Leto XYI. V Celju, dne I.B. julija 1906. 1. Štev. 80. DOMOVINA Mesečna priloga „Slovenski Tehnik". Uredništvo je v Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo. Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta H kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštniua. namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvn. plačuje se vnaprej. Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate ir mnogokratno inseriranje znaten popust. Sedmi slovenski mandat jersko je bil v včerajšnji seji odseka za volilno reformo po krčevitem naporu slovenskih poslancev s 23 proti 19 glasovom sprejet. ! Slovenske dežele v odseku za volilno reformo. I Kočevski in sedmi štajerski mandat. Srčna želja avstrijskih Nemcev se ! je izpolnila in peščica Kočevarjev bo L volila svojega nemškega poslanca. Dolgo no trajala pogajanja; zadeva se je za-oekla vsled obstnikcije Italijanov v sekn. Med tem pa so Nemci mrzlično rantali naprej. Slovenski poslanci so stali na Stada je mandat za malo kočevsko ISfoje odkloniti, tem bolj, ker tudi 1 M/róa in davčna sila. na katero tako Li'a^jo Nemci, pri Kočevarjib napram 1,-dežel i Kranjski res ne pride v poštev. Eldnr pa je privolil" *smveiwki govor-: tik Susteršič v kompromis, če se da ■lovencem kot kompenzacijo nov man-l'ilat in sicer na Koroškem ali na Šta- I jpkem. P to stališče se je postavila tudi vlada, in ministrski predsednik Beck je izjavil v odseku, da novega slovenskega mandata na Kranjskem, katerega so hoteli privoliti Nemci, vlada ne smatra za zadostno kompenzacijo. Nemci so hoteli potem kočevski mandat izsiliti. Razvili sot agitacijo za to. da se preglasi Slovane v odseku in t« ne da Slovencem kompenzacije. To se jim ni posrečilo, ker so se izrekli proti temu krščanski socialisti in socij demokrat je. češ, da bi s tem prišla v nevarnost volilna reforma kot taka. In tako se je doseglo v zadnjem trenotku sporazumljenje, našla se je večina za kompromis. V včerajšnji seji se je najprej sklenil kočevski mandat. Posi. Locker je predlagal, da naj voli v tem okrožju sodni okraj Kočevje razun občin Banja loka, Fara in Osilnica, dve občini iz. novomeškega, ena iz ribniškega, ena iz žnžemberškega, vrhu tega pa še dve občini iz črnomaljskega sodnega okraja in naposled tudi občina Bela peč na -Gorenjskem, prav ob Koroški meji. Na ■predlog posi. Šusteršiča pa se je skle-nilo. da se. iz ko ' - •kc.«ri> okraja črtaj? črnomeljsk/1 občine io' oddaljena peč. Glasovanje o kočevskem mandatu se je pričakovalo s tako napetostjo, da je stopilo zanimanje za razdelitev drugih okrajev na Kranjskem daleč v ozadje. Po glasovanju o .Kranjski pa je predlagal posi. Susteršič, da se reasu-mirajo sklepi glede Koroške in Štajerske, da se da Slovencem primerna odškodnina. Nemci so hoteli zdaj, ko so imeli kočevski mandat pod streho, splet-kariti; toda odsek je vendarle sprejel Šušteršičev predlog s potrebno večino 2« glasov. Glasovalo se je sedaf ločeno glede štajerske in Koroške. Sprememba sklepov glede razdelitve na Koroškem, se je odklonila s 25 proti 19 glasovom, in s tem se je pokopala poslednja n a d a . da dobijo Korošci vendarle dva slovenska m a n d a t a, kar bi bila še komaj enakovredna kompenzacija za nemški mandat na Kranjskem. Začela se je debata o razdelitvi na štajerskem. V pavzi je še interveniral ministrski predsednik pri slovenskih poslancih, naj sprejmejo kot kompenzacijo za kočevski mandat nov slovenski mandat na Kranjskem. Njegovo posredovanje ni imelo vspeha. V debati je prvi zahteval poslanec Ploj, da se naj sedaj sprejmeta njegova predloga, ki sta ostala zadnjic v manjšini. namreč, da se da Slovencem na štajerskem sedmi mandat in da se izločijo nekatere slovenske občine iz nemških volilnih okrožij. Za Plojem so se oglasili govorniki nemških strank, na čelu jim grof Stiirgjkh.. ki je apeliral na nemške poslance. zlasti na Hav lhoferja. da se sLij v ž&dnjem trenotku spomnijo, kaka nevarnost preti neinštvu. Posi. Wastian je napadal vlado, zlasti nemške parlamentarne ministre, ki so baje krivi, da je moglo priti do tega sklepanja. Govorili so še Kaiser. Malik in Stein, ki so se vsi z vso strastjo obračali proti temu, da se vstvari na Štajerskem sedmi mandat. Od časa glasovanja glede celjske gimnazije ni menda videla zbornica tako hudega boja, ki je bil na strani Nemcev tem strastnejši. ker so videli, da se bo dobila za slavensko zahtevo večina. Posi. Hagonhofer in dr. Gessmann sta se izrekla za Plojev predlog, in sta se oba sklicevala na nemško ljudsko stranko in posebej na poslanca Pom-merja, kateri je bil sam prvi sprožil i d e j o o ko m p r o m i s u, a sedaj neče slišati ničesar o nji, ko se je sprejel kočevski mandat. Soc. demokrat posi.-Adler je izjavil, da bo glasoval za sedmi slovenski mandat. ki naj bo odškodnina Slovencem, dasi je v principu nasprotnik vsake pomnožitve mandatov. Posi. Šnšteršič je izjavil, da če bi bil le slutil, da bo povzročil njegov predlog tako razburjenje, bi ga ne bil stavil. Sicer se pa čudi temu razburjenju. saj je vendar izjavil že v petek, da je kočevski mandat le mogoč, če se da Slovencem primerna odškodnina. — ( ,'udna se nam pa zdi izjava Šušter-šičeva, kakor jo poročajo, današnji nemški dnevniki, da je bil on pravzaprav za to. da se da Slovencem odškodnina za kočevski mandat na Kranjskem, a je bil prisiljen od drugih in vsled razburjenja obmejnih Slovencev. da se zahteva slovenski mandat ob meji. da je toréj ostal s svojim mnenje m osamljen. Govorili so še poslanci Chiari, Kramar in Lücker, kateri je predlagal, da se glasovanje o slovenskem predlogu odloži na prihodnjo sejo. Nato se sklene, da se zviša število štajerskih mandatov od 28 na 29. Za ta predlog glasujejo poslanci: Abrahamovicz. Adler, Bobrzynski, Choc, Cipera, Dulemba, Gessmann. Hruby, Ivčevič. Kramaf, Parish. Pastor, Piantali, Roj. Seiffert. ßchraffl. Starzynski. Steiner. Stranska, Šušteršič. Toblinger. Zazvorka in Začek. Proti glasujejo: Baernreither. Chiari, Demel. Ehrenfels. Erler. Gross. Herold (Žatec). Hinterhuber. Hofmann. Kaiser, Kienmann.. Lecher. Locker, Malik, p L I S JEK. Povest starih pisem. Spisal Šandor (ijalski. Poslovenil or V svoji povesti hranim sekretar še iz časov svojega pradeda. To je mobilija iz nekega eksotičnega lesu rdečkaste barve. Prednja stran je okrašena z ozkimi korintskimi stolpiči iz mahagonija, a vrata so v glavnih poljih olepšana z uloženimi rokokoslikami. IP globokej notranjosti je nebroj večjih manjših predalov z galerijami in u galerij — a tudi tajnih ladjic s prožnimi peresi. V tej omari hrani še ves ostanek življenja, ohranjenega v pismih, od sredine osemnajstega veka do danes, vsaj do nedavno minulih let. Najmanj pet rodov je ostavilo tu sledove svojega bivanja. A tu niso ohranjeni ni-kaki znameniti obiteljski dokumenti, ne popisane tožbe, še manj zapisniki ali gospodarski sestavki ali urbarski popisi. Tu so samo pisma in papirji, ki se tičejo zasebnega življenja ali bolje rečeno, ki segajo v ono stran, ki ie daleč od vsakega posla in poklica. a v glavnem so posvečena prijateljstvu, ljubavi, občevanju in zabavi. To je cela ohramba davnih in dragih spominov, ki jih je čuvala detinska ljubav od roda do roda. Nahajajo se tu dnevniki, koledarji in memoari, kakor tudi skromni lirski izlivi in cela množina listov, počenši od latinske korespondence pradedov. dedov in očetov, pa francoskih, nemških in hrvatskih pisem gospà in čestitk, spisanih z nesigurno otroško roko k raznim imendanom in rojstnim dnem. Najdeš i tukaj izprešanih cvetic med papirji, nad sto let starimi, kakor malih pastel-portretov z napudranimi glavami, tajno prilepljenih tajnemu lističu z dekličjim naslovom koje pra-matere ali pratetke, na pol pobledelih dagerotipov in orumenelih fotografij še znanih ljudij, a še več z imeni že nepoznanimi: najde se nebroj snopičev drobnih pisemc, križem zvezanih s svilenimi, tankimi nitkami, za tem se takoj menjavajo stara vabila na plese zagrebških škofov in hrvatskih banov, kazin in narodnih veselic, poleg tega cela zbirka tiskanih pripovednih pesem iz ilirske dobe za plese mladih Ilirk, a vse to je pomešano z mnogimi in mnogimi osmrtnicami in dolgimi latinskimi. nemškimi in ilirskimi posmrtnimi odami. To je, pravim, cela zbirka gradiva za proučavanje duha. srca in navad davno prošlih generacij, kakor tudi jedva umrlih ljudij. Kako rad odpiram ta sekretar. Gotovo se nisem nikdar mudil na rojstnem domu svojem, da ne bi bil pristopil k stari, dragi mobiliji — in tedaj sem se vsikdar globoko zamislil, ko sem opazoval in gledal v duhu minule dni in njihove ostanke, da od tod čutim vsepovsodi vso tajin-stvenost, vso zagonetko — skoro celo malenkost, ki jo polni kratko dobo enega človeškega bitja. Že kot dete sem bil najsrečnejši in najzadovoljnejši, kadar sem smel z očetom ali materjo, če so šli odpirat to omaro in v njo česa iskat. A čisto nepozabljen mi je oni čas. ko mi je mati po mnogem in dolgem moledovanju zaupala ključ in dopustila, da smem pregledati papirje. Skoro sem se vtopil v tem morju pisem. Že od ranega jutra pa do pozne noči sem ostal pred omaro, komaj, komaj da sem šel k obedu, potem ko me je sluga dvakrat ali trikrat moral poklicati. Res, toliko sem vsega tega našel! Ne bom pretiraval, če pravim, da sem čutil iz teh starinsko pisanih besed, iz teh modrosivih in rmenobledih papirjev ne samo dih ljubavi. milino nekdanje rojstne hiše in obitelji, ne samo mraz nepretrgane minljivosti, čutil sem tudi tragiko in zlo usodo, ki preganja Hrvata že toliko vekov. Tu sem našel list, kjer se dedu z očetove strani naznanja še kot docela mlademu človeku, da mu je oče z najstarejšim sinom pai v vojski na Nemškem proti Francozom; našel sem zopet Pergelt, Stein, Stürgh. Trafoyer in Wastian. Z istim razmerjem se je sprejel Plojev predlog o krajih, ki naj tvorijo novo volilno okrožje. O tem okraju bomo poročali natančno v prihodnji številki, ko dobimo avtentične podatke. Sedmi slovenski mandat naŠtajerskemjetore j dobljen — a za kako ceno! Priznati moramo sicer, da naši poslanci niso mogli v danih razmerah doseči več in da so krepko nastopili proti združenemu nemštvu. toda bridke misli nas navdajajo o državi, kjer moramo .plačevati vsak košček pravice s svojo srčno krvjo. _______ S¥eto¥no-p olitični pregled. — Parlamentarne seje se po ■dosedanjih dispozicijah prekinejo 17. t. m., dočim bo odsek za volilno reformo zboroval do 31. t. m. S tem dnem se prično poletne počitnice. ki bodo trajale približno 5 tednov. Da-li bo mogoče odseku končati svoje delo do Konca tega meseca, je jako dvomljivo. Pesimisti sodijo, da sploh ne bo mogoče izvesti volilne reforme v tekoči sezoni; zato se je tudi rodila misel, da bi se podaljšala veljavnost mandatov za eno leto. — Mladočeški klub je v sredo skoro soglasno volil za svojega II. podpredsednika posi. Kaftana. Odsek za volilno reformo je imel včeraj sejo, ki je bila najburnejša, kar jih je dozdaj bilo. Zdelo se je že, da pade cela volilna reforma. Česar ni nihče pričakoval, to se je zgodilo. Železni volji slovenskih poslancev se je posrečilo, doseči kompenzacijo za kranjski nemški mandat, ki ga je sprejel odsek včeraj, v 7. slovenskem mandatu za Štajersko. Obširno poročilo o tej velepomembni seji prinašamo na uvodnem mestu. — Volilna reforma za Kranjsko. Vladni načrt predlaga za Kranjsko, naj voli mesto ljubljansko enega poslanca, vsa druga dežela pa deset poslancev. Razen Ljubljane naj po vladnem načrtu volijo vsa druga mesta, trgi in indu-strijalni kraji skupno s kmetskimi občinami. Poslanec Plantan je predlagal, naj se vladni načrt premeni tako. da dobi Ljubljana enega poslanca, drugi? mesta, trgi ter industrijalni kraji dva poslanca, kmetske občine pa osem poslancev. Predlog nasvetuje naslednjo razdelitev: 1. mesto Ljubljana s 35.600 prebivalci dobi 1 poslanca; 2. mesta, trgi in industrijalni kraji: Idrija. Kranj, Tržič, Cerknica, Gorenji Logatec. Dol. Logatec. Planina. Škofja Loka. Želez- niki. Radovljica, Bled, Kamna gorica, Kropa, Kranjska gora, Jesenice, Sava, Javornik. Mojstrana, Bela peč. Kamnik, Zgornje Domžale, Spodnje Domžale. Veliki Mengeš, Lukovica. Vrhnika in Borovnica, ki imajo skupaj 34.417 prebivalcev naj dobe 1 poslanca; 3. mesta, trgi ter industrijalni kraji: Krško, Kostanjevica. Mokronog. Radeče. Trebnje, Kočevje. Žužemberk. Metlika, Črnomelj. Višnja gora, Postojna, Senožeče. Ilirska Bistrica, Vipava, Lož, Novo mesto, Toplice, Litija, Vače, Zagorje ob Savi, Toplice pri Zagorjn, Velike Lašče. Turjak. Ribnica, Sodražica. Spodnja Šiška. Vič, Vodmat, Vevče, Medvode Goričane. ki imajo skupaj 31.999 prebivalcev naj dobe 1 poslanca. Nadalje naj volijo po enega poslanca sodni okraji^ izvzemši gori navedene kraje: 4. Ljubljanski in vrhniški (50.218 prebivalcev); 5. radovljiški, kranjskogorski, kranjski in tržiški (44.305 prebivalcev); 6. škofjeloški, kamniški in brdski (56.190 prebivalcev); 7. logaški, idrijski, cerkniški, vipavski, senožeški in postojnski (47.059 prebivalcev); 8. ilir-skobistriški, loški, ribniški, velikolaški in višnjegorski (30698 prebivalcev); 9. litijski, novomeški in trebanjski (54.992 prebivalcev); 10. krški, kosta-njeviški. radeški in mokronoŠKi (50.008 prebivalcev); 11. kočevski, črnomaljski, metliški in žužemberški (49.005 prebivalcev). Y odseku za volilno reformo se razpravlja danes o Primorski. Carinska vojska s Srbijo. ,.Narodni Listy" objavljajo razgovor svojega belgrajskega dopisnika s srbskim vojnim ministrom. Ta je izjavil, da bo Srbija vztrajala in se ne bo v carinskem boju umaknila. Avstriji se gre le za ponižanje Srbije in ne 7a. nabavo topov. Srbija pa ni avstrijska pokrajina, ampak suverena država. Bivši min. predsednik S t o -janovič je izjavil, da bo s svojo stranko vlado na vsak način v boju podpiral. -- Kvotni deputaciji. Ustna gajanja med obema odboroma sedmO-rice so ostala brezuspešna, in je torej možnost sporazumi j en j a med obema deputaci j ama popolnoma izključena. Ogrska deputacija stoji slej ko prej na slališču, da mora sedanja kvota veljati do leta 1915. — Ogrske narodnosti za svoje pravice. V adresni debati so nastopale jako krepko neogrske narodnosti za svoje narodne pravice proti oholim raa-žarskim nasilnežem. S svojim nastopom imponirajo Mažarom. ki so svoj čas kar prekričali zastopnike nemažarskih narodov. Tudi v torkovi seji ogrskega državnega zbora so dali značaj zastop- niki nemažarskih narodov. Slovaški poslanec Jehlicska je obljubil, da namerava podpirati njegova stranka po vladi napovedane socialne reforme, dasi jih smatra le za paliativno sredstvo. Zahteval je. naj ustanavljajo slovaške gimnazije in učiteljišča. Rumunski poslanec Vlad je pa napadal koalicijo, ki je spravila deželo v ustavni spor, ne da bi računala z razmerami, vsled česar je morala na škodo ugleda ljudske suverenitete kapitulirati. — Banffy je nastopal proti ogrski državi po načelih, ki jih zagovarjajo narodnosti. Oholi Mažar je zahteval mažarsko narodno državo. Kazal je na narodni spor v Avstriji in trdil, da ne kaže imeti pogajanj o narodnih vprašanjih in da se ne smejo dati koncesije narodom. Ru-. munec Manin je ugovarjal odločno Banffyju in izjavil, da se državi, kakor jo hoče Banffy. narodnosti ne uklonijo. Ministrski predsednik Wekerle je rekel, da pritožbe narodnosti niso opravičene in malenkostne, ki ne spadajo v zbornico. marveč pred spdišče. Sedanja vlada je postopala z narodi tako dobrohotno, kakor še nobena ne, kar dokazuje tudi, ker je v zbornici toliko narodnostnih zastopnikov, kolikor jih še nikdar ni bilo. Očital je narodnim zastopnikom. da nimajo svojega programa. Srb Polit je prav dobro pripomnil, da pozna program narodnosti vsa Evropa, samo ogrski minislrski predsednik ne. Ta je pozival zastopnike narodnosti, naj nastopijo s svojim programom. Zastopal je v nadalnjem svojem govoru historični razvoj mažarske misli, a rekel, da ne nameravajo ovirati kulturnega razvoja narodnosti. Wekerle je bil v svojem govoru precej mogočen, a videlo se je iz vsega govora, da mu imponira možati nastop zastopnikov nemažarskih narodov. — Padanje ogrskih vrednostnih papirjev. Na dunajski borzi v zadnjem času silno p^ajo ogrski vrednogtni papirji. V ogrskih političnih krogih Se3 zatrjuje, da je vzrok temu to. da je 'avstrijska vlada izdala tajno odredbo na avstrijska mesta in zavode, naj se čimpreje iznebe vseh ogrskih papirjev, ki jih imajo. — Generalni štrajk namerava uprizoriti socijalistična stranka v Trstu, če bi italijanski poslanci v odseku za volilno reformo nadaljevali obstrukcijo. — Velika demonstracija za volilno reformo v Trstu. V sredo zvečer je bila v Trstu po shodu v „Delavskem domu" zopet velika demonstracija za splošno in enako volilno pravico. Množica je ustavila vse tramvajske vozove. Pittoni je naznanil množici, naj pride vse zvečer pred ,.Delavski dom", če do tedaj italijanski poslanci ne ustavijo obstrukcije proti volilni reformi. Pred uredništvom „Piccola".] ki nasprotuje volilni reformi, je bila | velika demonstracija. Aretiran h bilo pet oseb. Tudi nekaj strelov iz revolverjev je bilo čuti. Vseh demon strantov je bilo nad 5000. — Včeraj] je bilo mirno. V sredo so pobili okna I pri tramvajskih vozovih, tudi v hotel | Volpich je priletelo več kamnov. — NoVa železniška zveza. V j budimpeštanskem trgovinskem mini- j strstvu imajo izdelana dva železniška I načrta, kako zvezati Reko z Mažarsko, | Prvi načrt je: Karlovac - dolina Xulpi Reka, drugi pa Ogulin-('irkvenica-Ki) ljevica-Bakar. Za drugi načrt je zavzet Košut. Drugi načrt je tež» nejši. ker je težko speljati železnic» zaradi globoko zarezanega bakarskegi morskega zaliva. Na vsak način se! stvar kmalu odloči. Dogodki na Rnskem. Car sel dogovarja s stranko kadetov gle njih vstopa v ministrstvo. Zahteva kol pogoj, da pade sklep o arimestijl ter sklep o izročitvi posestevj kmetom. V to pa kadeti ne privolijo. — V torkovi seji državnega 1 sveta so se vsi govorniki izrekli proti zakonskemu načrtu glede odprave smrtne kazni. Državni svet je sklenil izročiti zakonski načrt komisiji 15 členov, ki jih danes izvoli. — Mobiliziranje turške voji mornarice je baje odredil turški sultaE j Pravijo, da pričakuje turška vlada vstajo v ruski mornarici v Črnem morju ter se boji. da bi uporniti skušali skozi Bospor doseči Sredozeino morje. Dopisi. I Zborovanje in izlet uči-teljstva gor n jegrajskega okraja. Naše učiteljsko drnštvo je zborovalo prvič v Lučah dne 28: junija, vihrale so z hiš slovenske zastave. Zborovanje je otvoril društveni predsednik g. Kelc iz Nove Štifte. Po prečitanju zapisnika in dopiso' poročala sta društvena odposlanca Kocbek in g. Sijanec v „Zavezinem" zborovanju v Šoštanju. Ker je skoraj vso tuokrajno učiteljstvo b ilo v Šoštanju, sta se omejila na posamezne važnejše dogodke. Nadučitelj g. Zemljič je razpravljal o zgodovini Luč in posebno še o šolski zgodovini. Prvokrat se sliši ime Luče 1241.1. Pravljica pripoveduje o nekih lučih. 0 šoli se sliši sledeče. Leta 1813 je ordinarijat v Sv. Andraža naročal dekaniji v Gornjem gradu, naj se ustanovi trivijalna šola v Lučah. C. kr. ,.Kreisanit" v Celju pa je bil prol ustanovitvi šole. liste, kjer se vidi, koliko je trpel, preganjanja ded po materni strani, ker ni maral in ni hotel biti v službi komisarja cesarja Jožefa, ne bana Balaša. Zopet drugi list mi je pripovedoval, kako težavni časi so bili v dobi Napoleonovih vojsk in koliko je pretrpel eden in drugi ded. ker je eden bil na glasu, da je prijatelj Francozov, ker je na svojem malem posestvu kraj Karlovca sprejemal v hišo francoske častnike, a drugi — ker je citai — Voltaira. Ah — in šele pozneje! Že mi je dogorevala sreča, ko se še vedno nisem mogel ločiti od stare mobilije. In jedva v zadnjem trenutku mi zagleda oko oddelek v omari, katerega prej nisem opazil. Dotaknem se ga in pri tem slučajno udarim ob tajno pero — tedaj pa se odpre tanka ladjica, v kateri je ležal zvezek pisem, čvrsto zvezanih s pobledelo modro vrvco iz atlaza. Niti po rokopisu, niti po imenih, pa tudi ne po „milieu"', ki se je povzel iz pisem nisem mogel spoznati, čegava so pisma in komu so namenjena. Prečital sem lističe in spoznal sem celo povest ene ljubavi. A vela je iz teh orumenelih stranij neka neizrečena nežnost, tako nenavadno fino čustvovanje, tako da sem šele prenehal či-tati, ko mi je sveča ugasnila, tedaj pa sem pohitel po drugo in čital dalje, Moje veliko zanimanje postane sé večje, ko mi iz enega zadnjih listov izpade majhen, okrogel pastel-portret v ozkem srebrnem okviru. Bila je sličica divne ženske glave — po frizuri kakor po globoko izrezani beli toaleti s pasom pod nedrima — iz početka devetnajstega stoletja — iz „empire" — dobe. Čisto sem se moral zagledati v . prekrasno lice, Ni bilo kake klasične strogosti in pravilnosti v potezah. Nasprotno, nekaj nedoločenega, nekaj kapricijoznega in otroškega je odsevalo iz napol ovalnih okroglih ličic z velikimi, temnimi, boječimi, okroglimi očmi. Ustnice, nabrane, drobne in polne, so bile ubrane v ljub smehljaj. Nos se ni odlikoval ne z ravnimi grškimi črtami, ne z zakrivljenimi južnih plemenitih ras. Nasprotno malo. malo je silil kvišku, kot fina duhovita ,.ca-price" ali brez vsake vsakdanje poteze. pa še več, — dajal je licu tudi plemenitost, dražest in tajinstvenost. Še celo divno se je" skladalo to povsem mjklasično lice s klasično frizuro svoje dobe in je popolno izražalo vso ono dražest, oni posebni čar. ki so ga imele dame v dobi ,.directoirea"' in ,.ompire"-a vsled svoje noše. Skoro z neko mrzlico sem se ope-tovano lotil čitanja teh pisem. Vzel sem celo bilježnico, da si zapišem vsako vrstico, ki bi mi ugajala. Bila so pisma, ki jih je pisala ženska in moška roka. Bilo je i iztrganih zapiskov, med liste položenih rož in drugega cvetja. Iz zapiskov samih in iz listov se ni kazal kak razvoj in izid ljubezni, bila je samo — rekel bi — kronika ljubavne sreče in njenega trajanja. Že samo to. da sem naletel na pisma njena in njegova v istem zvezku, zbrana in zložena z neko prijaznostjo in veraostjo, je povzročilo, da sem moral misliti nekaj žalostnega in tragičnega. Zakaj sem tako mislil, zopet ne bi bil znal prav povedati. In dasi nisem bil ne pisatelj ne pesnik, vendar mi je koj prišlo na misel, da bi iz teh fragmentov izdelal in sestavil novelo. Ali kmalu sem se uveril, da ne bi mogel v umetni noveli zbrati vso istino in ves živol in vse ono valovanje in trepetanje čustev, ki je izraženo v dokumentih samih. No, opustil sem to idejo, nisem pa izgubil velikega svojega zanimanja, in — sedaj, še po tolikih letih se živo spominjam, kak sem bil ves razveseljen ves nervozen dan na dan v večni! dvomih, bi li vprašal mater, če je nji kaj znanega, in vrhutega sem vzel tolikokrat v roko svojo bilježnico. čitam izpisane odlomke iz listov in zapiskov. (Dalje sle. Leta 1822 je pa cesarska oblast silila na ustanovitev šole. Temu pa so se takrat vpirali farani, ki so imeli žaslombo pri oskrbništvu v Gornjem gradu. Leta 1825 je prišel gledat novo štacijo izprašan učitelj Ivan Jnrij. Bil je pa pri ljudstvu tako sprejet, da-se je takoj poslovil. Plače bi imel 150 gld. — pa bi ob enem moral imeti tudi hlapca. Pred tem učiteljem se najde v kroniki, da mora župnik dobiti organista. ki bo vešč nekoliko čitanja in pisanja, da bo prevzel šolo. A ni ga dobil. Leta 1826 je župnik Črepinšek poučeval do leta 1846. Potem je v stari kaplaniji (leseni bajti) učil kaplan Jurij Arzenšek. Kaplani so potem poučevali do leta 1874. Tega leta je nastopil izprašan učitelj Anton Pusto-slemšek, ki je poučeval do leta 1880. Sedaj živi v Lučah kot posestnik in poštar. Leta 1876 je bila občina primorana kupiti novo šolsko poslopje, imenovano „pajnhof'. Nadaljni učitelji so bili Martin Repič 1880—81. suplent Cinglak 1881 —82, det. učitelj Knapič 1882—86, •Simon Vole 1886—96 in od 1896 do sedaj Franc Zemljič. Zaradi velikega števila otrok postavila se je nova šola — lepa, praktična stavba — in je postala šola dvorazrednica. Leta 1905 v zimskem tečaju je bil imenovan nadučiteljem g. Zemljič, učiteljem pa g. Josip Korban. Letos pa je bila nastavljena učiteljica žen. roč. del gospica Marica Pustoslemšek. Temeljita razprava nadučitelja g. Zemljiča je zanimala zborovalce, za kar je žel obilo pohvale. Nato se je razpravljalo o raznih šolskih in stanovskih zadevah. Prihodnje zborovanje se vrši meseca novembra v Gornjem gradu. Izlet. Po zborovanju so se zbo-rovalci podali na izlet v Logarjevo dolino. Me d potom so si icletniki ogledali „Trbiško zijalko"', „Iglo"', „Presi-hajoči studenec"', „Erjavčevo jamo" in jj^Viličnika"'. V Solčavi je bilo nekoliko odpočila in hajd proti Logarski dolini. Zadnji solnčni žarki so zlatili bele glave sivih gorskih velikanov, ko se je prišlo v Logarsko dolino. To je bilo začudenje! Vse je občudovalo to naravno krasoto. Kraljica ,, Savinjskih planin: ponosna Ojstrica, • zraven nje razdrapana Planjava, keg-;* ljasta Brana kipele so proti nebu, pe-gaste še tuintam od snega. Logarska dolina v cvetju in zelenju, v kateri se 4nga lep Logarski dom. i Prepevajoč in vriskajoč došli so izletniki do turistovske hiše, ki je sprejela vse v svoje naročje. Stari Piskernik in njegova žena sta poskrbela za potrebno. Pozno v noč, ko je bleda luna obsevala gorske velikane in njih okolico so še le izletniki šli k počitku iz verande, kjer so 'ob petju, govorih, šaljivih naštopih itd. preživeli lep večer. Drugi dan na vse zgodaj je šla prva partija v gore — mimo slapa in Okrešlja na Kamniško sedlo do Kamniške koče in nazaj. Druga partija pa je nekoliko pozneje jo krenila k slapu in na Okrešelj. Slap bil je prekrasen, imel je izvanredno mnogo vode, ki je padajoč čez rdeče skale se razkrop-ljevala daleč na okoli. Tudi na Okrešlju je bilo kaj prijetno ležati v travi na vzhožju Ruške, Mrzle gore itd. . / Med brezskrbnim veseljem in petjem ife je vračala vsa družba popoldan nazaj k Piskerniku. Med petjem se je trgalo krasno planinsko cvetje, zlasti rdeči oleč — kateri kaj slikovito prepreza zgornji del Logarske doline. Nekateri izletniki so že ta večer šli do Solčave, drugi še Ie drugo jutro. Da je izlet vsestransko popolen, moralo je v soboto deževati. Pa vkljub dežju bilo je vse poredno veselo in zadovoljno. Krasni, nepozabni dnevi! Poučni izlet se je vršil v dneh 28., 29. in 30. junija. Okrajni šolstvi svet je dovolil, da je bilo v soboto, dne 30. m. m. šole prosti dan za izletnike. Taki izleti so velike važnosti. Učiteljstvo spozna domači okraj in potem lažje poučuje v domovinoslovju — samo pa se tudi v stanovski družbi razvedri od težavnega pošla v šoli in se navduši za lepoto domače zemlje. Pri Sv. Andražu v Slov. goricah se je vršil od 29. junija do 1. julija čebelarski učni tečaj, ki ga je priredil za razvoj umnnega čebelarstva, neumorno delujoči potovalni učitelj te stroke, g. Jan. .Turančič. Povabljeni so bili v tečaj debelarji iz raznih krogov in slojev na Spodnjem Štajerskem in so se tudi v lepem številu odzvali. — Ni manjkalo niti učiteljev niti zastopnikov drugih stanov. V celem se je udeležilo tečaja okoli 70 slušateljev. Teoretiški pouk se je vršil v sobi I. razreda andraževske šole. koji prostor je • dal v to svrho na razpolago g. naduč. Strelec. Dne 29. junija je g. Jurančič ob pol 9. uri tečaj otvoril ter navzoče čebelarje pozdravil, opominjal jih, naj vztrajajo vse tri dni. Potem je razpravljal o pomenu in koristi čebelarstva, o nabavi čebel, o vedenju novincev, oziroma začetnikov-čebelarjev ter o početnih naukih vobče. Praktična razkazovanja so se vršila pri čebelnjaku g. Matjašiča. — Popoldne je govoril g. prireditelj tečaja o trojih bitjih v panju, njih zvanju in o čebelni paši5, pri čemur je naglašal. naj bi čebelarji sadili lipe. Nato smo zleteli na njegov idilično ležeči doni, kjer nam je zopet pokazal dejanski marsikaj iz čebelarske prakse, n. pr. kako je kuhati in stiskati vosek, izdelovati umetno satovje, pletenice, odjemati med in drugo. Ogledali smo si tudi priprosto čebelarsko orodje, ki si je čebelar izdela večinoma lahko sam. Zvečer je bila čebelarska zabava v gostilni gospe Rolove. Drugi dan nam je g. prireditelj razložil na prav poljuden način anatomijo čebel, potem pa smo šli ogledat vzorni 'čebelnjak g. Jož. .Jurančiča v Drbetincih, kjer smo tudi slišali vse potrebno o oskrbovanju čebel tekom leta. Popoldne je predaval g. Jurančič o čebelnih pridelkih, osobito o medu in vosku. Pod večalom smo si ogledali nežne voščene luskinice, ki jih izpu-ščajo čebele na spodnji strani skozi zadkove obroče. Pogovorile so se tudi razne čebelne bolezni, izmed katerih najhujša je gnjiloba, ki jo cesto pro-vzroči čebelarjeva nerodnost in — neumnost. Pri Matjašičevem čebelnjaku nam je še pokazal g. prireditelj delati umetni roj, pridevati matico in vcepljati matične celice. Tretji dan je obdelal g. predava-vatelj naravno in umetno rojenje, vzroke in namen rojenja, pogovoril škodljivce čebelarstva in roparijo. Nato je še pokazal pri Matjašičevem čebelnjaku, kako je prenašati čebele in preseljevati roje ter shranjevati satovje itd. — Opoldne se je tečaj zaključil, in večina zbranih čehelarjev se je z lepimi spomini na tečaj razšla, ostali pa so s prirediteljem in predsednikom tukajšnje podružnice čebelarskega društva na čelu popoldne izleteli k čebelarju in gostilničarju Čolnarju pri Sv. Vrbanu, kjer se je razvila pravcata čebelarska veselica. V opisanem čebelarskem tečaju smo zopet imeli priliko spoznavati temeljito in vsestransko strokovno na-obrazbo g. Jurančiča. a tudi njegovo metodiško spretnost, s kojo je umel tudi težjo snov spraviti v tako poljudno obliko, da jo je mogel izlahka razumeti najpriprosteji poslušalec. Vsaka njegova beseda, je pričala, da mu je napredek čebelarstva srčna zadeva, ki za njo živi in gori ... Z veliko sigurnostjo obvladuje tnož tudi slovensko terminologijo, čemur se je toliko bolj čuditi, ker je v svoji stroki samouk. Tudi se je za ta tečaj vestno pripravil; zato pa je bil njegov govor logičen in jedrnat. Nedvomno so ga stale razne priprave za ta tečaj obilo truda in tudi denarnih žrtev, osobito k*er si je naročil na lastne stroške tri krasne anatomiške tabele. In ko se je pred nekaj časom obrnil. s prošnjo na štajerski deželni odbor, da mu nakloni malo podporo, so ga lepo odslovili, češ. denarja ni na razpolago. Nemški potovalni učitelji čebelarstva ga navadno dobe in imajo povrh še stalno plačo, dočim g. Jurančič nima nikake plač e. (To onim našim „tudi-Sloven-cem"' v razmišljevanje, kateri še vedno verujejo pravičnosti štajerskega deželnega odbora!) Čast gre možu, da je pri tem tako delaven in vztrajen! A naj ga tolaži zavest, da razneso njegovi učenci in slušatelji nauke umnega čebelarstva širom po slovenskem ozemlju ter jih obrnejo v prid sebi in drugim. Tako se izpolni namen gosp. Jurančiča, ki je označen v njegovem lastnem geslu: „Ne živim, da bi bil bogat, a narodu bi koristil rad!"' — Udeleženci čebelarskega učnega tečaja pa mu izrekamo na tem mestu še enkrat najtoplejo hvalo za ves njegov trud, obenem pa tudi gorko željo, da ga ohrani Bog še mnogo let pri čvrstem zdravju ter blagoslavlja tudi v bodoče njegovo delo v dobrobit čebelarjem in čebelicam. Zum, zum! —t—. Slovenske novice. «r Štajersko. — Redni občni zbor „Slovenskega obrtnega društva v Celju" se vrši dne 26. julija 1906 ob 8. uri zvečer v restavraciji „pri Jelenu"' v Celju s sledečim sporedom. 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3, Poročilo blagajnika. 4. Poročilo računskih pregledovalcev. 5. Volitev novega odbora. 6. slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. — Zrelostni izpiti na tukajšnji gimnaziji se prično dne 16. t. m. in trajajo 4 dni. Maturantov je 31, med temi 12 Slovencev. — Zrelostni izpit na orglarski šoli v Celju se vrši dne 16. t. m. ob 8. dopoldne. Abiturijenti so tudi večkrat sodelovali pri nastopih tukajšnjega pevskega društva. Kdor je prijatelj glasbe, ga bode izpit gotovo zanimal. Prihodnje leto bodo na tem zavodu poučevali gg.: A. Pučnik, katehet. dr. Karlovšek. odvetnik. Fr. Kranjc, učitelj, Fr. Korun, vodja narodne godbe in vodja K. Bervar. — Osebne vesti. V pokoj je šel kanclijski ravnatelj okrožnega sodišča v Celju g. Anton Mravlag, rojen na Teharjih. Istotako gre v pokoj sodni oficijal g. Kobal. — Iz Konjic je premeščen v I 'elje g. sodni oficijal Vibemšek. :— V pokoj gre tukajšnji nad-davkar Ignac Mlakar. Mož je bil nemškega mišljenja in je kot tak postopal tudi napram Slovencem. Njegovo vse-skoz pristransko delovanje smo večkrat po zasluženju ožigosali. Začasni namestnik Mlakarja je glavni kontrolor gosp. Josip Kuss, uradno kontrolo pa prevzame oficijal g. Anton Pichl. — Pevski zbor „Slov. del. podp. društva" v Celju naznanja vsem svojim članom in prijateljem delavstva, da priredi v nedeljo, dne 22. julija popoldanski izlet v Trbovlje spojen s koncertom slav. godbe „Pazniškega in delavskega podp. društva" ozir. rudniške in našega pevskega zbora. Obširneje poročamo v eni prihodnjih številk. — Hmeljarji, pozor! Po dosedanjem poizvedovanju se bode letos po celem svetu veliko manj hmelja pridelalo kakor lani. ker je neprestano hladno in deloma deževno vreme pro-vzročilo. da je hmeljska rastlina zaostala in so vrhutega nastopili razni škodljivci, kateri hmelj uničujejo. Tako je v nemški državi, na Češkem, na Poljskem, v Franciji, .osobito pa v Belgiji in Angliji. Samo v Ameriki in baje tudi v Rusiji je dobro. Posledica tega je, da cena za hmelj raste in da že skušajo kupci, katerih je že nekaj došlo in še prihajajo, kupiti vnaprej letošnje hmeljske pridelke ter obečajo za golding 80—90 gld. in še več za metrski cent. — Pevska slavnost v Rušah. Vsem onim, kateri se nameravajo udeležiti dne 15. julija t. 1. pevske slavnosti v Rušah z vozovi, se daje na znanje, da odrinejo Limbužani s svojimi okinčanimi vozovi ob 2. uri popoldne iz Limbuža ter vabijo, naj bi se njim takrat tudi drugi pridružili. Ob 3. uri je sprejem v Rušah, nato sprevod na kolodvor k skupnemu sprejemu onih, ki pridejo z vlakom. Za hleve je v obilici preskrbljeno. — V nedeljo vse v Ruše! Za veselico, ki se bode vršila v nedeljo dne 15. t. m. ob znožju divnega Pohorja v krasnih Rušah, delajo se velikanske priprave in brez dvoma bode ta veselica ena najlepših, naj-prijetnejših in najzabavnej-ših kar se jih je dosedaj vršilo v naši lepi dravski dolini. Naj torej nihče ne zamudi v nedeljo poleteti v čarobno ..planinsko vas"* — v slovenske Ruše. Naš klic bodi : V nedeljo vse v Ruše! — Velika pevska in narodna slavnost v Rušah. Našo zadnjo notico moramo popraviti v toliko, da ni murski, ampak savinjski „Sokol"' prijavil korporativno udeležbo. — Rečica nad Mozirjem. Tukajšnja prostovoljna požarna slavi dne 12. avgusta t. 1. blagoslovljenje društvene zastave in novega voza za moštvo. Priredi veliko ljudsko veselico. Kakor priprave in obče zanimanje za to slavnost kaže, lahko že vnaprej trdimo, da takšne slavnosti Rečica še ni imela. Vabila se začnejo v kratkem času razpošiljati. Bratska narodna društva se prosijo, da ta dan ne prirejajo svojih veselic. — Sejmi v Žalcu so preloženi od 15. marca na 13. junija vsakega leta. — Pi osto volj na požarna hramba na Polzeli priredi dne 22. t. m. ob 3. uri popoldne veselico v prostorih gosp. Cimpermana. Spored: 1. Blagoslovljenje nove brizgalnice; 2. govori; 3. srečolov; 4. šaljiva pošta; 5. prosta zabava. Med posameznimi točkami petje št. pavel-skega moškega zbora. Sodeluje št. pa-velska godba. Vstopnina prosta. Požarne brambe se zbirajo na slavnostnem prostoru. — Od sv. Križa pri Belih vodah. Celjska Marijina družba priredi dne 22. julija t. 1. izlet v romarsko cerkev sv Križa pri belih vodah. Do Šoštanja popelja se z opoldanskim vlakom kamor dospe ob 3. uri. Nato se poda peš do Belih vod, kjer si ogleda na novo res krasno in umetno slikano farno cerkev, iz katere pojde potem v procesiji na hrib do romarske cerkve, kjer bo imela v ponedeljek zjutraj ob 5. uri zjutraj svojo pobožnost. O priliki tega ozna- nila se opozarjajo tudi vsi prijatelji in ljubitelji narave na prijazen hrib poleg Belih vod, okinčan z daleč slovečo romarsko cerkvo sv. Križa, kateri nudi vsakemu tako krasen in diven razgled po celi Savinski in Šaleški dolini in* še dalje tja do ptujskih gor. — Torej le semkaj gori, kdor ima veselje do krasote narave, užival jo bo v polnej meri, a okrepčal si bo vselej tudi lahko utrujeno telo z dobro, pristno halo-žansko in domačo vinsko kapljico. Slovenjegraški podružnici društva za zatiranje jetike na Štajerskem je dosedaj 101 dosmrtnih udov. oziroma udov za leto 1906 pristopilo : z doneskom 200 kron: grajščak Jakob Pernat, Meža ob Dravi, okrajna hranilnica v Slovenjem gradcu, tvrdka Franc Woschnagg & sinovi v Šoštanju, okrajna bolniška blagajna Sloven jigradec ; — z doneskom 100 kron: gospa Marija Pahernik, Vuhred. grajščakinja Terezija Sup-panz. Marenberk, rodbina dr. Mayer, Šoštanj, grajščak Kari pl. Adamovich. Velenje, okrajni odbori: Šoštanj. Marenberk. Slovenjigradec. — dr. Makso Kiesewetter. Slovenjigradec. rudarski družabnik Oton Erber, Muta, rodbina Kressnik. Vuzenica. rodbina dr. Tauerer, Slovenjigradec ; — z doneskom 5 0 kron: tovarnar Ivan Vošnjak. Šoštanj, prakt. zdravnik Jožef Appel v Maren-berku. davčni kontrolor Ulm Rudolf, Marenberk. Posojilnica Slovenjigradec. — z doneskom 30 kron: župan Alojz Langer, Marenberk, občina Marenberk ; — z doneskom 25 kron: lekarnar Karol Rebul Slovenj-gradec; z doneskom 20 kron: glasbeni klub Slovenjigradec, hotelii Franc Rajšter. Šoštanj, veleposestnik Vinko Ježovuik, Velenje, Ivan Krajnc, Št. Ilj. Jožef Skasa, Velenje, gostilničar Viktor Hauke, Šoštanj, trgovec Adolf Orel, Šoštanj. Vincenc Jamnik. Legen, veleposestnik Rihard Sonns. Brezno, notar Matevž Bežan. Marenberk, posestnik Maks Lukas. H. Lukas, Jožef Schober. Martin Zmork v Marenberku. rodbina Johana pl. Arailza v Slovenjem gradcu. tovarnar Karl Wrentschur, Marenberk, načelnik okrajnega zastopa August Günther. Slovenjigradec. trgovec Otokar Reitter. Slovenjigradec, Janez Pungarschek, Slovenjigradec: — z doli e s k o m 15 kron: sodni pristav dr. Richard Tschech. Šoštanj; — z doneskom 10 kron: župan Franc Pototschnig, Slovenjigradec, Alojz Kobal. Mislinja. trgovec Filip Gande, Jožef Werbnigg, notar Vinko Kolšek. mesar Miha Cerovšek. Šoštanj, Kari Sovinek. Mislinja. župni urad Št. Ilj, dekan Anton Šlander. Stari trg. veleposestnik Ferdinand Kac. Šmartin pri Sloven jemgradcu. Jožef Rotovnik. Legen, dr. Teodor pi. Lichem, Muta, davkar Jakob Senekowitsch. Mareuberk, trgovec Jožef Klinger, ' Slovenjigredec, dekan Avguštin Hecl, Marenberg, posestnik Andrej Grögl, Arlica. trgovec Janez Bauer, Marenberk, župni urad Podgorje, postajenačelnik Emanuel Piwon, Spodnji Dravograd, tovarnar Artur Mackh. Celovec, inžener Henrik Pototschnig, Slovenjigradec; — z doli e s k o m 5 kron: posestnik Vincenc Viertl. okrajni šolski nadzornik Alojz Schechel, dr. Emil Pollak, deželno sodni svetnik Karl Nedwed. nadpoštar Ernst Goli. namestnišKi konceptni praktikant dr. Artur Hoffmann, finančni komisar dr. Ferdinand Oplustil, na-mestniški konceptni praktikant dr. Raoul pl. Schadek, davkar Emil Straczowsky, višji zemljemerec Henrik Hohn. Oton Bullmann, okrajni živinozdravnik Ed. Blaha, Aleksander Klinger, sodni pristav Franc Friedl, okrajni komisar Ferdinand Zolfai, gozdar Edvard Sernc, vsi v Sloveujemgradcu; dr. J. Lichtenegger. Šoštanj. FVanc Dobnik, Mislinja, ob- činski tajnik Martin Goršek, posestnik Jakob Volk. trgovec Janez Kukowitsch. pekovski mojster Anton Glavač, davkar v pokoju Jožef Ziegler. vsi v Šoštanju, grajski oskrbnik Anton Stroinigg. Mislinja. civilni zemljemerec Rihard Stiger, Maribor. — Kot podporni člani: Posestnik Marko Šlivnik v Šoštanju s 3 K, hraniluični knjigovodja Lorenc Vaupot v Slovenjemgradcu s 2 K. hranilnični kontrolor Albin Kosem s 2 K, kanclist Josip Žnidar v Slovenjemgradcu s 2 K. kaplan Franc Gärtner, učitelj Ivan Koropec v Šoštanju z 1 K, pek Mihael Schuster v Mozirju s 1 K, posestnik Pavel Mack v Šoštanju z 2 K. — V smislu pravil odposlal ■ se je osrednemu društvu v Gradec znesek 3000 kron. — Nemški fajerberi celjskega okraja so zborovali dne 8. t. m. v Ločah pri Poljčanah. Govorili so sami pristni Nemci Miglič, Pribožič. Bezen-šek. Jiha. Cmerešek itd. Sklenili so, da izključijo iz okrajne zveze rajhen-burško požarno brambo. ,.ker ima slovenski komando"'. Nemškutarski učitelj Cmerešek je med drugim klobasaril. da so v Ločah ustanovili nemški fajerber. da bi jih ne prehiteli s kakim klerikalnim (slovenskim). Dobre želodce so pa gospodje res imeli. — „Brežiški Sokol" priredi v nedeljo dne 15. t. m. korporativno izlet v Sevnico, kjer priredi obenem javno telovadbo na glavnem trgu. V Sevnici, kjer se že od nekdaj trudi naš ljuti sovražnik utrditi svoja tla in si pridobiti premoč, se je začelo v novejšem času jako živahno stremljenje za napredkom in narodno organizacijo. Ustanovil se je nekak odsek „Brežiškega Sokola-', kateri je z veseljem poletel na pomoč sevniškim rodoljubom. Pričelo se je tudi že s telovadbo, katero vodi vaditelj „Brežiškega Sokola", in ne bo dolgo, da vzplapola tudi nad Sevnico mogočni Sokol, zbirajoč narodne bojevnike pod svojim okriljem. Sodeč po jako živahni agitaciji in po vsestranskih pripravah ki jih z vso agilnostjo vrše narodne gospe in gospice, smemo upati velikanske udeležbe. Bode to za Sevnico pravi narodni praznik. Posebni vlak vozi od Sevnice ob pol 9. uri zvečer v Zagreb. Slovenci, udeležite se tega slavlja v kolikor mogoče največjem številu. Na zdar! — Zanesljivo sredstvo za pokon-čevanje trti« uši je iznašel g. Anton Kobal iz Ustja pri Vipavi. G. Kobal nam zatrjuje, da doseže to sredstvo gotov uspeh iu kdor hoče kaj več natančnejšega zvedeti v tem oziru. naj se obrne naravnost nanj, ki stanuje zdaj v Ljubljani na Martinovi cesti št. 23. — Bela zastava na sodišču je zadnji čas vihrala dvakrat v Kozjem v znamenje, da ni bilo nikogar zaprtega. — Predrznost nemškutarskega poštnega uradnika. Neki gospod pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu (pri Lu-čanah) je dobil nedavno'pošiljatev iz Goriškega. Naslov je bil seveda slovenski. To je poštnega uradnika v Lučanah tako razkačilo, da je na spremnico zapisal: „Veranlassen Sie anderesmal eine deutsche Adresse, da die Amtssprache deutsch ist"'. Ljudstvo po večini slovensko, a poštni uradni jezik — deutsch. — Kaj vse si hoče domišljati zdaj že vsak nemškutar na naših poštah. Zahtevamoodnaših poslancev, da malo o h lade takšnim ljudem razburjene germanske živce! — Naši „tajč pohrustali". Slučajno prišla mi je v roke dopisnica s sledečim naslovom: An hern Anton Korošetc, hilšvehter, Krajcperg Parti im Polščah. „Wile Griise fon deine schwestri". In ta „schwestri" pisala je na drugi strani dopisnice svojemu bratu • „hilšvehtarju" popolnoma pravilno slovenski. Le naslov je seveda moral biti „tajč" zavoljo lepšega! Oh ti ljuba neumnost! — V Slov. Bistrici se je vršila minuli pondeljek pred okrajno sodnijo obravnava proti trem zlikovcem, ki so o priliki koncerta v „Narodnem domu" kazali svojo nemčursko oliko. Metali so iz glavnega trga v vrt kamenje, gnila jajca in drugo. Za svojo pobalinstvo so dobili zasluženo kazen in sicer Grilov uslužbenec 8 dni, Tegerjev 5 dni in Schönov 3 dni zapora. Mojstri teh fantalinov pa jih naj v bodoče pri slovenskih prireditvah zaprejo v kak kurnik, da se jim njihova nemška navdušenost poleže. Nadejamo se, da bo orožništvo zasledilo tudi tistega, ki je trem gostom polil s karbolovo kislino obleke, ki so do cela uničene. — Poskušen samomor. Slikarski pomočnik Alojz Soršak v Spodnji Polj-skavi si je kupil v nedeljo v gostilni Antona Fortini v Slov. Bistrici liter špirita, s katerim se je hotel usmrtiti. Ko so ga prijeli in preiskali, so našli pri njem listič z besedami: „Dragi starši! Srčno hvalo za dobro vzgojo, a danes je moja zadnja ura". Usmrtiti se je hotel, ker je imel 6. t. m. nastopiti petmesečno ječo. Oddali so ga okrožnemu sodišču v Mariboru. — Lovski pes posestnika M. Na-potnika pri Mozirju je padel pri zasledovanju divjačine v 15 metrov globoko jamo ter je ostal tam 14 dni brez hrane. Ljudje, ki so slučajno prišli mimo, so začni, da je pes tulil, in so ga na vrvi potegnili iz jame. Od veselja, da je rešen, je bil čisto neumen. — V makolski tari je umrlo zadnje mesece veliko otrok za vratno boleznijo. r — Okrajna učiteljska konterenča za ptujski okraj se je vršila dne 7, julija. Predsednik, g. nadzornik Dreflak. je ob otvoritvi konference pozval navzoče, da se spomnijo svetlega cesarja kot pospeševatelja in najvišjega zaščitnika šole ter mu zakličejo krepek „živio". Poročilu o nadzorovanju šol v ptujskem okraja je dodajal g. nadzornik res uvaževanja vredne nasvete in napotke, ki si jih je kaj lepo sestavil in bi zaslužili, da se jih objavi v strokovnem listu. — Nato je poročal prvi referent o vprašanju „Kako neguj v ljudski šoli čustvo poštenja;, njega pomen za vzgojo in pouk" — in jako čudno! — v nemškem jeziku. Veliko zadoščenje nam je dala g. nadzornika izražena želja, da se naj obdela drugi referat „Zemljepisni pouk v ljudski šoli s posebnim ozirom na to. kako je obravnavati kulturne skupine in uvajati učence v čitanje zemljevidov" v slovenskem jeziku, kar se je tudi zgodilo. Vobče si je g. nadzornik pri tej konferenci moral pridobiti i srca onih. ki mu poprej še morda niso bili udani. Postopal je ljubeznivo in kole-gijalno. in je mnogo slovenski govoril. Kaj bi se pa tudi ženiral. ko mu tako lepo in gladko teče slovenska govorica! Tudi po obedu je prišel med svoje učiteljstvo ter se z vsemi prav prijateljski pomenkoval — upajmo, da ne zadnjikrat. Tako je prav! Čim bolj se spušča k nam, tem bolj si pridobiva naša srca, obenem pa nam raste tudi veselje do dela! Pa tudi javno mnenje o njem se mora izpremeniti, oziroma pojasniti. Naj deluje v tem duhu, kakor zadnji čas, tudi v naprej, in uverjen sme biti, da si trajno ohrani udanost in ljubezen svojih učiteljev. — Nemški turnarji v Ptuju. Dne 14., 15. in 16. t. m. slavili boao nemški turnarji v Ptuju svoj „Gau-turnfest". Ker se Ptujčani za take ne- umnosti malo zanimajo, izdal je župan Ornig plakate, na katerih milo prosi vse „nemške" posestnike,- naj svoje hiše okrasijo s frankfurtarskimi zastavami. opičjimi zadnjicami. Čuje se. da bomo imeli vojaško asistenco, ker je iz Celja, Maribora. Brežic i. dr. dobro znano, kako surovi, kako predrzni so ti nemški turnarčki. — Nova narodna trgovina v Ptuju. Gospoda Mahorič & Šeligo sta odprla v Ptuju v hiši g. Brenčiča nasproti pošti novo trgovino z manu-fakturnim blagom. Kakor se vidi, dela ptujski „Štajerc" prav dobro reklamo za narodne trgovine! Bolj gromi nemškutarski „Štajerc" proti narodnim trgovinam, vedno več jih je. Bolj kriči „Štajerc", naj se ogibljimo „naroduih trgovin", vedno manj Slovencev zahaja v nemškutarske trgovine. Gospodoma Mahorič & Šeligo, ki sta vrla narodnjaka, želimo najboljše uspehe. — Nova slovenska posest v Ptuju. Hišo ranjke gospe Schwabove v Ptuju nasproti minoritski cerkvi je kupila posojilnica v Ptuju za 30.000 K. Hiša stoji na jako lepem in ugodnem prostoru. — V jami za pesek je zasulo lsletnega kmečkega sina Franca Ber-čiča v Svetincih pri Sv. Urbanu blizu Ptuja. Kot mrliča so ga izkopali. — Nemški odvetnik in njegov uradnik. Neki Kunibalt Steinlechner je prišel vsled priporočila deželnega sodnega svetnika Martiuaka v pisarno nemškega odvetnika dr. Orosela v Mariboru. V kratkem mu je poneveril nekaj denarja in tudi druge ljudi je opeharil in jim zvabil čez 200 kron denarja. Obsojen je bil na 15 mesecev ječe. — Po murskem polju bo, kakor se kaže, izvanredno dobra sadna letina. Po tostranskih Slovenskih goricah pa ga ni ali pa tupatam le malo. Z žetvo oziroma z košnjo rži in pšenice se je začelo 7. julija. Tu se kosi z koso. ne več s srpom, je vse bolj praktično. Vse setve in sadeži so še dosedaj izvanredno lepi. Pri rži iu pšenici bo najboljša kakovost. — Pogorelo je pri Magdiču na Cvenu dne 23. m. m. vse kar je imel. Domači gasilci so bili hitro pri delu, prišli so tudi ljutomerski in iz Grlave-Banove. Vsled nenravnib činov na neki 12 letni deklici je bil pred mariborskim sodiščem v sredo 36 letni Jakob Korošec iz Žerovinec, žel. čuvaj, obsojen na 4 mesece težke ječe. — Oropani poštni voz. Pod tem naslovom smo prinesli vest, da sta neznana zlikovca napadla poštni voz za Št. Peter pri Cmureku in ga oropala za več tisoč kron.. Najnovejša poročila pravijo, da je poštni voznik sam vzel iz voza. za katerega si je dal napraviti ključ, 2000 K. da bi tako poplačal svoj dolg na davkariji. Hudobnež je < čin že priznal. — Zrelostni izpit na mariborski gimnaziji je bil od 2. do 5. julija. Maturantov je bilo 33. Izpričevalo z odliko jih je dobilo 7, z dobrim uspehom 23, izpit iz enega predmeta ponavljajo po počitnicah 3. — Št. Ilj v Slov. goricah. Prerok Höltschl — izvrsten pedagog kot bra-nitelj mladih tatičev iz — nemške šole. Žalosten, smešen a najbolj pa poučen ob enem je dogodek, ki se je izvršil zadnji teden pri nas. Podivjana deca iz šulferajnske šole je kot ua komando se skobacala nekega dne na črešnjo kmeta Freihaiua. Paglavci so oblomili vso drevo, obrali sadež in grdo klafali po drevesu. Posestnik, opazivši mlade tatiče. jih. spodi z drevesa in je po-straši z bičem. Takoj je bil na licu mesta Helčl. ki se je kaj vroče zavzel za svoje izgojene „dolgoruke". Nazua- I nil je g. Freihama. ki je kot neizprosen narodnjak trn v Helčlovi peti, sodniji. Gojil je ta kosmati Habakuk gorečo željo, da bi bil g. Freiham vsled krivice, ki se je gojila nemškim tatičem pri izvrševanju njih od Helčla izučene obrti, obsojen in bi tako dobili mladi movici šulferajnski ,.zadoščenje'1. A, ne boš Jaka! Sodnija je drugačnih aislij kot Victor Helčl. nadučitelj na šulferajnski šoli. Rekla je. da tudi Helčlovi paglavci ne sinejo stegati rok i po tujem blagu in tako tudi ne smejo J krasti Freihamovih črešenj. kakor tudi ne lomiti vejevja. Pa to Helčlu kar I fce gre v glavo, da bi otroci iz šole nemškega šulferajna ne smeli slobodno jesti in krasti slovenskih črešenj. da jüdischer Hetzbauer'1 g. Freiham ni bil obsojen ,.na mesece'1 kakor je Helčl Mostno želel. — Izlet v Št. Ilj v Slovenskih I goricah, ki ga priredi ,.Celjski Sokol" dne 5. avgusta t. 1. bo gotovo impo-l anten. Radi skromnega prostora moramo opustiti danes daljše poročilo, ki sam je došlo. omenimo le, da vlada z,rta izlet ,.Celjskega Sokola" že sedaj veliko zanimanje v vseh krogih celjskih Slovencev. Po obravnavi proti morilkama Zeller. Iz Ljubnega poročajo: Na Frideriko Zellerjevo je izjava o zaporu Prohaske tako globoko delo-i vala. da je ležala vso nastopno noč kakor mrtva na ležišču. Dr. Hutterja je. prosila, da bi smela biti zaprta skupno s svojo sestro. To ji bodo naj-Lbrž dovolili, a ne bo trajalo dolgo, .ker odpeljajo Mici Zeller dne 24. julija v Begunje, kjer mora prestati svojo Ifen. Sodišče je sklenilo priporočiti Frideriko Zeller cesarjevi milosti. Zagovornik Friderike Zeller je že vložil mwst.no pritožbo. Vsi stroški postopanja proti sestrama Zeller znašajo 20.00O K. V zaporu sedaj sestri Zeller izbirati kavina zrna za žgainico kave Rai'o la Kamerja v Ljubnem. Kranjsko. — Na II. deželni gimnaziji v Ljubijani je bilo v pretečenem Solita letu 362 dijakov, razun enega •Četa sami Slovenci. 18 jih je bilo s Štajerskega. Ì • — Poslopje za licealno knjižnico v Ljubljani poleg novega gimnazijskega poslopja na Poljanah bode zgrajeno na podlagi posebnega načrta. j — 7000 K „Slov. planinskemu društvu" je daroval starosta slovenskih planincev g. Kadilnik. — Ljudsko zborovanje v Ljubljani. ki ga je sklicala napredna stranka in na kateri sta nameravala I govoriti dr. Tavčar in dr. Triller je bilo jako burno. Združeni delavci so zborovanje razgnali. — Na novi železniški progi Trst-Jesenice se prične osebni in tovorni promet dne 21. t. m. — Šolstvo na Kranjskem. V letu 1905 je bilo na Kranjskem 311 slovenskih. 9 nemško - slovenskih in 28 nemških ljudskih šol. 85 šol ima celodnevni, vse ostale poldnevni pouk. — Učencev na ljudskih in meščanskih ? šolah je bilo 79.519, učiteljev 839. Koroško. — Prvo veliko pevsko slavnost so imeli koroški Slovenci minolo nedeljo v Spodnjem Rožtt v Kapli ob Dravi. Iz vseh krajev so prišla slovenska pevska in tamburaška društva. Govorniki so povdarjali narodnostno in lepoto slovenske pesmi. — Na celovški gimnaziji je bilo koncem šolskega leta izmed 487 učencev 84 Slovencev. — Vsi iz sebe so koroški Nemci, ker je bilo tiskano izvestje celovške gimnazije v Mohorjevi tiskarni in ker je v izvestju priobčil profesor Scheinigg razpravo o koroških krajevnih imenih, katera seveda tudi v slovenščini navaja. Nemški listi so tako predrzni, da pravijo, da so ta prvotna slovenska imena prestavljena iz nemščine. — Sreča v hlevu. Posestniku Šnablu iz Drašč je storila pred par meseci kobila dva žrebeta. potem dve kravi vsaka po dve teleti, in ena ovca tri jagnjeta. Vse to živinče je do sedaj čilo in zdravo. — Slovenskih kresov na dan sv. Cirila in Metoda je gorelo pri nas obilo. Zlasti mnogo jih je bilo v Rožni dolini. — Tujcev je bilo v minulem tednu na Vrbi ob Vrbskem jezeru 483. Primorsko. — Goriški Slovenci — složni. Goriška ,.Soča" piše: Najsi smo Slovenci na Goriškem strankarsko razdeljeni. najsi se i bijejo nekrvavi strankarski boji. ki so prepogosto prav ostri, vendar nas težki udarci združujejo v krepek, solidaren odpor. Škandal, ki so ga nam poskrbeli v „Görz — Gorizia'1 na goriškem kolodvoru, nas je našel združene v najrezkejšem odporu. Goriški Slovenci smo združeni v eno samo bojno četo, ki si bo znala izbojevati popolno zadoščenje za storjeno žaljenje in krivico. Rodoljubi v celi deželi naj družijo okoli sebe ljudske mase, da bo nastop Slovencev v celi deželi glasen in jasen memento visoki gospodi, kako se ne sme šaliti z našim narodom. — Primorsko in volilna reforma*. Z ozirom na drzne zahteve Italijanov, da se jim da še en mandat v Istri ter eden na Goriškem, je poslalo politično društvo ,.Edinost11 na vse slovanske poslance sledečo brzojavko kot izraz ljudskega mnenja na Primorskem: „Vesti o nameravanih neopravičenih spremembah volilnega načrta za Primorsko v korist Italijanov vzbujajo tukaj ogorčenje. V s a k o d a 1 j n o k o n-c e s i j o 11 a 1 i j a n o m v P r i m o r s k i smatramo izdajstvom na slovanski stvari". — Demonstracije radi volilne reforme so uprizorili slovanski in italijanski delavci v Trstu in to radi obstrukcije italijanskih poslancev v odseku za volilno reformo. Sklenjeno je. uprizoriti generalni štrajk v slučaju, da bi italijanski poslanci ne opustili obstrukcije. Napis „Görz - Gorizia" odpravljen. Iz Gorice sporočajo: Samo nemško-italijanski napis „Görz-Go-rizia,, na goriški postaji nove železnice se odstrani. Za sedaj ne napravijo nobenega napisa. — Grozna nesreča pri delu. Ko so v Trstu v soboto zvečer zrivezovali parnik ,.Miramar I." ob pomol sv. Karla. je počila debela vrv in s tako silo ošvrknila po levi nogi tam stoječega 56 letnega mornarja Iv. Stepiča, da mu jo je nad členkom popolnoma odtrgalo. Odtrgana noga je odletela kake štiri korake daleč, d očim se je Stepič zgrudil nezavesten na tla. Prepeljali so ga v bolnico. Svetovne vesti. — Defravdacija. Pri kreditni banki v Atenah so prišli na sled veliki defravdaciji. Uradnik Kalymano-pulus ■ pri filfjalki v Patrasu je pone-veril 160.000 kron ter pobegnil v Ameriko. — Odlikovani Jugoslovani. Na praški akademiji upodobljajočih umetnosti so dobili nagrade ti-le jugoslovanski umetniki: Slovenec Sv. Žabota, Hrvata Radivoj Krajner in Muha in Srb Pera Popovi č. — Oskrumba na triinpolletnein otroku. V Brodu na Savi je Franc Kaparovič oskrunil 31/2letnega otroka. Kaparovič je oženjen in je učinil že več takih svinjarij, a še je pred sodiščem vselej izrezal. Zdaj se menda ne bo. Imenovanja. Dosedanji predsednik trgovskega sodišča dr. Emil Hallers postane podpredsednik deželnega nadsodišča na Dunaju, namesto vpokojenega viteza Scharfen pl. Henne-dorfa. Dvorni svetnik dr. Friderik Sack, dosedanji sodnijski nadzornik, pa postane predsednik trgovskega sodišča. — Velikanske povodnji so imeli te dni na Moravskem. Poplavljen je V e 1 e h r a d, slavni romarski kraj, ki ga obišče vsako leto na tisoče oseb. Celo v cerkvi je nastopila voda 1 meter visoko. Dvajset hiš in 15 kozolcev je voda odnesla. 10 oseb pogrešajo. — Slika iz j-uske revolucije. List proletarcev v Varšavi prinaša v sredo sledeči strankarsko - uradni razglas: Naša organizacija je na smrt obsodila: 1. Antona Plazeckega, ki je izdal organizacijo v Lodzu; 2. Davida Gurewicza, ki je zapravil strankin denar. in 3. Stanislava Unanskega. ki ni bil pristaš naše stranke, pa je v imenu stranke izsiljeval denar. Vsi trije so že ustreljeni. — Posestva kneza Šaumburg-Lipe na Hrvatskem v židovskih rokah. Kakor javlja ,.Hrv. Narod'1, kupijo posestvo kneza 'Šaumburg-Lipeja v Slatini in Virovitici Židje. bratje baroni Gutman. Pogajanja so že dovršena. Kupna cena" je 45 milijonov kron. — Minister dr. Pacäk se je odpovedal advokaturi. Bil je odvetnik v Kutni gori. — Svojo ženo je umoril v Moravski Ostrovi rudar Ivan Nagelsky. Nagelsky je umor izvršil radi tega, ker je bila žena silno vdana pijači in je s tem ruinirala celo rodbino. — Atentat na admirala Čuknina v Sevastopolu je izvršil neki mornar. Napadalec je ušel. Čuknin je vsled ran umrl. — Hrvatom na Reki se je dalo zadoščenje za žalitev, ki se jim je zgodila od strani novega guvernera o priliki njegove inštalacije, ko se je prezrlo nekako ostentativno hrvaški element na Reki in ko se je žalila hrvaška zastava. Novi guverner grof Nako je prišel v ponedeljek v hrvaško čitalnico, ter je na pozdrav odgovoril, da je jako srečen, da je mogel obiskati društvo, ki tvori središče društvenega življenja reških Hrvatov, ki so jako važen činitelj mesta Reke. Popoldne se je peljal na parobrodu v hrv. Primorje. Na morju ga je čakal parobrod „Tatra'1. Ko je stopil nanj, seje izvesila hrvaška zastava. — Nameravan atentat na nemškega cesarja. Anarhist Avgust Rosenberg, ki je na sumu, da je hotel izvršiti atentat na cesarja Viljema, je bil aretovan v Altoni. za veselice priporoča po zelo nizkih cenah P. Kostič v Celju. 152-20 Narodni dom! Narodni dom! Danes, dne 13. in jutri dne 14. julija, svira tamburaško društvo v narodni noši v gostilni Narodnega doma v Celju. 4 gospodične in 4 gospodje. Družba potuje na Francosko in Angleško. .\ /. Začetek ob 8. uri zvečer. manj delavske sile potrebujejo gasilna društva pri bri galnicah najnovejšega zistema in prenosom ravnoteža. odlikovanega v Pragi na zazstavi leta 1903. izumitelja in tvorničarja R. A. Smekal-a i z Smichova. Podruž. Zagreb. Ti stroji delajo desno in levo. eno in dvo-mlazno 30 do 35 m mlaza! Skladišče vseh mmmm■ potrebščin. Tudi na obroke. — S spoštovanjem (109) 26—li podružnica K. A. Smekal. -iN * »m " *N I: g Z g S ■ n ®< r~sto. Heimsn. L mee o/d. Cfea. privit tov. za kav. sur. 15 gru*. 1380. š'.. 13120. % Cenjenim gospodinjam priporočamo na j tople j e pravi : Francko v: pridatek k kavi • kot najboljši kavni surogat, izdelovan iz tozemskih surovin v domači tovarni Henr. Francka sinov Jee^ v Zagrebu. VaratveuA zaamk*. D. X7371 Mz. 061. i. W. L. /. njivami, gozdom in gosto nasajenim sadnim drevjem, kakor tudi i novimi pitoniranimi hlevi za govedo in svinje, je takoj naprodaj. (382) C«na 1550 gld. Natančneje pove 3—1 Frano Kokol čevljar « Laikem trgu. Išče se kot z železnkio .deček poštenih starišev, s primerno šolsko izobrazbo. Pomiudbe naj se pošiljajo '.' .'. trgovini z železu ino .'. Y „Merkur" v Celje. iriden deček D— mj sprejme kot učenec J v trgovino z meša-M 38p nim blagom. JOSIP ČERNELČ Sv. Peter pod Sv. Gorami, Štajer. Ugodna prilika. « Samo 3 gld. \ stane poštni zavoj bruto 5 kg (cca 50 do" HO kom.) pri stiskanja malo poškodovanega lepo aprtlranega, kot cvetlice diie&ega toilefnega mila vijolica, roža, heliotrop, moina, zvonček, breskvln ovet itd. Pošilja po povzetju ------- M ANHATTANOVO PODJETJE BUDHftFEäTA Vili., Bezerédy-uUoa 3. Canard One. Najboljša in najcenejša, zelo pripravna vožnja v Ameriko! •V Vsakih 14 dni vozijo Trst-New-York parniki z dvemi vijaki in brezžičnim brzojavom opremljeni. 10.000 ton noseči. — Pojasnila in vozni listi se dobijo pri zastopniku: ANDREJ OD LA SEK, Ljubljana Sloiušekove ulice št. 25. Bližnji odhodi parnikov iz Trsta: SLAVONIA, ponedeljek 30. julija 1906. PANNONIA, ponedeljek 6. avgusta 1906. CARPATHIA, ponedeljek, (1) 2. avgusta 1906. 41 Kupujte narodni kolek! (379) Večja prostorna je Več z vso štacunsko opravo, na kateri se je več let uspešno s špecerijskim blagom tržilo .'. .'. brez konkurence. :. .". takoj v najem oddati. pove A. M A L OPROD v CEIJU. ^TftToTnTrXn7X>Tr>Tr)Tr.Tr)Tf>Tr>Ir ANTON KOLENC, Celje Nar. dom in v lastni hiši Graška cesta 22. Trgovina špecerijskega blaga ter dež. pridelkov (120) na debelo in drobno. 4h-23 Naznanjam vljudno, da sem otrvoril v lastni hiši Graška cesta št. 22 popolnoma novo urejeno TRGOVINO s špecerijskim blagom in deželnimi pridelki. Trgovina v Narodnem domu pa ostane kakor do sedaj. Potrudil se bodem dobro in pošteno postreči z vedno svetim in dobrim blagom ter prosim slavno občinstvo za mnogo-brojni obisk. Kupčija in prodaja vsakovrstnih deželnih pridelkov, sadja, svežega in suhega kakor: jabolk, kutin' hrušek, črešenj, češpelj, marelic, breskev, drena, orehov, kostanja, pravega in divjega. Kupujem tudi vsakovrstno žito kakor: pšenico, oves, rž, koruzoj laneno seme, konopljeno seme, krompir, fižol, bob, grah, predivo, bučna zrna, koruzno slamo od storžev, nadalje: maline, jagode, suhe gobe, malisno štupo, mravljinčna jajca, želod, vosek, maslo, smrekovo, borovo, macesnovo seme, ma-cesnovo gobo, bezgovo gobo. vsakovrstne cvetke, in koreninice raznih zelišč kakor: tisoč rože, arniko, Bezgovo cvetje, lipovo cvetje, sploh vse cvetke in koreninice lepo posušene. Jemljem tudi lepo kuretnino: piščance, race, gosi, kapune, purane Itd. Koie od vsakovrstne divjačine in domače živine. Na Dobrni pri Celju odda se takoj stavba svinjskega hleva pri župnišču potom zniževalne dražbe. Delo je proračun j eno na 5000 K. Dražba se vrši v nedeljo, dne 22. julija v občinski pisarni popoldne ob pol 4. Načrt in troškovnik sta v župnišču na Dobrni na razpolago. cm 3-1 Cerkveno konkurenčni odbor na Dobrni dne 11. VII. 1906. Franc Jevnišek, načelnik. Ne poročaj se brez knjige o zakonu dr. Retaua z 39 podobami mesto 3 K samo 125 K. Svetovalec za mlade porofence mesto ti K samo 3\50K. Obe deli skupaj samo 4"5oK franko, naprej vposlano ali po povzetju. (255) 30-30 A. Günther, zaloga znanstvenih knjig, kurijoznosti, v „Machtlos", p. Hönebach t okraj KASSEL i. •v < vila > s hlevi, z zasajenim saj-nim in zelenjadnim vrtom, 2 orala travnika in njiv s kozolcem. 10 min. od mesta in od ko-lodvora 15 minut na državni cesti; pripravna za mimt m-zijoniste, oziroma tudi za malo gostilno sposouna, na doDrem svežem zraku in z lepim razgledom se za 20.000 kron proda. Podatke daje upravništvo pod .gorenjsko mesto*. (;ì78) ó-ó A 126|5 (385)1 0. kr. okrajna sodnija Ljutomer daje zaznanje: Dovoljuje se. da se odda hiša vi. št. 178- k. o. Ljutomer ne pod cenilno vrednostjo po 7694 K na javni dražbi pod onim, ki veljajo za prodajo ostalih neprimičnin iz zapuščine g. dr. Farkaša, in se ob enem razpiše nova dražba za prodajo zemljišč pare št. 78, 49 in 397 k. o. Ljutomer in sicer z izpre-menjenimi dražbenimi pogoji, tako da se proda tudi pod cenilno vrednostjo, pa ne pod 25000 K in se ob enem določa dan za obe dražbi na dopoldne ob pol 11. uri, na licu mesta o čemur se prejšnji interesenti obveščajo po sklepih, po oklicih v časnikili in na javnih tablah. C. kr. okrajna sodnija Ljutomer dne 10. julija 1906. kupuje sledeče vrste, smrekovega, jelkovega, borovega, bukovega in hrastovega okroglega lesa (hlode) potem hrastove deščice (frize) po dnevni ceni, kakor tudi gozde pripravljene za posekati. Ponudbe nasloviti je; na H Parno žago Deghenghi v Ljubljani Cesta na Rudolfovo železnico št. 47. — Pisarna: Šelenburgove ulice št. 6. i8) 10o-ü9 pomaga izborno kot nedo- / sežen uničevalec mrčesa. Kupi samo v steklenicah. Celje : Gustav Stiger „ Victor Wogg ,, Alois Wallaud's Xf. Cavi u. Frid. Teppei „ Milan Hočevar „ .Toset Matič ' ,, Anton Feijen ,, Franz Zangger „ Anton Topolak ,, Ferd. Jakowitsch ,, Anton Kolenc Celje: Fianz Pečnik ,, Franz Ranzinger ,, Rauscher Adler Ap. ,, Johann Ravnikar „ Otto Schwarzl ,s Co. ,, .Josef Srimz ,, Franc Urch Johann Lauric Dobrna: Josef Sikošek Braslovče: Johann Pauer ,, Ant. Plaskan Vldem: Joh. Nowak Konjice: Franz Kapnik Vojnlk: Franz Zottl Hrastnik: Paul Bauerheim ,, Konsumno društvo Josef Wouk Ljubno : Joh. Filipič F. X Petek Sevnica: S.F.Schalk ,, Ludwig Smole ., Anton Verbič Trg Lemberg: Fr. Zupančič Gomilako : Franz Cukala Trg Laško : Andr. Elsbacher ,, Carl Hermann Planina: Ludw. Scherscherko ., F. Wambrechtsteiner ,, Michael Jazbinšek Gornjigrad: Jacob Božič Franz Scharb Poljčane: Ferdinand Ivanus Farnz Kaučič ., „ A. P. Krautsdorfer ,, Anton Schwetz ., <'arl Sima IXozirje: Leopold Vukič ,, Rudolf Pevec Prlstova: Marie Suppanz Anton Suppanz Breiice: Franz Matheis ,, Joh. Pinteric ., Uršič * Lipej ., Franz Yariec Zalec: Adalbert Olobocnik ,, Adalbert Geiss Vincenc Kveder Vitanje : Anton Jaklin Trbovlje: Konsumno društvo ., Franz Dežman ,, Anton Krammer ., .Tos. Mahkovec .Tos. Moli sen. Johann Müller •Jos. Sporn Velenje: Ulrich Lager Cari Tischler Josef Wntti Št. Jurij: F. Kavtin nasi. „ J. F. Schescherko Lepa hiša 5 minut od trga Šoštanj, s 3. sobami. 2 kletmi in okoli 300 klafter obsežnim zelenjadnim vrtom, na dobrem svežem zraku, z lepim razgledom, najbolj pripravna za mir si želeče penzioniste. se proda ali na več let v najem da. (383) Naslov pri uprav. Domovine 3-3 Učenca -r za trgovino mešanega blaga « s sprejme iz dobre poštene hiše trgovec F ran c P erger v Dobovi na Štajerskem. mm preroki TV^Srll vA rs9 '^BM HsS^Ei SK^B&I CSI Najprimernejša darila za godoVc, birmo itd. so Mn beachte die Fabrikmarke. JingerjeVi siValni stroji za domačo porabo i» obrtne sVrhe VsaHe Vrste. X Velika trpežnost in vzorna konstrukcija usposobljajo stroje do najvišje tvornosti ter so vsakomur v uporabo. Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih modernega in umetnega vezenja = Singepjevi šivalni stroji so na največjih svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji. Singer Co. delnica družba siValnih strojev CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. $0)52-27 eWmasdjiDPD Singer Co. Nähmaschinen Act.Ges. Ysak šivalni stroj ima varstveno znamko, Ü9S i so bili oni, ki so iz početka mojega podjetja deloma iz zavisti, dèloma tudi iz narodne zagrizenosti zatrjevali, da v Celju za narodnega mesarja ni obstanka. Da se ta prorokovani polom ni uresničil, se ob koncu leta svoje samostojnosti radosten zahvaljujem vsem cenj. rodoljubom, ki so z agitacijo ter s posetom pripomogli do obstoja in procvita mojega podjetja, ter se prjporočam tudi v nadaljno podporo. Obenem naznanjam, da vljub do sedaj še nedoseženi draginji živali □STRNE CENH MESU NESPREMENGENP ter da plačam za vsako boljšo goved zaklane teže à kg od 70 kr. naprej. (354) Z odličnim spoštovanjem «—5 JOSIP STELCER © mesar. Mnice priporoča Zvezna tiskarna. Potnikom v Ameriko v prevdarek!! Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov ZWILGHENBART BASEL (Švica) Centralbahnplatz št. 9 sprejema potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod parobrodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. — Govori in piše se v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas in sprejel t bode brezplačno najboljša pojasnila. (39) 52—28 > ) ) ) i JOS. LAMPRET, šoštanj priporoča svojo veliko zalogo v velikosti do 1-50, 1-60, 1-70 180, TTTJ TK FT* Tt istotako izgotovljena v velikosti od 2, 2-20, 2-30 2 40 m. popolnoma izgotovljenih .•..•. 9 1-90 in 2 m po konkurenčnih oenah. * Jgf- v zalogi je z ---- zgotovljeno pohiitvo. Zagotavlja solidno in točno postrežbo. Načrte za okna in vrata pošilja na ogled ter pošilja na željo f jßßjß ptyjg cenike zastonj najvspešnejše poljedelsko orodje, s katerimi ena oseba lahko toliko naredi, kakor z navadnimi 6 ljudi. .......... Posebno opozarjamo na omare za led, stroje za izdelovanje sladoleda in surovega masla, ter razno kuhinjsko opravo. Lepa izbera kuhinjske posode iz čistega nikla — zdravniško priporočena. (253) 11 TraVerze, cement, železo za Vezi, ceVi iz Kamenjčine, strešna lepenka, sejalHe in VodoVodne napraVe Izdeljujem nòve .ter popravljam tudi stare, bodisi decimalke. prenfqstne ali sploh vsake vrste tehtnic. "Il HI n [i l| vsakovrstna, velika in najfinejša, kakor 1 II I I \ l U tU(ii ™a,a Prosta- izdelujem sam. Za lllvlü V IL ista Prevzamem tmli nabavo peònie, kakor tudi zidarska dela z jamstvom dobrega imam vedno v zalogi; po poslani meri se ista hitro izvrše. Eli A V) /1 11 A n P '«odisi iz studencev, vod- II II II II I/II lir "iakov ali hidravličnimi VvlIVVvlIL« vid,i-u,iko(iev se v°i!a iahko poljubno napelje bodisi v izršila. — Štedilna ognjišča JnžnoštajersKa hranilnica V Celju naznanja, da je znižala obrestno mero od I. pro-=== sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet na ■ Za občinska in korporacijska posojila v okrajih Gornjigrad, Sevnica, ŠoštanjŠmarje in Vransko pa od pet na štiri in pol odstotke (43) 50-26 Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot dosedaj 4%. '■' . ■ t S • Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dop. od 9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike. Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dopoldne od 9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike.