Gozdarstvo v času in prostoru
GDK 902.1Mikuletič
Univ. dipl. inž. Vitomir Mikuletič, 90-letnik
9. oktobra 2015 je praznoval 90. rojstni dan naš ugledni in spoštovani kolega, nekdanji predstojnik in učitelj Vitomir Mikuletič. Njegova življenjska pot se je začela v Radljah ob Dravi, 9. oktobra 1925, čeprav njegov rod izvira iz Podgrada pri Ilirski Bistrici. Matu-riral je v Ljubljani in se leta 1945 vpisal na Gozdarsko
leta nas je še posebej povezoval trud, da javnosti tudi v knjižni obliki predstavimo nova spoznanja o začetkih načrtnega gospodarjenja z gozdovi na severnem Primorskem in v Sloveniji sploh. Zato so naju nekoliko zaboleli nekateri njegovi stavki, ki izražajo močno zaskrbljenost glede upoštevanja
fakulteto v Zagrebu. Vmes je moral dve leti služiti GDKegMfMiRiieKcvka in glede ustreznosti zdajšnjega vojaški rok. Diplomiral je leta 1951. Po diplomi so gospodarjenja, ki so bili zapisani v nedavno objavlje-ga poslali na Gozdno gospodarstvo Most na Soči, iz katerega je pozneje nastalo Soško gozdno gospodarstvo Tolmin. Dve leti je delal na Gozdni upravi Trnovo, potem pa do upokojitve leta 1986 kot vodja Oddelka za urejanje gozdov, najprej na Mostu na Soči in potem, od leta 1957, v Tolminu. Izdelal je več prvih povojnih gozdnogospodarskih načrtov v GGO Tolmin, zato je obenem moral zastaviti zasnovo nove prostorske členitve gozdov na gozdnogospodarske enote, oddelke in odseke, in pionirsko delo na področju kartografije in informatike. Bil je avtor prvih dveh gozdnogospodarskih načrtov območja (1971 in 1981), ki sta bila podlaga za takratno trajnostno gospodarjenja v območju. Pionirsko delo v območju je opravil tudi pri evidentiranju, ohranjanju in tudi promociji izjemnih dreves (npr. debele jelke pri Nemcih in javorja nad Mojsko drago). Po upokojitvi živi na svojem domu v Novi Gorici. Žena Zdravka mu je pred leti umrla, a ima veliko oporo v sinu Juriju (veterinarju in uveljavljenemu slikarju) in njegovi družini. Zaradi resnih težav z obolelimi nogami ne more več veliko hoditi, vezan je na dom, a kljub temu še zelo dejaven. Neutrudno prevaja iz nemščine in italijanščine, predvsem lovske, gozdarske in botanične članke ter knjige.
Kot nekdanji sodelavci Oddelka za urejanje gozdov na Soškem gozdnem gospodarstvu imamo nanj lepe spomine. Do nas je bil vedno prijazen in razumevajoč. Skrbno je spremljal naše delo, nam pomagal z nasveti in nas spodbujal k branju zanimive strokovne literature. Z njim smo ostali tesno povezani tudi po njegovi upokojitvi in to na različne načine. Dva izmed nas, Ljubo Čibej in Edo Kozorog, sva njegova neposredna naslednika pri vodenju oddelka za urejanje gozdov oz. Odseka za gozdnogospodarsko načrtovanje pri Zavodu za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin. Zadnja
Ljubo Čibej, Vitomir Mikuletič in Edo Kozorog, dosedanje vodje urejanja oz. gozdnogospodarskega načrtovanja v Tolminskem gozdnogospodarskem območju, na urejevalskem srečanju leta 2000. Foto: Mitja Turk
nem pogovoru (Černigoj, 2015: 21). V tem zapisu mu lahko zagotavljamo, da smo večino njegovega dela skrbno upoštevali pri delu in ravnanju z gozdovi v Posočju. Zdajšnja členitev gozdov še vedno temelji na njegovi smiselni zasnovi, pri formalni razglasitvi gozdnih rezervatov z uredbo smo upoštevali praktično vse njegove predloge, mrežo gozdnih rezervatov smo celo smiselno nadgradili. Ta zaokrožena območja so znatno vplivala tudi na oblikovanje območij Natura 2000, ki zdaj zagotavljajo posebno skrb in pozornost širše družbe nad ravnanjem z gozdovi. Po drugi svetovni vojni izdelane gozdnogospodarske načrte, kot tudi tiste starejše, ki jih je prevajal, smo skrbno
67	GozdV 73 (2015) 10

Gozdarstvo v času in prostoru
vgradili v vedenje o razvoju gozdov, ki ima v zdaj izdelanih gozdnogospodarskih načrtih odločilen vpliv na sedanje in prihodnje ravnanje, tako na način kot tudi intenzivnost gospodarjenja z gozdovi. Prve njegove podatke o izjemnih drevesih v GGO pa smo nadgradili v že kar obsežno bazo podatkov, nekatere uspešno predstavljamo tudi širši javnosti (Kozorog in sod., 2013).
Vitomir Mikuletič odlično obvlada nemščino (naučil se jo je že v gimnaziji), bere in prevaja tudi v gotici napisana besedila. Prav tako nima težav pri prevajanju iz italijanščine. S Trnovskim gozdom je tesno povezan od svojih prvih službenih let in vedno ga je zanimala tudi zgodovina gospodarjenja s tem gozdom. Pritegnili so ga stari gozdnogospodarski načrti za nekatere gozdne predele severne Primorske (Goriške) in vestno jih je začel prevajati. Z najdbami v tržaškem arhivu leta 1994 je njegovo prevajalsko delo postalo še pomembnejše, saj smo prišli do najstarejših gozdnogospodarskih načrtov za ozemlje znotraj zdajšnje Slovenije, za Trnovski gozd in bovške ter tolminske gozdove. Z letom 2014 je ta zgodovinska raziskava, v kateri je na različne načine sodelovalo precej strokovnjakov, dobila končno podobo v obliki obsežne monografske knjige. V njej so ti prvi gozdnogospodarski načrti komentirani in objavljeni v izvornem staronemškem zapisu v gotici, v nemškem prepisu in v slovenskem prevodu (Perko in sod., 2014). V tej dragoceni knjigi je vsebovan tudi dolgoletni prevajalski trud našega slavljenca, za njen izid je eden izmed ključnih mož in veseli smo, da jo je dočakal. Kot pisec strokovnih, znanstvenih in poljudnih člankov iz različnih področij gozdarstva in lovstva je dejaven že več kot 60 let, največ v revijah Gozdarski vestnik in Lovec, a tudi v drugih (Soški gozdar, Proteus, Planinski vestnik, Jadranski koledar, Biološki vestnik, Zborniki gozdarskih študijskih dni, Lovski zborniki, monografija o Trnovski in Banjški planoti, monografija o Soškem gozdnem gospodarstvu). Je cenjen lovski strokovnjak, še posebej za gozdne kure, o katerih je leta 1984 napisal tudi monografijo (Mikuletič, 1984). Njegova celotna bibliografija je obsežna in ji avtorji tega priložnostnega zapisa za zdaj časovno nismo kos. Pomembne so tudi njegove botanične najdbe, na primer znamenitega Blagajevega volčina (Daphne blagayna) v dolini Trebuše (Wraber in Mikuletič, 1965) in venerinih laskov (Adiantum capillus--veneris) pri Avčah (Mikuletič, 1970). Spodbujal je fitocenološke raziskave Maksa Wraberja v Posočju, opozarjal vrstnika prof. Dušana Mlinška (prav tako 90-letnika) na prezrte pragozdne ostanke pod
492
Golaki v Trnovskem gozdu, sodeloval s pokojnim prof. Ankom pri močnejši uveljavitvi zgodovinskega pogleda v gozdarstvu. Enemu izmed avtorjev tega zapisa, Igorju Dakskoblerju, dragoceno pomaga s prevodi starejših člankov iz 19. in začetka 20. stoletja, ki obravnavajo rastlinstvo Posočja. Z Zavodom za gozdove Slovenije je sodeloval s prevodi starih načrtov za državne gozdove na Tolminskem, Panovec, Sabotin, Trnovski gozd ter idrijske gozdove. Sam je prava živa enciklopedija, z obširnim znanjem, še posebej o gozdu in divjadi Trnovskega gozda, prav tako o Panovcu in Sabotinu. Žive spomine ima tudi na Državno lovišče Prodi in na bovške gozdove. Za njegov tehten in dragocen prispevek h gozdarski in biološki stroki mu izrekamo iskreno priznanje, za njegov prijazen odziv, prijateljski odnos in dragoceno pomoč pri naših raziskavah pa smo mu od srca hvaležni. Vse najboljše, inž. Mikuletič.
Literatura
černigoj, F., 2015. Mož, ki gleda od daleč. Portret Vitomirja Mikuletiča. Gora (Predmeja), 19, št. 58-59, str. 17-24. Kozorog, E., Mikuletič, V., 2002. Primerjava zakupne pogodbe za deželnoknežje gozdove na Tolminskem iz leta 1767 s koncesijsko pogodbo za državne gozdove iz leta 2001. Gozdarski vestnik, 60, 1: 37-41. Kozorog, E., Mikuletič, V., 2003. Gozdnogospodarsko načrtovanje nekoč in danes. V: Peljhan. S., Krivec, I. in sod.: Pot skozi gozd. Soško gozdno gospodarstvo in pol stoletja gospodarjenja z gozdovi. Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva Posočja, Tolmin, str. 47-62. Kozorog, E., Pagon, J., Fučka, D., 2013. Izjemna drevesa
severne Primorske. LTO, Tolmin, 32 str. Mikuletič, V., 1970. Redka praprot na vznožju Julijskih
Alp. Proteus, 33, 1:39. Mikuletič, V., 1984. Gozdne kure. Biologija in gospodarjenje. Lovska založba Slovenije, Ljubljana. Perko, F., Kozorog, E., Bončina, A. (ur.), 2014. Začetki načrtnega gospodarjenja z gozdovi na Slovenskem : Flameckovi in Lesseckovi načrti za Trnovski gozd ter bovške in tolminske gozdove, 1769-1771. Zveza gozdarskih društev Slovenije, Gozdarska založba: Zavod za gozdove Slovenije: Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete, Ljubljana, 416 str. Wraber, T., Mikuletič, V., 1965. Daphne blagayana Freyer na severozahodni meji svojega areala. Biološki vestnik, 13: 61-67.
Ljubo čIBEJ, Edo KOZOROG, Egon OBID in Igor DAKSKOBLER GozdV 73 (2015) 10