ŠTEVILKA
LETO Lil, 4. SEPTEMBER 2020 CENA 1.80 EUR
STRAN 9
STRAN 10
LAS Zgornje Savinjske in šaleške doline
Odobrena sredstva za Rečiški amfiteater
Več preventive za učinkovitejše ravnanje z invazivkami
NAROČILA KURILNEGA OLJA
STRAN 12
STRAN 20
tel. 02 845 0126, 03 752 07 08
V kampu Na otoku imajo smele načrte za prihodnjo sezono
Oskrbnica Mozirske koče Alenka Vetrih prevetrila nekaj letzatohlosti
MINI MARKETING d.o.o. Stran«*
BENCINSKI SERVIS
STRANICE
Oglasi
Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in is vas
2
Savinjske novice št. 37, 11. september 2020
Iz vsebine:
Tretja stran
Temo tedna
Bo možno kvalitetno preživeti
starost čim dlje tudi v domačem okolju?.......4
Mozirje
V potoku Trnava se nabirata
mulj in odpadni material...........................................6
Blonko Pečnik Črnko
Pogovor z direktorico
OE Velenje Zavoda RS za zaposlovanje............7
Slovensko žensko zvezo
Se en podpredsedniški mandat za Lilijano Rakun..................................
Center zo družine Medgen hišo
S Petro Skarja o mamini solati in kmečkih pogovorih..........................................
10
Okrešelj
S helikopterjem Slovenske vojske vozili material za gradnjo planinskega doma..........18
Kdorkoli izmed nos lohko že jutri potrebuje dolgotrojno oskrbo
Slovenija je starajoča se družba. Petina prebivalcev je starejših od 65 let, pet odstotkov je starejših od 80 let, oba deleža pa se iz leta v leto povečujeta in bosta do leta 2050 dosegla trideset oziroma deset odstotkov. S staranjem populacije se hitro povečuje tudi potreba po dolgotrajni oskrbi in vzporedno s tem tako javni kot zasebni izdatki za plačilo pravic in storitev na tem področju.
Že nekaj časa je jasno, da v Sloveniji zaradi navedenih dejstev potrebujemo na novo zasnovan, dolgoročno vzdržen sistem, ki bo zadovoljeval potrebe upravičencev. Sedanji sistem dolgotrajne oskrbe je namreč razdrobljen, nimamo niti enotne ocenjevalne lestvice niti centraliziranega dostopa do informacij, administrativni postopki so zapleteni, potrebne storitve niso dovolj razvite, poleg tega pa so izrazito neenakomerno dostopne.
Podobno kot so v Evropi pred 130 leti začeli uvajati pokojninski in zdravstveni sistem, je zdaj napočil čas, da se vzpostavi celovit sistem dolgotrajne oskrbe. Slednje ne potrebujemo zgolj zaradi staranja prebivalstva, prav tako le-ta ni namenjena izključno starejšim, žal tovrstno obliko socialne zaščite v vedno večjem številu potrebujejo tudi pripadniki ostalih starostnih skupin. Terjajo jo številne nevrološke bolezni, kapi, raki in posledice raznih nesreč, ki se vse pogosteje pojavljajo med delovno aktivno populacijo in celo med mladimi. Pravzaprav se lahko kdorkoli izmed nas hitro znajde v položaju, ko bo čez noč potreboval dolgotrajno os-
krbo in nego, zato je njena čimprejšnja vzpostavitev v interesu vseh generacij.
Ministrstvo za zdravje je pripravilo predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo ter ga pred dvema tednoma poslalo v javno razpravo. Kot so ob tem povedali na ministrstvu, zakon enotno obravnava vse zavarovane osebe neodvisno od njihovega ekonomsko-so-cialnega statusa. V predlogu, ki bo v javni obravnavi do 5. oktobra, je predvideno stoodstotno kritje pravic dolgotrajne oskrbe iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.
Zakon, ki naj bi bil sprejet do prihodnjega poletja, povezuje sistem zdravstva in socialnega varstva, velik poudarek pa je na tem, da se posamezniku omogoči, da čim dlje ostane v svojem domačem okolju. Če nekdo ne bo mogel več ostati v domačem okolju, se mu zagotovi institucionalna oskrba, in sicer glede na njegove potrebe. Ko bo nekdo potreboval dolgotrajno nego in več zdravstvene oskrbe, bo omogočena socialna oskrba v negovalnih domovih s poudarkom na zdravstveni negi. Več o tej aktualni temi pa na naslednjih straneh tokratne številke Savinjskih novic.
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik

8
ISSN 0351-8140, leto LII, št. 36, 4. september 2020. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884.
E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Stefi Sem, Marija Sukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063
Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št. 36, ¿1, september 2020 3
Tema tedna, Anketa
PREDLOG ZAKONA O DOLGOTRAJNI OSKRBI IN OBVEZNEM ZAVAROVANJU ZA DOLGOTRAJNO OSKRBO
Bo nujno
2e približno dve desetletji ena ali druga vlada pripravlja posodobitve zakona o dolgotrajni oskrbi. Stroka opozarja, da se mudi. Čez nekaj desetletij bo v Sloveniji tretjina prebivalstva starejša od 65 let, naša družba pa že spada med najhitreje starajoče se družbe v Evropi.
PREDLOG PREDVIDEVA 100-ODSTOTNO KRITJE PRAVIC Sedaj je še epidemija novega koronavirusa pokazala na številne pomanjkljivosti v sistemu oskrbe pomoči potrebnih, in te pomanjkljivosti je treba odpraviti čim prej. Konec avgusta je ministrstvo za zdravje poslalo v javno razpravo predlog zakona o dolgotrajni oskr-
potreben zakon po skoraj dveh desetletjih končno sprejet?
bi. Predlog predvideva 100-odsto-tno kritje pravic dolgotrajne oskrbe iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Po javni obrav-
navi, ki bo do 5. oktobra, ga čaka še medresorsko usklajevanje in opredelitev pristojnih ministrstev do predlaganih rešitev.
SISTEM DOLGOTRAJNE OSKRBE JE TREBA UREDITI
Slovenija je ena redkih evropskih držav brez celovitega sistema dolgotrajne oskrbe. Tako na ministrstvu za zdravje kot ministrstvih za finance in delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti poudarjajo, da je omenjeni zakon izrednega pomena za prihodnost državljanov, vseeno pa so usklajevanja glede posameznih določb v predlogu šele na začetku.
Poznavalci razmer se zato bojijo, da zakon, ki je nujno potreben, še ne bo tako hitro sprejet. Pri tem poudarjajo, da je bil že leta 2017 sprejet evropski steber socialnih
i>
Naša anketa
Bo možno kvalitetno preživeti starost čim dlje tudi v domačem okolju?
Anja Sotošek, Varpolje
Mamo imamo v domu starejših krajanov in sem prepričana, da se je zaradi nastale situacije zmanjšanja kvaliteta življenja njihovih stanovalcev, saj so obiski omejeni. Kljub temu da se delavci maksimalno trudijo, ne morejo nadomestiti domačih. Verjamem, da bi bilo dobro, da bi starostniki ostali čim dlje v domačem okolju, a zaradi služb domačih to pogosto ni mogoče. Tudi ne verjamem, da bo zakon uspel to urediti. Delavci z minimalno plačo namreč ne bi zmogli plačevati novega davka, država bi morala dobiti sredstva iz drugih virov financiranja. Prav tako tudi primarno zdravstvo tega ne bi zmoglo.
Terezija Pahovnik, Krnica
Zdi se mi, da je v domovih starejših za starostnike dobro poskrbljeno. Mogoče je v danem trenutku otežen obisk domačih. Sicer pa se mi zdi, da starejši radi ostajajo doma v domačem okolju. To sem videla že pri tastu, ki je do zadnjega želel ostati doma. Da bi imeli večjo zdravstveno oskrbo, se mi zdi nemogoče, saj so zdravniki in medicinsko osebje že tako zelo obremenjeni. Novi davek bi bila velika obremenitev za delavce, saj imajo že sedaj zelo nizke plače.
Vili Krajnc, Volog
V domovih za starejše občane je sedaj po epidemiji nekaj slabše poskrbljeno za starostnike. Starejši si želijo čim dlje ostati v domačem okolju, zato jim je zdravniška oskrba na domu še kako dobrodošla. Su-
per bi bilo, če bi jih lahko obiskalo tudi zdravstveno osebje. A ob tej situaciji v primarnem zdravstvu, pri preobremenjenih sestrah in zdravnikih, je to utopično pričakovati. Novi davek, ki bi ga zaradi tega uvedi, bi oškodoval ljudi s povprečno plačo. Če že mečemo milijarde skozi okno, bi lahko tudi v tem primeru našli drug vir, iz katerega bi se tovrstne storitve lahko pokrile.
Marjan Špende, Prihova
Kakšno je stanje v domovih za starejše, bi sam težko ocenil. Sami namreč doma skrbimo za onemoglo sorodnico, ki je zelo vesela, da je lahko v domačem okolju. Iz izkušenj lahko rečem, da je trenutno breme oskrbe starejših preloženo na posameznike, in dvomim, da bo v prihodnje za to poskrbelo zdravstveno osebje. Tudi če sam ne bi zmogel, bi se doma tako organizirali, da bi to bilo urejeno. Da pa bi dodatno plačevali kak davek, se mi ne zdi dobro, saj delavci že sedaj zelo slabo zaslužijo.
Irena Rak, Brezje
Sama sicer nimam izkušenj s storitvami v domu starejših, a kolikor mi pripovedujejo znanci, v njih dobro skrbijo za vse. Osebje je prijazno in strokovno. Nekateri ljudje so zelo radi v domačem okolju, drugi pa si raje poiščejo mesto v domovih, čisto različno od primera do primera. 2e sedaj je na terenu patronažna sestra, ki prihaja na obiske. Če bi prihajal tudi zdravnik, bi bilo to zelo dobrodošlo, a dvomim, da je to realno. Sedaj so ljudje, ki delajo v zdravstvu, zelo obremenjeni.
Pripravila in fotografirala Marija Šukalo
4
Savinjske novice št. 36, 4. september 2020
Tema tedna
pravic, ki govori tudi o dolgotrajni oskrbi.
Ta opredeljuje, da ima vsakdo »pravico do cenovno dostopnih in kakovostnih storitev dolgotrajne oskrbe, zlasti oskrbe na domu in storitev skupnosti.«
Na 3 oblike
naj bi se razdelila institucionalna oskrba - bivalni, oskrbni in negovalni dom.
KAJ PREDLOG PRINAŠA POTREBNIM POMOČI NA PODROČJU OSKRBE?
Bistvo predloga je, da bi novi sistem ljudem potrebnim določene oskrbe omogočil, da bi lahko čim dlje ostali v domačem okolju. To nameravajo predlagatelji zakona doseči z uvedbo sklopa storitev za ohranjanje samostojnosti in preprečevanja poslabšanja stanja, mednje bi na primer spadale fizio-terapija, delovne terapije, priprava zdravil, hranjenje po sondi in druge storitve za ohranjanje samostojnosti. Predvidena je tudi e-oskrba, ki pomeni spremljanje predvsem nekaterih bolezenskih stanj oziroma v prvi vrsti poškodb in padcev, ki so pogosti pri starejših.
OSKRBO BI PRILAGAJALI POTREBAM POSAMEZNIKA
Upravičence nameravajo glede na njihove potrebe razdeliti v pet kategorij, torej od tistih z najmanj zahtevno oskrbo do tistih z največjimi potrebami po tuji pomoči. Za zagotovitev tega naj bi se institucionalna oskrba razdelila na tri oblike, in sicer bivalni, oskrbni in negovalni dom.
Tip A naj bi bile manjše »bivalne enote«, v katerih bi bila poudarjena vloga patronažnih medicinskih sester. Tip B so srednje veliki »oskrbni domovi« z več stalne zdravstvene nege, tip C pa večji negovalni domovi, kamor bi nameščali tiste, ki so zaključili bolnišnično zdravljenje in potrebujejo zahtevnejše zdravstveno negovalne postopke.
ZA URESNIČITEV ZAKONA SE OBETA NOVA DAJATEV
Zagotovitev pravic iz predloga za sabo potegne precejšnje finančno breme. Predlagatelji bi tako radi uvedli obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo v višini 2,94 odstotka, in sicer se po predlogu uvajajo prispevki zavarovanca po stopnji 1,47 odstotka in enako visoki prispevki delodajalca.
Ker predlog zakona predvideva tudi znižanje prispevkov za ob-
Boštjan Gorjup, direktor podjetja BSH Hišni aparati Nazarje in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije
je za Finance glede sprejemanja zakona o dolgotrajni oskrbi izjavil, da se delodajalci zavedajo pomena socialne države in potrebe po sistemski skrbi za varstvo starejših.
»Vsaka dodatna obremenitev je lahko z vidika delodajalcev gledana kot breme, vendar je na drugi strani tudi naša odgovornost, da znamo najti rešitve, ki bodo poskrbele za ustrezno življenje starejše populacije. Kot predsednik GZS pa povem, da bo naš predlog šel v smer, da se izkoristi potencial premoženja v nepremičninah. Podobno imajo to urejeno vzhodnoevropske države, kjer starejšim ponudijo pošten in pameten prihodek ter s tem tudi financiranje iz lastnega premoženja za obdobje po upokojitvi. Mislim, da delodajalci tega stroška ne bodo v celoti prevalili na delavce, ampak bomo rešitve iskali s sindikati, da pripravimo ustrezen predlog.«
Vera Pečnik,
podpredsednica Zveze društev upokojencev Slovenije:
»V ZDUS-u se še kako zavedamo, da si starejši želijo čim dlje ostati v domačem okolju. Vemo, da se življenjska doba krepko daljša, da bo čedalje več ljudi v tretjem življenjskem obdobju potrebovalo nego in oskrbo na domu. Kapacitete domov za starejše, ki so bili nekoč grajeni kot nadomestilo za pravi dom, nato pa postali slabe negovalne bolnišnice in še huje, »čakalnice za umiranje«, so omejene. To je jasno pokazal novi koronavirus. Zaradi takšnih situacij smo v ZDU-S-u skoraj 20 let zahtevali sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki naj bi bil v veliko pomoč starejšim in mlajšim s potrebami. Ne smemo pozabiti, da bodo pomoči iz zakona deležne vse generacije, ki to obliko pomoči potrebujejo.
Temeljito smo pregledali predloženi zakon in ugotavljamo, da se mora še marsikaj dodelati, le tako bodo oskrbe deležni vsi ne glede na status. Zahtevamo konkretne opredelitve do vprašanja financiranja, saj so med upravičenci tudi osebe brez dohodka. Glede uvedbe stopenj upravičenosti se mora jasno vedeti, kdo in po katerih merilih ocenjuje potrebe, in jasno razdelati merila, da bodo razumljiva vsem.
Močno podpiramo uvedbo e-oskrbe. Na ZDUS-u smo se že pred leti prijavili na evropski projekt oskrbe na daljavo, v katerega bi lahko brezplačno vključili 2.000 uporabnikov. Čakali smo na odobritev pristojnega ministrstva, a žal do uresničitve projekta, ki bi številnim zelo olajšal življenje doma, ni prišlo.«
vezno zdravstveno zavarovanje in za pokojninsko ter invalidsko zavarovanje, se po izračunu finančnega ministrstva obremenitev stroška dela tako viša z 38,2 na 40,1 odstotka. To pomeni tudi, da bi zavarovanci z minimalno plačo morali odšteti na mesec 11 evrov, pri povprečni plači pa bi prispevek za dolgotrajno oskrbo znašal 21 evrov. Za upokojence bi se zagotavljal prispevek iz sredstev Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v višini 7 evrov.
STANOVALCI DOMOV BI PLAČEVALI OBČUTNO MANJ Nova dajatev bi zagotavljala, da bi se storitve dolgotrajne oskrbe, kot so pomoč pri umivanju, oblačenju, hranjenju ali priprava in dajanje zdravil, v celoti zagotavljale iz javnih virov. Posameznik bi v domu sicer moral še vedno plačati strošek namestitve in bivanja, a to bi bilo veliko manj, kot za vse plačujejo stanovalci domov danes. Za vzpostavitev in financiranje
sistema dolgotrajne oskrbe bo država potrebovala preko 641 milijonov evrov. S prispevki bi po izračunih predlagateljev zakona zbrali preko 335 milijonov evrov. Preko 305 milijona evrov naj bi bilo že v
100-odstotno kritje
pravic dolgotrajne oskrbe iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo predvideva predlog zakona.
sistemu in bi jih zgolj prenesli v posebno blagajno. Predlagatelji računajo tudi na donacije in evropska sredstva.
Predlog zakona bo v javni obravnavi še dober mesec dni. Nanj so se s pripombami in kritikami že odzvale nekatere organizacije, med drugim Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Zveza društev upokojencev Slovenije in Združenje za dostojno starost Srebrna nit.
Tatiana Golob
Savinjske novice št. 37, 11. september 2020	5
Aktualno, Iz občin
MOZIRJE
V potoku Trnava se nabirata mulj in odpadni material
Mozirjani ob potoku Trnava so po besedah Marije Kranjec vedno v strahu, kadar močno dežuje. Bojimo se, da bi dež ob večjem neurju naredil škodo, kot jo je že v preteklosti.
RAZLIČNE NAPLAVINE OD JEZU GORVODNO Potok je ob vseh šestnajstih hišah, kolikor jih je v ulici ob njem, urejen. A Kranjčeva vidi problem v mostu, ob katerem bi se lahko zagozdili večji predmeti, ki jih ob neurju lahko potok prinese. Na potoku je gorvodno ob koncu ulice sicer urejen jez, a se za njim nabirajo različne naplavine, na otoku je visoko grmičevje, pred časom je tam ostal tudi večji štor. Veliko je tudi peska, ki ga po besedah Kranjčeve tu in tam
OBČINA LJUBNO
Na Trnavi se je pred jezom nabrala večja količina peska, naplavljen je tudi večji štor, ki bi ob neurju lahko povzročili škodo prebivalcem ob potoku.
odvažajo, a ne dovolj pogosto.
ČIŠČENJE VODOTOKOV V PRISTOJNOSTI DIREKCIJE ZA VODE Jaka Vačovnik, pristojen za investicije na mozirski občini, je po-
Barvne oznake pri šoli za večjo varnost
Na Ljubnem so že nekaj časa razmišljali o povsem novih označbah na pločniku in cesti pri tamkajšnji osnovni šoli. Označevanje so izvedli v dneh pred začetkom pouka. Nove oznake so namenjene udeležencem v prometu in bodo pripomogle k varnosti učencev in vrtčevskih otrok.
IDEJA AKTUALNA ŽE NEKAJ ČASA Direktor občinske uprave Ljubno Radenko Tešanovic je povedal: »Ideja za barvanje pri šoli je bila že nekaj časa aktualna, saj
udaril, da se je struga potoka uredila. »Zadrževalnik se je zgradil za zadrževanje naplavin, da je ta-
OBČINA LJUBNO
ko preprečeno nabiranje materiala v strugi znotraj naselja in voda skozi naselje lažje odteka. V bistvu nastane jezero, voda pa odteka zgoraj.
Zadeva je ustrezno dimenzio-nirana, zgrajen je tudi obvod. Zadrževalnik deluje dobro, kar se je že pokazalo skozi leta,« je povedal Vačovnik in poudaril, da sta čiščenje in urejanje vodotokov v pristojnosti direkcije za vode, ki tudi izvaja čiščene naplavin. Ta naj bi omenjeno čiščenje imela v načrtu, dela pa naj bi se tudi izvedla.
Tekst in foto: Marija Šukalo
Zaključena sanacija ceste v Meliše
smo to že videli v drugih občinah. Po posvetu in pridobitvi ponudb se je Občina Ljubno odločila in izbrala izvajalca, ki je pripravil elaborat in ponudbo, katero je potrdil svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in občinski svet.« STROŠEK OKOLI 8.500 EVROV Za realizacijo projekta je bil izbran izvajalec Signa, podjetje za izvajanje cestne signalizacije in vzdrževanje. Stroške bo pokrila občina iz proračuna, vrednost del je okoli 8.500 evrov brez DDV.
Marija Lebar
Nove barvne oznake so dobro vidne.
(Fotodokumentacija Občine Ljubno)
Odkop je nazorno pokazal, zakaj
(Fotodokumentacija Prejšnji teden so bila zaključena dela na sanaciji posedanja na cesti v Meliše. Na istem mestu se je teren posedal že v preteklosti, tokrat so se na Občini Ljubno odločili ugotoviti, kaj je temu vzrok, in opravili temeljit ogled in sanacijo območja. Dela je izvajalo podjetje Gaber d. o. o..
POŠKODBE VIDNE ŽE VSAJ DVE LETI
Direktor ljubenske občinske uprave Radenko Tešanovic je povedal: »Zaradi posedanja niso bili ogroženi objekti, pač pa cesta in s tem povezava do zaselka Meliše. Poškodbe so bile vidne že vsaj dve leti. Teren je bil problematičen že v
se je teren večkrat posedal.
Občine Ljubno)
preteklosti, a so takrat prek usedka kar na novo vlili asfalt.«
VZROK POSEDANJA Zaradi problemov s posedanjem so se na občini odločili, da pogledajo, kaj je vzrok temu. »Ko smo teren odprli, smo ugotovili, da je to na stiku dveh plošč, ki se združita na globini približno 12 metrov. Med njima je bila plast ilovice in zaradi problematike odvodnjavanja je prihajalo do postopnega odnašanja spodnje plasti zemljine in posledično do posedka,« je pojasnil Tešanovic in dodal, da bodo asfaltiranje omenjenega odseka izvedli ob prvi priložnosti, ki se bo pokazala.
Marija Lebar
6
Savinjske novice št. 36, 4. september 2020
Intervju
BLANKA PECNIK ČRNKO, DIREKTORICA VELENJSKE OBMOČNE ENOTE ZAVODA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
»Poslanstvo zavoda je zagotavljanje pomoči uporabnikom naših storitev«
Poleg zdravstvenih posledic je prinesla pandemija novega koronavirusa neslutene negativne posledice tudi na zaposlovanje oziroma na globalni trg delovne sile. V večini držav po svetu je brezposelnost skokovito narasla. V Sloveniji je v primerjavi z njimi stanje v zadnjih mesecih precej optimistično. Podobno je na velenjski območni izpostavi Zavoda RS za zaposlovanje, katere vodenje je nedavno prevzela Blanka Pečnik Črnko. Vprašali smo jo, kako gleda na svoje poslanstvo in s kakšnimi izzivi se pri tem sooča.
-	Mesto direktorice ste zasedli v času izjemnih okoliščin. Kakšen izziv je pred vas postavila situacija zaradi novega koronavirusa. Kdaj ste bili imenovani?
Na delovno mesto direktorice Območne službe Velenje sem bila imenovana s 1. julijem. Razpis je bil objavljen že v mesecu marcu, v času pandemije korone. V tistem obdobju je brezposelnost skokovito rasla, kar mi je predstavljalo seveda izziv, saj delo in poslanstvo zavoda dobro poznam.
-	Predvidevanja za gibanje trga dela so bila, da se bo ta umirjal, zaradi epidemioloških ukrepov pa se je vse obrnilo na glavo. Porast brezposelnosti je bil skokovit.
Poslanstvo zavoda je predvsem to, da uporabnikom storitev zagotavljamo pomoč pri vključevanju na trg dela in zaposljivosti, zmanjševanje brezposelnosti ter zagotavljanje socialne varnosti.
Če so še v začetku bila predvidevanja, da se bo rast zaposlenosti v obdobju 2020-2022 umirjala in da lahko v prihodnjih dveh letih pričakujemo nadaljevanje okrevanja gospodarske aktivnosti, ki se povečuje od začetka lanskega leta, je brezposelnost zaradi izjemnih okoliščin epidemije covida-19 v mesecu marcu skokovito narasla.
Konec meseca julija je bilo v evidencah brezposelnih oseb na Območni službi Velenje registriranih 5.689 oseb, kar je v primerjavi s koncem lanskega leta več kot 25 odstotkov višje.
-	Katere ukrepe vlade glede nadomestil iz korona zakonov ste izvajali na zavodu?
Na Zavodu RS za zaposlovanje smo v tem času izvajali ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, ukrep nadomestila plač delavcev v karanteni in ukrep subvencioniranje skrajšanja polnega delovnega časa za zaposlene delavce. Vsi ti ukrepi vlade so pripomogli, da brezposelnost ni še bolj porasla.
-	Podatki kažejo, da se brezposelnost glede na prejšnje mesece v zadnjem obdobju zmanjšuje. Menite, da bo tako tudi v prihodnjih mesecih?
Brezposelnost se zmanjšuje že drugi mesec zapored. Napovedi gospodarstva v SAŠA regiji so obetajoče, kar nas navdaja z velikim optimizmom. Zaposlovanja se predvidevajo ne samo v tem letu, temveč tudi v začetku leta 2021.
-	Čeprav delodajalci že nekaj let niso obvezni javljati prostih delovnih mest zavodu, to vendarle delajo. Sodelovanje med zavodom in delodajalci je izjemnega pomena.
Res je. Delodajalci so naš partner, zato je tudi sodelovanje z njimi ključnega pomena. Vsako leto povečujemo število obiskov tako pri velikih kot pri malih delodajalcih. Vsako prosto delovno mesto pomeni priložnost za eno brezposelno osebo. In to je potrebno imeti ves čas v uvidu.
-	Ali dobro sodelovanje na tem področju velja tudi za delodajalce na območju Urada za delo Mozirje?
Seveda. V letošnjem letu so delodajalci za območje Urada za delo Mozirje sporočili že več kot 300 delovnih mest. Največ povpraševanja je bilo po delavcih v predelovalni dejavnostih, poklicih v zdravstvu in socialnemu varstvu, trgovini, poslovnih dejavnostih, gostinstvu.
-	Večkrat je bilo slišati, da so bili v času krize najbolj na udaru mladi brezposelni.
Na Območni službi Velenje je zelo visok delež brezposelnih mladih, ki ne zmorejo sami najti zaposlitve. Prepoznano je, da več časa kot svetovalci zaposlitve namenijo strokovnemu svetovanju in delu z brezposelno osebo, večji so izhodi v zaposlitev. Ves čas pa je potrebno posebno pozornost pri vključevanju vseh oblik aktivaci-je nameniti brezposelnim prejemnikom denarne socialne pomoči.
-	Je stanje pri drugih ranljivih osebah, kot so starejši in invalidi, podobno?
Hitrejšo aktivacijo je potrebno zagotoviti tudi brezposelnim osebam, starejšim od 50 let in nizko izobraženim. Zato bomo krepili veščine iskanja zaposlitve za čimprejšnji prehod na trg
Blanka Pečnik Črnko: »Zagotovo je
potrebno prehajanje v digitalno družbo.«
dela z izvedbo kratkih modularnih delavnic in mini zaposlitvenih sejmov.
Območna služba Velenje ima tudi izrazitejši delež invalidnih oseb v primerjavi z ostalimi območnimi službami, saj je kar 20 odstotkov vseh prijavljenih brezposelnih oseb invalidov.
- Kako lahko izvajate različne oblike izobraževanj oziroma usposabljanj v luči ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa?
Glede na vsa priporočila stroke se prilagajamo tudi pri izvedbi izobraževanj glede števila udeležencev ter vključevanja v programe.
Spremenjeni pogoji dela so doprinesli, da se bomo morali prilagoditi spremembam in novostim. Z informiranjem svetovalcev na vseh ravneh je potrebno povečati delež sodelovanja brezposelnih oseb in delodajalcev preko E kanala.
2e sedaj s tem ustvarjamo večje zadovoljstvo brezposelnih oseb, hkrati pa kljub temu zagotavljamo osebni stik za osebe, ki le-tega potrebujejo.
Zagotovo je potrebno prehajanje v digitalno družbo. Da pa bomo lahko to zagotavljali, je potrebno na nivoju Območne službe Velenje krepiti digitalne kompetence pri brezposelnih osebah s tem, da le-te vključujemo v neformalna izobraževanja in usposabljanja oziroma jih vključujemo v kratke modularne delavnice. Dvig digitalni kompetenc je seveda tudi predpogoj za nadaljnje delo z novimi orodji za iskanje zaposlitve, ki se razvijajo na zavodu.
Za zagotovitev uspešnega dela pa ne smemo gledati nazaj, temveč iskati rešitve za naprej.
Marija Lebar, foto: osebni arhiv
Savinjske novice št. 36, 4. september 2020
7
Politika, Iz občin, Organizacije, Gospodarstvo
SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA PRI SLS
Se en podpredsedniški mandat za Lilijano Rakun
V Ankaranu je v nedeljo, 30. avgusta, potekal volilni kongres Slovenske ženske zveze (S2Z) pri Slovenski ljudski stranki (SLS). Za predsednico je bila izvoljena mag. Vesna Starman iz Kopra, za podpredsednici pa Marija Župevc iz Iga in Lilijana Rakun iz Mozirja.
Kongres so uvodoma nagovorili predsednik SLS Marjan Podobnik, poslanec v Evropskem parlamentu SLS/EPP in podpredsednik SLS Franc Bogovič ter podpredsednica Zelenih Slovenije dr. Nada Pavšer. Programski del kongresa je na pobudo prejšnje predsednice S2Z pri SLS in podpredsednice SLS Suzane Lare Krause obravnaval in sprejel kongresno deklaracijo, v kateri so se članice S2Z pri SLS spomnile velike vloge zgodovinske SLS z dr. Antonom Korošcem na čelu pri boju za enakopravnost žensk in pri uveljavljanju splošne volilne pravice za ženske. PRED 100 LETI PRVIČ VOLILE TUDI ŽENSKE 15. maja 1920 je bila z uradnim listom na pobu-
Lilijano Rakun iz Mozirja so na volilnem kongresu Slovenske ženske zveze pri SLS potrdili za še en podpredsedniški mandat.
do SLS uvedena splošna volilna pravica na občinskih volitvah, tako so volili vsi, moški in ženske, ki so bili stari nad 21 let. Kljub ostremu nasprotovanju SLS je bila že februarja 1921 ženskam volilna pravica ponovno odvzeta, saj so liberalne oziroma »napredne« stranke trdile, da ima na žensko močan vpliv klerikalizem in duhovščina, in bi bile zato z uvedbo splošne ženske volilne pravice napredne stranke oškodovane. Ženske so se lahko na volišča vrnile šele 11. avgusta 1945, ko pa je bil uveden enostrankarski politični sistem.
VELIKA PLAČNA VRZEL V kongresni deklaraciji so udeleženke tokratnega kongresa opomnile na še vedno velike razlike v plačah med spoloma. V Evropi je povprečna letna plača moškega za 16 odstotkov višja od povprečne plače ženske ali drugače povedano, od 3. novembra in do konca leta delajo ženske brez plačila.
Marija Lebar, foto: Rok Rakun
LAS ZGORNJE SAVINJSKE IN ŠALEŠKE DOLINE
Odobrena sredstva za Rečiški amfiteater
Na podlagi 3. Javnega poziva LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline je odobrena vloga Občine Rečica ob Savinji Energija: iz modre preteklosti v zeleno sedanjost s podnaslovom Rečiš-ki amfiteater.
AMFITEATER BO TRŠKO JEDRO POVEZAL S CERKVIJO
V	projektu poleg rečiške občine sodelujejo lokalno turistično društvo, župnija sv. Kancijana, podjetje Glin Nazarje in Občina Mozirje. Projekt predvideva izgradnjo amfiteatra, ki bo zaokrožil podobo obnovljenega rečiškega trškega jedra in ga povezal s cerkvijo, kot je to že bilo v preteklosti.
SODOBNA OSVETLITEV CERKVA
Poleg investicije v rečiški amfiteater projekt zajema sodobno osvetlitev farnih cerkva na Rečici in v Mozirju ter izvedbo solarne celice za napajanje tako imenovane pametne klopi na avtobusnem postajališču na Rečici, kjer bo nameščena tudi klasična oglasna tabla.
OZAVEŠČANJE IN IZOBRAŽEVANJE RANLJIVIH SKUPIN
V	sklopu projekta bodo potekale aktivnosti za ozaveščanje in izobraževanje predvsem ranljivih skupin iz desetih občin SAŠA regije. Na Rečici bodo v prihodnje pripravili predavanja o lokalni samooskrbi, aktivnosti na temo lesnine iz domačih rok, predvidena sta dva sejma v am-fiteatru in blagoslov butar. Skupaj je projekt ovrednoten na 75 tisoč evrov, Občina Rečica ob Savinji pa bo prejela 80-odstotni delež iz Evrop-
skega sklada za regionalni razvoj. Projekt se bo pričel izvajati prihodnje leto, izvedba bo predvidoma trajala leto dni.
BREZPLAČNI PREVOZI ZA SOCIALNO OGROŽENE SKUPINE Med izbranimi projekti LAS rečiška občina kot partner sodeluje v obsežnejšem projektu Vzpostavitev mreže brezplačnih prevozov za socialno ogrožene skupine in socialne medgenera-cijske mreže e-mobilnosti, h kateremu so pristopile vse zgornjesavinjske občine razen mo-
HISENSE GORENJE Z REKORDNIMI NAROČILI
zirske. Pridobile bodo tri električne avtomobile za nudenje brezplačnih prevozov po vzoru »Prostofer«, ki ga izvajajo že v mnogih slovenskih krajih. S tem bo socialno ogroženim občanom, ki nimajo lastnega prevoza ali svojcev, ki bi jim to omogočili, nudila brezplačne prevoze do urbanih centrov, kjer bodo koristili različne storitve. Projekt je skupaj vreden več kot 152 tisoč evrov in se bo predvidoma pričel izvajati septembra, zaključil pa v letu 2023.
Barbara Rozoničnik
Zaposlujejo v vseh tovarnah v Velenju
Ob nastanku korona krize so v podjetju Hi-sense Gorenje sprejeli številne ukrepe za prilagajanje nastali situaciji, ki že kažejo rezultate. Iz družbe sporočajo, da ob siceršnjem običajnem povečanju naročil v tem delu leta, beležijo za drugo polovico leta rekordno količino naročil, posledično pa zaposlujejo v vseh tovarnah v Velenju.
NAROČIL VEČ KOT KDAJ KOLI PREJ V okviru prilagajanja nastali situaciji ter za dodatno krepitev poslovanja se v Gorenju osre-dotočajo na povečanje prodaje, pospešujejo spletno prodajo in e-poslovanje, spreminjajo poslovne modele, zmanjšujejo stroške in večajo proizvodno učinkovitost. Ukrepi že dajejo dob-
re rezultate, saj imajo letos, ob siceršnjem običajnem povečanju naročil v tem delu leta zaradi sezonskosti proizvodnje v drugi polovici leta rekordno količino naročil, več kot kdaj koli prej. Do konca leta so v primerjavi z lanskim letom naročila vsak mesec višja za več kot 30 odstotkov, prav tako načrtujejo v začetku naslednjega leta med 15- in 20-odstotno rast.
ZAPOSLILI ŽE OKROG 300 DELAVCEV Zaradi povečanega obsega naročil so v avgustu zaposlili že okrog 300 delavcev, v začetku septembra pa jih nameravajo še dodatnih 250. Delovno razmerje bodo sklenili za obdobje najmanj do konca tega leta.
Barbara Rozoničnik
8
Savinjske novice št. 36, 4. september 2020
Gospodarstvo, Iz občin, Organizacije, Ljudje in dogodki
V KANADI KONČAN SEJEM INOVACIJ ICAN 2020
Inovacija Srečka Pisnika med desetimi najboljšimi
V Torontu v Kanadi se je s podelitvijo nagrad inovatorjem zaključil sejem inovacij iCAN 2020. Na njem je sodeloval zasebni raziskovalec s Krope Srečko Pisnik z inovacijsko ploščo za dinamično sedenje EASEBelt Dynamic MM. Z zlato medaljo v prvem delu sejma se je uvrstil v njegov finalni del z možnostjo pridobitve prestižne nagrade. Njegova inovacija se je ob zaključku sejma uvrstila med deset najboljših inovacij in je prejel nagrado top 10.
NA SEJMU PREDSTAVLJENIH VEČ KOT 600 INOVACIJ Prijavo in video inovacije, predhodno nagrajene in predstavljene na sejmih v Skopju in Moskvi, je za sejem pripravila Pisnikova hčerka Jasmina Pisnik, ki živi in dela v Kanadi.
Na sejmu je sodelovalo 60 držav iz celega sveta, na njem je bilo predstavljeno več kot 600 inovacij. Dodatno težo prejetim nagradam daje dejstvo, da je eden od sponzorjev sejma Dr. Stuart McGill, ki je eden vodilnih strokov-
Srečko Pisnik je za inovacijsko ploščo za dinamično sedenje EASEBelt Dynamic MM prejel nagrado top 10.
njakov na svetu s področja ergonomije oziroma hrbtenice.
SODELOVANJE NA DVEH SEJMIH
Pisnik je oddal prijavo za EASEBelt Dynamic MM še na sejem inovacij v Sarajevu in na Cipru. Poleg tega z univerzo iz Rusije in srbskim predstavnikom Archimedesa razvijajo skupno inovacijo, ki bo predvideno predstavljena na sejmu inovacij v Moskvi prihodnje leto. V septembru bo končan stol z vgrajenim nagrajenim mehanizmom.
Tekst in foto: Štefka Sem
Plošča EASEBelt Dynamic MM za dinamično sedenje rešuje problem dolgotrajnega sedenja in njegov škodljivi vpliv na zdravje. Plošča je element, ki se ga vgradi v stol. Možno jo je pritrditi na večino že obstoječih pisarniških stolov.
OBČINA NAZARJE
Poleg gasilske opreme denar tudi za vozila
V gasilskem domu v Smartnem ob Dreti se je nazarski župan Matej Pečovnik nedavno srečal s predstavniki prostovoljnih gasilskih društev in gasilskega poveljstva občine (OGP) Nazarje. Namen srečanja je bila slovesna predaja gasilske opreme, ki jo je občina nabavila za letošnje leto.
Zupan Pečovnik je ob tem povedal: »Občina se je lani z gasilci dogovorila, da bo preko javnega naročanja izvajala nakup gasilske opreme. Občinsko gasilsko poveljstvo v mesecu oktobru tako posreduje potrebe posameznega društva.
Po uskladitvi sledi umestitev sredstev v proračun naslednjega leta. Po pregledu ponudb sledi naročilo in izročitev naročene opreme. V letu 2020 je skupna vrednost opreme znašala 12 tisoč evrov.«
Poleg teh sredstev bo občina v letu 2020 zagotovila 48 tisoč evrov za nakup gasilskega vozila za PGD Nazarje in 85 tisoč evrov za nakup šasije scania za PGD Gorica ob Dreti.
Marija Lebar, fotodokumentacija Občine Nazarje
Ob predaji gasilske opreme (z leve): poveljnik PGD Gorica ob Dreti Bojan Matko, podpoveljnik PGD Nazarje Žiga Grudnik, župan Matej Pečovnik, poveljnik OGP Nazarje Tomaž Farkaš in poveljnik PGD Šmartno ob Dreti Marko Gluk.
Za pešpot Mozirje-Nazarje gre zahvala tistim, ki jo dobro vzdržujejo. Sedaj jo že leta uporabljajo številni sprehajalci in kolesarji. Ob njej so klopi za počitek in koši za odpadke. Posadili so številna drevesa, ki nudijo senco. A v zadnjem obdobju se vidi, da za pesek skrbijo tisti, ki poti ne uporabljajo. Po ureditvi novega krožišča v Mozirju so na del poti dodatno nasuli dokaj neustreznega. Kolesarji morajo prav posebno paziti, da jim na pesku ne zdrsne, kakega zavijanja si tu ne smejo privoščiti. Se posebej pa se ugre-zajo otroški vozički, tako da morajo starši vložiti kar nekaj truda, da jih prepeljejo preko.
Tekst in foto: IS
Savinjske novice št. 36, 4. september 2020	9
Organizacije, Ljudje in dogodki
VODENA DELAVNICA NA LJUBNEM OB SAVINJI
Več preventive za učinkovitejše ravnanje s tujerodnimi
invazivnimi vrstami rastlin
Savinjsko gozdarsko društvo Nazarje je na Ljubnem ob Savinji v četrtek, 20. avgusta, pripravilo voden sprehod ob ribiškem domu. Predstavili so tujerodne invazivne vrste rastlin. Te namreč vse bolj ogrožajo naše okolje, gospodarstvo in naravo.
Kako se jih ubraniti, kako preprečiti njihov vstop in širjenje, so spregovorili predsednica društva Maja Vrčkovnik, predstavnik nazar-ske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Marijan Denša in predsednik Ribiške družine Ljubno ob Savinji Gregor Križnik.
Udeleženci delavnice so na vodenem sprehodu spoznavali, kakšne rastline rastejo ob
ribniku in reki Savinji.
Tudi Maja Vrčkovnik je predstavila primere tujerodnih invazivnih vrst.
SPOZNALI PRIMERE TUJERODNIH RASTLIN
Povedali so, da se vsi vse bolj zavedamo prisotnosti tujerodnih rastlinskih in živalskih vrst ter njihovega vpliva na okolje. Za učinkovitejše ravnanje z njimi je potrebno veliko več narediti na preventivni ravni. Ko se tujerodne vrste v novem okolju razširijo in ustalijo, jih pogosto ni več mogoče odstraniti.
Naravovarstvena delavnica je bila zasnovana predvsem praktično in rekreativno. Ob eno-urnem vodenem sprehodu so govorci prikaza-
li številne konkretne primere tujerodnih invazivnih vrst rastlin, ki jih lahko najdemo v okolici naših domov, ob ribnikih in reki Savinji.
PRILOŽNOSTNA RAZSTAVA Obiskovalci so si lahko ob zaključku ogledali tudi priložnostno razstavo »tujerodk«, ki jo je pripravila Vrčkovnikova. Na ogled so bile navadna barvilnica, robinija, octovec, dresnik, rud-bekija in številne druge rastline, ki ne sodijo v naše naravno okolje.
Tekst in foto: Marija Šukalo
S PETRO ŠKARJA O MAMINI SOLATI IN KMEČKIH POGOVORIH
Smisel življenja vidi v ustvarjalnosti in odnosih
Obiskovalci so z zanimanjem pogledali številne knjige, ki jih je spisala Petra Škarja (desno).
V Centru za družine Medgen hiša na Rečici ob Savinji so po poletnem premoru pričeli s svojim delovanjem. V goste so v četrtek, 20. avgusta, povabili Petro Škar-ja, znano popotnico, pisateljico in podjetnico ter blogerko.
Obiskovalci so prisluhnili njeni zgodbi o iskanju same sebe, ki jo je predstavila pod naslovom Mamina solata in kmečki pogovori. Smisel življenja vidi v ustvarjalnosti in odnosih in še vedno verjame, da lahko spremenimo svet s spremembo posameznika.
V ISKANJU SREČE PREPOTOVALA VELIKO DRŽAV
Škarja izhaja iz majhne vasice na Dolenjskem in si je zelo želela spoznati svet. Prepričana je bila, da je v velikem svetu lepo in da
tam vedno uspeš. V iskanju sreče je prepotovala Ameriko, Brazilijo, bila v Indiji, se podala na Kitajsko in v druge države.
Desetletje potem, ko se je polna
pričakovanj podala iz rodne vasice, prepričana, da jo bo to odrešilo številnih bremen med »kmeti«, ki razen praženega krompirja in pogovora o kravah ne poznajo
drugih pogovorov, se je tja ponovno vrnila.
RESNICE ŽIVLJENJA NAŠLA DOMA
»Tako se danes še močneje zavedam občutkov, ki sem jih po toliko letih iskanja pravih resnic življenja iskala po vsem svetu in nazadnje našla doma,« je med drugim izpostavila predavateljica, prepričana, da ti kmečki pogovori, ki so se ji zdeli kot otroku tako primitivni, vsebujejo nekatere modrosti, za katere nikomur od njih ni bilo treba hoditi na številne seminarje osebne rasti, le zgolj sesti ob kavici, poslušati ptičje petje in opazovati zelenje dreves. Kar učijo zen mojstri, je tu namreč vsakdanjost. In hrana je najbolj slastna prav z domačega vrta.
Tekst in foto: Marija Šukalo
10
Savinjske novice št. 36, 4. september 2020
Gospodarstvo
KAMP NA OTOKU - PIKNIK PROSTOR BUDNOVA ZAGA
Za prihodnjo sezono imajo smele načrte
Kamp Na otoku na Ljubnem ob Savinji je letos prvič odprl vrata. Sabina Bartolic Ambrož je na piknik prostoru Budnova žaga postavila flosarske in nastanitvene hi-
Kamp obiskujejo mlade družine z malimi otroki, ki izkoristijo prostor za počitek in igro.
ške, uredila prostor za kamp prikolice in šotor, recepcijo ter najela mobilne sanitarije. Da bi gostom ponudili kar največ, so se povezali tudi z različnimi ponudniki športnih aktivnosti po dolini.
igro. Ob žagi sta namreč tudi igrišči za odbojko in mali nogomet ter otroško igrišče z gugalnico in ruskim kegljanjem.
GOSTJE SE ZADRŽIJO DAN ALI DVA V urejanje kamp prostora je Bartolic Ambroževa vložila veliko sredstev, a ji je korona preprečila načrte s promocijo in delovanjem. Sprva ni mogla sprejemati turističnih bonov, ker ni bila 13. marca vpisana v register nastanitvenih obratov. To je država omogočila šele od 17 julija. Tako kamp deluje le nekaj več kot mesec dni. A ker so »na otoku« odvisni tudi od vreme-
Sabina Bartolic Ambrož in delo v
MOŽNOSTI AKTIVNEGA ODDIHA
Gostje »otoka« lahko kolesarijo, se spuščajo z raftom, podajo v hribe z izkušenim vodnikom in se sproščajo ob Savinji. Kamp obiskujejo mlade družine z malimi otroki, ki izkoristijo prostor za počitek in
Šotori stojijo v prijetni senci na piknik prostoru pri Budnovi žagi.
Sebastijan Ambrož si delita kampu.
na, se ne morejo pohvaliti z velikim obiskom. »Sezona je zaradi tega le delno zadovoljiva. Z obiskom smo sedaj uspeli pokriti le stroške obratovanja. Gostje se v kampu zadržujejo dan ali dva in gredo naprej,« je povedala najemnica prostora.
KRITIČNA DO DRŽAVNIH INSTITUCIJ
Bartolic Ambroževa, ki se ukvarja tudi z gostinsko dejavnostjo, je kritična do državnih institucij glede denarne pomoči zaradi zaprtja lokalov v času epidemije. »Tri mesece smo imeli gostinski objekt, ki je tudi v najemu, zaprt. V tem času pa sem morala plačati najemnino in tekoče stroške ter plačo zaposlenim. Imela sem izpad dohodka za več kot sto tisoč evrov. Upam, da bom to uspela pokriti s tekočim poslovanjem. Prvi pozitiven mesec je bil namreč julij,« je bila skeptična podjetnica, ki je ugotavljala, da so se tudi odnosi med ljudmi skrhali, prav tako ni več toliko sproščenega druženja gostov, obisk se je zmanjšal. Meni
Gostje lahko prespijo tudi v »flosarskih« hiškah.
še, da je država zelo počasna z realizacijo pomoči v obliki subvencij in kreditov.
ŠE NAPREJ BO ISKALA REŠITVE ZA INFRASTRUKTURO V KAMPU
A, kot pravi, se ne bo prepustila malodušju in bo iskala rešitve, saj je že do sedaj v delovanje tako kampa kot gostinskega lokala vložila veliko časa, energije in sredstev.
Prav tako ima nekaj načrtov za ureditev kampa za prihodnjo sezono. Slednji je sedaj zaprl svoja vrata. Novembra bodo začeli urejati sanitarije in dokončali vlaganje v infrastrukturo. Z lastnikom žage pa tečejo dogovori o ureditvi objekta, ki trenutno ni na voljo za ogled.
Tekst in foto: Marija Šukalo
Tomaž Zemljič, Maribor
Navdušeni smo nad naravo, ob vodi je prijetno hladno. Kamp sprejema tudi domače ljubljenčke. Z ženo sva srečna, ker sva našla tak kraj, kamor se lahko odmakneš od vsakdana in se spočiješ. Reka, kjer se lahko ohladiš, je blizu. Ponoči uživamo v žuborenju vode, na voljo imamo hladilnik, pokriti prostori so idealni za umik v primeru dežja. Veliko je možnosti za izlete. Tudi sami smo se podali odkrivat bisere vaše doline. Obiskali smo Robanov kot in Logarsko dolino, a smo bili v Logarski dolini malo razočarani zaradi prena-trpanosti in gneče. Naokrog smo se podali tudi s kolesom.«
Savinjske novice št. 36, 4. september 2020
11
p
Nasveti, Iz občin, Kultura
Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v času interventnih ukrepov
mag. KRISTINA KNOP RAZORSEK
Eden izmed razlogov za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca je prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Pri tem gre za t. i. poslovni razlog odpovedi pogodbe o zaposlitvi. EPIDEMIJA MOČNO VPLIVALA NA POSLOVANJE PODJETIJ
Zaradi epidemije bolezni covid-19 je pri številnih delodajalcih ta razlog podan, saj so državni ukrepi za zajezitev epidemije močno vplivali na njihovo poslovanje. Poleg neposrednih učinkov državnih ukrepov je na poslovanje delodajalcev močno vplival tudi trg, na katerem sta se prekinili oziroma upočasnili nabavna in prodajna veriga podjetij.
Interventni ukrepi, namenjeni omilitvi učinkov epidemije in ukrepov na gospodarstvo, so opredeljeni v različnih zakonih.
SPREMINJAJOČI SE UKREPI
Z Zakonom o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP) je zakonodajalec delodajalcem ponudil možnost delnega povračila nadomestila plače, to pravico pa vezal na določene pogoje. Ukrep ni zaživel, saj je kmalu zatem začel veljati nov zakon, Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), ki je določal ukrepe pod drugačnimi pogoji, temu je sledil še Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije co-vid-19 (ZIUOOPE). Kaj torej ukrepi pomenijo za delodajalce?
OBVEZNOSTI DELODAJALCEV
Skladno z določili ZIUOOPE delodajalec ne sme odpovedati po-
godb o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom, in sicer v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju. Morebitna kršitev prepovedi pomeni obveznost vračila prejetih sredstev z zakonskimi zamudnimi obrestmi v celoti. Iz besedila zakona ni mogoče razbrati, ali je pri tem mišljeno vračilo vseh prejetih sredstev na podlagi ZIUOOPE ali vračilo vseh prejetih sredstev v zvezi s konkretnim delavcem, ki bi mu delodajalec v nasprotju s prepovedjo odpovedal pogodbo o zaposlitvi.
OMEJITVE PRI ODPOVEDIH
POGODB O ZAPOSLITVI Prav tako je ob odrejenem delu s skrajšanim delovnim časom nejasna prepoved odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnega razloga. Delodajalec je s to prepovedjo namreč omejen pri odpovedi kateremukoli delavcu, ne zgolj tistim, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom in zanje prejema subvencijo. Povedano drugače, v primeru sprejetega programa presežnih delavcev in odpovedi presežnim delavcem delodajalec ni upravičen do delnega subvencioniranja skrajšanega delovnega časa niti za delavce, ki jih bo obdržal.
PREPOVED ODPUSČANJA DELAVCEV V ČASU PREJEMANJA NADOMESTILA PLAČE ZIUOOPE prinaša tudi prepoved odpuščanja delavcev v času prejemanja nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, razlog za morebitno odpoved pogodbe o zaposlitvi pa ni natančneje opredeljen. Striktno po črki zakona torej velja prepoved odpovedi (prepoved odpuščanja) ne glede na razlog. Tako delodajalec delavcu ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, iz razloga nesposobnosti, niti v primerih na primer kaznivega dejanja ali daljše neupravičene odsotnosti z dela. Z namenom podaljšanja ukrepa povračila nadomestila pla-
če delavcem na začasnem čakanju na delo je začel veljati Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (ZIUPDV), ki določa, da delodajalec v obdobju prejemanja nadomestila plače iz naslova začasnega čakanja na delo ne sme iz poslovnega razloga odpustiti delavca, za katerega je uveljavljal povračilo nadomestila za začasno čakanje na delo, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen v določenih primerih. DELODAJALCI V NEZAVIDLJIVEM POLOŽAJU Obveznosti delodajalcev v zvezi
OBČINA NAZARJE
z ukrepi po ZIUOOPE so nejasne in nedorečene. Sodno zapolnjevanje pravnih praznin tako odprtih in nejasnih določb bi lahko bilo celo neustavno. Delodajalci se kljub finančnih spodbudam zakonodajalca ne bodo uspeli v celoti izogniti odpovedim pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga. V odvetniški družbi Brulc, Gaberščik in partnerji menijo, da so delodajalci postavljeni v zares nezavidljiv položaj, saj bodo ob reševanju poslovnih težav izpostavljeni še dodatnim tveganjem zaradi morebitnih kršitev obveznosti po interventnih zakonih.
Zemljišča za gradnjo še na voljo
Občina Nazarje je pred leti uredila dve večji območji za individualno stanovanjsko gradnjo, in sicer za samostanom v Nazarjah in na Biču v Šmartnem ob Dreti. Med tem ko je za samostanom ostala na voljo le še ena parcela, občina razpolaga še s sedmimi zemljišči na Biču, ki so naprodaj.
KOMUNALNO UREJENA ZEMLJISČA Zemljišča so komunalno urejena; z novim vodovodom, telekomunikacijskimi vodi, električno napeljavo, novo asfaltno cesto z grobim asfaltom ter odvodom meteorne in
25. LUTKOVNI ABONMA
fekalne vode z vsake parcele. Namesto skupne čistilne naprave so predvidene individualne male komunalne čistilne naprave.
MOŽNA TUDI MONTAŽNA GRADNJA
Da bi se bodočim graditeljem omogočilo tudi montažno gradnjo, ki prvotno ni bila predvidena, je bila lani sprejeta sprememba občinskega podrobnega prostorskega načrta. Občina je spremenila tudi odlok in znižala komunalni prispevek za gradnjo na območju naselja Bič v Šmartnem ob Dreti.
Marija Lebar
Lutke bodo razveseljevale otroke
Kulturno društvo Jurij Mozirje bo tudi letos organiziralo 25. jubilejni lutkovni abonma. Predstave bodo tako kot vedno drugi četrtek v mesecu. Prijave bodo mogoče v vrtcih in šolah pri poverjenikih. Abonma se bo začel v oktobru in bo vsebo-
val pet lutkovnih predstav. Zaradi prisotnosti novega koronavirusa bodo vstopnice za izven omejene. Sicer pa bodo predstave prilagojene ukrepom za varnost pred virusom.
Štefka Sem
12
Savinjske novice št. 36, 4. september 2020
Zgodovina in narodopisje
i
PETER WEISS
Ker smo skromni, lahko rečemo, da je solčavski govor, to je oblika zgornjesavinjske-ga narečja slovenskega jezika, kot se govori v Solčavi in okoliških vaseh, 21. avgusta letos doživel pomembno priznanje: vpisan je bil v register (uradni seznam) nesnovne kulturne dediščine.
KAJ POMENI VPIS V REGISTER
S tem je bil solčavski govor pri ministrstvu za kulturo uvrščen v zbirko podatkov, ki jo vodijo »zaradi informacijske podpore izvajanju varstva dediščine, namenjen pa je tudi predstavljanju in raziskovanju dediščine ter vzgoji, izobraževanju in razvijanju zavesti javnosti o dediščini«, kot je zapisano o registru na spletni strani ministrstva.
V DRUŽBI TREH ŽE VPISANIH ENOT NESNOVNE KULTURNE DEDIŠČINE Solčavski govor se je pridružil trem, že dalj časa vpisanim enotam nesnovne kulturne dediščine, ki so brez dvoma iz Zgornje Savinjske doline: izdelovanje ljubenskih potic (vpisano leta 2012), Pust Mozirski (2017) in priprava zgor-njesavinjskega želodca (2018); solčavski govor je z letošnjo letnico vnesen pod zaporedno številko 83. Jezikovne enote v registru so začuda redke: narečni govori ob Čabranki in zgornji Kolpi (2015), slovenski znakovni jezik (2017) in prek-murščina (2019). Ob njih je po novem, kot rečeno, govor Solčave in okolice.
DA SE KAJ OD TEGA, KAR IMAMO, NE BI IZGUBILO
Sam vnos v register je torej bolj knjigovodsko dejanje, da se kaj od tega, kar imamo, sploh čez čas ne bi izgubilo ali da ne bi izginilo iz naše zavesti. Enote ne tekmujejo med seboj, pričajo pa o pisanem kulturnem svetu okoli nas: klekljanje idrijske čipke, tradicionalno lončarstvo, pritrkavanje, poslikavanje panjskih končnic, planinska paša in pridelava mleka itd. Danes je recimo kaka dejavnost še živa, čez čas pa lahko le še redki posamezniki obvladajo postopke pri izdelavi, materiale, izraze na določenem področju in podrobnosti, ki spremljajo nastanek dobrega izdelka ali določeno opravilo.
KAJ JE NESNOVNA KULTURNA DEDIŠČINA Pridevnik nesnovna (kulturna dediščina) pomeni, da se v register ne vpisujejo izdelki, am-
Solčavski govor v registru nesnovne kulturne dediščine
pak znanje in postopki, ki pripeljejo do izdelkov. Nesnovni so tudi najrazličnejši jezikovni podatki, od poimenovanj in velelnic (komand) za živino (avf, bisterhar, curik, dije ...) do imen (osebnih, hišnih, ledinskih, vzdevkov, priimkov ...). Tega je ogromno celo na tako majhnem področju, kot je občina Solčava, kjer na stotih kvadratnih kilometrih živi nekaj več kot 500 ljudi.
KAJ NAS ČAKA ZDAJ Dokumentirati narečni govor in ga pripraviti za javni dostop pomeni zbrati in objaviti v knjigah in podobnih publikacijah, na zemljevidih in na internetu besedje, predvsem tisto iz izgi-njajočega materialnega sveta, ter kar se da natančno ledinska in hišna imena, v konkretnem primeru s solčavskega področja. Veliko je že narejenega (na primer slovar govora Solčave, ki ga
ga, da smo bolj samozavestni, da bolje poznamo svoje narečje sami in da imajo lažji dostop do njega tudi okoličani in vsi drugi, ki jih zanima. Z narečnim govorom lahko imamo veliko veselja, saj sploh ni nekaj minulega, ampak se v njem sporazumevamo nekateri vsak dan in večino časa. Nasploh, ne samo za predšolsko in osnovnošolsko mladino, velja: kdor dobro obvlada narečje, hitreje vzpostavi most do slovenskega knjižnega jezika, in če loči oba sistema, ju ne bo mešal, bo pa izrazno močnejši. NAREČNI GOVOR SOLČAVE IN OKOLICE ČAKA LEPA PRIHODNOST Rekli bi lahko torej tudi takole: solčavski govor z jezikovnimi posebnostmi, ki zaradi vpliva različkov siceršnjega slovenskega jezika izginjajo, je tako poseben, da so ga ustanove, ki
0 republika slove nih
v M IN ISTRST VO ZA KULTURO
IMvOon nI« lMO jublpna	T:0: MHCO
Jfii H tli
Priloga: ft^-oi-£ti-oooi£-oi Datum: 3l.e.£D20
opis enote nesnovne kulturne dediščine
1.	IDENTIFIKACIJA ENOTE
ElO:	2-OOOB3
ima enole: Solčavski govor 3r čilimi ¡fnarta enote: Solčavsko podnaračjo
2,	OPIS ENOTE DEDlStlNE
Zvrsl dcdlitlrtc: usino izročilo rn ljudska slovstvo Podzvrsli: narečja
Tpitaika gesla: govor
KrateK opis:
Solčavski govor je nojzohodnejSi flOYOr šlajBrake narečna skupine in tttZlič4k jgnmjcssvinjskega osrcija slovenskega jezi k«, ki 3» govorijo na območju Obilne Solčeva. Poaeba n ja za radi BTfiaičnDsti in trinogih vplivov koroške narečna skupine.
objavlja Marta Orešnik), ogromno dela pa še čaka. V register je bilo kot nosilec vpisano Kulturno društvo Franc Herle Solčava, ki javno predstavlja solčavski govor na prireditvah v domačem kraju in drugod, sicer pa govor temelji na domačinih, ki govorijo v narečju.
SPODBUDA, KI NE PRINAŠA MATERIALNIH KORISTI
Za tiste, ki si bomo prizadevali ohranjati ali vsaj beležiti jezikovne pojave in spodbujati rabo narečja v uveljavljenih položajih, je priznanje solčavskemu govoru spodbuda, ki ne prinaša materialnih koristi. Vsem nam pa lahko poma-
skrbijo za kulturno dediščino, prepoznale kot vrednoto. Zdaj ga bomo lahko govorili z manj zadržki in bolj zanesljivo, posebnosti v njem pa bodo Solčavani lahko utrjevali in jih Ne-solčavani lažje prepoznavali. Kot skupnost se bomo lahko posvetili raziskovanju, zbiranju in objavljanju ter branju in uporabi tako zbranega gradiva, ki bo ostalo za prihodnje rodove. Eno z drugim: narečni govor Solčave in okolice čaka ob povečani pozornosti še lepa prihodnost.
Prispevek pripravljen v sodelovanju z Bernardo Prodnik
Savinjske novice št. 36, 4. september 2020
13
Tematska priloga
DOM JE, KJER SE POČUTIMO VARNE
Vrata Hörmann - kakovost brez kompromisov
Za vsakimi vrati je zgodba, vsakršna vrata, na katera naletite - med sprehodom po soseščini ali raziskovanjem novega kraja, lahko pripeljejo do zgodbe. Kajti vrata so kot tančice domov. Za njimi se skrivajo čustva, smeh in vrvež vsakdana. In to vratom daje značaj, ki govori o ljudeh, ki za njimi živijo.
Ravno zato se tisti, ki želijo pustiti prijeten prvi vtis, odločijo za vrata, ki pustijo pečat. Lepa garažna in vhodna vrata namreč navdihujejo okolico. Zato je izbiri pravih vrat potrebno posvetiti veliko pozornosti.
Pri menjavi dotrajanih vrat z novimi ali pri nakupu vrat za vašo novogradnjo pa se ne ustavite zgolj pri omejitvah privlačnosti. Velikokrat se prehitre odločitve, podane le na podlagi izgleda, izkažejo za napačne, ker nismo dovolj pozornosti namenili funkcionalnosti, materialom, iz katerih proizvajalec vrata izdeluje, in načinom izvedb, ki jih želimo zadovoljiti.
Videli ste vrata, v katera ste se zaljubili na prvi pogled. Očarala vas je velikost vrat, barva in posebna oblika. A ne pozabite se pozanimati o var-
nosti. Pomembno je nameniti posebno pozornosti temu, da bodo vrata čim dlje in čim bolj uspešno opravljala svojo nalogo. Ta naloga je varovati vaš dom. Vrata, ki bodo takšno funkcijo najbolje opravljala, morajo imeti najboljše certi-ficirane varnostne standarde. Pri vhodnih vratih Hormann sta to varnostna razreda RC 3 serijsko pri vseh vhodnih vratih iz aluminija in RC 2 pri vhodnih vratih iz nerjavnega jekla in aluminija.
Pri nakupu garažnih vrat pa namenite pozornost dobri toplotni izolaciji. Posebej je to pomembno, če se garaža neposredno dotika hiše, se uporablja kot delavnica ali hobi prostor. Hormann garažna vrata so opremljena z izjemno zmogljivimi in varnimi pogoni. Varnost zagotavlja sistem BiSecur, ki zagotavlja, da vašega radijskega signala ne more nihče kopirati.
Poleg varnosti je pomembno izbrati ponudnika vrat, ki mu lahko zaupate. V podjetju Matjaž so zaposleni strokovnjaki za vrata, ki zaupanje kupcev pridobivajo s podkovanim tehničnim znanjem, pridobljenim na izkušnjah iz terena, šolanjem pri dobavitelju in z veliko osebne
radovednosti glede vrat in gradnje. Njihova skrb so vrata in zaupanje, ki ga vzpostavijo s kupcem, z željo, da kupec prejme vrata, ki jih bo z veseljem uporabljal še leta.
Podjetje Matjaž je del koncerna Hörmann, ki je sinonim za prodajo kvalitetnih vrat, kar pomeni, da vam lahko zagotovijo vrata za celotno hišo. Poleg garažnih in vhodnih vrat Hörmann vam za notranjost vašega doma lahko ponudijo notranja lesena in zastekljena, pa tudi kovinska krilna vrata Hörmann. Poskrbijo tudi za zapiranje vaših dvorišč s krilnimi ali drsnimi dvoriščnimi vrati, vse skupaj pa opremijo s pogoni Hörmann.
Vabljeni, da se v pestrost ponudbe prepričate v njihovih razstavnih salonih v Petrovčah, Ljubljani in Mariboru, kjer vam z veseljem postrežejo z nasveti okoli vrat in se skupaj z vami zatopijo v vaše načrte. V kolikor vam je ljubše, pa se na izmero k vam oglasi strokovnjak za vrata. Na voljo so na telefonski številki 03 71 20 600 ali preko elektronske pošte info@matjaz.si. Na njihovi spletni strani pa lahko tudi povprašate za informacije pri njihovih spletnih asistentih.
HORMANN
garažna in vhodna vrata
Dom je, kjer se počutimo varne
Avtomatska garažna vrata
od 850 €
Vhodna vrata
brez obsvetlobe
od 1.272 €
' ftlipllfttiflllu I: ,11 i t I .■ -::i...i.< Jiriiiiilidt Ol Vili&JSli. ,'llJCIIU i FIKI1I4ÜU ir I-.? Lm 01>V V vrl ¡LV pri H«ll (JHJ:.iWaCr:ia1 l| HastOjm -,j| d Jluv liliji 1 l-j ji 12 '¿')20.
Vrata Hörmann v Sloveniji: Matjaž d.0.0. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 {0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 www.matjaz.si * info@mat]az,si
14
Savinjske novice št. 36, 4. september 2020
Tematska priloga

A, t'.-FRST-iïi p«
FIRST
@
cAt FIST

First d.o.o., Koroška cesta 56, 3320 Velenje, Slovenija; Telefon: +3S6 3 S98 35 11, Fax.: +386 3 89S 35 35,
E- mail: info@first.si: Web site: www.first.si
FIRST.
Prvi temelj varčnega ogrevanja.
Katero ogrevanje se nam najbolj splača? Za odgovor preverimo koliko inašajo letni stroški ogrevanja in kolikšna je iačetna investicija vgradnje ogrevalnega sistema- Drva? Olje?
Toplotne črpalke so postale v zadnjem desetletju najpopularnejša in najbolj smotrna izbira za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. Najpomembnejša prednost toplotne črpalke je cenovna ugodnost, saj daje do štirikrat več toplote za isti denar kot drugi načini ogrevanja. Da pa toplotna črpalka pravilno ogreva in želeno varčuje pa so izjemnega pomena ventili, pogoni in regulatorji temperature, katerega specialisti proizvodnje smo FIRŠT doo
Podjetje First d o.o. je ustanovil Franc Firšt 1.1975 kot podjetje z imenom Firšt Rototehnika s.p. Kmalu po ustanovitvi ( I. 1982) je z ekipo tesnih sodelavcev razvil preprost pa vendar izjemno napreden motor za žar, ki mu je omogočil začetek uspešne prodaje v tujino. Firšt je videl v prihodnost in je videl uspeh »prebrisanega« motorja za žar v pogonih - majhnem motorčku, ki pomaga poganjati in nadzirati tudi toplotne črpalke
Firšt pogoni se danes uporabljajo sirom po svetu v sistemih ogrevalne in hladilne tehnike, V letih so se razvili v serije od katerih je vsaka ustvarjena prav s posebnim namenom in v serije, ki so pritegnile pozornost velikih ponudnikov najsodobnejših sistemov ogrevanja in hlajenja. Ponosni smo, da v naše znanje in kvaliteto zaupajo tudi:
VI Eg MANN
ENERTECH
E NE «GY » TE C H NOLO G V
LK Armatur
«mnlvca	• t
Honeywell ClfllDCriO
kari-, lulf u-J I.-.-¿
V.v
v
NIBE
Vnovelan aib
DEUTSCHLAND
IVaillant tuxhorn©
Wftf
V Firšt moramo biti vedno prvi. Iz tega razvijamo nove serije pogonov, razvijamo novosti in napredne rešitve. Ker bomo v Firšt vedno prvi smo razvili prvi univerralno serijo UNl, katera omogoča preprost priklop na ventile konkurenčnih blagovnih znamk. Ker smo vedno prvi smo razvili SCA adapter (Šolar Cooling Adapter) za prigradnjo v solarne sisteme in sisteme s hladilnimi mediji, adapterji za prigradnjo na ventile raznih proizvajalcev in možnost dodatnega brezpotencialnega izhoda v končni legi.
m CLIP SYSTEM
> SCA
ADAPTER ÎA5ÎHASNF K\ HLAXf.í »STEVE
Savinjske novice št. 36, 4. september 2020
15
Ljudje in dogodki, Tematska priloga
FRANC MIKLAVC S TRNOVCA
Čeprav manjši med lesnimi trgovci je bil v dolini registriran
Nekdanji splavar in lesni trgovec Franc Miklavc ml., Avguštinov s Trnovca (1888-1965), si je v medvojnem času ter po drugi svetovni vojni izkusil trdo delo. Najprej je delal na skromni domačiji, nato v tovarni koles v takrat daljni Ameriki v državi New York in po povratku spet doma.
PO SMRTI OČETA PRIJEL ZA
DELO DOMA V letih med 1910 in 1921 je z bratom Jožefom (slednji je ostal v obljubljeni deželi Ameriki in postal uspešen poslovnež usnjarske stroke s številno rodbino) odšel za kruhom na delo čez veliko lužo, celo kar dvakrat. Po smrti očeta Franca
st., ki je prvi zagospodaril na Trnov-cu, se je Franc ml. moral spoprijeti z odgovorno nalogo gospodarja. Kmetoval je na malem posestvu in se ukvarjal s prodajo lesa ter v manjšem obsegu s splavarje-njem. Tudi še nekaj časa po 2. svetovni vojni, ko je splavarstvo občutno upadlo.
VČLANJEN V ZADRUGO SPLAVARJEV Avguštinov Franc se je zaradi reševanja kmetije in družine vrnil iz tujine v obdobju pred pričetkom 2. svetovne vojne v takrat zelo revno deželo Slovenijo.
Leta 1940 se je včlanil v Zadrugo splavarjev Savinjske doline Re-
Potrdilo sreskega načelnika, da je lastniku legitimacije Francu Miklavcu ml. splavarstvo edini poklic. (Foto: JM)
čica ob Savinji. Dobil je legitimacijo s številko 600, ki jo je izdala splavarju z opravljenimi »skušnjami« pooblaščena ustanova v skla-
ZGODBE O SPLAVARJIH OSTAJAJO ŽIVE
O zgodbah, ki so jih doživljali flosarji iz Zgornje Savinjske doli-
Na flosu po Savi in Donavi (foto: arhiv Marka Jeraja)
du s predpisi Avstro-ogrske monarhije iz leta 1877 o splavarjenju po Savinji.
To je terjalo določeno znanje in vpis v razvid splavarskih birtov ter krmanižev (obnovljeni predpis Dravske banovine iz leta 1939 v Gornjem Gradu). Originalno izkaznico še zdaj skrbno hrani naslednik domačije Avguštinovih Alojz Miklavc (eden vnukov Franca Miklavca ml.) na Trnovcu.
ne, znanih večjih lesnih trgovcih in splavarskih birtih (na primer Alojzu Jeraju - Vrbinu, Jožefu Bankotu Hla-čunu, Francu Kolencu st. - Brinovcu in Alojzu Jeraju st. - Frešerju) sta občasno razpredala tako Franc ml. kot njegov sin Jože Miklavc. Dogodivščine na splavarjenju po Dreti, Savinji in Savi so bile podane tako živo, skoraj filmsko, da so ostale v spominu tudi do današnjih časov.
Jože Miklavc
16
Savinjske novice št. 36, 4. september 2020
12163462
Ljudje in dogodki
NA PRAZNIK MARIJINEGA VNEBOVZETJA V NOVI ŠTIFTI
K Mariji Zvezdi romarji od blizu in daleč
V Novo Štifto, še zlasti na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, že več stoletij prihajajo številni romarji iz različnih krajev Slovenije. Vernike k Mariji Zvezdi po besedah domačega župnika Alojzija Ternarja vedno znova pripelje globoko zaupanje in živa vera, kar dokazujejo številni zapisi in osebne izpovedi v knjigi romarjev. Tako je bilo tudi letos, le da so zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa vse aktivnosti potekale na prostem in z nekoliko manjšo udeležbo.
NA PREDVEČER PRAZNIKA MAŠO DAROVAL ANTON JAMNIK
Počastitev se je pričela že na predvečer praznika, ko je sveto mašo daroval ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. Nestanovitno vreme ni odvrnilo romarjev, ki so v manjših skupinah v Novo Štifto priromali iz župnij Zgornje Savinjske doline, pa tudi tistih, ki peš že vrsto let prihajajo iz Zagorja ob Savi, Jarš, Domžal, Kamnika, Vodic in drugih župnij.
S PRIPROŠNJO K MARIJI ZVEZDI Na največji Marijin praznik, imenovan tudi ve-
Praznovanju Marijinega vnebovzetja v Novi Štifti se vsako leto pridruži tudi skupina
romarjev iz Nazarij.
V počastitev praznika Marijinega vnebovzetja je v Novi Štifti pred cerkvijo Marije Zvezde potekalo več svetih maš.
(foto: arhiv Župnije Nova Štifta) liki šmaren, so darovali več svetih maš, glavno slovesnost ob 10. uri je vodil msgr. Franci Trste-njak. Pri sklepni maši pa zadnja leta številčno sodelujejo župljani sosednje župnije Gornji Grad z župnikom Ivanom Šumljakom.
Barbara Rozoničnik
ORATORIJ V ŠMIHELU NAD MOZIRJEM
Tri dni brezskrbnega počitniškega druženja in krepitve vrednot
Oratorij je v slovenskem katoliškem prostoru dodobra zasidran mladinski projekt, ki vsako poletje z druženjem otrok in anima-torjev popestri utrip tudi v župnijah Zgornje Savinjske doline. V župniji Šmihel nad Mozirjem je skupina zavzetih animatorjev poskrbela za brezskrbne počitniške dni ob igri, delavnicah in spoznavanju vrednot svetopisemskega lika kraljice Estere. V ISKANJU PREPROSTOSTI IN
NOTRANJE LEPOTE Letošnji svetopisemski lik, ki mu sledijo oratoriji po Sloveniji, je kraljica Estera. Po besedah vodje ora-torija Marije Rozoničnik jim je bila za vzgled njena preprostost, notranja lepota in vera, s katero je rešila svoje ljudstvo pred uničenjem. V treh oratorijskih dneh, ki so jih večinoma preživeli na prostem, so animatorji pripravili različne de-
lavnice in igre, preko katerih so se družili in zabavali. OD PREST DO ZAPESTNIC IN GLINE
Otroci so izdelovali preste iz kvašenega testa, si naredili zapestni-
ce, oblikovali z glino in pletli koše. Okrasili so si rutice, ki so jih nosili vse dni oratorija. Uživali so ob igranju nogometa, risanju s kredami, igranju družabnih iger in prepevanju pesmic ob spremljavi ukulel.
Manjkale niso niti letnemu času primerne vodne igre in krajši orientacijski pohod po Šmihelu. Druženje so zaključili z oratorijsko sveto mašo.
Barbara Rozoničnik
V župniji Šmihel nad Mozirjem je skupina animatorjev poskrbela za brezskrbno počitniško
druženje otrok in mladine.
Savinjske novice št. 36, 4. september 2020
17
Organizacije
GRADNJA NOVEGA PLANINSKEGA DOMA NA OKRESLJU
S helikopterjem Slovenske vojske zvozili material za gradnjo
temeljne plošče
Žalostna zgodba okoli lansko jesen pogorelega Frischaufovega doma na Okrešlju dobiva svetlejše odtenke. K temu je v preteklem tednu pripomogla predvsem Slovenska vojska, ki je s helikopterskimi naleti na Okrešelj zvozila material za gradnjo temeljne plošče novega planinskega doma. Z DELI BODO PRIČELI SPOMLADI »Načrtujemo, da bi v letošnjem letu izvedli vsa gradbena dela v pritličju in pripravili vse potrebno za postavitev montažnega dela. Čez zimo bomo izbrali izvajalca, da bi lahko z deli pričeli spomladi, ko bodo vremenske razmere na tej nadmorski višini to dopuščale,« je povedal Franc Povše, predsednik Planinskega društva Celje Matica, ki je lastnik doma. SLOVENSKA VOJSKA NA POMOČ S HELIKOPTERJEM Slovenska vojska je 26. avgusta s skoraj 40 helikopterskimi naleti na Okrešelj prevozila 25 ton cementa, 14 ton armaturnih mrež in drugega betonskega železa za temeljno ploščo. Ti in podobni naleti drugje so za društva brezplačni. Na leto vojska opravi okoli 30 ur nale-
Poleg dveh pilotov so pomagali še dva tehnika letalca in gorski vojaški reševalec, saj je moral biti tovor varno pripet, desno podpolkovnik Igor Lanišnik. (Foto: Andraž Purg)
tov, kar je za upravljavce domov iz- sodelovala širša ekipa. Poleg dveh
redno dragoceno. Za potrebe gradnje novega doma na Okrešlju oziroma prevoze gradbenega materiala pa so odobrili še dodatnih 10 ur.
HELIKOPTER OPRAVIL TRI CIKLUSE, VMES DOTOČIL GORIVO Po uspešno opravljeni akciji prevoza materiala na Okrešelj so se pri Planinski zvezi Slovenije v izjavi zahvalili za vso pomoč, ki jim jo nudi in jim jo je tudi tokrat nudila Slovenska vojska. Pri delu je
pilotov so pomagali še dva tehnika letalca in gorski vojaški reševalec, saj je moral biti tovor varno pripet.
»Naše delo smo razdeli v tri cikluse, vmes smo morali namreč z go-
rivom natočiti helikopter. V prvem delu smo najprej vozili armaturne mreže, ki so imele nekaj tisoč kilogramov. Za prevoz do Okrešlja, kjer smo premagovali 650 višinskih meS 40 helikopterskimi naleti
so na Okrešelj prevozili 25 ton cementa, 14 ton armaturnih mrež in drugega betonskega železa.
trov, smo potrebovali 6 minut in 30 sekund. Najtežje del dela je bilo odlaganje gradbenega materiala, saj je na vrhu zelo omejen prostor. Ker delamo v visokogorju, kjer je potrebno paziti na veliko različnih okoliščin, smo morali biti ves čas maksimalno zbrani,« je delo razložil podpolkovnik Igor Lanišnik, poveljnik 151. helikopterske eskadrilje Slovenske vojske.
Benjamin Kanjir
Kdor želi pomagati pri novogradnji, lahko to stori z nakazilom na TRR: 0510 0801 6743 162 (pri Abanki Celje) ali s SMS-sporočilom na 1919 (geslo: OKRESELJ5), s katerim boste darovali pet evrov. Dom na Korošici lahko pomagate zgraditi z donacijo na TRR 0510 0801 5958 723 (pri Abanki). Namen: prispevek za izgradnjo novega doma na Korošici, sklic: 00 005.
ROKODELSKI KROŽEK VRBA NAZARJE
Po pol leta prisilnega počitka ponovno ustvarjalne
Marljive članice rokodelskega krožka Vrba, ki deluje pod okriljem Upokojenskega društva Nazarje, so se v preteklosti redno srečevale na tedenskih delavnicah, ki so jih običajno imele v prostorih Doma kulture v Nazarjah.
V STIKU PREKO DRUŽBENIH OMREŽIJ Po izbruhu epidemije covid-19 se po uredbi ukrepov za zajezitev le-te niso smele več sestajati. Tako so bile primorane, da so izdelovale izdelke doma, njihov ogled in izmenjavo izkušenj pa so opravljale preko mobilnih telefonov in objav na družbenih omrežjih.
PRVO SREČANJE PO POL LETA Ker se skoraj pol leta niso srečale, so se dogovorile, da se z upoštevanjem pravil NIJZ ponovno se-stanejo v živo. Tako so se v ponedeljek, 10. avgusta, dobile na domu mentorice krožka Ide Kotnik. V vrtnem paviljonu so prvo srečanje po šestih
Članice rokodelskega krožka Vrba med delom na delavnici. (Foto: DK) mesecih pričele z delavnico izdelovanja ange- polovico časa. Dogovorile so se, da se ponovno lov iz perlic. Ob delu in klepetu je čas hitro mine- srečajo naslednji mesec pri drugi članici krožka. val in planirani dve uri sta se nategnili za več kot	IK
18
Savinjske novice št. 36, 4. september 2020
Ljudje in dogodki
i
ROMANJE Z RECICE OB SAVINJI NA BREZJE
Zaradi korone na pot manj romarjev
Na veliki šmaren se že vrsto let številni verniki odpravijo peš z Rečice ob Savinji do cerkve Marije Pomagaj na Brezjah. Letos zaradi novega koronavirusa množičnega romanja ni bilo, na pot se je podala manjša skupina pohodnikov.
Po okrepčilu na štartu pred rečiško cerkvijo jih je domači župnik David Zagorc pospremil z blagoslovom. Najprej so se podali do Gornjega Grada in Nove Štifte ter prvo etapo zvečer zaključili v Adergasu, kjer jih je sprejel župnik Slavko Kalan. Naslednji dan so romanje nadaljevali preko Mlak, Visokega, Naklega in Podbre-zij do Brezij. Ob pesmi, molitvi in pogovorih jim je čas hitro minil.
»Olajšanje in veselje ob prihodu na cilj vsakemu romarju pomaga, da težave in napori med
potjo nikogar ne žalostijo, bolj se zdijo kot nagrada in pomoč, da po svojih najboljših močeh poskrbimo za svojo dušo in se utrdimo v dobrih
namenih,« je povedala Alenka Brezovnik, ki se že vrsto let udeležuje romanja.
Marija Šukalo
Letos se je na pot podala manjša skupina romarjev. (Foto: arhiv Alenke Brezovnik)
ŠMIHEL NAD MOZIRJEM
Na mestu starodavne
Sredi avgusta je v Šmihelu potekala slovesnost z blagoslovom nove kapele. Na istem mestu je že prej stala kapela, ki pa je bila v prometni nesreči pred leti porušena.
PONOVNO POSTAVILI KAPELO
Prvotna kapela je bila zgrajena že davnega leta 1881. Leta 2008 je bila v prometni nesreči kapela, ki je last Antona in Ane Mikek, podrta. Letos so se domači odločili kapelo ponovno postaviti.
KAPELO POSLIKALA ALBINA RAJTER
Novo zgrajeno kapelo je poslikala domačinka Albina Rajter. Na slikah je v ozadju križ z Jezusom, z Janezom Evangelistom in Žalostno Ma-
kapele zgradili novo
terjo Božjo, pod njimi pa cerkev svetega križa v Belih Vodah. Na levi strani je sv. Anton Padovanski, pod njim je cerkev sv. Antona v Skornem. Na desni strani je sv. Uršula, pod njo pa cerkev na Uršlji gori. Vse tri cerkve so vidne iz Smihela. Pri gradnji in urejanju kapelice so pomagali številni domačini, ki so se zbrali tudi na tokratni slovesnosti.
BLAGOSLOV IN KULTURNI PROGRAM
Kapelo je blagoslovil župnik Sandi Koren, blagoslov sta spremljali s kitaro Mojca Senica in Danica Rozoničnik ter domači otroški zborček. Ob koncu je zapel še mešani pevski zbor iz Smihela.
Marija Lebar
Pri gradnji in urejanju kapelice so pomagali številni domačini, ki so se zbrali tudi na tokratni slovesnosti.
GOLTE
Krog v trikotniku, v njem pa lesen šesterokotnik, je lahko opis slike, kjer je videti ostrešje skorjevke, ki so jo postavili na poti od rampe do vrha Alpskega vrha na Golteh. Koristili so jo lahko gobarji, zeliščarji, pohodniki po Golteh in še kdo, če ga je zalotila nenadna deževna prha.
Vrh južnega grebena Okenc (1.380 m. n. v.) so lani v čast družabnemu dogodku dveh zagretih planincev postavili repliko Aljaževega stolpa s Triglava, ki je kasneje kar nekaj mesecev privabljala obiskovalce Mozirske koče in
Leseni rebus v skorjevki
hotela na Golteh. Tri in polmetrski leseni stolp je kasneje nekam izginil. Sedaj smo v prej omenjeni skorjevki našli skoraj nepoškodovane ostanke, le plašča oboda ni več. »Okostje« stolpa, konstrukcija znanega kolarja in sodarja Florjana Strmška - Cvetoja zdaj čaka na nadaljnjo usodo. Do takrat pa je lahko rebus za mimoidoče.
Tekst in foto: Jože Miklavc
Mojster Florjan Strmšek ob ogledu ostankov svojega stolpa v skorjevki
Savinjske novice št. 36, 4. september 2020
19
Organizacije, Ljudje in dogodki
SVEŽINA PONUDBE NA MOZIRSKI KOČI
Nova oskrbnica Alenka Vetrih prevetrila nekaj let zatohlosti
Potem ko se na Mozirski koči že nekaj let ni posrečil dober dogovor o izvajanju najemniškega razmerja med lastnikom priljubljenega planinskega doma Planinskim društvom Mozirje in Filipom Vrabičem, kasneje z upravljanjem s strani go-
POTREBNE IZKUŠNJE IMA
Z izkušnjami prodajalke, poslovodje v trgovini in več let dela ter sodelovanja z oskrbnico planinskega doma na Plešivcu (Uršlja gora) si je Vetrihova zaželela najti možnost samostojnega vodenja
Mozirska koča je od lani v prenovljenem macesnovem plašču.
stinstva hotela Golte in še nekaj začasnih oskrbnikov, je morda le prišel čas, ko se bodo stvari postavile na svoje mesto. V drugem mesecu sodelovanja in prevzema dolžnosti oskrbnika Mozirske koče smo se srečali z Alenko Vetrih iz Pake pri Velenju, ki je z odgovornostjo prevzela to delo.
in dela na podobni nalogi. Ker je spoznala delo, prijaznost obiskovalcev planin in gora, se je ob odprtju možnosti prevzema samostojne oskrbnice na Golteh odločila, da zastavi svoje znanje, izkušnje in željo po delu in vodenju te, včasih dobro obiskane planinske postojanke.
Oskrbnica Alenka Vetrih je delo prevzela z vso odgovornostjo.
Z vodstvom in predsednikom PD Mozirje Boštjanom Golični-
kom je sklenila pogodbo in z 10. junijem prevzela vse potrebne naloge. V nekaj tednih so se ravno sredi planinske sezone spet pogosteje oglašali planinci, ki so ponesli dober glas naokoli.
Domačini so se pričeli številčno vračati, bili dobro postreženi, naleteli so na čiste prostore in ležišča ter dobili primerno gostinsko postrežbo. Vetrihova pri vsem, še zlasti v kuhinji in v strežbi gostov ni ostala sama, saj ima dve odraščajoči hčerki, za vikende pa je poiskala še dodatne sodelavce. Po-
vezala se je z dobavitelji domačih prehrambenih artiklov, sama pa je že vajena vrteti kuhalnico in nuditi domačnost, ki so jo v nekaj letih na tej planinski postojanki pogrešali. PRIPRAVLJENI TUDI NA VEČJE
SKUPINE Njena želja je, da si bodo obiskovalci zapomnili obiske po kakovostni ponudbi, čistih sanitarijah in v 23 sobah ter skupaj kar 64 ležiščih možnosti prijetnega počitka in prenočitev. Ker so lahko privzeli kot plačilno sredstvo tudi turistične bone, se je to hitro poznalo pri dodatnem obisku. Sedaj pričakuje, da se bo poletna sezona z začetnim dobrim obiskom potegnila v pozno jesen. Prav tako računa na dobro zimo, ko bi se tod nastanili tudi smučarji. Vetrihova nam je navdušeno povedala, da dela tudi sama, da ima z obiskovalci pristen odnos.
Ponudba hrane in prenočišč ter stik z navedbo možnosti planinskih izhodišč so dosegljive na družbenem omrežju ter pri Planinskem društvu Mozirje. V Mozirski koči so se pripravljeni dogovarjati tudi za skupinske obiske, zlasti za posebne dogodke in praznike.
Tekst in foto: Jože Miklavc
PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE NA NAJVIŠJEM VRHU KANINSKEGA POGORJA
Na Visoki Kanin v spremstvu kozorogov
Sončno vreme v prvi polovici avgusta je bilo za Planinsko društvo Nazarje kot naročeno za organiziranje izletov v visokogorje. Tako kot vzpon na Špik (2.472 m) en teden prej je tudi vzpon na Visoki Kanin (2.587 m) odlično uspel. Pred nazarskimi planinci je ta vikend še vzpon na očaka slovenskih gora, Triglav.
OGLEDALI SO SI KOZOROGE IN ONI NJIH Do zgornje postaje smučišča Kanin so se povzpeli brez težav - z gondolo namreč. Sledil je vzpon na sedlo pod Hudim Vršičem, od tam jih je čakalo prečenje po južnih pobočjih mejnega grebena. Pot jim je ponujala čudovite razglede tudi na veličastne kozoroge. Tega pogleda marsikdo od njih še dolgo ne bo pozabil. PET MINUT ZA VARSTVO GORSKE NARAVE Kot običajno so si člani izleta vzeli svojih »pet minut za varstvo gorske narave« in prisluhnili
Marijanu Denši, načelniku odseka za varstvo gorske narave. Predstavil jim je naravovarstvene značilnosti obiskanega območja. Sledil je še
nekoliko zahtevnejši vzpon na sam vrh, tudi tokrat so nanj stopili vsi udeleženci izleta.
TG
Z najvišjega vrha Kaninskega pogorja se je nazarskim planincem ponudil razgled na zahodne Julijske Alpe. (Foto: arhiv PD Nazarje)
20
Savinjske novice št. 36, 4. september 2020
Šport, Organizacije
25. NOGOMETNI TURNIR KOROŠICA 2020
Najbolje so se odrezali nogometaši Športnega društva Petrovče
Na najvišjem nogometnem igrišču v naši do- 1.800 m. n. v. je Planinsko društvo Celje Matica lini - ob pogorelem Kocbekovem domu na Ko- organiziralo 25. turnir v nogometu. Na njem je rošici so se pomerili nogometni zanesenjaki. Na zaigralo šest ekip iz različnih krajev Slovenije.
Zaradi specifičnosti igrišča so nogometaši polčasa igrali po le šest minut.
(Foto: Beno Karner)
RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE
Tabor ribiškega podmladka v okrnjeni obliki
Mladi ribiči z organizatorji tabora, mentorji in predsednikom Ribiške družine Mozirje Miletom Kojcem (četrti z leve zadaj)
Mladi člani Ribiške družine Mozirje se vsako poletje ob mozirskem ribniku družijo ob petkovih popoldnevih in ob pomoči mentorjev pridobivajo osnovna ribiška znanja. Pred koncem počitnic se zberejo za cel vikend, da se družijo ob ribolovu, ob večerih prižgejo kres in spijo v šotorih. Zaradi korone in upoštevanja varnostnih predpisov je letos večdnevno druženje padlo v vodo, kljub temu so skupaj preživeli predzadnjo avgustovsko soboto.
Polni pričakovanja so v vodo vrgli trnke z vabami. Mentorji so jim pomagali pri drobnih pro-
blemih. Ob nastopu lakote so starejši kolegi, organizatorji tabora na čelu s predsednikom družine Miletom Kojcem, poskrbeli za čevapčiče in druge dobrote.
Zmagovalec je bil tisti, ki je ujel najtežjo ribo. Komisija je enajstim tekmovalcem merila ulove, ki so bili nato spuščeni nazaj v ribnik. Najtežji ulov je uspel Eneju Poličniku s slabim pet in polkilogramskim krapom, kilogram lažjega je ujel za drugo mesto Urh Švener, še slab kilogram lažjega pa Matevž Mesojedec.
Tekst in foto: Benjamin Kanjir
V odigranih petnajstih tekmah so prisotni uživali v številnih akcijah. Zaradi specifičnosti terena in igrišča, ki meri 40 x 20 metrov, so nogometaši igrali polčasa po le šest minut. Kljub kratkotrajni igri je razgiban teren dodobra utrudil igralce. Najbolje so se odrezali nogometaši Športnega društva Petrovče, ki so za sabo pustili veterane Smartna v Rožni dolini, tretji pa so bili člani Športnega društva Mali Pariz Nova Cerkev. Četrto mesto so zasedli mladi iz Smartnega v Rožni dolini, peto je pripadlo Športnemu društvu Hofrein Velika Pirešica in zadnje Asterix Dolenja vas.
Marija Šukalo
STRELSKA TEKMA LEŽE
Po treh tekmah zmagal Trogar
Strelsko društvo Gornji Grad je v nedeljo v Zagradišču organiziralo tekmo z malokalibrsko puško. To je bila tretja tekma leže na 50 metrov po 5 nabojev za preizkus v malokalibrsko tarčo in 10 nabojev za oceno in je odločala o prejemnikih medalj za to disciplino. Strelcev je bilo več kot na prejšnjih tekmah, rezultati pa niso dosegali rezultatov druge tekme.
Dnevni vrstni red je bil: 1. Ivan Rihter (82 krogov), 2. Tomaž Trogar (73, 1 x 10) in 3. Peter Be-zovšek (73, 2 x 9). O medaljah je odločal najboljši rezultat od treh tekem. Zmagal je Trogar (85), drugi je bil Rihter (83) in tretji Ivko Poličnik (78). Pri ženskah je zmagala Natalija Kreinz, druga je bila Katarina Benda.
Janez Kolar
Po treh tekmah je bil (z leve) drugi Ivan Rihter, prvi Tomaž Trogar in tretji Ivko Poličnik. (Foto: Jože Ermenc ml.)
Savinjske novice št. 37, 11. september 2020
21
r
Ljudje in dogodki
Solčavski marmor - logarski apnenec
Solčavska panoramska cesta je pravi turistični biser, ki zagotavlja privlačno doživetje in različne aktivnosti. Ponuja bogato kulturno, etnološko in naravno dediščino preko različnih točk obiska. Ena teh točk je tudi nahajališče tako imenovanega solčavskega marmorja. Prav ta marmor oziroma logarski apnenec je material, iz katerega nastajajo v zadnjem času vse bolj čislani izdelki.
BOGATA KULTURNA DEDIŠČINA SOLČAVSKEGA Turistična destinacija Solčavsko se ponaša z mnogimi naravnimi znamenitostmi in zanimivostmi, zato tu najdemo veliko zavarovanih naravnih spomenikov. Na osnovi tega je nastala bogata kulturna dediščina gorskih kmetov, gozdarjev, oglarjev in preprostih ljudi, ki iz danih naravnih zakladov ustvarjajo izdelke neprecenljive vrednosti. Ljudje se največ ukvarjajo s predelavo lesa in volne ter s pripravo živilskih izdelkov.
UPORABNI IN OKRASNI PREDMETI IZ SIJOČEGA KAMNA V zadnjem času so vse bolj čislani tudi izdelki iz avtohtonega rožnatega kamna z imenom solčavski marmor. Marmor pomeni sijoči kamen. Domačini izdelujejo uporabne in okra-
Nahajališče logarskega apnenca je najvišje ležeči pridobivalni prostor (1.126 m. n. v.) za pridobivanje mineralne surovine naravnega okrasnega arhitektonskega kamna na območju Slovenije.
sne predmete iz tega lepega kamna, nahajališče pa je na kmetiji Šumet, na 1.126 metrov nadmorske višine. Tako je to nahajališče najvišje ležeči pridobivalni prostor za pridobivanje mineralne surovine naravnega okrasnega arhitektonskega kamna na območju Slovenije. Kamnosek Medard Šumet nas je še poučil, da se ime solčavski marmor za ta kamen uporablja pogovorno, pravi termin pa je logarski apnenec.
MARMOR Z OSTANKI MORSKIH LILIJ, KORAL
IN DRUGIH ORGANIZMOV Kamen je pisani polmarmor, ki je bele, sive, mesnato rdeče in rožnate barve ter ima pogoste vijolične in rdečkaste vložke. Po zapisu v knjižici Okrasni marmor, ki jo je izdalo Društvo Panorama, je o tem kristalnem apnencu prvi pisal geolog in paleontolog Friedrich Teller že leta 1898. Kasneje je v letih 1971-1973 slovenski geolog in paleontolog dr. Anton Ramovš podrobno raziskal logarski marmor. V njem je našel fosilne ostanke, ki so dokazovali starost tega kamna. Ramovš je ob tej najdbi zapisal, da je najdba fosilov in z njimi dokazana starost bilo najgloblje doživetje njegove raziskovalne geološke poti. Kamnino pridobivajo v manjšem izdanku
Kapela Antona Strniše v Podplatu pri Rogaški je izdelana iz logarskega apnenca.
(Foto: Medard Šumet)
lečaste oblike. Predstavlja kamnino grebenske-ga tipa iz devona s pogostimi ostanki morskih lilij, koral in drugih organizmov. CENJEN ŽE V 18. STOLETJU KOT GRADBENI IN OKRASNI KAMEN Fosilni ostanki so vidni v kamnitih stebrih in kapelice Srca Jezusovega v Solčavi. Zara-
di svoje lepote in trdnosti je bil marmor cenjen že v 18. stoletju kot gradbeni in okrasni kamen. Domačini so ga od nekdaj uporabljali za gradnjo. S ploščami marmorja so tlakovali solčavsko cerkev Marije Snežne in izdelali številne kapelice ter spomenike, krstni kamen in obloge hiš.
ŠUMET EDINI KAMNOSEK IZDELKOV IZ LOGARSKEGA APNENCA
Kamnosek Medard Šumet je na domači kmetiji začel cepiti kamen za oblaganje fasad. Leta 2010 je sklenil koncesijsko pogodbo za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine z ministrstvom za gospodarstvo. Je edini koncesionar in izdelovalec kamnarskih izdelkov iz logarskega apnenca. V ta namen se je izšolal za kamnoseka na srednji gradbeni šoli v Ljubljani.
IZDELUJE DROBNE OKRASNE IN UPORABNE PREDMETE
Nahajališče je manjše in se nahaja na območju naravne vrednote in ekološko pomembnem območju, zato je pridobivanje omejeno časovno in količinsko. Ves pridobljen kamen obdela do končnega izdelka doma na kmetiji. Danes iz njega izdeluje drobne okrasne in uporabne predmete, kot so vaze, terilniki, obtežilniki ... V preteklosti so iz tega kamna na Šumetovi domačiji kuhali apno, ki je bil takrat glavni gradbeni material poleg lesa in kamna.
Zidar, ki je na domačiji po 2. svetovni vojni zidal hlev, je bil s Kranjskega. Za to apno je rekel: »Bev ni, masten je pa zvo.«
Logarski apnenec je pomemben del bogate solčavske naravne in kulturne dediščine.
Roman Mežnar
Stopnišče iz logarskega apnenca pri stranskem vhodu v cerkev Marije Snežne v Solčavi
(foto: Medard Šumet)
22
Savinjske novice št. 36, 4. september 2020
Šport, Kronika, Zahvale, Oglasi

IZ POLICIJSKE BELEZNICE
• ODSTRANILI SRŠENJE GNEZDO
Meliše: 23. avgusta zvečer so se gasilci PGD Okonina odzvali na klic krajana Meliš in odstranili večje sršenje gnezdo. Prvič so tudi uporabili obleko, ki je namenjena prav za takšne intervencije in izkazala se je zelo dobro.
1 A\
ZAHVALA
Poslovila se je draga mama
•	PLANINKI STA SE ZAPLEZALI
Turski žleb: 25. avgusta ob 20. uri sta se pri sestopu s Turske gore v občini Solčava zaplezali planinki. Posredovali so reševalci GRS Celje in dežurna ekipa GRS na Brniku. Dežurna ekipa GRS Brnik in helikopter SV so naredili prelet nad območjem Turskega žleba, vendar zaradi teme niso mogli posredovati. Reševalci GRS Celje so ju rešili in pospremili do bližnje koče.
•	NESREČI S POBEGOM
Ljubija: 27. avgusta so bili policisti Policijske postaje Mozirje obveščeni o prometni nesreči s pobegom v Ljubiji. Neznani voznik neznanega vozila je zaradi nepravilne strani vožnje trčil v nasproti vozeče vozilo in s kraja nesreče odpeljal. Za pobeglim voznikom policisti zbirajo obvestila.
Radmirje: 27. avgusta so bili policisti PP Mozirje obveščeni tudi o prometni nesreči s pobegom v Radmirju. Policisti so z ogledom kraja nesreče in zbiranjem obvestil ugotovili, da je neznani voznik neznanega vozila trčil v ograjo podjetja in s kraja nesreče odpeljal.
•	STRELA UDARILA V DREVO
Mozirje: 30. avgusta ob 10. uri je v Lokah pri Mozirju strela udarila v drevo, ki je zatem ogrožalo stanovanjsko hišo. Gasilci PGD Mozirje so drevo razžagali in odstranili.
• GASILCI IZVLEKLI VOZILO IZ JARKA
Primož: 30. avgusta ob 10. uri so v Primožu pri Ljubnem ob Savinji gasilci PGD Ljubno ob Savinji s tehničnim posegom izvlekli osebno vozilo iz jarka. Poškodovanih ni bilo.
Marica PEČNIK
16. 1. 1931 - 19. 8. 2020
Iskreno se zahvaljujem sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste darovali za svete maše, sveče in cvetje, mi izrekali sožalje, molili zanjo in jo pospremili k večnemu počitku. Zahvala dr. Leskovšku, patronažni sestri Mileni, patru Andreju Pollaku za lepo opravljen pogrebni obred. Še prav posebna zahvala pa Miciki, Ruži in Zofki za nesebično pomoč na domu v vseh teh dolgih 17 letih.
Vsem iskrena hvala.
Marjan
Pogrebna služba - cvetličarna
>& M O RANA
m
4
TeL: 03 7000 640
GSM: 041 536 ¿OS GSM: 041 672 115
aniiirt.morana.si t-ma!l: informa ra na. ji
Aleksander Steljiuv<iifc s p . ?Jarj¿ije Hu, 3311 Braslovüa
Savinjske novice št. 37, 11. september 2020
23
Za razvedrilo
Rečičanka: "Ti pa ros nisi v nobeno tolažbo! A ne vidi*, kako ti prijateljica trpi, ker ima strto Srce?"
Varpoljčan: "Saj sem ji hotel pomagati, pa me je zavrnila,"
Rečitanka: "Ampak ona trenutno ne potrebuje pomoči tam, kamor si ti silil."
Gornjegrajčanka; "Komaj sem moža spravila na morje, sedaj parni vse dni očrta, da je mora) med dopustom ves čas misliti na službo."
Novoštiftčanr "Kaj pa je tvoj mož po poklicu?"
Gornjegrajčanka; "Mornar."
Žena: "Si rekel šefu, da želiš bili prost za prvi šolski dan?"
Mož: "Sem. In mi je odobril, ko je zvedel, da ti ne moreš bili prosla. Kaj pa li, si rekla šefu, da želiš bili prosta za prvi šolski dan?"
Žena: "Sem, in mi je odobril, ko $em mu povedala, da bom popizdila, če mi ga ne da."
Moi: "Bova se tla j pospremila sina v šolo?"
Žena: "A si nor?! Od marca je doma! Kar naj si najde sam pot do Šole, midva pa bova konono saamaa domaaaa!"
Fraki: "Jaz ljubim svojo ženo kot prvič, ko sem jo poročil,"
Anza: "Si bil že tudi na poročno noč pijan?"
Tašča: "Ej, zet, lahko snameš masko, saj smo v sorodu."
Njena hčerka: "Ne nosi je zaradi korone, pač pa skriva svoj pijanski nos."
Štirje prijatelji se v korona času ne morejo več dobivati, da bi igrali karte.
Prvi: "Tako ne gre več naprej. Presneli kontaktni športi! Morali si bomo umislili kaj drugega."
DrugI: "Jaz sem, odkar ne igramo več, videl že vseh 15 filmov Umri pokončno I"
Tretiii "Kaj so jih že toliko posneli? Ubogi Bruce Willis!"
Drugi: "Ne. pač pa sem pogledal vseh pel po trikrat. Ne boj se. Willis poje tableto proti glavobolu in preživi celo radiacijsko sevanje."
Četrti: "Kaj bi to. Moja uboga, neutolažljiva žena joka že dva meseca, ker ne igramo karte."
Prvi: "Nisem vedel, da ji je toliko pomenil denar, ki si ga priigral."
Četrti: "Saj ne zaradi lega. Zgubila je ljubimca, ker sem sedaj vse sobote doma."
RADO WEISS IMA VELIKA UŠESA
Prijetna novica je obšla dolino, da je podjetni obrtnik iz Okonine Rado Weiss izkoristil korona klimo za izdelavo izdelkov iz lesenih štorov, korenin, grč in posebnih kosov lesa. Za trenutek ne dihati, da boste bolje slišali in točno prebrali. 2e do časa pred spomladan-
skim vrhom virusnega preplaha je izdelal preko 1.000 (tisoč!) umetnin, menda celo še tristo več. In takrat je bil njegov razstaviščni paviljon do vrha poln. Ko pa smo ga zasačili s temi velikimi lesenimi ušesi, je v zadregi dejal: »Ne vem, kam
bi jih dal, saj so nekaj čisto posebnega, leseni pač.« Ker zaradi poklica kovinarja in ostrilca orodij zares že slabše sliši (zato pa skozi očala sokolje vidi), je menda pomislil, da bi si kar sam povečal uhlja. To pa še preverjamo.
KORONA VAVČERJI BIDER
Se pred korona krizo smo srečali razpoložena in dobro ohranjena upokojenca Darinko in Jožeta Bidra. Kam pa nameravata na dopust, smo vprašali. »To pa naj kar Darinka pove, jaz ubogam. A, če predlagate kakšno inovacijo, rad prisluhnem!« je dejal Jože.
Po treh mesecih se ponovno srečamo in povprašamo: »No, Joško, kako sta kaj zapravila korona talone?«
Jože: Z inovacijo seveda. Ker je odpadel kmetijski sejem v Komendi pa tisti v Gornji Radgoni, sva z Darinko skočila na Roglo, pravkar se odpravljava na Kanin in do Obale, vmes pa čofotava v našem družinskem letnem bazenu. Nikjer nobenih kolon v »lipo njihovo« in karantene za nazaj.«

24
Savinjske novice št. 36, 4. september 2020
Križanka, Informacije
■								MLRSKJ wwue iSOtKUJVil	ICIP- ROCPtJA TUM HAT OP	CHjrff RSCMHfl NAAClHV oit	r»m'	A'.il.lUSKl		*JLKSAM CP°«J	LFilPRiTOK SLKL SEVEH1Y AUÜL4JI
												SINOVI H riti	pisat:-_! IrudOlf.		
					f *		MnsntNO UESTQ V sneon* M-: LHACUI								
							mumij m.. meuta.								
pm a							Pt'.'üiiN iOPimiA 3M.FJ.Li				HM i.uHirf				
							MTTiINA, C Ml Ji *				jM.iHJvJt				
				5l ¿L											
SiiTWl. PETER UD«	r^Kfl SiflUIfi KI iMJSKEM u/SmT HUKAHtilH *1UH-H- iLKDHDUOV		CLtSSÜlA QtXlWAZ* BESW. QMJV, iH-n™	CHiKA BOjNJft PREPfiVrH HESLOGE	UD.W				UBfttt, SKOftJAiTA PLAT 5HLÜA Dl*i£KT					PREBIWiC PflEiCE	hiKAVNI (..KFCifi1
Bi'Kf PREDAL Stf					PEVEC HS! ;.vam:i					TEZ>Vi HELOGA					
					ustvar jAl£C r^otiE?					PAPIR KML r D RUT A					
iLC.^NO htVIljÖt							Hl/AlSKt ■jS-iltF. LlSiE PÄO. MClifll					ViCOiFETTl LASJE IfVOONA			
WH Off LOČLHVIM IHiKUUf								VRTKCA ..I ¿K ftSAlELJ -: L VÄCUWI					*ELJKQ sbrawyic iL ZEUÜAfi lillKJH.		
rfiFKiTAV. MKRHQIA						VE.'KAPll-CALLAU* CuSÜ&Dflf- VOiMCil- ■ IGUMM					AH.iVLiM EKKfhTTES lASCma PRFUiJfcÜ SRtSi'Vd				
rwisiy. lii^tLJ HA Hi NI 1M1-1HIJ				KRAJU OMAtn-MJE PETE.* IflH^IK											
M.ULCUU POWBÜA rCiKA KOVIhA					VTiO					«UŠI« TIP iLOrtKA					
KAjVtSjI '¿ZOR										i NJJUÖJA GOftAV KAICMKO. itVINjiKB.					
MLADINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Bina Štampe Žimavc: Kraljična onkraj ogledala
Med mladimi priljubljena slovenska pisateljica Bina Stampe 2mavc je ustvarila čudovito zbirko brezčasnih pravljic, katerih motivika se ponekod spogleduje z motivi najlepših pravljic, hkrati pa so zgodbe sveže in poetične. Zapisane so v avtoričinem prepoznavnem pesniškem jeziku in nagovarjajo tako mlajše kot tudi starejše bralce.
Kaj bo kraljična v naslovni pravljici naredila s steklenimi čevelj-ci, kako se bo ubranila pred hudobno kraljico in kaj je na drugi strani skrivnostnega ogledala? Bo zvezda, ki se je ujela v krošnji dre-
vesa, končno našla smisel svojega obstoja in se sprijaznila s svojo majhnostjo? Kaj žene zaljubljeno luno vsak večer k pesnikovemu oknu?
StovjrčeV: DISPROZU ■ liicijj podobna letkn <rwina; KEFIS - rein bo®, Nafc^oif oie; STEINES - svinjski {Rudolf
Reši lev prejSnje križanke (vodoravno):
BREZDOMEC, LAVR1ČANI. EVA. MENE K. KELT. SEJA KENDRiCK, ASTA, STE l LE. GROZNI. LATA N£N RUD AN. KANELA, VO. OS STAVA, ANALI5T, BEKA, AM ATI. AIMTE. ALOJZ NI K. KRITIK, RAKAV-NA, ARNIKA
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 37. številki SN
Ime in priimek: Naslov:
Vsebina oglasa (do 10 besed):

Savinjske novice št. 37, 11. september 2020
25
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
Petek, 4. september	ob 15.00. Hotel Plesnik v Logarski dolini Delavnica V Alpe po zdravje
	ob 1700. Sportni park Mozirje Nogom. tekma - ND Mozirje : NK Šoštanj, st. dečki
Sobota, 5. september	ob 14.00. Sportni park Mozirje Nogometna tekma - ND Mozirje : NK Žalec, kadeti
	ob 15.00. Sportni park Mozirje Nogom. tekma - ND Mozirje : NK Šentjur, člani
Nedelja, 6. september	ob 10.00. Sportni park Mozirje Nogom. tekma - ND Mozirje : NK Šampion B, ml. dečki
Ponedeljek, 7. september	ob 10.00. Vlcerska bajta v Lučah Brezplačna delavnica angleščine za začetnike
	ob 16.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Tečaj pogovorne angleščine
Torek, 8. september	ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka
	ob 10.00. Center Rinka Solčava Klepet ob skodelici čaja
Sreda, 9. september	ob 1700. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic
Četrtek, 10. september	ob 10.00. Sejna soba Občine Gornji Grad Brezplačna delavnica pogovorne angleščine
	ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Živeti s korono
ŽIVALI - PRODAM
Prašiče, najboljše mesnate pasme za dopitanje na večjo težo, Fišar; gsm 041/619-372.
Prodam teličko rj/lim, staro 14 dni; gsm 068/616-311.
Prodam teličko limuzin, staro 14 dni, in pasterizator za sok; gsm 041/216-648.
Prodam bikca križanca rh/ls, starega 3 mesece, cca 150 kg; gsm 041/825-896.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje, in teličke bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745.
Kupim visoko brejo simentalko ali sivo rjavo pašno telico; gsm 041/716-210.
ŽIVALI - ODDAM
Oddam mlade muce, zelo lepe; 070/744-487.
Prodam suha bukova, klafterska drva, možnost razreza in dostave; gsm 041/780-214.
Prodam dobro klaftro cepljenih metrskih drv, bukev, gaber. Možen prevoz; gsm 031/229-154. Prodam suhožamane obrezline za kurjavo z možnostjo dostave na dom; gsm 041/463-490. Prodam silažne bale prve košnje in trosilec sip krpan, v dobrem stanju; gsm 041/614-818.
Prodam krmni krompir + peso; gsm 041/696-802. Prodam letne gume 215/45R16 toyo proxes CF2, rabljene eno sezono; gsm 041/324-377. Prodam 1 ha silažne koruze; gsm 041/783-625.
Prodam lita platišča 16 col, 5x112, et45, z gumami ter lita platišča 17 col, 5x112, et43, oboje so original; gsm 040/684-238.
VOZILA - PRODAM
DRUGO - PRODAM
Prodam krmni krompir, 500 kg, možna dostava; gsm 031/821-129. Prodam koruzo za silažo, 30 arov; gsm 041/354-611.
Svinjsko mast z ocvirki in čisto, prodam; gsm 041/239-017. Slive - češplje prodam; gsm 041/239-017.
Prodam mercedes benz vito 122, avtomatik, 5 sedežev, tovorno vozilo, l. 5/2014, 193.000 km, servisiran, možna tudi menjava; gsm 040/684-238.
NEPREMIČNINE
◊ KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje.
OTROCI NAS
POTREBUJEJO
Zbiramo šolske potrebščine za ti ,000 otroK v stiski
S poslanim SMS fpofoiltom
ZVEZEK5 no 1919 boste darovali s HUR. h veto S
V Spodnjih Krašah prodam 1 hektar gozda; gsm 041/504-105.
26
Savinjske novice št. 36, 4. september 2020
Oglasi
Savinjske novice št. 37, 11. september 2020
27
^P	^P	imw.li p.1 ilvMA.mn
r 1AGER
1 9 vjko
SLOVENSKO
DRUŽINSKO PODJETJE
e-n a s lov: te h n i k3 Q trgo vi nej ag t r.co m TflL: 03 813 04 70
TRADICIJE
Groatai FtjpUii
vl jI i 1» mkr ¿it il um, miri. noraba8,;ko^nV. «nj :nl -i7
Crestirt RJilcs
vil I-i pin iidoit 31 mm, min. Pijentjj Bil kos,'it', ra ] rti1
t '{afti1 k;cidc v« lita jwnfi p«t JI nini, nfl n,	-i
poraba 8,1 bes/ni', cf^a za I ni'	'
Strešnik flenova ftivs Moj Ui.'n
I... mi n, noraba 10 tow«/rnL, etra j a 1 ni'
ZAPOSLIMO!
PRODAJNI SVETOVALEC TEH NIKE, 13 deta v tehničnih trgovinah Jager. Pogoj je min 2 leti delovnih izkušenj pri prodaji tehnike in gradbenih materialov ter dobro poznavanje le teb.
SKLADIŠČNIK-VODJA IZDAJE, za delo v tehničnem skladišču. Pogoj je poznavanje skladiščnega poslovanja In poznavanje tehničnih in gradbenih materialov ter znanje upravljanja i viličarjem. Prednost i maj o kandidati z izkušnjami pri skladiščnem poslovanju In prodaji.
V kolikor izpolnjujete pogoje In se želite pridružite mlademu in dinamičnemu kolektivu trgovin Jager pošljite pisno vloga na e-naslov: ka d ri (Btrgovine jager.co ni.
Vsem ¿¿poštenim nudimo urejeno >r» pozitivno delovno okolje, stimulativne plačilo in vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje.
JagiDsd.o.o, Prvo maj skd nI. 29, 3250 Rogaška Slatina www.trQovinejager.CDm, veljavnost; 1,9.-30.2020