Boj je bil, brez večjih izgub, povsod uspešen. Pri tem pa se mora povdarjati, da pri tem boju rezerve niti v akcijo niso stopile.
Avstrijsko - ruska vojna.
Zavezniške čete prodirajo na celi fronti.
Boji ob gorenjem Dnjestru in v prostoru med Dnjestrom in Prutom trajajo naprej.
Armada Pflanzer-Baltin pridobiva proti severu nadalje na prostoru. Njene napadalne kolone so prodrle med neprestanimi boji do Obertvna in do višin, južno od Horodenke.
Uspešnemu prodiranju armadnih delov, ki se bore na galiških tleh, se je pridružila sedaj druga skupina v Bukovini, ki je včeraj prekoiačila Prut, ter vrgla močne ruske sile južno-zapadno od Kotz-mana nazaj.
V jugo-vzhodni Galiciji in v Bukovini nadaljujeta zvezni armadi uspešno napad na ruske sile, ki stoje že južno Dnjestra. Čete Pflanzer-Baltino-ve armade so vrgle sovražnika iz njegovih pozicij severno Ottvnie, pri Obertvnu in pri Horoden-ki, ter prodirajo proti Dnjestru, čegar južni breg poskušajo Rusi še držati.
Tik vzhodno Crnovic, na edinem kraju, kjer stoje Rusi še ob Prutu, so naše čete po kratkem boju odbile napad sovražnika.
. V južnovzhodni Galiciji čete armade Pflan-zer nadalje zmagovito napredujejo. Po trdovratnih bojih smo zavzeli včeraj Tvsmienico, Tlumacz in višine severno od Olesze. Južno od Czernelice se vrši boj. Nove ruske napade proti Zaleszczvkom smo krvavo zavrnili.
Prodirajoč iz Bukovine čez državno mejo so vrgle naše čete Ruse iz njihovih ob meji pripravljenih močnih pozicij nazaj. Zasledujoč jih so zasedle več krajev v Besarabiji. Zasledovalci so vjeli včeraj 1500 sovražnikov.
Ob gorenjem Dnjestru napadajo zevezniki uspešno v smeri na Zydaczow, kjer se drže močne ruske sile še na južnem bregu Dnjestra.
V srednji Galiciji je imel napad avstro-ogr-kih in nemških čet ta uspeh, da srno zasedli Sie-niawo ter odbivši močen sovražen napad v naskoku osvojili vsa oporišča severno od tega mesta. Pri tem smo vjeli 5000 Rusov.
Med Dnjestrom in Prutom so zavojevale čete armade Pflanzer znova več ruskih pozicij. Kraja Jezerzianv in Nieswiska severno od Obertvna so vzele v naskoku. Naše zmagovite čete prodirajo proti Czernelici ter so severovzhodno od Horodenke prekoračile Dnjestr. Osvojile so Zalesczvke. Proti temu mestu so naperili Rusi zvečer in tekom noči obupne napade, ki smo jih vse z najtežjimi izgubami za sovražnika zavrnili. Tudi ataka nekega kozaškega polka se je v našem ognju popolnoma razbila.
V Bukovini so morali Rusi tudi zadnje svoje pozicije ob Prutu opustiti. Umikajo se ostro zasledovani od naših čet z velikimi izgubami čez državno mejo.
Armada Pflanzer )e vjela v včerajnih bojih okrog 5000 sovražnikov.
Južno od gorenjega Dnjestra se boji nadaljujejo , neki ruski protinapad na Stanislav smo zavrnili. Zavezniške čete so včeraj zopet zavzele Zurawno, ki so ga bile opustile ker so dospela ruska ojačenja.
Zavezniške armade so včeraj znova napadle. Po silno ljutem boju so prodrle vzhodno in južno-vzhodno od Jaroslava rusko fronto, ter prisilile sovražnika, da se je z najtežjimi izgubami umaknil. Od danes ponoči se umikajo Rusi tudi proti Moščiski in južnovzhodno od tega kraja. Včeraj smo vjeli 16.000 Rusov. Med tem trajajo boji južno od Dnjestra še naprej. Pri Dersowu, južno od Mikolajowa, so naše čete štiri močne napade krvavo odbile. Sovražnik je končno beže zapustil bojišče. Severno-zapadno od Zurawna prodirajo zavezniki proti Zydaczowu ter so zavzeli včeraj po težkem boju Boguzno. Tudi severno od Tlu-masza napreduje naš napad uspešno. Naši so vjeli tam mnogo sovražnikov, katerih število še ni ugotovljeno. Severno od Zalesczvkov so nas napadli Rusi ob 11. ponoči na 6 km široki fronti in 4 vrste na globoko. Z velikimi izgubami se je razbil ta sunek v množicah v našem ognju.
Najvišji armadni poveljnik v osvojeni trdnjavi Przemysl.
Komaj se je bojni hrup okoli Prze*mysla zopet polegel in so hrabri bojevniki zaveznikov omajanega sovražnika prepodili iz teh utrdb v središču svojih armad, že je prihitel naš najvišji armadni poveljnik v te kraje zmage. V spremstvu prestolonaslednika nadvojvode Karla Franca Jože-
fa in le s svojim ožjim štabom se je peljal fm. nadvojvoda Friderik v avtomobilu čez Gorlice, Jaslo, Sanok in Dynow v Przemysl. Čeprav s<± še povsod vidijo sledovi onih ljutih bojev, ki so divjali po onih krajih, se je kazalo povsod veselo življenje. Povsod se je videlo kmečko prebivalstvo pri izvrševanju svojih poljskih in domačih del. Kjer so bile poškodovane ceste in mostovi, seje gibalo mnogo pridnih rok. V vseh krajih skozi katere sta se peljali oba nadvojvodi, jih je prebivalstvo, ki je pozdravljalo vojskovodjo zaradi zadnjih
j zmag, navdušeno sprejelo in pozdravilo. V Sano-ku kjer je imelo poveljstvo armade Puhallo svoj sedež so se za kratek čas ustavili. Prisostvovala sta slavnostni zahvalni božji službi, ki se je brala povodom dobljenih krasnih zmag. Po slavnostni službi božji je eden duhovnikov blagoslovil najvišjega poveljnika zmagovite armade. Nadaljna vožnja se je vršila v spremstvu fcm. Puhalia. Peljali so se skozi kraje, v katerih so še pred kratkim divjali najljutejši boji — skozi dolino Sana, za katero se je zelo bojevalo. 2e od daleč so se spričo tega krasnega solnčnega dne videli na vzhodu svetlikajoči se stolpi in kupole zopet osvobojenega Prze-mysla. Zastave, slavoloki in cvetke, ki so jih •metali iz okenj, so pozdravljali v zvezi s prebivalstvom, ki so bili zbrani v gostih vrstah, vojskovodjo čigar ime je zdaj v ustih vseh in našega mladostnega prestolonaslednika. Slika mesta je splošno neizpremenjena, le vsled zračnega pritiska razstreljevanj počene šipe in porušeni mostovi čez San, pričajo o usodi, ki je večkrat zadela to mesto. Porušitev mostov izvira še iz časov, ko smo morali meseca marca prodati trdnjavo. Rusi so jih potem pričeli zopet provizorično popravljati, vendar pa so uničili komaj izvršeno delo, ko je bila trdnjava v naskoku zavzeta. Zdaj je prehod čez San omogočen s pijonerskim mostom, ki so ga napravili nemški pijonirji. Železniški most je tudi že v delu. Po vožnji skozi mesto, so se nadvojvodi in njuno spremstvo ustavili na Ryneku, ter sprejela tam javitev poveljnika in štaba bavarske divizije, generallajtnanta pl. Kneusela, ki je od severa vdrla v trdnjavo, kakor tudi avstro-ogr-skega poveljnika trdnjave, generalmajorja Stowas-serja, z oficirji njegovega štaba vred. Povpraševala sta potem pri deputacijah zelo živahno in sočutno po doživljajih prebivalstva, se s toplimi besedami zahvaljevala ter izrekla priznanje za vztrajanje v bedi in skrbeh, kakor tudi za zvesto mišljenje meščanov napram skupni monarhiji. Tudi tolažila sta one, ki so trpeli izgube, ter izrekla obenem željo, da se zopet popravi težko prizadeto mesto. Naše hrabre čete, ki so se udeležile zopet-ne osvojitve trdnjave, so v tem času zopet dalje zasledovale nasprotnika in niso bile več v Prze-mys!u. Po mali južint v škofovi palači, sta šli visokosti s spremstvom naprej na Tartarski grič, da od tam pregledajo mesto. Videlo se je čez Medy-ko proti vzhodu, kjer so se tedaj bojevale naše hrabre čete. Potem so si ogledali utrdbe zahodne fronte. Pri tem je neki oficir našega generalnega štaba imel predavanje o dogodkih v tem delu fronte. Potem so si pod vodstvom šefa generalnega štaba divizije Kneusel ogledali utrdbe severne fronte. Velik vtisk so napravili natančno vidni
i uspehi naših preciznih težkih topov, na betonirane utrdbe, kakor tudi na kritja iz prsti. Tudi izven utrdb se vidijo korak za korakom sledovi hitrega bega
i Rusov, pozabljeni topovi in vse mogoči vojni materijal, ki je ležal na okoli.
Novi uspehi na celi gališki fronti. — Ogromen vojni plen.
V Galiciji se Rusi navzlic najtrdovratnejši obrambi niso mogli ustaviti splošnemu napadu zavezniških armad.
Ostro zasledovani od naših zmagovitih čet se umikajo poraženi ruski zbori čez Cewkow, Lu-baczow in Javorovv nazaj.
Južno od ceste na Lvov je vzela armada BOhm-Ermolli danes ponoči ruske pozicije na celi fronti v naskoku ter je vrgla sovražnika čez Sa-dowo-Wisznio in Rudke nazaj.
Južno od Dnjestra se vrši boj pred mostnimi utrdbami.
Čete armade Pflanzer so vzele včeraj zjutraj Nižniow.
Dosedanje bitke in boji meseca junija so prinesli bogat plen. Od 1. do 15. junija znaša ce-I lotna svota: 108 častnikov, 122 300 mož, 53 topov, j 137 strojnih pušk in 58 municijskih voz.
Avstrijsko-srbska vojna.
Naši letalci nad Črno goro in Srbijo.
Neki avstrijski letalec je preletel Lovcen in je vrgel več bomb na črnogorske utrdbe in taborišča. Neko drugo letalo se je pojavilo nad Skad-rom in Bojano, preletelo Antivari ter je letalec vrgel več bomb. Istotako so naši letalci bombardirali municijsko skladišče v Kragujevcu. ,
Praska pri Avtovcu.
Južno od Avtovca je zavrnila neka naša poljska straža po kratkem boju napad, ki ga je izvr-
šilo približno 200 Črnogorcev. Sicer je položaj na jugovzhodu neizpremenjen.
Pred novimi dogodki na srbskem bojišču.
„Agence Havas" javlja iz Niša: Srbski kralj Peter in prestolonaslednik Aleksander sta odšla na fronto. Na srbskem bojišču je pričakovati skoraj večjih in važnejših dogodkov.
Nemško-francoska vojna.
Položaj na francoskem bojišču.
Sovražni naskoki severovzhodno od visočine Loretto in opetovani napadi na naše pozicije severno in južno Neuvillea so ponesrečili. V jarkih severno pri Ecurie se blizki boj še nadaljuje.
Jugovzhodno od Hebuterne pri Beaumontu se bili sovražni napadi odbiti, samo na potu proti Serre Neilly so dosegli Francozi neznaten napredek.
Dne 9. junija v Champagni zavojevane jarke so nam Francozi zopet poskusili vzeti. Napadli so z močnimi silami v široki fronti severno Le Mes-nila do severno Beau Sejourja. Napad se je popolnoma ponesrečil in je imel sovražnik najhujše izgube. Ponovljene nočne napadalne poskuse smo v kali zadušili.
Sovražni napadi na naše pozicije, severno od Neuville, so se razbili. Sovražni sunek, južnovzhodno od Roleuterne, se je ponesrečil.
V Champagni smo osvojili v okolici Souaina in severno od Hurlusa več sovražnih jarkov ter smo zavzeli v naskoku francoske pozicije, severno od Le Mesnil, v širokosti 200 metrov.
Odbili smo sovražne napade severovzhodno od Nieuporta, na vzhodnem pobočju višine Loretto in proti Souchez. V blizkem boju severno od Ecurie se nism je posrečilo vreči Francoze, ki so dvakrat s svežimi močmi napadli, popolnoma iz naših pozicij. Umikajoči se sovražnik je utrpel jako težke izgube. Južnovzhodno od Hebuterne zopet prodiramo iz svojih zadej ležečih pozicij.
Francozki poras pri Arrasu.
Na fronti med Lievinom in Arrasom so utrpeli sovražniki težak poraz. Ko so bile tekom dne za prodiranje pripravljene sovražne naskakovalne čete vsled našega artilerijskega ognja propodene, sta se proti večeru pričela dva močna sovražna napada vgo-stih črtah proti našim postajankam na obeh straneh višine Loretto, kakor tudi na fronti Neuville-Roclin-court. Sovražnik je bil povsod s težkimi izgubami odbit. Vse postojanke se popolnoma ostale v naši posesti, slabejši sovražnikovi napadi ob Yzer-skem kanalu so bili odbiti. Infanterijski spopadi jugovzhodno od Hebuterne so ostali brezuspešni, sovražne sunke v Champagni smo v kali zadušili.
Špijonaža v Belgiji.
Odkrili so celo organizacijo špijonaže s sedežem v Maastrichtu, ki je delovala predvsem v Belgiji. Prijeli so 17 špijonov, od katerih so jih 8 v Ljutihu usmrtili, 6 pa skupaj k 77 letom ječe obsodili. Trije na smrt obsojeni bodo najbrže po-miloščeni.
Nemško-ruska vojna.
Nemško uradno poročilo o uspehih.
Severnozapadno od Szawel so naši napadi dobro napredovali. Vzeli smo Kuze v naskoku, ugrabili 3350 mož in 6 strojnih pušk. Južnovzhodno od ceste Mariampol-Ko\vno so se pričeli novi boji proti ruskim ojačenjem. Ruski protinapadi južno od Bolimovva so ostali vsi brezuspešni. Naš plen se je pomnožil na 1660 vjetnikov, 8 topov in 9 strojnih pušk. Mostna utrdba Sieniavva je zopet za vzeta in5000 Rusov vjetih. Tudi vzhodno od Jaroslawa in vzhodno od Przemysla se boj zopet pričenja. Linsingenove čete so vzele Hlinisko. Ruski sunki ob Dubissi so se ponesrečili. Severno od Przasz-nysza so naše čete jurišale rusko pozicijo, vjele 150 sovražnikov ter ugrabile nekaj strojnih pušk in metalcev min.
Blizu Eucovvinie, severnozahodno od Szawel smo zavzeli nekatere sovražne pozicije ter vjeli 3 častnike in 300 mož. Jugovzhodno od ceste Mariampol-Kowno so naše čete v naskoku zavzele najsprednejšo rusko črto ter vjele dva častnika in 313 mož. Armada generalobersta pl. Mackensena je v širini 70 km prešla iz svojih pozicij med Czer-niavvo (severnozahodno od Moščiske) in Sieniavvo k napadu. Naskočila je sovražne pozicije na celi fronti. 16.000 vjetnikov je prišlo včeraj v naše roke. Tudi napadi čet generala Marwitza in generala Linsingena so napredovali.
Turčija proti tripelententi.
Boji pri Sedilbahru in Arni Burnu.
Angleži in Francozi so 4. t. m. popoldne prešli k ofenzivi in so se prizadevali podpirati napad z močno kanonado. Njihova artilerija je izstrelila 6000 granat, dočim so se njihove ladje tudi ude-
leževale boja. Iz strahu pred podmorskimi čolni so neprenehoma vozile z veliko hitrostjo. Otomanske čete so krepko odgovorile na napad. Levo turško krilo je porazilo sovražno desno krilo. Ta dan Angleži in Francozi niso imeli nikakršnega uspeha in so pustili pet strojnih pušk v turških rokah. Naslednjo noč je sovražnik izvršil v odseku Ari Burnu napad. Boj je trajal do drugega opoldne. Naskok je bil odbit. Turki so zavzeli par sovražnikovih strelskih jarkov, ki je imel 3000 mrtvih. V soboto so se tudi v Sedilbahru vršili boji. Desno otomansko krilo je prodiralo ter zavzelo par sovražnikovih strelskih jarkov. V nedeljo so turške čete pričele z ofenzivo, ki se je po štiriurni bitki, v kateri so turški častniki in vojaki izvrševali čudeže hrabrosti, končalo s turškim uspehom. Sovražnik se je umaknil v prejšnje postojanke. Turki so vplenili še 12 strojnih pušk. Izgube sovražnikove cenijo na 15.000 mož.
*       ' > * *
Srbi v Albaniji.
Srbske čete ojačene s črnogorskimi oddelki se bližajo Lješu. Esadovi pristaši v Skadru hočejo zastaviti albanskim vstašem, ki so se umaknili izpred Drača, pot ter preprečiti, da se rešijo v severno Albanijo.
Italijanski listi priznavajo, da navdaja srbska okupacija italijanske politične kroge s precejšnjo skrbjo, tolažijo se pa s tem, da je Albanija še vedno „odprto vprašanje", o katerem da bo odločal mirovni kongres.
Esadpaša je javno proklamiral svoje zavezništvo z Italijo in Ćrnogoro in menda tudi v Srbijo ter izroča izdano Albanijo „varstvu" svojih prijateljev. Med neodvisnimi Albanci vlada radi tega veliko ogorčenje.
Srbi so zasedli Progrades, Starovo in Elba-san po bojih, pri katerih je bilo več vasi požganih. Neki drugi srbski oddelek, pomešan s Črnogorci je zasedel Lu in pobočje miriditskih hribov ter skuša prodreti v nižino Zadrine in Lješ. Srbska armada je korakala od Elbasana v Tirano ter se pričakuje akcija proti Draču.
Pohod Srbije v Srednjo Albanijo, okupacija Elbasana in Tirane, kakor tudi prodiranje proti Draču je vzbudilo v Italiji velikansko senzacijo. Komaj so s trudom zadržali srd zaradi neizpolnitve nad glede položaja na Balkanu, da bodo nevtralne države posegle v boj, pomenja postopanje Srbije v Albanijo drugo najtežje razočaranje Italije.
Turinska „Štampa" poroča, da se je v soboto vršil italijanski ministrski svet, v katerem so govorili o pohodu Srbov proti Adriji. Interes rimskih diplomatičnih in političnih krogov za to srbsko postopanje je izvanreden. Vprašujejo ali hoče Srbija ponoviti poskus, ki se je pred dvema letoma ponesrečil. Prijatelji Srbov trdijo, da si hočejo Srbi le hrbet zavarovati proti roparskim napadom Albancev, da morejo boljše nastopati proti Avstro-Ogrski, toda v rimskih diplomatičnih in političnih krogih so drugega mnenja. Srbija kaže s svojim pohodom, da ji je manj na tem ležeče, zadeti sovražnika, nego zasledovati osvojevalno politiko ter ustvariti z osvojitvijo Drača končano dejstvo. Vprašanje srbskega pota k Jadranskem morju se more rešiti le sporazumno z državami četverozveze in s posebno pritrditvijo Italije. Brez te pritrditvije je osvojitev Drača od strani Srbov smatrati za brezpredmetno in kakor da bi se ne zgodila.
Konflikt med Italijo in Grško.
Kakor javljajo bukareški listi so nastale med Grško in Italijo resne diplomatične diference. Grško časopisje je napram italijanskim imperialističnim tendencam jako nervozno. Nekateri listi napadajo Italijo na najostrejši način. Tako pravi „Chronsos": Italijani so muzikanti, ki so nesposobni za vsak velik čin. Prijeli so za orožje, toda ne kakor Brutus za svoje bodalo, temveč kakor brigant Rinaldo Rinaldini za svoj nož.
Volitve na Grškem.
Volitve v grški parlament so pred durmi. Ve-nizelosovi pristaši razvijajo silno ostro agitacijo proti vladi, ki tudi ne drži križem rok. Ponekod je prišlo do nemirov. V Solunu so priredili Veni-zelosovi pristaši velik demonstračni obhod ter so razbili agitačne lokale vladine stranke. Orožništvo je odkrito simpatiziralo z Venizelosovimi ljudmi in se le vojaštvo je moglo napraviti mir in red.
Nova vstaja v Srednji Albaniji.
Albanec Mustafa Efendi je proklamiral republiko „Centralna Albanija" ter se imenoval za predsednika. Mustafa je že nabral precej vstašev.
Stališče Romunije in Bolgarije.
Dne 14. junija se je vršil v Bukarešti ministrski svet. Po končanem posvetovanju je sporočil ministrski predsednik Bratianu italijanskemu in ruskemu poslaniku, da smatra romunska vlada ruske predloge za nesprejemljive. Oba poslanika sta opozorila ministrskega predsednika na riziko romunske taktike, nakar je Bratianu poudarjal, da je na vse možne konsekvcnce svojega stališča pripravljen.
Podoben neugoden odgovor je dobil ruski poslanik v Sofiji. Konferiral je dve uri z ministrskim predsednikom Radoslavovom o ruskih ponudbah. Po konferenci je sprejel ministrski predsednik avstrijskega poslanika, kateremu je izjavil, da Bolgarija navzlic novim ruskim ponudbam ne bo spremenila svoje politike, temveč da ostane i nadalje nevtralna.
Bolgarske odredbe.
Vlada je obvestila inozemske kabinete, da so vojaške oblasti pooblaščene obstreljevati vsa brez dovoljenja nad bolgarskim ozemljem se pojavljajoča letala inozemskih držav ter vsako letalo, ki se spusti na bolgarskem ozemlju na tla zapleniti.
DNEVNE VESTI.
Avstrijskim narodom! V tem trenutku, ko dvoglavi orel po desetmesečni brezprimerni borbi z neupognjeno močjo in jeklenim pogumom vzdiga svoje mogočne noge na nove odločilne udarce, da uniči svoje dosedanje sovražnike, nam Italija, ki je celih 33 let uživala dobrote za to deželo blažene zveze z našo drago domovino, zavratno napove vojno!
Naši slavni armadi, v katere vrstah se narodi avstrijski prekašajo v heroičnih krepostih se bližajo novi boji!
V zvezi z Nemčijo, našo drago zaveznico, v trdnem zaupanju v Boga, v svesti si pravične stvari in svoje moči, se slavno razreši tudi ta nova naloga!
Narodi avstrijski!
Zaradi Vašega domoljubnega požrtvovalnega mišljenja so Rdečemu križu doslej dospeli bogati darovi, ki so mu omogočili, da je olajšal marsikatero rano, ki nam jo je vsekala vsiljena vojna, da je ozdravelo mnogo Vaših sinov, ki so krvaveli na polju časti, in bilo na novo uvrščenih v armado, invalide pa usposobiti za koristne ude človeške družbe!
V polni zavesti velikodušnosti vseh narodov naše domovine apeliram na zavednost Vaše patri-otične dolžnosti s
prošnjo,
da tudi nadalje kar najiskreneje pospešujte človekoljubno delovanje avstrijske družbe Rdečega križa in s tem uresničite našega veličastnega vladarja, Njegovega Veličanstva cesarja in kralja geslo
„Z združenimi močmi" v brambo domovine, v prid armade, Vaših očetov, sinov in bratov.
Na Dunaju, dne 9. junija 1915.
Nadvojvoda Franc Salvator,
general konjištva, generalni inšpektor prostovoljne zdravstvene službe  in protektor namestnik avstrijske družbe Rdečega križa.
Odlikovanje nadvojvode Josipa Ferdinanda.
Kakor poroča „Reichsanzeiger", sta bila podeljena nadvojvodi Josipu Ferdinandu križ in zvezda velikega komturja kraljevskega domačega reda Ho-henzollern z meči.
Poziv! Ker je velika večina gasilcev pri vojakih, poživlja podpisano društvo p. n. občinstvo, da pristopi vsaj za časa vojne po možnosti v vrsto izvršujočih članov, da bode društvu omogočeno v slučaju kake nesreče uspešno nastopiti. Vsi oni, kateri se hočejo posvetiti temu plemenitemu namenu, naj se zglase v ponedeljek dne 21. t. m. ob 7. uri zvečer v društvenem shrambišcu. Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Kranju.
Dijaška kuhinja. Prispevki od 1. maja do 19. junija 1915 cenjenih gg. darovalcev: kranjski meščani za maj K 2440; profesorski kolegij v Kranju za maj K 9-—; Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani K 50-—; kranjski meščani za junij K 21—; profesorski kolegij v Kranju za junij K 6"—; preostanek od taks, izročil profesor Pirnat K 140; profesor Koletič K 2—; za „črno-vojniškega lekarja" K 4'—; *Pike" K 2-—; Vljudno se zahvaljujemo vsem našim dobrotnikom za njih naklonjenost v teh težkih časih. Odbor.
Umrl je v deželni bolnici 12. t. m. g. Leopold Markič iz Kranja, rojen 1. 1836. N. v m. p,!
V Kropi je umrla posestnica gospa Terezija Magušar.
Poštna vest. Od 14. t. m. naprej se morajo v okraju tukajšnjega poštnega ravnateljstva predati vsa zasebna pisma odprta.
Vrle Tolminke! Nadporočnik v rezervi dr. Ivan Grašič piše: Ležim visoko v gorah, šrapneli in granate pokajo, da odmeva po celi Primorski. Neposredno za fronto stoji mala gorska kočica, kjer zavezujejo ranjence. Vsak hip se razpoči tu 15 cm granata in trenotek si nisi varen življenja. In kdo more popisati veselje in zaeno občudovanje, ko prikorakajo danes zjutraj vrle Tolminke k tej kočici, da tolažijo ranjence in jim dajo prvih krepil. Hrabri Tolminci so prinesli seboj nosala, da težko ranjene poneso v dolino. To je hvalevredno delo naših slovenskih deklet in mož in vse vojaštvo se jim iz srca zahvaljuje za njih trud. Slovenec ima dobro srce!
Vojno zasedanje hrvatskega sabora. Hrvatski sabor se je sestal dne 14. t. m. h kratkemu zasedanju Po prečitanju kraljevega reskripta o sklicanju sabora je prečital predsednik drug reskript, ki poživlja sabor, da naj izbere regnikolarno deputacijo, ki bo zvišala število delegatov za državni zbor. Vlada je predložila zakonske osnove glede podaljšanja proračunskega provizorija do 31. decembra 1915. ter glede podaljšanja finančne nagodbe z Ogrsko na eno leto. Predsednik je v svojem pozdravnem govoru poudarjal zvestobo hrvatskega naroda do vladarja in je slavil junaško armado. Govor je sprejela zbornica z oduševljenim odobravanjem, ter je predsednika pooblastila, da odpošlje N. Veličanstvu in vrhovnemu poveljniku armade poklonilne brzojave.
Ugotovitev identitete umrlih vojakov. Skupni osrednji poizvedovalni urad Rdečega križa na Dunaju bo dal vse vposlane slike in popise oseb umrlih neznanih vojakov od časa do časa razmnožiti in jih bo pošiljal potom političnih deželnih oblasti na c. kr. okrajna glavarstva in magistratom mest z lastnim statutom, da se omogoči ugotovitev identitete. Na Kranjskem bodo te slike in popisi oseb vsem interesiranim osebam na vpogled pri vseh c. kr. okr. glavarstvih in pri mestnem magistratu v Ljubljani. Popolnoma zanesljive ugotovitve je z vsemi potrebnimi podatki naznaniti neposredno skupnemu poizvedovalnemu uradu Rdečega križa na Dunaju. VII.
Razglas. Da se napravi za sedanje razmere neobhodno potrebni red v cestnem obratu, razglašajo se s tem ponovno najvažnejša določila cestno policijskega reda, ki imajo veljati za vse ceste. 1. Vsako vozilo brez izjeme se ima na levo izogibati in ima na desno naprej voziti, ter se naprej vozečim in nasproti prihajajočim vozilom brez obotavljanja ogniti. Za kolesarje veljajo ravno iste določbe. 2. Po mostovih, po katerih je hitra vožnja na prepovednih tablah prepovedana, in po lesenih mostovih sme se le v koraku voziti. 3. Vsi za prevažanje namenjeni vozovi morajo imeti razločen napis, ki mora obsegati ime, priimek in sta-novališče lastnika vozila. 4. Ob temni noči mora imeti vsak voz s seboj razsvetljeno od daleč vidno svetilko. 5. Med vožnjo voznik ne sme zapustiti svojega voza. 6. Prepovedano je vozniku na vozu spati. 7. Pokajne z bičem je v zdržema stoječih krajih brezpogojno, na odprti cesti pa takrat prepovedano, kadar se kakšen voz pelje mimo, ali kadar se živina žene mimo. Prestopki teh določil se bodo — da se že vendar enkrat doseže to, kar se je z opetovanimi razglasi hotelo doseči — najstrožje eksemplarično kaznovali in sicer si kazensko postopanje pridržuje c. kr. okrajno glavarstvo samo. Nadzorovalni organi imajo strog nalog — in na to se prebivalstvo še posebno opozarja — vsacega, ki zakrivi kak prestopek gori navedenih določb, takoj prijeti in ga pripeljati pred kazensko oblast. Vozila oddala se bodo na stroške voznika v oskrbo najbližji gostilni in se bodo stroški takoj izterjali. Za izterljivost jamči vozilo samo. S tem razglasom razglašajo se gori navedena določila, katerih se je v svrho neobhodno potrebnega reda v cestnem prometu pri sedanjih razmerah brezpogojno držati, s pozivom na prebivalstvo, da ta določila brezpogojno uvažuje, ter v svesti, da zavednost prebivalstva ne bode dala kazenski oblasti povoda seči po sredstvih, ki so gori dovolj jasno označena.
ZADNJE VESTI.
Rusi se umikajo naprej. — Grodek v naših rokah.
Tudi včeraj se niso mogle poražene ruske armade nikjer ustavljati.
V Srednji Galiciji so nadaljevali umikanje s cele fronte v severo-vzhodni in vzhodni smeri, zavarovani po močnih zadnjih stražah. Združene armade so jim krepko sledile.
Severno Sieniawe prodirajo naše čete čez Cieplice in Cevkov in so včeraj močne ruske sile, ki so se še borile na galiških tleh, vrgle s težkimi izgubami čez državno mejo.
Vzhodno so zvezne čete dosegle Lubaczovv, iztrgale Rusom po ljutem boju Niemirov in prodirajo na Janow.
Na Ivovski cesti so čete armade Bohm vrgle še v večernih urah močne ruske zadnje straže pri Wolacuchy čez Wereszyco in okoli polnoči z juri-šem zavzele zapadni del Grodeka. Tudi južno od Grodeka je zapadni breg Wereszyce očiščen sovražnikov.
Južno od Dnjestra je položaj v obče neiz-premenjen.
Nemško uradno poročilo o uspehih zavezniške ofenzive v Galiciji.
Na vzhodu je bilo več ruskih napadov odbitih.
Severno od Sieniave so napadi zavezniških čet prisilili Ruse, da so opustili svoje pozicije in da so se umaknili na Tarnograd. *
Armada Mackensena je ostro zasledovala sovražnika. Dachnovv in Lubaczovv sta bila zavzeta v naskoku, južni breg reke Smolinke pa očiš-I čen sovražnika.
Pri Niomirowu je bil ruski odpor kmalu strt in cesta Niomirow prekoračena.
Dalje proti jugu so se Rusi umaknili proti bregu Wereszyce.
Južno-vzhodno od Dnjestrskih močvirij je položaj neizpremenjen.
Položaj na italijanski fronti.
Na fronti ob Soči so naše čete pri Plavi zopet odbile več napadov in prizadele nasprotniku težke izgube. V skalnatem gorovju Krna se nadaljujejo boji planinskih čet.
Na koroški meji se ni včeraj nič posebnega pripetilo.
Na Tirolskem so bili odbiti sovražni naskoki proti prelazu Tilliach, v ozemlju Tofana, pri Tro-sassi, Buchensteinu in Montecostonu vzhodno Fol-garje.
Napad Zeppelinov na angleško obal.
V noči od 15. na 16. junij so izvršili nemški mornariški zrakoplovi napad na severovzhodno angleško obal. Bombardirali so neko utrjeno pristaniško mesto, ter zažgali tako nekaj industrijal-
nih naprav, ki so deloma uničene Zrakoplove so močno obstreljevali, zlasti neka obrežna baterija, katero pa so zrakoplovi napadli in prisilili, da je umolknila.
Zrakoplovi so ostali nepoškodovani.
Spominjajte se vsi .Rdečega križa.4'
t* oooooooooooooooooooaonrr.
32 3-3
V
Zenitna ponudba!
^Vdovec, posestnik in gostilničar v prometnem okraja, brez otrok se šefi v svrdo ženitve seznaniti z gospodično oziroma vdovo brez otrok od 35—h-0 tet staro, ki bi imela veselje do gospodinj' siva in gostifničarske obrti, ter nekaj premoženja. 'Resne ponudbe s sliko naj se blagovolijo poslati na upravništvo „Save"
št. 23.
OBO-tCOOOOOCOBOOOCOOO
LM1
Perice
33 1-1
za „Rdeči križ"; Hranili.
Vojaška bolnica potrebuje več peric, ki bodo prevzemale perilo bolnih in ranjenih vojakov za pranje na dom. — Zaslužek 4—6 K na dan. — Zglasiti se je pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kranju.
Suhe gobe
in druge deželne pridelke v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah kupuje
M. RRtlT. KRIM)
trgovina mešaneoa blaga in deželni Trboveljski in češki premog.
Restavracija pri kolodvoru
priporoča dobro kuhinjo, pristna vina, češko budjeviško pivo. Lep senčnat vrt.
II;
ar
trgovina
^° Ferd. Sajovic %
v Kranju
(poprej J- C. Pleiwei$s>
2 52-2* priporoča za
svoio bogato zalogo
modnega blaga sukna za ženske obleke, barhenda za bluze in obleke, še-vijotov, kamgarnov in lodnov, platna za rjuhe, cvilha za zimnice, satenastih in pisanih posteljnih odej, kakor tudi vsega drugega manufakturnega blaga. Volneni robci, pleti, ogrinjalke in pleteni robci najnovejših vzorcev in najbolje kakovosti. Srajce, jopice in hlače za ženske, moške in otroke.
Svilnati robci najnovejših uzorcev.
Najbolj varno naložen denar v vsem
političnem kranjskem okraju!
itn hranilnica i Kranju
ii rezervni zaklad (lastno premoženje) nad
000
obrestuje hranilne vloge po
r————t
1/0/ i
2 0 |
4
Hranilnica posoja na zemljišča po 5'/s0/o na leto in na amortizacijo v 45 letih, tako da na primer dolžnik v teku 45 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone.
Koncem leta 1914. je bilo stanje hranilnih vlog nad
5 milijonov337 tisoč kron. i i
Posojil na zemljišča ter posojil občinam
nad 4 milijone kron-
II
Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to:
da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, ter župnišča cerkveni denar.
Ta najstarejši in največji denarni zavod na celem Gorenjskem uraduje
v Kranju na rotovžu
vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in vsak tržni dan tudi od 2. do 4. ure popoldne.
—< >—VVVWWVVWV\ i .AA^VAAAAA/VAAAAA/ I
brez odbitka rentne-1 ga  davka, katerega I
I- plačuje hranilnica iz . lastnega. Narasle in I J nedvignjene vložnei " obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta
— to je dne 30. junija in dne 31. decembra
— ne da bi bilo treba vlagateljem se zgla-šati radi tega pri hranilnici.
\ 0*
i
Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju
V odsotBO.sti odgovornega urednika začasni odgovorni urednik: Ciril Pire.
Tisk tiskarne „Sava" v Kranju.
87