Kmetijska zadruga. Knjižica, ki uči, kaj kmetijske zadruge pomenijo, kako se snujejo in kako se uspešno vodijo. Spisal Ivan Kač. V Žalcu 1899. V založbi pisateljevi. — Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 45419 1 - os oo 0*7 7? Uvod. Kdor pomaga ljudstvu do blago¬ stanja, ta pomaga reševati soci- jalno vprašanje. (W:'e ni dve leti, kar se je osnovala prva zadruga za kmetovalce na slovenskem Štajarskem, ki je prva s tako širokosežnimi pravili v Avstriji, in že je uvidelo kmečko ljudstvo veliko važnost in do¬ broto kmetijskih zadrug, uvidelo z njihovo pomočjo boljšo bodočnost. Ker me od vseh strani prosijo poduka in navodila o kmetijskih zadrugah in osebno ne morem vsem ustreči, zato pa sem spisal to knjižico kot na¬ vodilo vsem onim, kateri želijo po mojem navodilu snovati kmetijske zadruge. Pisal sem priprosto za pri- prosto ljudstvo, kar naj zadostuje, dokler ne pride kaj boljšega o tej stroki. Žalec, 26. julija 1899. Ivan l^ač. i* Kaj je kmetijska ali gospodarska zadruga*? Ako se združijo kmetje in gospodarji v skupine z name¬ nom, da združeni in zjedinjeni delajo na to, da si zboljšajo svoje gmotno stanje, imenujemo to: Kmetijsko združenje ali kmetijska zadruga. Če se pomenijo kmetje in gospodarji ene občine ali ene fare, da bodejo zanaprej v vseh rečeh kmetijstva in gospodarstva skupno delovali, ne več vsak za se, kakor dosedaj, ampak skupno, zjedinjeno, zložno, osnovali so si zadružno delovanje ali z drugimi besedami kmetijsko zadrugo. Kmetijska ali gospodarska zadruga ni torej nič druzega kakor združeno, organizirano, zjedinjeno, složno in pravilno delovanje v prid in korist kmetijskega stanu. Kmetje in gospodarji, ako hočete sami sebi dobro, ako ste sami sebi prijatelji, ako hočete sami sebe oteti propada in pogina, tedaj se zjedinite v kmetijske in gospodarske zadruge. Ali so kmetijske in gospodarske zadruge potrebne ? Kmetijske in gospodarske zadruge so za kmeta tako po¬ trebne, da brez njih kmet pogine, neha biti kmetovalec in postane uboren tlačan ogromnemu kapitalizmu in sužen brez¬ vestnih izkoriščevalcev. Ako se kmet ne združi v eno celoto in tako združen ne zahteva svojih pravic, ako kmet sam ne bo zboljševal svojih zemljišč in se združil v skupno nabavo ali kupovanje vseh kmetijskih potrebščin in v skupno prodajo vseh svojih poljskih pridelkov in proizvodov, potem se njemu ni treba zanašati, da bi njemu drugi prostovoljno delili pra¬ vice, da bi njemu drugi pomagali. Ako se kmet ne zjedini, ako se ne združi, potem propade popolnoma in zgine pod težo kapitalizma. Pred kakimi petdesetimi leti je bilo še vse drugače, kar zadeva kmečki stan. Kmet je takrat obdeloval svoje polje, 6 kakor ga obdeluje sedaj, toda stal je trdnejše, bil je bogatejši, kakor pa je danes v tem prosvitlenem času svobode. Pred petdesetimi leti plačeval je kmet malo davka, jedva deseti del današnjih davkov; priklad pa sploh ni bilo; dajal je pač kmet deseti del svojih pridelkov grajščinam, katerim je tudi storil ali; delal tlako, zato pa so iste opravljale vso sodnij sko in politično državno službo. Takrat še kmet ni sekal svojih gozdov, ker mu tega storiti ni bilo treba, imel je zaklade v žitnicah, v hlevu in gozdu, njegovi troški so bili mali, ker ni bil razvajen v obleki in gizdavosti, družina in rokodelci so bili ceneji kot dandanes, vsled tega pa je imel kmet premoženje, je bil imovit in je živel veliko boljše kot živi sedaj, ko mora vse boljše pridelke prodajati; zato pa je bil kmečki stan takrat tudi trdnejši in čilejši. Pred kakimi petdesetimi leti še ni bil kmet v Avstriji oziroma v Cislajtaniji mnogo ali pa prav nič zadolžen; vsaj vknjiženega dolga ni imel; a danes? dandanes pa je v deželah, zastopanih v avstrijskem državnem zboru, samo na zemljišču vknjiženega dolga pri 3500 milijonov, in ker pa je veliko tudi nevknjiženega dolga, (vzame se polovico od vknjiženega), je toraj kmet v naši Avstriji zadolžen z ogromno svoto 4750 milijonov goldinarjev. Ker imajo kmetje v Avstriji okroglo 30 milijonov hektarov zemljišča, pride na 1 hektar dolga 158 gld. Če računimo vrednost sedanjega zemljišča 1 hektar po 200 gld. torej vidimo, da je naše zemljišče zadolženo z več kot tremi četrtinkami svoje vrednosti, ker je na vsak goldinar vrednosti 79 kr. dolga. Dragi kmet! Kaj porečeš ti k temu? Mar se ti ne ježijo lasje, ko vidiš, da nisi več gospodar ali sam lastnik svojega zemljišča? Solastniki so, in sicer v večji meri kot ti sam, upniki tvojega zemljišča. Mar nisi ti, dragi kmet, v tem položaju suženj kapitalizma? Mar nisi večji tlačan kot si bil kedaj ? Mar ne delaš ti sedaj bolj kot si delal kedaj za druge, za kapitaliste, za obresti ? In ako bodejo dolgi zemljišča tako naraščali kakor so naraščali do sedaj, ne bode, dragi kmet, v 25 letih nič več tvojega zemljišča, ampak tvoje zemljišče bode postalo popolna last tvojih upnikov, bode postala last velikega kapitala, in tedaj bodeš postal popolni suženj in tlačan. Da se pa kmetovalec temu ogne, je edina pomoč ta, da se organizira, da se združuje. Kakor nastopi vojskovodja z veliko, dobro organizirano in zjedinjeno vojsko zoper so¬ vražnika države, tako združeno in jedino mora nastopiti kmet 7 zoper svojega sovražnika, zoper veliki kapital. Ne vsegamogočni Bog, ne vlada ne moreta v tem oziru kmetu pomagati, ako si ne pomaga on sam iz lastne moči. Ako bi vlada kmetom tudi vse davke opustila, ne bilo bi ti prav nič pomagano, kajti svota zemljiščnega davka je premala, da bi se zgolj s to svoto otel kmetijski stan pogina. Tukaj je treba zdatnejšili pripomočkov, tukaj je potreba velike moči, in to je združenje kmetov. Kaj pa koristijo kmetijske zadruge? Že skušnje nam jasno kažejo, da v jedinosti je moč, da sloga jači in nesloga tlači. Kar ne premore j eden, to pre¬ moreta dva, to zmore, ako se zjedinijo v eno in isto podjetje, sto tisoč ljudi. Kmetovalci zjedinjeni v kmetijske zadruge bodejo zjedinjeni delali na to, da si zboljšajo svoja zemljišča v vsakem oziru Ako pa bode naše zemljišče neslo še enkrat do dvakrat toliko dobička kakor do sedaj, kar je prav lahko, ako se dela umno in pravilno, bode naše zemljišče tudi dvakrat toliko vredno, kakor je sedaj; in če bode našega zemljišča mesto 200 gld. hektar vreden 600 gld., potem pa ne bode naš upnik skoraj edini gospodar našega zemljišča, temuč gospodarji bodemo mi. Da si pa zboljšamo naša zemljišča, da ista pripravimo do še enkrat ali dvakrat tako visokega do¬ hodka, kakor do sedaj, je neobhodno potrebno, da se zjedinimo v zadruge, kajti le takrat nam bode mogoče, da si skupno naročamo umna gnojila za naše travnike, dobra semena za naše njive, dobrih strojev za obdelovanje našega polja, dobre živine za zbolšanje živinoreje; če smo združeni v kmetijske zadruge, zahajali bodo k nam na naše zahtevanje učitelji za poljedelstvo in živinorejo, za vinarstvo in gozdarstvo, nas bodejo učili in nam pokazali tisto pot, ki pelje do blago¬ stanja. Ko smo kmetje združeni v kmetijske zadruge, bodemo skupno po znižani ceni dobivali umna gnojila za svoje travnike, skupno bodemo odpeljavali vodo od premokrih in napeljavah isto na suhe travnike. Skupno bodemo naročali toliko 'travniških bran, kolikor potreba, da se vlačijo vsi naši travniki. Travnike bodemo v redu pognojili s tistim umetnim gnojem, kateri največ koristi. In kakor uči skušnja, pridela se na umno obdelanem travniku dvakrat, celo trikrat toliko in boljše krme, kakor do sedaj. Če pa si pridela kmet še dvakrat toliko 8 krme, kakor do sedaj, bode lahko redil še dvakrat toliko živine, kakor do sedaj. In ker bode imel kmet več živine in jo bode z boljšo krmo in obilnejše redil, kakor do sedaj, bode imel tudi več in boljšega hlevnega gnoja ter bode lahko boljše in obilnejše gnojil svoje polje. Ker pa bode kmet vsled združenja poučen o pravilnem obdelovanju polja, ter bode isto bolje gnojil, pridelal bode še dvakrat toliko in boljšega blaga, kakor do sedaj, in naravno je, da bode vsled tega imel tudi dohodke dvakrat tako visoke ko dosedaj. Če pa si znižamo kmetovalci stroške, kar se zgodi vsled skupnega naročila naših potrebščin in s skupnim zboljševanjam zemljišč, in ko si povi¬ šamo dohodke, kar se zgodi s skupnim umnim obdelovanjem polja, s pomnoženjem hasnive živine, z dohodki našega polja, s skupno prodajo naših pridelkov, potem pač ni dvoma, da se naše razmere zboljšajo. Kmetje si svoje stroške znižajo in svoje dohodke zvišajo, in recimo, da si znižajo stroške za lO°/o in zvišajo dohodke za 40%, to da skupaj 50% ali polovico sedanjih dohodkov več. če se računi, da nese jeden hektar zemljišča sedaj po¬ prečno 4 gld. čistega dohodka, in mi vsled združenja ta do¬ hodek za polovico zvišamo, toraj dobivamo mesto 4 pa 8 gld. poprečnega dohodka od 1 hektara zemlje, znaša to v celi Avstriji 120,000.000 več dohodkov od zemljišč, kakor dosedaj. Če računimo, da obrestujejo kmetovalci ves ogromni dolg 4750 milijonov s 5%, plačujejo na leto 237,500.000 gld. samo obresti. Za davke s prikladami plačujejo povprečno 45%, torej z obresti od dolgov 50% : tako jim ostane le polovica vseh dohodkov za vse druge potrebščine, kar pa^ ni dovolj; zato pa so kmetovalci od leta do leta več dolžni, če pa so si kmetovalci vsled združenja svoje dohodke za polovico pomnožili in obrnejo teh pomnoženih dohodkov le 10% za poplačanje dolgov, izplača se ves ogromni dolg 4750 milijonov v teku 20 let popolnoma, in kmet je zopet svoboden in ponosen gospodar svojega posestva. Ker bode pa kmetovalec pri višjih dohodkih svojega zemljišča vedno zboljševal svojo posestvo, svoja poslopja, svoje orodje, bodejo pri tem tudi več in boljše služili rokodelci, obrtniki in poljski delavci, in tako se bode blagostanje ljudstva samo ob sebi dvignilo, in s tem bode socijalno prašanje rešeno. Pa ne samo koristi višjih dohodkov od svojega polja bode imel kmetovalec po združenju v kmetijske zadruge, nego tudi druge reči so, katere bodo pomnožile dohodke in znižale stroške 9 gospodarjev. Kmetovalci, združeni v kmetijske zadruge, na¬ pravili si bodejo svoja skladišča; to so taki hrami, kamor bode vsak kmetovalec dajal vse blago, katero ima, da je proda. To blago se bode v teh skladiščih po strojih očistilo in za prodajo pripravno priredilo, da se o ugodnem času lahko proda po najboljši ceni. Po najboljši ceni pa zato, ker je blago oči¬ ščeno, pripravljeno in v veliki množini, ter ni potreba šele od kmeta do kmeta hoditi in za blagom popraševati, a tudi kmetu ni potreba blaga ponujati. Na ta način se bode blago oddajalo naravnost državi in drugim velikim odjemalcem in izostali bodejo vsi prekupci, ter blago se bode prodajalo po višji ceni nego doslej. Združeni kmetje zavarovali si bodejo med seboj živino zoper nezgode, vsa svoja polja zoper točo in druge elemen¬ tarne nezgode, in vse svoje imetje zoper ogenj. Ker bodejo organizovani, združeni in vsled združenja tudi prisiljeni, bode to vzajemno zavarovanje prav lahko in po ceni. Izostalo bode potem tudi toliko nesrečnega uboštva vsled nezgod, in kot ljudsko premoženje bode ostalo vse ono premoženje, katerega si sedaj kopičijo zavarovalne družbe in katero požre draga uprava vseh teh podjetij. Zadružna organizacija kmetov prisilila bode deželno in državno vlado, da ustanovijo za poljedelce dovolj strokovnih šol, da se izgoji dovolj strokovnih učiteljev in uradnikov, da bode vsak kmet vsaj toliko izobražen v svoji stroki kakor je sedaj meščan in obrtnik. Zadružna organizacija kmetov pri¬ silila bode vlado, da se upelje dovolj kulturnih svetov in kme¬ tijskih kamor, kjer bodejo imeli kmetovalci odločilno besedo, kjer se bode moglo uplivno govoriti, kedar se sklepajo postave, tikajoče se kmetijstva in colninskih zvez. Ker pa je vse to le takrat mogoče, ako so kmetovalci združeni v kmetijske za¬ druge, zato je razvidno, da so kmetijske zadruge potrebne in da brez njih kmečki stan mora propasti. Kako se snujejo kmetijske in gospodarske zadruge ? Kmetijske in gospodarske zadruge se snujejo na podlagi zadružne postave z dne 9. aprila 1873., drž. zak. št. 70. Za to ni druzega potreba, kakor resne volje, združiti se. Če se v eni občini ali fari dogovorijo, recimo 30 ali 50 gospodarjev, in ti se zjedinijo s skupnim smotrom, osnujejo zadrugo. V to 10 svrho je potreba, da pridejo enkrat skupaj, da skliče jeden ali drugi osnovalni shod. Pri tem shodu se prečitajo zadružna pravila, katerih vzorec (štev. 1.) je pridjan ob koncu te knji¬ žice; če so pravila všeč vsem ali vsaj večini navzočih, potem se spiše zapisnik osnovalnega zborovanja, ta zapisnik (uzoree štev. 2.) podpišejo vsi, kateri hočejo pristopiti k zadrugi in sicer s črnilom. Ko je zapisnik podpisan, izvolijo zadružniki izmed sebe odbor in nadzorništvo v smislu pravil, zapisnik se potem sklene in po začasnem odboru podpiše. Na to gredo načelnik, njegov namestnik, tajnik in blagajnik k c. kr. okrožni sodniji, ali če ta ni blizu, k c. kr. notarju, vzamejo s seboj dvakrat prepisana zadružna pravila, na koncu katerih so za¬ pisani kot zadnji paragraf vsi udje odbora s krstnim ime¬ nom, priimkom, stanom in stanovanjem, ter zapisnik osnoval¬ nega zborovanja, da c. kr. okrožna sodnija pravila zadruge vknjiži v zadružni seznam in da vknjiži podpise načelništva. Najboljše je, da se pustijo pravila in podpisi načelništva po notarju vknjižiti, kateri preskrbi tudi kolekovanje. Ko dobi zadruga vrnjena pravila in osnovalnega zborovanja zapisnik s klavzulo vknjiženja, tedaj je zadruga osnovana in more pričeti svoje delovanje. Kako morajo kmetijske zadruge svoje delovanje pričeti in kako delovati. Vsake kmetijske in gospodarske zadruge prva in naj večja dolžnost je, da si izvoljeno načelništvo stavi kot svoje načelo, delati z vsemi postavno dovoljenimi sredstvi na to, da se bla¬ gostanje zadružnikov po mogočnosti povzdigne. Zato bode na¬ čelništvo takoj po vknjiženju sklicalo generalni zbor vseh za¬ družnikov, da sestavi ta poslovni red načelništva in da sklene, kaj bo treba najpoprej ukreniti. Vsaka zadruga naj takoj pri prvem občnem zboru sklene, da pristopi kot ud k zvezi kme¬ tijskih zadrug, ker le tedaj, ko bode v zvezi veliko zadrug, bode vsake zadruge delovanje uspešneje in koristneje; kajti v načelništvu zaveze so izobraženi in skušeni možje kmetovalci, kateri bodejo vedeli in hoteli le to ukreniti, kar je občno ko¬ ristno za napredek kmetijstva. Vsaka kmetijska zadruga naj izvoli v načelništvo izobra¬ žene in knjigovodstva vešče može, kateri imajo srce in razum za kmečki stan in kateri so veščaki v umnem kmetijstvu ter neodvisni. Vsaki kmetijski zadrugi je potreba ene sobe za za- 11 družno pisarno, kjer se naj nahaja pisalna miza, omara za pisma in knjige in miza za odborove seje. Vsaka kmetijska zadruga mora imeti potrebne knjige za svoje knjigovodstvo, in sicer: 1. Knjigo zadružnikov (obrazec 3.) 2. Dnevnik (obrazec 4.) 3. Blagajnično knjigo (obrazec 5.) 4. Knjigo naročnikov (obrazec 6.) 5. Knjigo upa in dolga (obrazec 7.) 6. Knjigo blaga (obrazec 8.) 7. Knjigo deležev (obrazec 9.) 8. Glavno knjigo (obrazec 10.) 9. Zapisnik glavnih sej. 10. Zapisnik odborovih sej. 11. Kopirno knjigo. Vse te knjige morajo biti vestno in natanko pisane, morajo sc vedno strinjati, ne sme se v njih nič popravljati, in morajo biti vedno v redu ter nadzorništvu vedno na razpolago za pregled. Ker pa ni priprostemu človeku ravno lahko vseh teh knjig pravilno in natančno voditi, zato pa si naj izvoli zadruga za ta posel veščega moža kot tajnika in naj istega tudi primerno za njegov trud odškoduje. Ko se bode osnovalo dovolj kmetijskih zadrug, in se bodejo zgradila skladišča, bodejo pisarne za zadruge s skla¬ dišči v zvezi in tam se bode nastavil posebni uradnik, veščak v kmetijstvu in v trgovini ter knjigovodstvu, in takrat bodo pričele kmetijske zadruge svoje uspešno delovanje. Da pa temu ne bode tako dolgo, povedati moram tukaj iz popolnoma za¬ nesljivega vira, da pošlje vlada na Dunaju že to leto več mož v kraje, kjer že kmetijske zadruge prav uspešno delujejo, da se tam v vsem temeljito poučijo in potem doma druge v tem izobrazijo. Kakor imajo posojilnice in hranilnice posebno vrsto izobraženih uradnikov, tako morajo imeti tudi kmetijske in go¬ spodarske zadruge svoje posebno zato izobražene uradnike, ker le tedaj bode imelo delo pravi in resnični uspeh. In to napravo in take uradnike pa bodemo le takrat dobili, ako se zjedinimo v kmetijske zadruge vsi kmetovalci, kajti brez zadrug bili bi uradniki odveč. Ko se je kmetijska zadruga osnovala, izvolila si svoje načelništvo in nakupila vse potrebne knjige, potem pa začne delovati s tem, da prosi deželo za učitelje v poljedelstvu in živinoreji. Prvi bode ljudi podučeval, kako si zboljšajo svoje 12 travnike, da pridelajo več živinske krme, kako si zboljšajo svoje polje, da pridelajo več in boljšega blaga, drugi pa bode poučeval, kako da si zboljšamo našo živino in kako da živalske proizvode, postavim mleko, najboljše v denar spravimo. Ko bodejo tako kmetijske zadruge vedno in vedno zahtevale uči¬ teljev v poljedelstvu in živinoreji, bodejo dežele primorane jih toliko nastaviti, da bode ljudstvo lahko povsod in večkrat do¬ bivalo koristnega poduka. Ko bodejo zadružniki poučeni o umnih gnojilih, je delo zadružnega načelništva, da taka gnojila naroča in vse zadruge bodejo najboljše storile, da se obrnejo do zveze in ta potem naroča skupno, naj si bode umno gnojilo, živinska ali ku¬ hinjska sol, žito in semena ali druge potrebne reči, ker le takrat, ko se bode veliko skupno naročalo, pride vsako blago ceneje in zanesljivo dobro. Kakor pri kupovanju, ravno tako pa se ravna vsako na¬ čelstvo pri prodaji enega ali druzega poljskega blaga, sadja, vina, lesa, živine itd., vsak ud zadruge naznani načelništvu takoj, ko je pridelal, koliko ima tega ali onega blaga na prodaj, in sicer se naj rabijo za to posebne tiskovine, katere bode zveza razposlala. V to tiskovino zapiše ud zadruge, kar ima na prodaj, in to, kar želi kupiti. Načelništvo zapiše to v knjigo naročnikov, sešteje vsako svoto in pošlje vsa na¬ ročila takoj zvezi zadrug, da ta ve, kaj in koliko je blaga kupiti potreba. Le tedaj, če bodejo zadruge tako organizirane, bode delo lahko in uspešno in kar je največje vrednosti, obče- koristno. Ali je treba kmetijskim zadrugam tudi kredita? Kakor vsakemu drugemu podjetju, ravno tako je treba tudi kmetijskim zadrugam kredita. Zato je treba, da si pridobi vsaka kmetijska zadruga iz svoje provizije pri poslovanju re¬ zervni zaklad, in da stopi vsaka v zvezo s kakim denarnim zavodom, ali da si tak denarni zavod ustanovi sama. Vsaka kmetijska zadruga mora gledati, da si zagotovi po svoji veli¬ kosti za več tisoč kredita pri enem ali drugem denarnem za¬ vodu in to zato, da bode imela denar na razpolago, ako treba za zadružnike to ali ono kupiti; kajti ako se blago takoj plača, je eeneje, udje zadruge pa nimajo vselej denarja da plačajo blago takoj. Dalje mora biti potrebni denar, da se da udora na blago potrebna predplača, da potem lahko čakajo s 13 prodajo do najprimernejšega časa in jim ni treba prodati blago za vsako ceno oderuhom. Ker se bodejo od tega najetega denarja plačevale obresti, zato pa se te obresti, katere itak le malenkost znašajo, prav lahko pri blagu vračunijo. Le jeden tak slučaj. Zadruga kupi jeden vagon umetnega gnoja, kateri stane 300 gld., zato vzame denar na posodo po 5% obresti na tri mesece. Obresti znašajo za tri mesece 3 gld. 75 kr., blago pa, ker se je takoj plačalo je 2% ceneje, to je 6 gld., torej je zadruga na dobičku 1 gld. 25 kr. Še bolj pa se kaže dobrota dobička pri prodaji blaga. Le jeden primerljaj: Za¬ družniki ene zadruge imajo na prodaj 3 vagone, to je 300 me- terskih centov pšenice. Ker potrebujejo denar, da se jim pred- plače 50% po takratni ceni, recimo za 1 met. cent. 5 gld., torej je treba posojila 1500 gld. za pol leta, obresti po 5% zna¬ šajo 34 gld. 50 kr. a žito, ker ga je mnogo skupaj, pa se je prodalo po 12 gld. meterski cent; torej so udje zadruge pridobili 600 gold., ker se je s prodajo čakalo do ugod¬ il ej ega časa. Iz tega je torej razvidno, da je neobhodno potrebno, da si pridobi vsaka kmetijska zadruga potrebni kredit in da si istega za vsak čas zagotovi. Če si vsaka kmetijska zadruga zagotovi od 5 do 10 tisoč kredita, ako ga potrebuje, in je v zavezi 100 kmetijskih zadrug, imajo te na razpolago od pol do enega milijona kredita, in to je že kredit, s katerim se zamore veliko koristnega storiti. Da si pa zadruge pridobijo potrebnega kredita, zato je po¬ treba, da je dovolj udov pri vsaki zadrugi, da so vplačani vsi deleži, in da se izjavi generalni shod ali zbor zadruge za ta ali oni kredit, za katerega je porok. Ker pa so udje ene zadruge sami za sebe lahko porok, ker sami sebi bodejo gotovo zaupali, zato pa je tako poroštvo lahko in kredit zagotovljen. Kaj naj kmetijske zadruge od vlade zahtevajo, in zakaj naj vlado prosijo? Kmetijske zadruge naj se v prvi vrsti same na sebe na¬ slanjajo, same iz lastne moči naj skrbijo, da si opomorejo. In če se bodejo kmetijske zadruge ravnale po mojih nasvetih in nasvetih drugih izkušenih in strokovnjaško izobraženih mož, bode njim delo lahko in uspehi gotovi in blagostanje kmeč¬ kega stanu se bode vidoma dvigalo. Kar zamorejo kmetijske zadruge od deželnih odborov in od osrednje vlade zahtevati, je 14 to. da le-ta pošlje in da zadrugam dovolj učiteljev v kmečkih potrebah na razpolago, da ustanovi dovolj kmetijskih strokovnih šol, da skrbi za strokovnjake in da na razpolago zadrugam dovolj strokovno izobraženih uradnikov, da vpliva na upraviteljstvo železnic in parobrodov, da se dosežejo za dovažanje in odva¬ žanje poljedeljskih potrebščin in pridelkov ugodne znižane cene, da se ustanovijo kulturni sveti in kmetijske komore in dobijo kmetovalci primerno število svojih zastopnikov v deželnem in v državnemu zboru. To so reči, katere morejo kmetijske zadruge od dežele in od države tirjati, in katere naprave in potrebne zastope bodejo tudi kmečke zadruge dosegle, ako se povsod! osnujejo in v zavezo zjedinijo. Kar pa zadeva subvencij ali denarnih podpor od strani dežel ali države, pa se naj nobena zadruga preveč ne zanaša, kajti dežele, kakor država nimajo. dovolj denarja na raz¬ polago , da bi mogle z njim kmetijske zadruge podpirati. Toda malih podpor ali brezobrestnih posojil pri zgradbi po¬ trebnih skladišč in pri nakupu potrebnih strojev za poljedelstvo, mlekarstvo, vinarstvo, gozdarstvo itd., itd. pa bodejo dežele in država vedno rade dale, saj se gre le za njih lastno korist in bogastvo. Zato se naj vsaka zadruga, ko se osnuje, obrne s prošnjo do zveze; ta bode potrebščino podpore preiskala, in ako je v resnici za povzdigo blagostanja zadružnikov v korist, prošnjo podpirala, in pripomoč dežele in vlade je gotova. Se li naj pečajo kmetijske zadruge tudi s politiko ? Tukaj moramo odločno povdarjati in naglašati, da v kme¬ tijskih zadrugah politika nima prostora in nima nič opraviti ter naj bode in mora biti tako izključena, kakor okužen človek iz človeške družbe. To so sicer jako ostre besede in morda marsikateremu ne bodo všeč, toda kdor s kmečkim ljudstvom v resnici dobro misli, kdor je njegov odkritosrčen prijatelj, ta ne bode zanašal politike v kmetijske zadruge. Kmetijske za¬ druge morajo biti ognjišče dela, miru in sloge, tukaj se ne sme spoznati nobeno strankarstvo, tukaj mora vladati le eno geslo: vsi za jednega, jeden za vse. Pri kmetijskih zadrugah imajo pristop vsi stanovi, kateri se hočejo zjediniti v skupno delo¬ vanje za blagor ljudstva, pristopa pa nimajo strankarski, poli¬ tični zagrizenci, sebični in hinavski ljudje, in taki se morajo 15 iz kmetijskih zadrug izključiti, pa naj bo si Peter ali Pavel! Le tedaj, če so se združili v kmetijske zadruge možje, za blagor ljudstva vneti in za skupno delo v povzdigo kmeč¬ kega blagostanja jedini in složni, le takrat bodejo kmečke za¬ druge na zdravih in trdnih tleh, in le takrat bodejo dovedle ljudstvo do resničnega in stalnega blagostanja. Ali se je potreba kmetijskih zadrug komu bati T morejo te komu škodovati? Za odgovor temu stavku bi pač zadostoval izrek: „Celi svet ima denar, če ga ima oratar!“ Naj pa temu še nekoliko dodam. Kmetijske zadruge ne morejo nikomur, nobenemu stanu škodovati, pač pa vsakemu stanu koristiti, razven dosedanjemu velikemu kapitalu, brezvestnim oderuhom in izkoriščevalcem ljudstva. Tem bodejo kmečke zadruge na vsak način na kvar, toda boljše je, da trpi škodo j eden kapitalist, kakor pa mi¬ lijoni ljudstva. Kar pa zadeva naravnost obrtni, trgovski in rokodelski stan in kar zadeva uradniški in vojaški stan, bodejo pa vsi ti le na dobičku, ko se povsodi osnujejo in organizirajo kmečke gospodarske zadruge. Ko se bode dvigalo umno gospodarstvo, poljedelstvo, živinoreja, gozdarstvo in druge stroke gospodar¬ stva ter bode naraščalo blagostanje kmečkega ljudstva, rastle bodejo tudi potrebščine, katere bodejo pridobivali in prirejali trgovci in obrtniki. S skupnim organizovanim zalaganjem voja¬ ških in uradniških skladišč dobivali bodejo ti vsako blago in živila sveža, pristna in ceneja, ravno tako konzumna društva tovarn in rudokopov, in ravno tem potom pa bode raslo premo¬ ženje tudi teh stanov. In prišel bode čas, ko se bodejo zjedinili na polju delavnosti in umnega gospodarstva kmetijski, trgovski in rokodelski stan v skupno delovanje, v povzdigo ljudskega blagostanja, v skupno delovanje zoper izsesavajoči veliki poedini kapital, in takrat bode rešeno socijalno vprašanje. Iz rečenega je pač razvidno, da se kmečke organizacije ni treba bati, nego h kmetijskim zadrugam naj pristopijo ne le samo kmetovalci, duhovniki in učitelji, nego tudi trgovci in obrtniki, potem pa bode izginil strah pred propadom kmetijskega stanu. 16 Ali se naj snujejo s kmetijskimi zadrugami ob enem tudi konzumna društva Na kratko rečeno: ne! Konzumna društva s pravicami trgovinstva in krčmarstva, to za kmetijsko zadrugo ni. In kdor je odkrit prijatelj kmetijskemu stanu in njegov pospeševatelj v blagostanju, ta bode povsodi zoper konzumna društva na kmetih, in to zato, ker ista kmetu nič ne koristijo, pač pa mu škodujejo. Kmetovalec naj ostane pri svojem kmetijstvu, naj svoje polje mirno in pravilno obdeluje, naj se zjedini v združeno kupo¬ vanje kmetijskih potrebščin in skupno prodajo poljedelskih pri¬ delkov in proizvodov, trgovino pa naj pusti za to izobraženim ljudem. Pač se naj zjedini s trgovci, da se tako blago še v večji meri skupno naročuje, kar je ceneje, in tako bodo po trgovcih tudi delavci dobili ceneje blago, čeprav niso udje zadrug. Konzumna društva s trgovino se ne bodejo na kmetih nikjer dolgo držala, zato naj se ne snujejo. Kakor s trgovino, tako je tudi s krčmo pri konzumnih društvih. Tudi te niso za kmetijske zadruge. Kmetijske zadruge ne smejo imeti namena, ljudstvo privaditi nezmernega zavži- vanja alkoholičnih pijač, ampak naloga kmetijskih zadrug je in mora biti, da se ljudstvo dovede do varčnosti, treznosti in delavnosti. In ravno tega namena ne dosezajo krčme konzumnih društev. Tam je pijača na videz ceneja, a ravno to je zape¬ ljivo, da se zapije več; s tem pa se zapravlja tudi več časa, denarja in kar je največjega pomena, zdravje. Zato pa se naj nikjer pri kmetijski zadrugi ne vpelje konzumno društvo z odprto trgovino ali pa krčmo, ker to dvoje ni za kmetijske zadruge priporočljivo. Kakor že rečeno, kmetijske zadruge naj imajo in morajo imeti namen, da zjedinijo kmetovalce in druge gospodarje v postavno pravilno organizovano armado, katera bode z zdru¬ ženimi močmi in nesebično delala nato, da si zboljšajo kme¬ tovalci svoje stanje, da si z umnim in racijonalnim gospodar¬ stvom, po strokovnih šolah in napravah ter po svojem zastop¬ ništvu na merodajnih krajih pridobijo blagostanje, da postanejo spoštovani udje človeške družbe. To naj bode namen kme¬ tijskih zadrug. Konečne besede. Predstoječe vrstice napisal sem vsem, katerim je blagor ljudstva pri srcu in kateri še ne vedo, kaj pomenijo kme- 17 tijske zadruge in kako se iste snujejo. Iz teh skromnih stavkov, upam, da bode vsak priprosti mož, kateri le hoče, razvide!, kako potrebno je, da se kmetijski stan organizira, kako se isti organizira, kako se naj ta organizacija vodi, da bode imela zaželeni uspeh. Povedal sem na kratko, kaj kmetijskim za¬ drugam koristi in kaj jim škoduje, povedal sem, kedo je pri¬ jatelj in kedo ni prijatelj ljudstva. Spisal sem to knjižico, uvidevši, da je za to neobhodna potreba, ker bi se kmetovalci radi organizirali, pa ne vedo kako, vse jim je novo in temno, a drugi pa jim ne pomagajo, ampak jih celo strašijo. Skušal sem tukaj priprosto, v domači besedi in na kratko razložiti namen in pomen kmetijskih zadrug, in upam, da me bode vsak razumel, ki se zanima za to stvar. Vsem pravim, odkritim in nesebičnim rodoljubom pa kličem: .Na delo bratje, na delo za blagor našega ljudstva in domovine. Zjedinimo se kmetijske gospodarske zadruge, da bo¬ demo takojedino, složno, nesebično delali iz odkrite ljubezni do naroda za povzdigo narodnega blagostanja, vsi za enega, jeden za vse. Ne pustimo se plašiti po puhlih slavohlepnih, po malo¬ vrednih sebičnežih, za nami je vse pošteno ljudstvo. Pustimo na strani vso politiko, kedar delamo za blagostanje ljudstva, pustimo na strani strankarstva in stanovska nasprotstva, saj delamo le na to, da se otme ljudstvo gmotnega pogina. Na tem polju bodimo vsi stanovi jedini, naj so naša politična na¬ sprotstva še tako velika; kajti le to nam bode rodilo čast, blagostanje naroda in s tem tudi spoštovanje drugih narodnih nasprotnikov. To se mi je zdelo potrebno, da sem pridejal tej kratki razpravi, in upam, da bodejo iz srca govorjene besede našle zopet pot do srca, vsaj pri ogromni večini naroda, kateri bode gotovo dospel do prave, temeljite sreče in trdnega blagostanja, če se bode ravnal po naukih skušenih, nesebičnih mož ter se trdno držal naslednjega gesla: Delujmo vsi stanovi umno, vztrajno, združeno in organi¬ zirano, pošteno in nesebično, brez razločka stanu in stranke, brez vmešavanja politike, a z zaupanjem in trdnim prepričanjem na Stvarnika nebes in zemlje, našega Boga, za izobrazbo in blagostanje ljudstva, kajti z blagostanjem ljudstva pride ljubezen do naroda, pride ljubezen do domovine, pride nepremakljiva vera do Boga in potem pride tudi čas, da se more postaviti naše ljudstvo ponosno v vrsto drugih kulturnih narodov 1 19 Obrazec 2. Spisan pri osnovalnem zborovanju kmetijske zadruge za . vknjižene zadruge z omejenim poroštvom v . . .. Podpisani se zjedinijo na podlagi zadružne postave z dne 9. aprila 1873 drž. zak. štev. 70, da si z ravnokar prečitanimi in odobrenimi pravili, osnujejo kmetijsko zadrugo vknjiženo zadrugo z omejenim poroštvom v . V to svrho sledijo naši podpisi: N. N. N. N. N. N. N. N. V smislu zadružnih pravil izvolil se je naslednji odbor zadruge: V nadzorništvo izvolili so se naslednji gospodje: Gospod N. N. kmet. „ N. N. oskrbnik. „ N. N. trgovec. „ N. N. kmet. „ N. N. kmet. Nato se zapisnik sklene in odbor ga podpiše: N. N. N. N. N. N. V dne . 1 • . . N. N. zapisnikar. 20 21 Obra- Knjiga Obra¬ zec 3. knjiga. Obra- Knjiga Dati. Obra- Saldo Jleilinger i 6. avgusta 1899 za gotovino . 1200 I 10. oktobra 1899 za gotovino na račun | 10. novembra 1899 za gotovino . . Janez 23 zec 6. naročnikov. zec 7. konti. & (3omp., JJunaj. Imeti. K - K h ! 6. avgusta 1899 za račun 1. avgusta 1899 . . |il200j—| (^ooejšek. 7 nrnr i 10. oktobra 1899 za račun.■ 400— _ __ L 4< H) — 24 25 Obra¬ zec 8. blaga. enoi. Oddano. leta 1699. zec 9. deležnikov. Deleža št. 2. Ime: Vinko Jiarba, Sliono. 26 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Prejemki. Glavna Dohodki. Račun. Aktiva. Bilanca Gotovina dne 31. decembra 1898 . . . . . . II 170I40I Naloženi denar % 260 60 Od tega obresti ’ ’ ' | gl | Vrednost inventarja po odbitku 15% 707 — Tirja tev.J Ji90 _I 12841—1 Vrhnika, dne 31. decembra 1898. Ravnatelj: Jožef Klic. Predstojništvo: Tajnik: Blagajnik: Ivan Perc. Jernej Opiter. Odbornika: Juri Glavnik, Janez Kokol. zec 10. knjiga. leta 18S9. 000000998 Izdatki. Ta računski sklep z glavnimi i pomožnimi knjigami primerjali in v redu našli. Vrhnika, dne 15. januarja 1899. NadzorniStvo: Anton Veter, Jožef Hren, Franc Košen.