St. 45. V Gorici, 4. novembra 1887. „8oLau izhaja vsak potok in velja po poSti prejemana ali v Oorici na dom poSiljana: Vac leto.....f. 4.4C Po! ieuv.....„ •-'.20 (ietvrt h;ta . . . . „ 1 lit Pri oznanilih in tako tudi pri „po, thmicah" se placujc za nuvadno tristop. no vrsto; 8 lit. do se tiska 1 krai 7 » i> « )» 2 ., 6 ,, „ „ „ 3 ,, ZareCe 6rke po prostoru. Tedai XVII. PosamezaJytSvilkc se dobivajo po 8 kr. v tobuk^atfl^fth v gosposki ulici blizu „treli ^fon^'^i^starom trgu in v nanski^i^K^^t Trstu, via Ca-serma, 3. \% S^'/jj Dopisi ^a^s^ttgy^-no poSiljojo urednistvu ,,Socd*'a naklo veloval, in nikoli so ni druzega kladiva dotak-nil, tudi 5e so tolkli na tiato zelezo po stirji ali *) 2fi pozabiti, da je ta pripovedka bila pripovodeua tedaj, ko so taoiki i& kilo npsili. jezika odloSuje v ni e j a h, pozakonih d o 1 o L e-n i h, de2elno Solsko oblastvo, zasli§av§i one, ki Solo vzdriujejo. Iz tcga je popoluem jaaio, da dotidna de^elna Solska oblast ui vezana na z\ijc onih, ki Solo vzdr-2ujejo - ti oamrcL imajo se samo zasli§ati — pa2 pa „ua meje, po zakonih dolcCene". Ker ne dostaje posebnih ddselnih zakonov, uore se za apredaj ime novane decile samo ozir jenati na splolne dolocbe drzavnih osnovoih zakonov z ine 21. decembra 1867, dti. zak. St. 142, ki v Llauu XIX. izrecno velevajo: V de^elah, kjer stannjeveC narodnosti, naj bo-do javna ufiiliSfia urejena tak», da bodo brez vsako sile za pouk druzega dezclncga jezika, vsaka teh narodnosti dobivala potrebnih sredstev za izobragbo v svojem juziku. Po toj doloCbi drzaviul- oanovnih zakonov je to-rej brezdvomno, da siia, ki »e vi5i z uvajanjem druzega dczelnega jvzika (v teu sluCaju nomSCine, ozi-rouiii italijanSeino) kot obligitnega uiinega predmeta, nosprotuje duhu in besedair avstrijskega ustavnoga prava, in ravno tako more so srnatrati zav krifieco nezakonitost, ako so v re&oih de2elah, Stajerski, KoroSki, in Primorski, ljuds!te Sole, odmeajene izo-brjJbi slovenske, oziroma hivatske mladiue, urejene tako, da tuj jezik, bodisi hkIjtiLno, bodisi deloma velja ucnim jezikora, edino qiravideni matorni jezik pa je potisnjeu nazaj. Uvaievajo vse to, stavijc podpisani da VaSe ek-scclencije vpraSanje: 1. Jc-li V.'iSa ekscj'iiliiicija pripravtjena. otlstra-niti scdatijo nezakonito uicdbo ljudskib Sol v gore inienov.min dezeluh ter takoj zaukazati tako j"zikov-no organizatijo, da bode v zmislu Clana YIX. zakona z duo 21. decembra 1867, dii. zak. St. 62 sloven-scina, oziroma hrvaSCina ua teh ueaih zavodih edini poucni jezik, — ko bi se pa uvcla nemsCina ali ita-lijanseiua kot u6iii predmct, da bi se z njo ne pri-eenjalo pied konSunim 3. Sdakira letom, ua drugi strnni pa, da bila izkljudena vsakorSna sila za pouk druzega dezelnegi jezika ? 2. Ali misli VaSa ckscdencija potrebno ukreni-ti, da se bode skrbelo za piinerno izomiko uCnih sil, ki se imajo uporabljati na ich Ijudskih Solah? (Sledi eno in petdeset podpiscv clonov Hohenwartorcga in . zadovoljen, naj pobcre svojo robo in naj gre. Za teden phcG je Franco odhaja-jofiim obljubil in placal. Nobedea su ni jpri teh beaodali ganil^ le noki Dopisi. Iz sv. Kriza, l. novemb. V nedeljo, naio zahvalnioo, imoli smo izreden dan, dan veselja, dan, kakorSnoga se redko kodaj do&ivi. Nal prezasMni goapod zupnik, Jakob Logar, ki je rodom nas ob6an, bral je zlato raaSo; obhajal je petdesetletnico svojega masni§tva. Bil je posveSen dne 23. septembra 1837. ZlatoraaSnik, pomisljovaje, bi li na tiliem, v Tinjah na Stirskem, kjer jo bil vzgojen in kjer je tudi svojo prvo nokrvavo daritov VsemogoSnemu. daroval, ali v Krizl, katorega jo sin in kjer vie 19. leto pastiraje, praznoval preimenitni dan — je to slavnosfc na prc-v prilieen dan, na nedeljo zahvalnico odlocll. Da jo jo nas slavljonoc pogodil tor vsem 2«pljanom usfcre-gel, ker so jo za slavljenje v Krizi odlofiil, nam je v dokaz radosfc, katero smo vsem Kri^anom^ in Nekrizanom naz obiicja eitali. Y dokaz nam je priza-devanjo obemskoga zastopa, cSigar zasluga je, da bo bile ceato popravljene; ulice okincano; uhod v erkev so slavolokominnapisi okrasen, itd. Okoli 10.uro bila je v&e Solsk. mladoX uvrSSena pred gupnikovem afcft-novanjem. Koseje zlatouiasnik v spromstvu svojih so-bratov in drugih odlicnih goatov na zadnjo stopnioo na uhodu v cerkev vzpol, nagovori ga u(Senka v belo obleecua in mu poda Sopek cvetlic. Druge ufienke, tudi v belo opravljene, so pa pod vodstvom uciteljico, gospodicne Jugovo,zlatomasniku pot s cvetlicami stlale. Corkveno slovesnost povelicala je prisotnost Se 2. drugih zlatomusnikov, voice, g. 2upnika iz Kamenj in g. zupnika iz Planine. Pofcjo doraacih pevcovjebilodobro pod vodstvom organista ucitelja, g. J. Zorna, mo2a, kqji ne zali nikoga in ne stedi ne truda ne novcev, kedar gre za fiast naroda, trudil se jo obilno, da je pevce novince toliko izuril. Slavnoatni govornik gosp. prof. II. Zorn jo iz besed apostolovih: „Tako naj nas ima vsak — ko sluzabnike Kristusove in delilce Bozjili skrivnost — razvijal z izbranimi besedami, kakor njemu laatno, dobroto in milosti, katere dohajajo posa-moznikom in vsemu krscanstvu sploh iz katol. du-hovenatva ter posluaalstvo unemal h zahvalnosti do ojihovega 2upnika zlatomainika, ki se vie pol sto-letja hrabro bori pod trobojnico: vze zavero, dom in ceaarja. Prostorna cerkev bila je verni- umazan in zanikern delavec, z imenom Juri, je vzel 8lovo, prejel pladilo in ga zapil preden je pri|el v bliznjo vas. Nov mojster France je pridno in poSteno delal, nedeljo in praznike praznoval, in je postal oce lepih in brhkih otrok, ter je bil v svojem kraju tako spo-Stovan, da so ga pri volitvah za zupana izvolili. Neko nedelje proti jeseni po vefiernicah je se-del nas zupan pod kosato lipo prod svojo liiSo in je govoril so svojim prvim delavcem o marsicem. Govo-rila sta tudi o bratu Antonu, ki je v Tratu bogat kupec. Tedaj je rekel France: „Moj brat mi je pred Icti vc5krat piaal in se vedno hvalil, da mu dobro gre. Zdaj pa vedno molci, odkar sem mu poroSil, da sta oce iu mati umrla. 6ujem, da on je prav bogat mo2. No, jaz nimara potrobe njega, ne on mene; jczen je monda name, ker so o<5evse menizapustili". Ko France te besede spregovori, vidita mojster ia dolavec, kako pridrdra neka koCija pred hi§o. Neki gospod stopi iz kocy'e. France hitro prisko6i, apozna brata, ga pelje v hiao in dolgo govorita.^ Anton je potem ostal „pri Kovacevih* in je 2i-vol po vsem, kakor njegOv brat. Opravljal je opra-vila obc;nakega tajnika celih pet let. Nekega dne rcce bratu, da misli iti zopefc v Trst. Tisti dan, bila je poletna nedelja, pride zvo6ec navadna druiba, do-mafii kapelan, nekaj obeinskih mo2, gospodar in nje-gova 2ena na doma6i vrt in ae vsedejo vsi nalesene stolo. Anton pa zacae tako le pripovedovati: „Vsi veate, da sem bil v Trstu imeniten kupec, kako sem 2ivel, da sem v eni no& zgubil vse premo-zenje ia prijatelje. Tudi veste. da sem po oni straiai nodi izgiflil izpred oti avojik trzaSkih prijaNjov, kovtyifiM&i^ Poalufialci so bill do solz ganjeni. Gaailo jih je1$wju|, ^° jo g. govoruik poudarjal, kako so je zaaC^^/eedar je bilo potrebno — nas alavljo-nec potezatthsa pogazeno 6asfc svojega bliinjega in kako se je on vedel kot atoloravnatelj, doe 28. fe-bru7arja 1885 na GoiiSici, pri^odom bratskega ae-stanka caBtilcev pesnika Simona Gregorfitfa. Po dovrseni eerkveni aioveanosti vtSila se je gostbioa zabava, ki je trajala do T. ure. Tej priaoato-valo jo vec" svatov. Omeaim samo vsS. g. Klavdija Maiorig-a iz Brazzana, davnega prijatelja zlatomasuiko-vega. Gospod ta ne ume, rokel bi, niS naSSruo, ali po€atii se je med nami, kakor mad avojcji. Tako ae je 8am po avojem toliuncu izrazil ter ae zahvali! za paz*njo, kateio ao ma gostje skazovali. Mod obedom bile ao prve eastitke brzojavljone in piaane, doale od slavljencevih bivaik kaplanov v Krizi, ia druglh pri-jateljev ia znancev iz raznih krajev. Dika ia vodi'elj koroskih Slovencev ia soaolec, zlatomaanik Einapieler, katerega amo zeljuo pricakavali, da bi se znjim oaebao uezaanili, ai prisel ia je al&vljeoca samo piaweno caatital tec ga proail, da naj ga ima izgovorjeuega, ker radi prezgodnje zime ne more na tako daljno pot. Za tim uatane g. Tarpin, avetokrizki zupao, tor ae zlatoinaaniku zahvali v svojem in obSiaakeni imenu, ker se je udoatojil za vse preimeaiten daa v njih sredi siaviti. Izrazajo poteai zlatoraa§aiku g. Hmeljak, zupaa Lokavaki, v svojem iaobcme imeiiu ndanosfc tako tudi g. Paljek, podzupaa Volikozaboljaki ia g. Godina, zupan Ajdovaki, v avojem ia v imeau svojik ob&inov krizkik aoaedov izrekajo svoje castitko. Napitaice zacele ao 8e komaj o mraku, ko 8e je govor-niska zatvornica, govornika v pravem pomeau besode, g. Ang. Caaagrande-a iz Ajdovs&ne otvorila. Po na-pitnici nasemu slovenskerau narodu, kateremu ae pri-voscija liki evaugeljakemu beraeu niti drobtiu, ki pa-dajo z bogatinove raize, uatane omenjeni gospod ter kaze, da nam neprijatelji po krivici oditajo alovstvoao siromasfcvo, ker imamo peaaika Gregor5ica. na katerega bi ae tudi literal no bogati narodi pouasali in katerega naj nam Bog se maogo in maogo let ohrani naroda v blaginjo. V drugi svoji napituici apomoil ae je ta gospod nejakih otrok nasih Gorioanov; otrok, o katerih ne vemo, kam da padejo, na levo ali na desno; o katerih ne vemo, bodo li nam v veaelje ali zalost; naroda v podporo ali propa8t> Iz area go-yorjeoe besede so v. area aegle. Nabralo se je v to ime j to je za uatanovo otroskega vrta ia dekli§ko sole v Gorici, preko 31. ft. Sam g. Hmeljak podaril je 10 ft-. Hvala sr6na g. govorniku in vaem daroval-cem. Bog Vam atoterno poplati! Napitniea, ki jo veljala slogi med dnhovicmo, uciteljstvom in zupaai takajsajega kraja, je alorcsooat zakljudila. Poslovivsi ae s slavljeacem z „m maogaja lota" odsli, amo jednega daha, vsak na 8?oj dom. — Dau ta oatane nam vedno v apominu.! St. ViSka Gora, dne 21. oktobra. PoroCal sem v 41. listn ?SoCea, da bomo pri nas imeli zopet enkrat starodavai javeu pies. AH ioieli smo potem dva. T tem ozira graje vredao goraki mladeuifii niso hotoli drugim neumneSom zaostati in so tndi oni na-pravili javen pies. Gotovo bi se bill boljSi uimaiiii, ako bi 8i bili napravili premirno veselieo s petjem in govorom? Ko sem v tiati no6i atopil iz hiae, naalonil aem se na velika vrata, ker nisem mogel vec varno sfcati, hade miali so mi rojile po glavi. Potipljem ae aa-mega sebe, kakor bi hotel spozaati, 5e aem ae ziv. Med tem zasligim Skripanje kljndavnio, ko jih je nek-do od znotraj zaklenil. Stresem se na celem livofn. Pri tem pa mi pade iz levega iepa snkoje kljud, ki aem ga zmiraj sabo nosil, in aem & njim odpiral 8tran-Bka vrata t svojo hi§o. Odprem ta vrata, 8topim r h|5o in hajd po stopnicah pred mojo aobo. Klju6 ao-bin aem imel pri eebi, odprem sobo, atopim v njo in zaprem vrata za aabo. PrKgem lae, ae nsedem k mizi, podpremglavoia dolgo premiSljnjem. — Ne mo-rem povedati, kako sem ae aramoval, da aem imel tako alabe prijatelje. Gojaaiio ae mi je pred njimi. Niaem se joka!, a pogledam na steno, kjer je pri moji poatelji, bolj zarad navade nego zarad moje po-boinoati, viaelo bozje razpelo, dar maje ranjee matere, in zmislim ae nekdanjih casov. Zdaj aem ae zjokal! Zal mi je bilo, ne toliko, ker aem se ^ufcil revefct, ampak zato, ker aem Boga toliko Saaa pozabljai. 2-tl mi je bilo, da nisem poprej nanj mrslil. Trdao sem aklcnil, ce poataaem ae kdaj voljaven 61ovek, da ima z menoj vee drugace biti. V znamenje avoje trdao yolje vzamem razpelo naz stene io je poljubim, Ko je apet na steno obeaim, pade iz razpela mal kVmt Poberem ga ia ogledam. Zdaj se aporonim, da mi je bil oni kljuc dal moj goapodar, odhajaje na ffem- ??' zJ,e|edami: »"Ta k,Ju6 odPira ona le "ata v zidu. Kadar boS v najveci sili, sp.»ra»i se ma iu od-pn ona vrata*. Odprem vrata in, o find*! za vrati je bil velik zaklad. Pobsrem vae ia zmolim nekoliko ofienaiev za dago ranjeega svojega gospod»rja, op.a-Tim avojo vederno raolitev in grom spat. §o enkrat Mm zdaj ponovil ayojo obljubo in mgim. Q pies, ti fos presietf, Da ne bi priSel vei v drugo, Ti med materne pefici,* Si postal poireiuo tugo 1 Zdaj ste se gorski aatje v tem obziru te.\ nekoliko ui2ej pokazali, kator sem va^ sodil. Plesa sta se verSiia sicer mimo, ahekoiiko slabih besed se je slisato od one cvetoricue strauke. Neki dopisaik se j« potegoval ? 84. listtt Eli-nosti za ouo cvetoriino sratik*, seveda za pladilo, in pravi da je moj dopis v 41. brojt BSoSea Cital. Ako bi bil moj dopis 6italt baiu biia stvar dovolj jasna, zakaj seje na obeh koa:ih-vasi plesalo?--Gudeu do-pianik ugovarja dopisa a §e cltal ga ni! pi^e, ter pravi, da ni bilo po vsen tako. G, dopisnik ?Eliuo-sti** 1 ker ste se lotiir mqema dopisu odgovatjati, bil bi Vam prav hvak'2ea, ta bi bili poroSiii, kaj je bilo drugace. G. dopisntic, tato odgovarjati se pravi otro-bi vozati. Nadaijtj piSite: pri takih prilikah so se pa tudi oni, ki imajo Ijudsvii lep zglel dijati, zj veau svojega blizuega, Iruna v svojain pi ue. Naia-Ije pi^cte: da ouienjen ri^-»vile2i niso dolali hrapa pa vasi. G. dopisaik ,E-iiuastia! Vi gotavo aiste sii-3ali hrupa, ker ni.ito uiz goro; Ijudju pa i>ravijo,da takega prekliujuvanja ii ivgoviljeiija §e no pomnijo. t^adalje pisete, da je OH.'.rtpa-t evL'toricna portend ia na dubrem glasu. G. dephnik sEiiuostta, vam so je pamet zmeSalu! Ali so tiki na dobieio gkuu, ki so vmes —.. Gorjani, pomhlite, kako dale.6 smo 2e pri-§li! Nadalje pise dopisdk wEdinostift: „Gorski otro-ci!" G. dopisaik! tega pa tie moreai r,azumeti, da gorske mladen^e v najlepjctn Cvetu otroke nneiiujete — kak moder fant ali moz ste pa vi, da vrle faiite o-troke imeaujute? Ker so tiaSi fanti mirnega zncfiaja, si je gotovo g. dopisaik mislil besede: Bwiti pacifj-ci, qu6niara filii Dei voctbtritur, kaj no ? Ia tcgi je va§a modra glavica stulifcih „ot;ociw; ali nisem pravo zadel? Nadalje piSeto: sako so gorski mladeuCi, ali otroci, kakor jih vi, u6eni dopisaik imenajete, poha-jali po j?asi oboro^eai a kolmi, kamnjem in so cola s sekiro. V te so se oni Stirje zagoaii, s pravim vo-jaSkira „sturmomtt ter jii hipoma nizkroptli. G. do-pisnik nEdiaosti" seje Mkij dobro os-nelil — 13 gor-akih mladeaiCev, tako oboro^enih, kakor Vi trdite, bi bili Stiiji rogovile^i razkopiltf Ko bi bili tako oboro-2eni, kakor Vi trdite, bi bili pripravljeni Zi bajr Kaj so Stirji proti 13, lahko vsak sodi. Viditi g. dopisnik, modreji odjenja. Zagaal so se oni rogivilezl gotovo le v svoj ,jekB; ker so prav hudo kriCali, jioi je tu di „jeku odgovarjal in lega so lahko hipoma russkro-pili. Oioenjeno .sekiro ao oftl vzeli pred hiSo g. V...Ca, pa trdijo, da so jo uekemu gorskema mladeni^n vzeli. Nadalje piSete: na sploSao, kako grdo je, ako clovek ni varen iti po nod skozf vas. Vem, da je grdo, ali od gorjanov, hvala Boga, se Se ni sliSalo, da bi ne bilo varno mod njirai skczi vas iti. G. dopisnik nEdino3til" ako pride k Vain oni Cetvorica, dabije zagovarjali, ne piSite brez prctidarka ia preprifiaaja! Vidite, kako slabo ate ae potegnil za njo! Konefino ste pa Su zgreSili, kje ste doma, ker pi§cte Gorski. Ako bo trcba, odgovarjal bom v nUigafiu8. Iz Zilske.doline, 31. okt. — Huda ai6ra tladi uboge Slovence na Koroskem. Dasi jih je blizo . Zjutraj sem se zbudil, ko ao klja6i r sobloth I vratih Skripali. Nagloma uatanom ic bo oblofiora ter j odprem vrata. Koga vidim? Svojega prvega prija-I telj , ki je v^oraj od meae stavo dobi! ia dv.i soi-gralca. Hagovori me t*ko-le: „MwKl aem, da ate ze od§li. PodpiSite to le pogodbol" Grd ae mi je zdel, a moISe podpi§em piamo, uzamem avoje reci iu odldem. Z imenovano pogodbo sem prijateSju na vi-daz prodal avoje premo2enje in tudi, tjo ravao aim vedel, da me nikdo ni mogel priniliti k pogodbi, aem na avojo 6aat vendar podpisal. Lahko bi bil z naj-deoim zakladom V8e poravnal, ali jaz aisem hotel v namea skupaega dobicka in srefie vsacoga pssebej stopiti na fielo zvezi svojih prijate!J9V, kakor aem oek-daj blagodaaao namoravai j pastil sem oae malovrodao Ijadi, naj bodo sreciii po svoj"." Tone je koacal pripovedovati. Vsa druZba ma je dala prav. Drugi dan je Toneta odneala kocij i v Tret, kjer ni veo stopil v zve«o ae svoji mi nekdiajimi prijateiji. Oionil ae je z ralado Iopo ia bogato u lovo brez otrok. Zivel je pobocao in po satrti ai je naro-dll poataviti nagrobai kamoa z napisom: Praznujto p r a z n i k o! Voldanski gosp. fajmolter na prHaici reoe: Do* i^? lt0 J0 izve(lli- Omeaiti raoram da po mojih mi-8hh bi bil Aoton prav afcoriJ, ko bi bil tedaj, ko je v ne3° Sel fc maai, rakel prijateljem, ki so ga k igri vabih: Dol2aoat moja je k masi iti, pa ne, na vada moja je k nedelja!;i maSi ifci. Pozno je ze bilo, ko ao ljudj«» S!i iz cerkve, pa zadovoljno ao si zanoj cerkve pripovedovali to prav-ljieo .in jo obcudovuli. 130,000, vendar nimajo ni etie alovenake ljudsko Sole! Po uraduijah ao Soplrijo aami Nemsi, ki ne po-znajo naSega jezika, ali pa narodui tkomu g. Artla, e. kr. profejorju v Boijaka. So cold dahovnom o. kr. d«z vlad* v Oelovsi nalaga, aaj ae no malajo v slovenske zadeve. Ni eden slov. duhovoa ue dobi zupaije, d.i bi dez. vlada Skofijatvu ne piaala, naj doticaemu aaroui, da se ne sra) nmniti .-v-iraarodne---t-j.- -aloveuako zadove. IClor sa zatono zmani, atoji kot Bp;>liticno novarea" v Sraih bukvah in ae 8ino zaaaSati, di bo im^l pri prihodaji kompe-teoeiji za novo 2up*aijo velike zadrego. Na V30 m>6 aq trudijo, cAo K>fol'co bri ko mogofie poaem6iti, ICor pi to veahr gro propo6a-juo od rok, liapravljajo u-adaiki, tiomSkutaraki a6ito!ji icd. po slov. krajih poldruzaice nomSko-judovsks^a nsalforajaa*. Proj ao tuiali v aliv. ZUaki doliai tak'> poddruzuico aarao y Podklo§trti, nedavu) ao jo uafca-novili tali v Sv. ."Stofiaa aa Zili. Zito jo.bil akrajai caa, da ao tudi Z.bki Slovonci s;> zdrarnili in napravili poddrazuic) sv. Oirila i» Metodi.- Vrli narodajak, Jaaez Schaabel, po303tnik in go3fciiuiSir v Zihorn^i, pooblasijtMi-3a g!avoogi vodjtvi js zt aala'jo, 30, oktobra, 8klioit udj in ustaaovni abor Zilake poddcu-5-nieo, ki bo im-Jla seloi v ZiUki BUtrioi. Uiole^ilo so je zb>ra 24 ulov; zi za^Qtok Iopo §fcovilo. Zbor jo bil naxnanjea za Lj'rto ur> popoludao, pi jo mogel zaSeti §o le o polu33(luiih, ker ao aklicatjlja dai poprej poklicali prav tx aodaljo v B)Ijik k s>yi komi-dijo zi uravaaajo Zilo. Ali w je U po tiaklju6bi z^odilo ali pa nalaSo, di bi zbor zabtviuili? Pi minu srao 6akali, da so jo pripslja-l sfearojta. NavduScsujo at; jd vido'o n\ obraiih prioujofiili, kifcoro jo so poredil g>Vur prod*, g. Matoji Latiniaa, tiorjauak*gi Xipniki, 0 nanioau druXbe 3v, Oui'a in Metoda. Potem so ao prooitula ia potrdila pnivila in ao izvolilo zioasno na-6yIniatvo. lavoljoai so bili oao^lvmo: Jiacz Scliaabul pevomestaikym, Filip ildoaik v Zihimci donaraiSarjem ia Matej L'ltuun, 2:ipatk v Girji, zipis'iikarjom. Po dovra9nom dnsvnom reda (Mtili si udeioistiikt §s pro-cej dolgo vkup in ao prepevali lepa naroinj pe*mi. Ta p)'lruiaioi sv. Oirila in Matodi ima zdij 4 u-staaovnike, 31 letaikov iti onega po Ipornik t. V k^at-kem pa upam) to Stevilo nod dvcati povzdigaiti. 2ltvi in cvoto naj ta polru/.iici in naj brani Zilake Slovence neinSkega hudouruika, ki jib hoco v^okako po-zroti. Upamo, da so Slovonci tudi v Iioifoi in Junaki doliai zdramijo ia uataaovijo vaij po eao podru2oioo. Potem so bo tudi tlaeoai koroski nrAJ^ zaSolo dauiti, da so vaij ostanki aokdij popolnom alove:Hkrtgi Gj-rofcaa.i ohraaijo miteri Slavi. Zili jo n.v5i, in di tudi na§a o^tiat?, bodora> zo skrboli. No udajmi ae! Zi-lan gr8 na daa ia svetu kaZo, di je Siovoaocia Inee Sloveneo oatati. Zato zivio vrli pijoairji, ki nudirajo nemSki most! PoHtidni razgled. DrLavui zbor je odlo^an, tako je v imenu ccsarjevom izrekal ministcrski predscdnik V pon-deljski sejx gosposke zbornice ; to pronchanje bode neki trajalo do proti konca mesoci ja-nuarija. Poslanci so se razSli na svoj dom, ne da bi se bila resila kriza mod vecino drzavnega zbora ia minfeterstvoni; tudi dolgo prifiakovaa odgovo: na interpelacijo 6eskega klubi je izustal. Vlada je 6e§kemu klubu naznaniia svoje sklepe glede fa.3ktk tirjitcv, katero so veci'.iomi v so-glasji sci skicpi poslauislw zb-jrnico ; aii ti vla-dini skicpi klabu ne zadostujejo; via la pa jc ob enem tudi nazuaaila, da sc hoSo s CjIiI 5o dalje pogajati. Tu je bil Ceski klub na razpotji, ali stopiti v opoziuijo in s lorn vreci scdanj>} vlado in nemskim liberalcem pouugati, da oni sostavijo ivivo ministerstvj, v katcrem bi bilz>-pet Gautsoh naudni minister, ali pi se m dalj? pogajati se z vladj. CaSki klub se j«* v/.iie ru-govilenjii mIado6ehov odloiil za dru^j in svoje predsedtiistvo pojblastil, da obravuavo z \iad> uadaljuje; do toga koraka je Celie privedlo tudi to, ker so zastopuiki drugili klubov priznali, da ho Ceske tirjitve opravi6eue in da jih hoftejo po vsem podoirati. Vse to kize, da sta iuka zgor-nja moc in uplilv iz viSih kro^iv tukij le'upth. Tudi slovenski pjshi-ji so v /ii-.*. ¦ .ii;;a s)l na Slovensivem storiii svoj korak ter vivl> U\-terpelirali o Uitanovitvi slovonskiii p.iralelk na srednjih SolaU nadtajerakem, Primorikem in IC>-roskem, kakor je drzavni zbor v sklenjeuih re-soloeijali «ie z&htevnl Pd ngoaaega ali neu- godnega odgovora bode QdvisnlTzaaapTejSnje po- sfcopauje tudi slovenskih poslancev. Iz dri zbora omcaimo le se to, da je spre-I jel predlog kneza Hokenlohe*a in nato priporo-I Lai budgetni odsck glede podpore nasan sodeze-I lanom v Furlaniji, ki so vsled slabs lutim hudo I prizadeti; ta predion je v sirSem govom toplo I pripbroeal tudi dr. Tonkli, 6esar pa 9Cor-I Here" iz prevelike zidov.sk o pra-1 vieoijubnosti niti tie omenja. I — V saboto pa je presvitli cesar zap ored >tn t I sprejel obe delegaciji, ogarsko in avstrijsko. ^u j nagovore obeh predseduikov je tudi oesir odgo- voril in med drugiin rekel, da so zunanje raz-I mere driave ncspremenjene ugodoe in da puli- tika naSe vlade dela za ohrancnje mini; da bol- garsko vpra§anje Se ni reieno, ali nadejati se I je, da bode tudi za naprej ohranilo krajni zna-I daj in se konefino reSilo tako, da se dopustljive I 2elje Bolgarov spravijo v soglasje z evropejski-I mi interest in pogodbami. I Nemski cesar je neki hudo zbolcl, 6e se I sine to verjeti doSlim vestim s Francoskcga; po I istih sporo5ili lezi tudi knez Bismark. Da cesar I vsled velike starosti bolehuje, je lahko verjeti; I da bi bil pa tudi nemski kancclar tako ncvarno I boian, so Ic bolj &e!je Francozuv. I Prcdscdnik francoskc repubiike Grevy je I hotel zadnje dui uze odstopiti, ker je njcgov zet ! hudo prizadet v sleparski kupfiiji z redovi; tudi I mtnisterstvo prejema od zbornice nezaupnice in I le vato vstraja Grevy se, na svojem mestu in o-I stane §e scdanje ministerstvo, ker se je bati, I kaj bi nastalo na Francoskem, Le Grevy in to I ministerstvo sedaj odstopi. I Domade in razue vesti I Za dan vseh svetnikov in vemih du§ so I bg delaie ua tukajS.-ijimi pokopaliSfii lope pnp'avo, a [ ncptostan mocan d*Z je vs»; pokvaril. Vcrnih dua dan I je bila maSa z.i umHe ade podporootja druStva, ka* I kor srao v ptHlodajein listu nmiwijili. GU'le tHole* [ zitve mas in spromljanja umrlih udov po.ip. druS'.va I priporo&aino u.latu, uij store to, kar ZiW, da bod) t drugi posleduji c\is za njilt stuili. L'jpo je bil okin^ui zi&isiii grob ij»5.%m prora- \ no umrlegJt Fraua Erjavoa, Krasko vitla kim'tij* t bilo jc ukusco sest ivij-Mio na lo ok do g-Mb i, amp \k [ ludi nad njem, tcr imdo pol>!n rakvc, v kiteri p)- I diva ranjki. Nad-glavo vzdigival ijcjo vis >k kv\i .s ko- I viae, ki ja irad ablik) g e.Htegi la>.\. Ocrogln, bi'la, I Crno obrabijena tabllci, ki je bilx pribiM na kriz. I nosila je itne in Ietnio> pokojitik»v\>. O'L!ilo nipisa I vil se je posrcbenijen Viaec, med ton k) j: dm.5 iz I avniih ovetiic leza! ni zi»;^ji raojJi'ga. Vet 2»b)st!iJ [ kiuc* se je prav iepa pjjvjal in dopaljl vsak^mn, I kdor ga je vide!. I Radodarai doneski: Zi otroiki vrt i» d«- I klisko solo: t^j'j^ik Jofri v l»rvifi.'ii 1 }?'. 8;) kr., I hrvaSka druzina v Girii 2 j}. o) ki\ Zi HjaSko I k uh 1 n j 0: Joi. Poijlik I ^1., ti.v. ;l:\tii;i.i J «i. 50 \o; ( Za pogorolce v L:isci: U «d >lj«ib v L ihih 2 gh E „Studentovska kahiaja* ostius. D>brot- I niki bo pociat z>pet o^ltisijo m upati je, d.i zivol I na novo ot'tvi. Ziie'a pa jo ubogo ralad-mfi-i te dot 1 slufiajca >.(. pt-ecej batVi tioprilika. V poiedoljck ob l] 10. uri dopjludue je vAo \ aakili ali-avjtvoa'h 0- | sirov raoaicipij odredil zaproti hiao. v kateri jo ,»ta- I dentov.jk* kuhinjaJ. Nobeden ui .smil v njo in tako I je bda vefiina toll rovczjv v poao-liiijok bi-e« ^jedi. I ,Nok»toro so odbornikt » acby na dom voii ia jih I fcam pogostiii. Ri^nesla sa jo tudi 01 oaom vest, da I bo B^lud»jnt3Vdka kuhinja" opmti, kit'ra vsjat pi jo, I kakor nam zagotovlja pro.lseduiStvo, popola-joia n 0- I resniiaa, Kuhi.ija ostano in so wpot v petek I 4. t. in. ob 10. uri odp-e, k>ir do cetoitoka zvooac 1 traji ekontuniaoljaH. V hUi jo vdo zdravo. I ^Slovensko braluo in podpomo druStvo" I napravi viiedeljo, KI novombra, v p^oatorih. wGoci8k3 I 6italnic3° veliko nBesedo4* spetj^in, deklaraacijama I in dramaticao ig.-o. Diietintjo so ui*i pr.iv piidao I vadijo in upati je, da bo?no t-ikrat zopot po 3!uri na- I vadi Blivili in vidoi: aprct-ioit mhdih, dolavmh moci 1 „p-)dno'n^gi d.asrv'! P^vo i-5 oko'i^e b ulo pri- I \M,n is')\iil r. m d p.»!,!J,.' . d:uvvo,i!;i l)rjd'.-n"U. Xi!iog», I tjnj! Komui1 d>jdrt prili.idnji t .doa vabi'o, n >j nikar I iio opiuti priliko, d.i cujft :«.pot doinica glasovo v 1 doma^ih prostorih. Ilvala odb^ru, da v:du> skarbi I tudi za izomiko ud>v tolikvnj po^o')n)c;i in va>U»- I ga druStva. Izlot r St, Flogaa ia v Po Igorp et» so biia doafci dobro'obfioala; ta voaclica .so bode pa »o- I tovo §0 boljie. ° j Vabilo k ptasu, ktorcga priioti .sl-veaska (V Ulnica v C>.»rtci v soboto, die 12. iia/jinbra 1887. | Pricotek plosa .»!> 9. uri zve&r. Pri pl-g-i svira vo- I j»§ka g»lba pyipylka kraija Milana U 07. Gotica, dno 1. uovmabra 1S87. Odbor. Odlikovanje. Viliki po4»»tuik g. Anton Dot-tori Alboro.ii v Trzifiu jy dubil yliinitvo z iu.bvoui „vitex*. j Zaaasni voditelj tukajSiija kmetijske Sole ! slov. oddaika, E. Kramar, ja zadujo dui prece- I klega msijca izrooii svoj) 8iu2b» pjoblasceuii.iia. Pri j toj prihid op)zai-jam> uaio pojo*t-:dko na preicm-jfcao \ ; priloiaost, 'li lahko dija svoje ihin-o v to a »U utn-j ooga in nmHU'^.i kutotijstvauoiti, bro4 ktorigakmot dandano3 no mora vc5 izhajati. Sloven i gotovo to fi'jlo tako ali 5e bolj potrobni no^o Uxhl, a vondar so jo tako nulo posluzujcjo. ^0 bodito nomarni! Ucouci za prihodnjo Bolsko leto so sprojemajo io do 16. dne r, m. EazglasI Pri daaa§njem sre^kanjl obllgucij zeiuyi36ino-odvozuoga zaloga goriSkoga, katoro niso bilo naznaajeao |za povradiio glavaice, izsre6kauo so bilo s.oluCo: orka A 5fc. 87 za 17.820 gid.; drka A fit. 178 po 28.240 gid. »» delni mm&k 12.180 gld. I Za OBtilib 10.0(10 ao is!to siijo pricjlo vo-z:ti po novi, pj I klanm-tn sp.djaui ccsti. Kdor j«i ke-d.ij pre-.l vi IA ti k/ij, si ]«• got.)v» m:slii, di tu'caj r.t mogoiii co3t*i dnt.iaco in boljSe :?pelj-ttt; a z-l.ij k> je ta koi ee.ite mr-'j^Ej, ji? v.sakl» piopricarj, da mn-11 a ylava, prid'H roko in pa dv's»;ir vsc aloiv. Sjvi kos ceste nvri 873 me'rov, a je skoroj p>po':i->mi raven. Nad c-\-*t> je visoki stem do stare ce.ste, spo-d.tj je pa okoii 18 instrov i;I-»boTi) pjdzidje. Srwii ceste je nekohko iMz^i»-jo[M^.i proitora, nad kturim I jo v sten) uiolana spomiinka ploSci iz sivkastcgi 1 jnarinorji a sjloveiHkvnjm.vdn napisjm: I rtProlo2enje Ovinka n.iinislil c. k. stavbeni nid- sv^tnik Fr. pi. ttih^starn 1. 1807., izvel I. 1837. poijftuik R MaUoifiie, voditoljiun je bil c. k. ir.zV nir E. Houavia." Vi.soko na I to plosfio vi.sela jc pretoklo soboto cesarska zasiava. 0 pdudne priLeU j;j slov-jsna zo-Jnja po nevcm ko-;u c-'ito. Slovosnoati i.oje udelcz lo okoh 30 o-std), m*d njlmi njeg)v*a vzvi^eawt doz. «;la-vaf grof Covoitni, b»ro:» K-'chbaeli, okr. gUvar S^iuf-fouh.iu^ i)/z. odbuvnk Gtsse , podjotnik ililnrfiifi, Mfavoe.ii nadivetuik pi II ih-'ns'.orn, stavb-.Mii vodatidj B^navia. itd. Pv> slovesai vo&yi bil je bankot v Pla-tarjevi hi5i Podselona, pri ktirrtMti je bd) prccoj Zi-vabno, v«;c napltnic in ra.Mo razjovarjaujo sein iti tj\ Piedimonts ali Montepiedi? Neki laski cerkvaai goriiiki p»:vno je z.ipidol v uoki krfini na Travniku — Pardon! na I'iazzagrand', 2 kr. kazni, k«>r ni vcdel ah se roco Pie!im>nte ali Mottepiel!. Tv?rej Labi suni no znojo iz^ovjs-jati pola^Cenih iraun, pa hiccjo n.\se slovonjke vasi polaSSrvali. — „Pro i?a-tria" n.ij to d-ibro pro.nisli h si zipomai: ko bi go-riski hihouski trgovci in odvetaiki plafjvali za Via-ko izroecno slovoosko be.*edo p> 4. Ur. kazd, priili bi v cneai letu ua bjben, kar najven ol bio/oncev 2ivijo, zito so priinjra.it z njtmi slovcniko g).onti za Ijubi kruli.'k — lioe'.'jo ah no6ejol Op.izovalcc. Iz SoSke dolina se nam pigs, da so nastalo vslod vefidnevnega de^ja aline povodnji. Sofia je narasla nenavadno visoko. N'a glavndi cestah jo pro-I nut vsled mogocnih hadournikov skoro nemogafi, ali } }ii sila-> n^varen in tc2avoa. 0 .obito vAyi to mej Sf-I peo'r.o in Za^o i.i mej Zigoi.i IJilosn. MU-»nurn03t jik, da so Se ;j';g> napravil; n\ toll kr.ijik prepotrebni ni'jatovi, kj(!r je pri najnnajSam nalivu v nevarn^sti I clovek in ztvina, ce troba vsled kakih opravkov iti do j Bolra, ali o.l tain d) Si'peu;c\ P.ilj VL'loncvaruih I pla-sov in wlikib skal, ki se prepigoato vale na T»-' floyskili kluicjli na ccsto. m 8Q Se oJitraoiin, Tam he Sivljcnje osobito ob de?.ovji v velicib nevavnostili. Med Kobaridom in Starim Selorn je vae pod vodo ; Ipoti so ob Kobaridu popolnouu zaDrte; na coati proti Starema Suio je nidi vodo "prehod silno tp»za- I ven. Vsled nizkih mosfcov ob novaj st?ti?i Idrijo vo-da prcjisjfiasi odteka; hadoarnik'Lijakpa, ki tece 6az nalaAC nanravljen most, prostopil jo moita atranske zid'u<«. K«r vali ta hudournik tudi velike skale in nana&i maogo pe3ka, maralo ae ga jo sproti cistiti, da bi im ii.istida Se ve5ja ncvuvnoat. 1 ^ Iz Kob^rida se nam piSo, da jo ondot ia v oliznjih iiipmiiah razairjena nalezljiva ogipfcaka oSeaua boiezon (granulosa Augoaentzuoduog) ktera ao prijoraa mladih in atirdi. Kobaridsjka Sola je zarad te bolezni p-'onuiialu. Ti bolezen je bila do zdaj tukaj neznana. Gosp Fran Lavstiku so je zadnje dni zdrav-je tako shujiUo, da 11 i vuc upanja da bi ozdravel in da se vaak hip skoro prieaknje kataatrofn. Saljivi koledar ?Mc\ so j.» razprodajati za 1. 1888 in static v tukarni Dolen6t*vi 40 uovcev, na dom po poSti 45 noveev, Kratka zgodovina pedagogy©. Pod tem nasloToin je priSlo ua svetlo nekaj ponatisov (iz Ufii-tclj. Tov.) daljScga spisa, ki se dobiva (po 70 kr.) pri pisatelju J. Lapajim, Soiskem ravuatelju v KrSkeui in se priporoea zlasti ufiiteljem in ufiiteljskim priprav-nikoui. Kako je meso starih krav zboljSati, Do-bro krave dr^ijo gospodarji pri hiSi, kolikor gaaa je le moCi. Zuauo je pa, da je nioso od kake 12 ali vee let stare krave zelo slabo, ker je trdo in pusto To napako je mogo5e popraviti. Daj kravi 24 ur, preduo jo zakoljcS, en liter dobrega jesiha, in dobila bode meso, ki se v 2 do 2'/, urah popohiona skulia in ki ga ni loeiti od mesa kakega tnletnega goveda. Spoke peci se imjboljSe ^ama^ejo z ma- ziiom iz jajctiega beljaka in v prah stolCe in opeke (cegla), ali pepela namesli opeke. Ako Selodeo ne dv^i Jadi, jo dobro zdravi-lo utolficn jaj^ni boljak z malo aladkorjem, na ktore-ga se ulije in dobro unieSa pol kupice dob re vod; ter to izpije. Prodaja moke dovoljoua jo So nadaljo onim pokovakim mojatiom, ki 00 imoli pateate orcd voljav-uoatjo ubrtnoga roda z dne 20. doc. 1859 1.; oat poki pa, ki ao pozuejo dobili patonto, morajo imoti po-aobuo dovoljoujo (patent) za prodajo tnoke Nikar v Atne'iko! „Pol. Corr." objavlja po-rocila avatr. ogr. konzutatov, iz katerik jo razvidno, d 1 jo 'imAHqv avatrijskih podanikov v Ameriko lota 18S6. nenavadno naraatla. V toku omoujonega lota uaolilo ao jt« iz Avatrijo 19.994 oseb! Omenjoni Hat povdarja posobno, da izseljonco 6aka v Amoriki vo-lika revScina in beda, ako nemajo dosti deaarja. Z obrtuijo so jo te^ko pr^iviti, kajti domadega Ijudatva jo uze proved na novetn svota in tekraovanje je prav atraSanako. Tako so ni 6aliti, ako so cez maio dasa iz^o'jotici zopet na drzivno stroSke vraenjo v svojo doinovino kot pravi hora<5i. Svojo tozko zasiuleno prornj/.-*uje so puutili v Ameriki. — Naj todaj nikdo no verj irao aleparaktm agontam, koji obecajo ijudstva obilon za^luSok oukraj morja samo za to, da se aami okoriatc. U. k. naineata. jo izdalo v Tratu okro2nico v tej za-dovi na prima ;ka oktMJua glavaretva ia ludi rodarat-venoj oblasti ni Ktku, v Tratu, Gorici in Rovinju. Dotiina okroinica pozivlja iraonovano oblasti, da ao z vaomi silami ustavljajo izaoljeva'iju v Ameriko tor proai So poaebno cost. dukovScmo, da ljudstvc poduci 0 tem. Iz Severne Ameriko piSo noki Kranjec: nRad bi bil Yam, dragi rojaki, ze zdavuoj povedal razmere tukaj v Amoriki, to la nisem znal, po kteri poti. Zdaj pa Vam prav ob kntkem naznaoim tukajano 2ivljo> ujo, ker viditn, koliko jih pride v to nbiaz9nott Ameriko, katora pa tudi ui m& druzega, nogo solzna dolino. Mnogo ljudi obojega apola prihaja sem svojo sredo iakat. najdo pa le, lalibog, svojo najvocjo no-ereLo. Mnogo jih je, ki bi ao radi zopet naiaj vrnili v ljubo domovino, pa na morejo — nimijo donarja — pa tudi ne zasluzka; in Se vec je takih, ki bi radi le za hrano dela'i, sam) da bi ao prizivili, pa ne do-bijo dela — lakote mrojo. In 6e delajo — Bog so usmili! — trpijo, ko c5rna zivina, bras dloveSkoga u-amiljonja, brez vsacega sladkega upanja do boljSegi stanja. Kako se mi tedaj pa5 sinilitd, drag! rojaki, ko Vas vidim prihajati 7 takom Stoviiu 8im*Laj v siro-maStvo, ko Yam domi na dobri in gotovi zomlji zj-ve2 raato, pajsapnstito avojo druXino, in vao kir je Yam drazega, 8amo da bi v Ameriko priSli. Kako nespamotno je za siromake, ki ailijo v Arnoriko, tor svojih bornih, krvavozaaluZcnih, znabiti 00I6 na po-sodo vzetih dvo sto goldinarjov z i pot porabijo, doma rovSfiiao zapuatijo, tukaj pa Sa ttikrat voce siromaatvo^ najdejo! Kdor pride v Ameriko, pac* vo, kako roani-dea je pregovor, ki pravi: „lijub je le doma, kdor ga ima ia pray ravna*! Ohranite si tedaj to svarilo naSega rojaka v apo-minu in ne hodite v Ameriko! Statistika avstrrjskega Solstva. Statisticna eentralna komisija v nau$nem ministerstvu izdala jo poroffllo o avstrijskem Soistvu, iz fcojega to le posna-raemo: Avstrija ima sedaj 17.416 ljudskib Sol. Ako jih primerjamo s perijodo 1879-80., doznamo, da se je njifa stevilo poveksalo za 924. Oziraje se na prvo-letuo dobo nove solske postave se je ljud. Sol za 2647 pomno_iio. V nekojih fcronovinah, kakor n. pr. v Trstu in okclici, Istri in na Tirolskeni, ^e je § t e vil o 1 j u d* i o 1 zm an j Salo,— MeScanakih Sol je v Avstriji 361; od tell jih odpada 71 na uizje Avstrijsko. U&teljev in u&ieljie na javoih ljud. Solan je 54.467, in sicer 42.512 ueTteljev in 11.955 ueiteljic; mei temi je 13.282 u&teljev verstva. V vseh javnih ljud. Solah je bilo 2,679,638 o-trok, v privatnih 101.473; 52.762 otrok sa je pou-cevalo domaali pa so obiakovali visje u&lnice, 22 027 otrok moralo je radi teleanih napak ostati brez pou-ka, in 406.685 otrok se je odtogiulo sols, pouku. — Na Nilja Avstrfjskeni, Gornje Avstrijafcem, Sol-nograSkem, Tirolskem, Predarelskera in Oeskem so bile solske zamude nifove (t. j. — 0), a v Istri 32.850/0, v Dalnmciji 18.39 0/a v Galieiji 4-1.69 0/0 in v Buko-vini celd 61.39 0/0 se je sols, pouku odtegnolo. ^ Kakor srao poizvedeii, obiakovalo je ljud. solo v sezanakera sols, okraja v tern Solskem latu (1886-87) 99 % za Solo godnih otrok. Tedaj od vsakih 100 o-trok je komaj 1 otrok ostal brez pouka. To je res lep napredek. Zaradi solskih zamud bilo je 208.222 solskih glob, od kojik je bilo 85.121 rediteljev z zaporom in 116.467 z denarno globo kaznovanih. Mohamedova zapoved. Krivi prerok Moha-med je rekel svoje dni: „Verui rnoslcmini, varujte se sviojskega mesa, kajti eden kos te zivali je silno akodljiv; kdor mojih u«5encev torej svinjsko pecenko je, naj se za to v poklu pece". Meslemini so si zapoved Mohamedovo zapom-nili, in dokler je on zivel, niso svinjetioe jedli. Ko pa je Mohamed umrl, zaceli so se med soboj pric-kati, kateri kos svinje da jo Skodljiv in prepovedau; kajti samo zavoljo enega skodljivega kosa vso svinjetino pustiti, to je vendar proved ostra zapoved. Ugi-bali so torej, kateri kos bi bil zapovedan." Eden rece: -To more biti glava". „Nikakor nea, odvrne drugi, ki je rad jedel svinjsko glavo, nmorcbiti so creva*. „Ta pa ze nett, oglasi se tretji, ki je_ klobase visoko cislal, -brzeas je rep prepovedan". Cetrti in peti jo spet kateri drngi kos svinje imenoval skodljiv. Ta prepir je trajal tako dolgo, da so cclo svinjo od glave do repa pojeli. Nekaterim ditateljem se menda zdi to razla-ganje Mohamedove zapovedi smesno, pa ti ne po-mislijo, da cni ravno tako svojo kricaoske zapovedi razlagajo. Duhovnik! nam pridigojejo zapoved Gospodovo : -Ogibljite se hudobnega sveta, in ne hodite po iiroki poti, ki v pekel pelja*. Dobro, pravimo, ho3emo se ogibati hudobnega sveta in ne hoditi po siroki poti, ki v pekel pelja, vendar bi radi vedeli, katera da je siroka pot, ki v pekel pelja? -Pot v kremo*, pravi eden. „Ni res", ugovarja pijanec, -ampak pot v gledalilce". BN"ika-kor neB, pravi tretji, Bampak pot na pleEisce". Stra-stni plesalec to zanika ter pravi: BNe, pot v igra-li§ce*. Tako se prepiramo, zraven pa pijaDcnjemo, v gledisCe hodimo, pleSemo in igramo, ne da bi po-mislili, ni li morda to Siroka pot, ki v pekel pelja. Hudobni svet se mi zdi podoben obilno oblozeoi mizi, na kateri so dovoljene in prepovedane jedi postav-Jjene in pri kateri redijo ljudje hotec le tefae jedi zavzivati. Vsaki svari svojega soseda pred to all uno jedjo, sam pa je, kar Jmu diSi. Izgovor ima vsaki hitro pri roki, ako mu disi prepovedaoa jed in tako fie sprazni vsa miza, ter se povzijejo dovoljene in prepovedane jedi, ker vsaki po svojem razlaga Gospodovo zapoved: „Ogibljite se hudobnega sveta in ne hodite po iiroki poti, ki pelje v pekel". _________ J- S-a. Poslanxx Ne da mi ni ovrgel g. Janez Krajnc v St. 246 -SI. Naroda" do bene tocke mojega odgovora v it. 40 -So«e", vpletel je eelo po s t a r i navadi ha mar-siktero la_. Tako n. pr. pravi; da je moje dopise le slisal Citati. Resuica pa je, da je -kolovratil*'—• saj drugega posla sploh ni imel — Stiri dni od hlSe do hi§e z auzurpiraniiu" Hstora, v kterem je bil raoj do-pis, ter je Santal in nastavljal ljudi proti meni. Ako pa misli urugi moj dopis, potrjuje la2, kteco sem mu oaital, kajti o #spo§tljivem lista" ni nikjer ne duha ne sluha. Kakor je ta izjava Kranjfieva lesnidna, ravno tako so todi druge, Nifi drugafina ni tudi oiw aln-zija, polna sumnigenja, koncem njpgovega napada, o kteri ne vem, kam meri, da si lahko mislim, da ji je edini namen mojo fiast spodkopati. Od zdaj naprej ne branim vefi nvoje dasti in spoSteoja pred „takimitt napadniki, pa6 pa vselcj pred onimi osebami, kterim sem podlo&n. Na adreao na§ega (?) Janeza in njego-vega walteregott govori naj Eccli. XXI^ 31,; -Podpi-hovalec (in obtekovalec) svojo du§o omade^uje, in je povsod Crteu; in kdor ostane 2 njim je sovra_en. MoUleii iu razumni je v easfci". Puuctutn. Y Gorici, 4. nov. 1887. KAROL PERINCffi (Kobaridec), _________bogosl o\ .'C. Zahvala. 0 priliki zlaie sv. ma§ti precaatifcrga g. Jakoba Logar-jo, zupoika v Krizi (Vipavskem) dne 30. okt. t. 1. nabral jo ceutruilni, predastiti II. Z. med po-•vabljenci 3 1 g I. 1 0 k r. v podporo otrogkemu si. vrtu i elov. dckliSki gr.Ii v Gorici. Za ta Icp der se podpisano vodstvo najtoplejse zahvaljuje g. nabira-telju i vsem p. n. g. darowlcem. Bog povrni! V Gorici, dne 3. nov. 1887. VODSTVO. Posredovalnica, dovoljona od vis. c. kr. nim^stnistva v Trstu, Pompeo Oella-Zatta, za kupavanje in prodajanje premiSnih in no-premi6nih re6i, za oddajanje sluzob, najema-uje hi§ in stanovanj, IN ZA POSOJILA, |h v ooje-ioj:, l|l ulice prvostoloe cerkve St. 13. Cudovite kapljice sv, Antona Paclovanskcga To priprosto in naravno zdravilo jo prava dobrodojna pomoS in ni Jroba mno-gih boscdi, clft ho dokazo njihova fiudovita moc. 5o se lo rnbijo nokoliko dni, olajgfijo in piezenejo prav knialu najirdovratniSo id-lodcne bokati. Prav izvrstno vstrezajo zo-per hcmorojde, proti boieznira na jetrih an na vranici, proti firovosnim boleznim in proti glistam, pri zonskih inosofinih nudieinoatib, zoper bcli tok, bozjast, zoper bitje sreator distijo pokvarjeno kri. Ono no pregnjojo samo omoajonik bolozni, ampak nns obvarujojo tudi prod T3nko boloznijo. Prodajejo so t tscb glavnib lekarnicah na sretu; za narofibo in po§iliatvo pa edino v Iokar-nici Cristofoletti v Gorici, v Trstu v lekarni C. Zanetti in Q. B. Bovis in v lekarni AUa Ma-donna v Korminu. Ena steklenica stane 30 uovcev. 9 trgovec na debelo in na drobno v kaSteut, naznanja slavnemu obfiinstvu, da ima v svoji ; stacuni veliko zalogo vsakovratnih igra6, no- ! vostij in razlicnih puncik z obleko in brez ; nje, razne vrt*tc voliteitega blaga, rokavice, ci'ne ovratne rute za duhovniko, zapostke raf.-nih vrst, Skornjo, volneni; covlje za zitno a podplati in biez nji!;, vnakc vclikosti, in prav mnogo dtugili icfiij : najfiacje podobice iz Pa-riza, avetinje, razpeia vsake vrste, tudi % uikla in bole kosti s stojalom, kipe, ro?-ne vence najrnzli<5nej8ih vrst in tudi z bisernih runtic, najfiueje na veri^ici se srebra itd. Cene tako nizke, da se ni bati tokmovanja. Kxzxxzxx: liciiDtrieiiiphiiliilitmi H. i!ouk-a u Busjji, 111. Sitptitnsn it- 72- Ccniki so dopoSiljajo brozpla^no. o Ta osenca, lei se tiaroja po nekom rooopta goapoda Dr. E. vitcza Stoekla, c. kr. vlatlinega svetovnleaB In dPzelno-Hanitctne^a pora^evalca za Kranjslto, j«>H takozvAim ..Thtctura Ilhei composita", kntora ozJravljw vso ielodfeve in trcbu&ne bolexni, odpratlja telesiio zaprtje, zlato iilo itd. (gioj nuvoti, l- .,, ..* , ..... .5 v (mavw.l nil Ti'imnJlrii Po sklepu c. k. okr. §. sveta zidalo se bo novo §. hi§o v Ligr nad Kanalom. Stroski so prevdarjeni na f. 4528.17. Dra_ilo se bo v Gorici pri c. kr. okraj. §. syetu 10. novembra 1.1. toSno ob 2. popoludno. Nafirti, prevdarek in pogoji sj razvidni pri pod-pisanemu uradu od 9-12 in 2-5. Dra_benec po-Mi f. 220.— mrUine. v Gorici na Travnikn i Ima veliko zalogo vsega, kar spada v podrocje C. kr. okrajni S. svet, v Gorici, 28. oktohra 1887.____________ »r«0aik: M K0B8i& — TifI?*: fHil?riiajwlr* "^fVarn»« v 'farto** ^j knjigotrztva in toSno zvrsuje vsa naro6ila caso« ^ pisov in muzikalij. Pri njem so dobo vse razno- -^ ^ vrstno solske knjigo, pnpir, pisanko, avinSiniki, ^ _< perosa in vso, 6eaar se poticbuje v ioli in v g uradniji. On prodaja po najnizo mogoSi ceni. Gg. § u6i eljem pa cene so posebno znizuje. 3 Priporo6uje se p. n. eastitemu ob($in8tvu, ^ da bi blagoljoo hodilo k njemu nakupovat iu ^ fjaroievat. h 8 I............