"Amerikanski Slovenec" DELA ŽE 52 let za svoj narod ▼ ameriki. OBSEŽNA OFENZIVA PBO-TI NEMCEM V NAČRTU Rusko letalstvo izvaja ofenzivo že več dni s silovitimi napadi na nemške pozicije. — Na fronti med Bryanskom in Orelom se pripravlja udar. — Na Kavkazu divja bitka za Novorossisk in vso kubansko pokrajino. VESTI 0 DOMOVINI Ustanovitev korporacij za ljubljansko pokrajino. — Kako fcorza ocenjuje izglede Jugoslavije za bodočnost. — Življenje v Beogradu. — Poslanik Fotič v avdijenci pri predsedniku Rooseveltu. ! KRIŽEM SVETA ) . — London, Anglija. — V i tukajšni prestolnici je prine-11 sla zmaga v Tuniziji veliko i navdušenje in veliko novega I ! upanja. V Londonu stavljajo -j enake svote proti enakim, da - bo Nemčija premagana v letu II H».44. Glede Italije pa stavi j a-' jo, da bo premagana in od- . padla koncem tega leta. — Bern, Švica. — Iz vero-| dostojnih virov prihaja vest, da sta odšla v Italijo maršal Goering in poglavar nemške ■ j Gestape Himmler, kjer bosta prevzela obrambo Italije. Goering bo preuredil italijansko j armado za obrambo. Hitlerjev ♦ rabelj Himmler pa bo skušal utrditi notranjo fronto s po-j močjo čistke" m drugih nači-| "nov. — Ottawa, Ontario. — Kanadska vlada je izbrala devetčlansko delegacijo, ki s« bo u- t deležila mednarodne konference za prehrano v Hot j Springs, Virginia. Kanadski poljedelski minister Dr. G. H. Barton, bo načeloval tlelegaci-! ji. ' — Washington, D. C. — Zakladniški urad objavlja, da je kampanja za druga zvezno posojilo, ki se je pričela 12. aprila, to je zadnji mesec, presegla predpisano kvoto za pet in pol bilijonov dolarjev. Skupaj se je prodalo za 18 in pol bilijonov dolarjev vojnih bon-dov. . — Stockholm, Švedska. — Finski maršal Kari G. Manner-heim, ki se je zdravil več ted- : nov v Švici, se je te dni vrnil preko Nemčije in Švedske na Finsko. Prevzel bo zopet poveljstvo nad finsko armado, j omenja poročilo. — Detroit, Mich. — Iz Kanade so dospele po jezerih i ; NEMCI HUDO POPARJENI . Nemci se pričenjajo zavedati i — kaj jih čaka. 1 i O * _ t Bern, Švica. — Po vesteh, ki so jih dobili nevtralni viri iz Nemčije, hodijo Nemci zadnje dva dni z neko potrtostjo in s ' sklonjenim glavami naokrog. ■ Nemški generali in častniki so iznenadeni, pravi poročilo, nad j borbeno sposobnostjo Ameri-1 kancev. Padec Bizerte in Tu-nisa je silno poparil ljudi, ki se izprašujejo, kako se je vse moglo zgoditi in kaj bo sedaj J r* -nemškim afriškim-korom^-V Berlinu so omaloževalno govorili o Amerikancih kot vojakih. Zdaj, ko nevtralni voja-j ški eksperti laskavo pišejo o junaštvu Amerikancev, Nemci kar zijajo in ne vedo kaj bi! rekli. Lauzanska Gazette piše, da je general Eisenhower eden ' najsposobnejših vojskovodij, | ki je z osvojitvijo Severne Afrike ustvaril možnost za inva-! zijo Evrope. -o- REDOVNICA NAREDILA IZ-! PIT KOT PILOTINJA Washington, D. C. — Re-| dovna sestra, frančiškanskega reda sestra M. Aquinas, OSF. je določena kot glavna učiteljica poletnega tečaja za uče-| nje letalskega znanstva in o letalstvu sploh, na Katoliški Univerzi v Ameriki. Sestra Aquinas je naredila izpit kot pilotinja in je ena redkih uči-; teljic v Ameriki, ki je ji bila od oblasti podeljena licenca za pilotiranje. Zavezniški stan, Afrika. — Oklopni oddelki angleške prve armade, so včeraj prodrli preko Cap Bon polotoka in so zavzeli mesto Hammamet na južno-vzhodni strani polotoka. S tem pravijo, so nemški ostanki razsekani na štiri dele. Obroči okrog njih se vsako uro zožujejo. Vendar bo še kakih 60 do 70 tisoč Nemcev in Ita- • lijanov po gorovju. Vjetih pa • je bilo dosedaj že nad 90,000, omenjajo poročila. Na podlagi tega, je csiščna moč znašala do kakih 170 tisoč mož v Tuniziji. Vsi ostanki osiščnih armad so razun na polotoku Cap Eon popolnoma obkoljeni in se nahajajo takorekoč v pasti, iz katere ni izhoda. Očiščevanje gorovja in raznih postojank bo vzelo še nekaj dni. Zavezniški letalci so včeraj silovito bombardirali letalske postaje in mesta v Siciliji. Posebno je bila prizadeta Paler-•ma, Messina, Trappani in Mar- j sala. Tudi otok Pantaleria, ki se nahaja med Sicilijo in afriškem obrežjem je bil predmet silovitega napada. Zračni napadi na Sicilijo se smatrajo kot nekak uvod bitke za Sicilijo, ki je oddaljena od Tuni- j :zije komaj 90 milj. Morda, •znajo zavezniki že prihodnje dni napasti Sicilijo s parašut-niki, ker ozračje nad Sredozemskem morjem je pod kontrolo zavezniškega letalstva. Mnogi prerokujejo, da invazija Sicilije ni več daleč. večje pošiljatve žita v Združene države. To je povzročilo, da je cena pšenici, ovsu in rži padla za nekaj odlomkov. A-meriški razpečevalci žita protestirajo, da bo to škodovalo prodaji ameriškega žita. KAKO SO SE NEMCI PREDAJALI AMERIKANCEM V SEV. TUNIZIJI? Zmote nemške propagande New York, 6. maja (JIC)— Radio postaja WEAF je poročala danes v svoji oddaji ob 8:30 zjutraj naslednje: Berlinski radio je napravil zmoto, ki nam daje vpogled v nerazčiščene razmere na o-* zemlju uporne Jugoslavije. U-radna nemška časniska agen-tura je objavila, da je prišel Hemrich Himmler, šef Gesta-pe v uporno od nacistov narejeno hrvaško državo, kar potrjuje podtalne vesti o velikem vrenju na hrvaškem ozemlju in o težkočah, s katerimi se mora radi tega boriti okupacijska armada. Dvajset minut pfczneje po e-misiji te vesti pa je že prišlo povelje iz Berlina, ki prepo-Teduje nemškim časopisom, da to vest objavijo. Povelju ni bil dodan nikakšen komentar. Propagandna pisarna dr. Goebbelsa je napravila novo pomoto. Porto Farina, Tunizija. — Zelo zanimiva poročila prihajajo o končnih bojih v Severni Tuniziji, katero so zdaj A-merikanci že skoro vso očistili. Vršilo se je to v nedeljo in pondeljek. Poročevalec, ki se nahaja z ameriškimi četami o-pisuje: "Ves dan že srečujemo nemške in tu in tam italijanske vojake, ki jih spremljajo naši vojaki kot ujetnike v naše ozadje. Ob potih vidimo razbite sovražne topove, truke in vse razna vozila, kar priča, da je naše topništvo učinkovito delovalo v tej ofenzivi. NJajveČji plen je bil gotovo, da so naše čete zajele šest nemških generalov. Bili so to general von Vaerst, poveljnik pete nazijske oklopne pancer armade v okolici Bizerte. Po- tem je bil general Borowiecz, ki je poveljeval 15. pancer diviziji, potem general Krause, poveljnik artijerije v okolici Bizerte, za tem general Baum-senge, poveljnik protizračnih baterij, general Budowiecz poveljnik takozvanih "človeš-ko-hudičevih" pešcev in gene-dal Baler, poveljnik najbolj e-litnega barentinskega polka, katerega člani so se udeležili že bojev v Holandiji in na fcre-ti kot parašutniki. Nekateri izmed nemških u-jetnikov so bili še vedno zapeti v svojo prusko ošabnost in so prezrljivo in ošabno zrli predse. Premnoge pa je ošabnost znpustila in so bili vidno veseli, da so rešeni pekla na fronti. Bilo je v nedeljo okrog pol-(Dalje na 4. strani) amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI - - -- [teg^S Gm,0; Za viro in narod — za pravico in retnico _ od boja do zmagtl GLASIL0 g WHN0GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P.& DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIi ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO. IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. _____XOfficial Organ of four Slovenian Organization*} KS&lCTOtt buy tfvm| on its* vFH ItAfM KUPUJTE VOJNE BONDEI ■ a STEV. (NO.) 93 CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 13. MAJA _ THURSDAY, MAY 13, 1943 Rosi domjnirajo v zraku - Nemški ostanki v Tuniziji v pasti LETNIK (VOL.) UL / Moskva, Rusija. — Od Ve likih Luk pa doli do Kurska ki je središče ruake fronte, j< rusko letalstvo zelo aktivno ž< vse sem od začetka meseca ma ja. Te zadnje dni so Rusi moč no bombardirali nemške pozi s cije pri Bryansku in vse dol do Kurska. Nemcem so močne •poškodovali več letalskih postaj in eksplozije vsled zračnih bomb so razdejale več nemških municijskih skladišč v ozadju za fronto. Nemških masnih napadov iz zraka ni več toliko, kar je znamenje, da so Nemci morali premestiti doberšen del svojega letalstva na zapad, kjer jim zdaj T)reti nevarnost invazije. Skoro po vsej fronti ruski letalci dominirajo ozračje. „ . Drugo poročilo ft SvIffgSe omenja, da Rusi zbirajo številne armade okrog Orela, kjer najbrže pripravljajo udar na nemško črto. Rusi nameravajo prehiteti Nemce, ki tudi obljubljajo ofenzivo proti Rusom. Na kavkaški fronti se bijejo hude bitke za Novorossisk. Poročilo iz Moskve omenja boje v predmestjih in da se v nekaterih krajih bijejo boji že v mestu samem od hiše do hiše, kakor pred meseci v Stalin-gradu. Nemci trdovratno drže mesto, ker z njim bodo zgubili važno postojanko za operacije v Kavkazu. Zavzetje No-vorossiska in kubanske pokrajine pa je vitalnega pomena za Ruse, ker bi s tem velik del svojih sil oprostili za borbo na ukrajinski fronti med Rosto-vom in Harkom. Nemške letalske zgube so tekom aprila in maja naravnost visoke. Nič manj, kakor 2011 letal so zgubili. FRANKO APELIRA ZA MIR Madrid, Španija__Gene- I ralisimo Franko, diktator se-* dan je Španije, je včeraj omenil v svojem govoru v Alme-_ riji, da svetovne sile so ?daj dospele do točke, ki so jo lahko imenuje za "mrtvo točko", 1 to je da ne ena ne druga stran ne more premagati druge. Na- r to je omenjal, da Španija, kot edina še večja nevtralna dežela v Evropi čuti, da je njeno [poslanstvo, da opozori bojujoče stranke na mir. Omenjal je tudi želje sv. Očeta po miru in da je -zdajj po tri letnem i prelivanju krvi in. sovraštva čas, da se apelira na vest človeštva. Franko ima lahko dobre namene, toda kot pristaš; 1 preje modernega barbarja) 5 Hitlerja in Mussolinija, ni lo-! gična oseba za tako misijo. 1 j Tudi v izjavi o "mrtvi točki" se moti. Zavezniška zmaga v 1 Tuniziji je poroštvo, da bo prišlo prej ali slej do enake zmage tudi na evropski celini. Samo počaka naj. Ako ima Franko kaj upliva pri modemih barbarih v Berlinu in Rimu,* naj raje onim svetuje brezpogojne predajo 1 . r ■ I -o- BRITANCI SO SE UMAKNILI V BURMI New Delhi, Indija. _ Japonski oddelki, ki so številič-no v premoči na Mayu polotoku v Burmi, so prisilili angle-| ške in indijske čete pri Buthe-! daungu blizu bengalskega zaliva, da so se umaknile. Japonci so š tem prišli v posest vse vzhodne strani Mayu poloto-1 ka. -o- PCISKUSNI ZRAČNI NAPAD ! BOMO IMELI : j . ; ] Chicago, 111. — Dne 23. ma- j ja bomo imeli v Chicagi poiz- ( kusni napad iz zraka na Chicago. Pomožni direktor civil- ] ne obrambe Ralph Burke, ob- 1 j javlja, da bodo letala spuščala 1 na mesto papirnate bombe, ki 1 bodo nalašč v ta namen na- J pravljene, za poskušnje, kako ( se bomo znali obnašati v takem slučaju. ! r INVAZIJA SICILIJE BO SLEDILA V KRATKEM Angleška prva armada prodrla preko Cap Bon polotoka in dospela v Hammamet. — Druga kolona prodira na polotok. — Nekateri oddelki se še trdovratno upirajo, a brez upa na kak uspeh. — Invazija Sicilije se pripravlja. Vest iz Ljubljane V mesecu decembru se je sestala v Ljubljani korporaci-2 ja svobodnih profesij in umetnikov za Ljubljansko pokrajino. Predsednik je bil ing. J Pirkmajer, odbor pa nasled-, nji: ^ Dr. Andrej Kuhar in Stanko Knez, pod-odbor za pravo in ) trgovino. l Dr- Anton Raje in dr. Kmet, pod-odbor zdravnikov. t Ing. Boleslav Likar, tehnični pod-odbor. j Dr. Branko Vrcon in prof. t Saša Santelj, pod-odbor umetnikov. J -0-- , Cena jugoslovanskih bondov *s dviga Cene na borzi veljajo za ! najbolj občutljivi barometer : i javnega mnenja, ker pride v njih takoj do izraza vsaka naj- j manjša sprememba _ zaupa- j nja ali nezaupanja. Po tem i merilu so izgledi Jugoslavije za bodočnost izvrstni: New York, 8. maja (NYT) — V svoji rubriki "Foreign Bonds" prinaša današnji New York Times cene bondov Blair-j ovega posojila 'Serbs, Croats and Slovenes': 15^2 do 17%. Zadnja cena !7"/j.. Ti bondi so ob času napadal na Jugoslavijo veljali komaj 3 i dolarje. c Single copy - 81 POZOR! Številke pole« vaiega imena na naslovni atrani kažejo, do kedaj je plačana vala naročnina. Prva pomeni me •ec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Dopisi važne« pomena sa hitro Objavo morajo biti poslani na ured BlitrovsaJ dan in pol prad dnavom. ko UkJa lirf. - Za aadnjo iterUko i tednu jTfcas do ialxtka dopoldne, * Ha dopise bres podpisa m ne odra. -Rokopisov uredništvo ne vraža._____ Entered as second class matter. November 10,1025 at the poat office a Chicago, Illinois, under the Act of March S, 1879.__ DOGODKI —l^ln.Mnl B« Ameriški Jugoslovanski Klub Eveleth, Minn. — Dne 2. maja se je vršila seja Am. Jugosl. Kluba o načrtih in pripravah za praznovanje Slovanskega dne, ki se bo vršilo 20. junija obenem s praznovanjem Očetovega dne. Vsa jugoslovanska društva in organizacije v tem mestu bodo sodelovala z omenjenim klubom, da bo prireditev kolikor mogoče uspešna. Posnemanja vredna družina Chicago, 111. — Na tem mestu smo že večkrat navedli i-mena organizacij in posameznih rojakov iz drugih naselbin, ki so kupili večje število vojnih bondov, največ zaradi tega, da damo še drugim spodbudo, ki imajo denar na razpolago/ saj vemo, da besede miče j o, zgledi pa vlečejo. Tudi v Chicagi imamo slovenske družine, ki se izredno .odlikujejo pri nakupovanju vojnih bondov. Znani rojak John Mlakar, ki ima svoj dom na 1925 W. 22. PL, je kupil zase in svojo družino že za več kot $3,000 vojnih bondov. Pravi pa, da bi vse to z veščih Ijem dal, ko bi mu ne bilo treba živeti v neprestani skrbi, kaj je z njegovima dvema sinovoma, ki služita pri obrežni ?! straži in že mnogo mesecev ni 11 prejel od njiju nobene pošte. ' i Nnva u>nt faranka J. M. Trunk: PLAŠČ PO VETRU Nova ientstef&nska far&nka Chicago, m. — Ime ji je Virginia Theresa Eatich. Rojena de bila 14. aprila, krščena pa '9. maja v cerkvi Sv. Štefana. Je hčerka družine Mr. in Mrs« John Katich. Doma za nekoliko časa Chicago. 111. — Te dni smo vTflelf vec naSih fantov, ki so ^prišli malo domov od armade ali pa od mornarice: Cpl. Anthony Kegl (Willow Springs), Vernon Giura, S. Sgt. Anthony T e r s e 1 i c h, Ernest Rangus, Louis Wolsic, in drugi. . _ : Louis Perne umrl New York, N. Y. —- V tukajšnji bolnišnici Bellevue je preminil dobro znani rojak Louis Perne. Leži na mrtvaškem odru v pogrebnem zavodu Anton Kirn, 514 E. 6th St. (Pismo odposlano 9. maja). Doma je bil iz Trzina pri Domžalah. Dolgo vrsto let je delal v Slovenskem domu v Brook-lynu. Bil je pošten in priden delavec. Naj v miru pdčiva. —• Anton Anslovar. let. Kdor ga hoče posnemati, naj prispeva v blagajno naših lokalnih odborov, ali naj pošlje direktno na glavnega blagajnika, če se osebno srečava, naj izroči meni ali pošlje na moj naslov, ki je sledeč: 6208 Schade Ave., Cleveland, Ohio. - Kadar slišite klic: Na pomoč ! — vsi pomagajte. Janko N. Rogelj. "1 -o- Vsak (eden naj bo Vsaj eni ; dopis iz vsake slovenske naselbine v "A. S." Napisal: Edgar Rice Burrougbi TARZAN (705) SKRIVNOSTNO RAZISKOVANJE IN THE JUNGLE, JAGGER WAS UNEASY. FROM BENEATH HIS SHIRT HE drew The knife HE HAD STOL EM FROM TAR'ZAN / AT -THAT MOMENT A WEIRD NOSE SOUNDED. I BUT, UNACCUSTOMED f TO THE FOREST, HE • COULD NOT FOLLOW 1 HIS TRAIL BACK.' TARZAN.'* FAMOUS KNIFE WAS LOST. te^ssffssycaans JAGGER WAS TERRIFIED. HE RAN. HIS TREMBLING HAND DROPPED THE KNIFE. Ko je dognal, da je le vejevje pre-zalo in škripalo, je dobil spet več poguma in je začel iskati dragoceno ki i njo. _____ ________iu.i-----1 V ^džungli je bilo Jaggerju neprijetno. Izpod srajce je potegnil Tarza-novnož. Od nekod so se začeli razlegati pošastni glasovi. . . ___ Pa, ker ni bil vajen gozda, je zgrešil svojo prejšnjo pot. Tarzanov slo* veči nož je bil izgubljeni _____> Borba na vojnih poljanah se vrši z orožjem. S pojmom orožja je zvezano tudi vse tisto, kar omogočuje pripravo orožja: gmotna sredstva, proizvajanje, razdelitev, spretnost pri kakovosti orožja, človeške moči, ki rabijo orožje, kovinske, rastlinske, živalske snovi za orožje, industrija in zopet človeške moči, ki orožje proizvajajo, in še nešteto g drugih okolnosti. Beseda orožje je le gol izraz. Ker se h borba vrši ? orožjem, more tudi le orožje borbo odločiti. c Ali je z borbo odločeno vse? Tu prihajamo na malo dru- b gačno polje, in tu izgine orožje, ker je orožje že odločilo, 1 storilo svoje, prišlo do namena, kakršen orožju gre. Ako mislim na drugo in drugačno polje, ne mislim na r moč raznih idej, naziranj, teorij, katera nastopa, ko je ob- . molknil ropot in žvenket orožja. Pri uravnavi so ideje naj- t bolj važnega pomena. Pravilna ideja bo imela trajen j uspeh, bo uravnala vsaj deloma, napačna ideja lahko pride i do nekega uspeha, uravnala pa ne bo, ker na pesku, in to je < napačna ideja, se ne more postaviti nobene stavbe, ki naj | bi obstajala, postala trdna in stalna. < Obstojajo pa tudi še razna naziranja, ki na sebi ne spadajo med ideje, med temeljne ideje o svetu in življenju, pa le posegajo tudi zelo globoko pri nameravani uravnavi, ka- j dar utihne orožje. Morda so za praktično uravnavo taka naziranja še večjega pomena od kake temeljne ideje same, ker ideja more le voditi, kazati pot, naziranja pa dejstveno razmere uravnavajo, in če so naziranja napačna, je povsem naravno, da uravnava ne more biti trajna, da se vse v kratkem zgrudi in podere. Se smo le pri orožju v sedanji borbi, prej ali slej pa pride do odločitve, in borba bo končana. Kako bo z uravnavo? Demokracija spada med ideje, ker sloni na določenem pojmovanju o svetu in življenju. Vsak demokrat ni pri demokraciji, ako je njegovo temeljno naziranje o demokra ciji napačno. Pri besedi je, pri bistvu pa ni. Vse polno jc demokratov, ampak demokracije le vrlo malo. Ni prave podlage, vse se v kratkem zgrudi kakor hiša iz kart. Naziranja o demokraciji niso bistvo demokracije, ampak \ praktičnem življenju in pri uravnavi razmer so naziranj? pogostoma pred bistvom demokracije. Lahko trdim, da n< pride do uravnave, ker ni prišlo do bistva, priznam pa tudi da do popolne in kake končne uravnave razmer med ljudm nikoli ne bo prišlo, ker je skoroda izključeno, da bi vsi lju d je prišli do bistva samega, pri demokratični uravnavi to raj, do pravilnega naziranja o temeljnih idejah demokra-cije. Za nazoren vzorec o tem, kar hočem povedati le bolj teoretično ali akademično, služi lahko vse, kar je bilo po zadnji vojni, ko je utihnilo orožje in je bila borba z orožjem končana. Uredilo se ni, ker po kratki dobi imamo še vse hujšo borbo. Mirovnih pogodb je bilo v Parizu več; glavna je versajska z Nemčijo. Te pogodbe so lahko predmet raznega kritiziranja. Premagani so seve vsi nezadovoljni, saj noben premaganec še ni bil zadovoljen in nikoli ne bo. Tudi krogi med zmagovalci morajo razne določbe kritizirati, ko pač nobeno človeško delo ni in ne more biti popolno. Ko je Hitler nastopil, je hudo kričal o krivicah versajskega miru. Mnogi so mu nasedli. Da so mu prav vsi Nemci pritrjevali, to je pač naravno, ampak še drugi krogi so kazali na te mirovne pogodbe, kakor bi bile edini razlog, da je prišlo zdaj do nove borbe. Tu je vrlo važna točka, ki bo igrala vlogo pri uravnavi, katera bo sledila, kadar utihne orožje pri sedanji borbi. f Versajski mir ni le Hitleru kamen spodtike. Tudi izven nemški krogi se nad določbami zgražajo. Kakšni krogi? Pred vsem so to socialistični krogi. Razlogi za zgražanje pa niso toliko navidezne krivice miru, razlogi so boli strankarskega značaja. Socialisti so prišli v Nemčiji do vlade, ne morda izključne, ampak prišli so do zelo važnega vladnega vpliva. Pri vladanju pa ni šlo. Krivda ne pada na socializem kot socialno pojmovanje, pri praktičnem udej-stvovanju* svojih naukov pa ni šlo. Lastne stranke noben PRIREDITEV NAŠIH SKAVTK Chicago, 111. Ali imate doma otroka, ki ga ne morete obvladati in ki hoče po vsej sili biti "problem child"? Kaj bi napravili, ko bi imeli tri? Ni treba reči, da bi vzeli palico in premlatili vse skupaj, temveč pridite raje pogledat, kako odgovarja na to vprašanje šaljiva igra "Taming of the Crew", ki jo bo vprizorila četa 122 skavtk pri Sv. Štefana v nedeljo 16. maja ob 8 uri zvečer v Šolski dvorani. Lahko ste brez skrbi, da se boste res od srca razveselili in dobro zabavali od začetka do korca. Največji angleški dramatik, William Shakespeare, je spisal znano komično igro "Taming of the Shrew" (Ukrotenje hude žene). Naslov naše komične igre pa se glasi podobno: "Taming of the Crew" (Ukrotenje čete). Na ta dan bo četa 122 tudi slavila svojo 15-letnico in se bo skupno udeležila sv. maše ob 9:30. Pri tej priliki se bomo spominjale vseh, ki so posvetili svoje delo in čas, da so vzdrževali skavtke pri Sv. Štefanu, in bomo posvetile celi dan hvaležnemu spominu nate ustanoviteljice Miss Ann Madic, ki je sedaj Sestra M. Alojzija v Jolietu, 111. Naprej k številnim in srečnim dnevom za skavtke! Troop 122. Stran 2 strankar ne bo dolžil, to je naravno, pač pa bo valil krivdo j na mir, ki je baje vseboval tolikp krivic, da ni moglo iti naprej. Prav istega naziranja so tudi privrženci bivšega nemškega centruma, ki je imel enako velik vpliv pri vladi po j miru. Tu pač ne more iti za načelna socialna vprašanja, ^ ker tu je bil centrum neoporečen, pač pa gre za taktična j vprašanja, ker prav vsi krogi v cent rumu niso mogli pre- ^ nesti, da je bila Nemčija premagana, in ko je Hitler začel ^ i kričati o "rešitvi" Nemčije, je tudi centrum zdrknil Hitleru pred noge. - ] Vse to imenujem jaz: obračanje plašča po vetru. V ^ > Ameriki je dosti nemških socialistov, ki so zbežali pred ! Hitlerem. Kjer koli pridejo do besede, bo krivda pri ver- sajskem miru, in drugi socialisti capljajo za njimi. Naj j 5 omenim, da med Slovenci tvori izjemo prepričan socialist } Etbin Kristan, ki nikakor ne blebeta za drugimi. Ker se pa ? vreme na bojnem polju izpremnija, je zopet treba plašč 1 obrniti po vetru: vsa krivda je le pri Hitleru, pa nikakor ; ni vsa le na ti strani, in vse, kar bi količkaj ugodno kazalo ■ - za stranko, se naprej in naprej poudarja, da se stranka ; izmuzne. Taka "vetrovna" naziranja so silno važna. ' ZMAGALCIV KSKJ KEGLJAŠKI TEKMI V CHICAGI, 6.-9. MAJA 1M3 SKUPINE: Moški, redna skupina—Zefran Funeral Home, Chicago.... 2884 Nad 45 letr—Merlock Tavern, Waukegan............................ 2363 Mladina—St. Stephen's Juniors, Chicago............................ 1655 Ženske, redna skupina—Marty Svete's Tavern, Wauk..... 2305 2enske, nad 45 let—DruStvo Sv. Ane, Waukegan.............. 1752 PARI: Frank Bicek in Frank Kosmach, Chicago ............................ 1236 Edith Ogrin in Tillie Artach, Waukegan............................ 1062 POSAMEZNI: John Osterman, Chicago -..................................................- 669 Lee Beisbier, Milwaukee £.................................................... 585 V VSEH NASTOPIH: William Jakae, So. Chicago, in Lee Beisbier, Milwaukee. NAZNANILO Vse delničarje (ke) Tiskovne družbe "Edinost" se s tem obvešča, da se bo vršila v ponedeljek dne 17. maja 1943 ob 8. uri zvečer izredna seja družbe v lastnih uradnih prostorih na 1849 W. Cerm&k Road, Chicago, Illinois. Na dnevnem redu bo zelo važna zadeva in delničarji so prošeni, da se seje udeleže. Oni, ki radi oddaljenosti na sejo ne bodo mogli, naj podajo svoja mnenja pismeno odboru, ki bo iste predložil seji v presojo. Odbor TISKOVNE DRU2BE "EDINOST", poleg tega še tudi pravične,) ostane pri meni moja sveta dolžnost do trpečih v domovini — moja najvišja vera. Tako Čutim jaz že preko dveh let, | tako čutim danes, zato vam ; pišem to poročilo. Glavni blagajnik JPO-SS ' mi poroča, da je v mesecu ap- , rilu sprejel sledeče prispevke: Math NJovak, Owen, Wis., t $1.00; lokalni odbor št. 34, Detroit, Mich., $28.00; pevski j zbor Svoboda, $215.72; lokalni odbor št. 11, Butte, Mont., $71.00; lokalni odbor št. 35, .Cleveland, Ohio (collinwood--sko okrožje), $500.00; lokalni odbor št. 23, Johnstown, Pa., $34.00; John Dolenc, tajnik društva 36 SNPJ, $9.42; F. S., New}9 York, N. Y., $100.00; in Ameriška bratska zveza, Ely, Minn., $500.00. — Skupno v mesecu'aprilu $1,-412.14. Skupna vsota v blagajni JPO-SS je bila dne 1. maja $48,652.50. Od te vsote je naloženega v ameriških vojnih obrambnih bondih — $44,-955.00. - Nekaj je že v blagajni. U-smiljena srca bodo še dala. Kdor je že dal, naj še daruje. Kdor še ni prispeval, naj dvakrat in hitro daruje. Mrs. Anna P. Krasna je pri-, občila v Glasu Naroda pismo Slovenca F. S., katerega bese-■ de so vsega upoštevanja vredne. Del njegovega pisma se glasi: 4'Kar jaz nikdar od nikogar ne pričakujem, kar nisem pri volji tudi sam storiti, prilagam temu pismu ček za $100.00. i To je moja celomesečna plača, r ki jo rad darujem, dasi meni i to ni lahko, kakor mnogim 1 drugim, ki imajo mnogo večji - zaslužek. Da tega zneska ni-. sem že daviw poslal, je vzrok, > Jcer po več kot devetletni brez- > poselnosti in vsled neugodnih - razmer in slabega zdravja pač - nisem mogel. V zadnjih dese-d tih leti je bilo celo mlajšim 2 in zdravim ljudem dostikrat b težko dobiti delo, mnogo tež- ^ USMILJENA SRCA DARUJEJO r5 T Cleveland, O. Rad pišem in apeliram na usmiljena srca naših ljudi v Ameriki. Zelo rad bi videl, da bi naši ljudje onstran morja dobili veliko darilo od ameriških Slovencev, ko mine vojna. Toda mojo iskreno voljo do brezplačnega dela zagrenijo posamezniki, ki imajo nerazumljive, mogoče osebne namere napram meni. Naj bodo te nehumanitarne namere še tako grenke, (in, če bi bile je pa še zame, ker sem že dav- . no prekoračil prvo polovico stoletja." - To so besede, ki gredo z žlatom na tehtnico. Tudi njemu je dolžnost največja vera !na svetu. Kdo je njemu enak med nami Slovenci v Ameriki? Kdo drugi je dal svojo ce-lomesečno plačo domovini na altar? Kdo bo prvi, ki mu bo eledil na pot človeške usmilje-nosti in vzgledne zavednosti? Ah, kako veliki in blagovestni bi bili vsi Slovenci in Slovenke v Ameriki; dfc ima vsa* njegovo iskreno srce in njegove | dragocene besede. Če bi bili njemu enaki, ne šteli bi tisočake, ampak milijone dolarjev v blagajni JPO-SS. Naša pomožna akcija zbira denarne prispevke ter iste na-.laga v vojne obrambne bonde. Imamo dva dobra namena: Prvo pomoč nudimo svobodni bor, slovenska sekcija, vas kli-. če v imenu trpečih, zasužnje-, nih in umirajočih bratov in t umirajočih bratov in sester v - domovini: N*a pomoč! Naj ne . bo nobenega Slovenca med na-i mi v Ameriki, ki bi se pisal — - Janez Nedam. Daj, brat, daj; pomagaj, se- - stra! , Slovenec F. S. v New Yorku i je daroval svojo celomesečno e plačo $100.00. Bil je devet let v brez dela in je star preko 50 J agger je bil prestrašen. Začel ja bežati. Njegova tresoča roka je neho* te spustila nož v gosto reso. ________ WHEN HE REALIZED THE NOISE VAS CREAKING BRANCHES, HE RECOVERED HIS WITS, AND SEARCHED ROR THE PRECIOUS BLADE. (MatrnpoWtiin H«»*p«p« 8«fta Četrtek, 13. maja 1943 AMERIKANSK1 SLOVENEC ZGODBA 0 SV. JANEZU NEPOMUKU ZGODOVINA BITKE ZA PREVOZ V ZDRUŽENIH DRŽAV AH vojaškimi četami delujejo tam tudi skupine raziskovalcev iz državnega rudninskega urada. Med drugim so našli na raznih krajih zaloge eina (tin), ki je za nas izredno velike vrednosti. Sedaj ga še ne pridobivajo posebno veliko iz Alaske, vendar več kakor kjerkoli drugje v Z. D. jugoslovanska mesta so odgovorna za dejanja "upornih" meščanov Washington, D. C. _ Od nacistov kontrolirali jugoslovanski časopis Novo Vreme, ki izhaja v Beogradu, je pred kratkim poročal v nekem članku, ki ga je prejel OWI, da so jugoslovanska mesta odgovorna za škodo, povzročeno od "upornikov", ki so bili v njih rojeni, živeli v njih večji del svojega življenja, ali povzročili škodo, katere krvici sami ne plačajo, ker jih ni mogoče najti, ali ker ne morejo plača- DOGODBICE v alaski so nasu cin Vsled vojne se je Alaska zelo oživela, posebno odkar je bila zgrajena Alcaii cesta. Z RAZNOTEROSTI DR. JOHN J. SMETANA i ! Pregleduje oči in predpisuje očala J 23 LET IZKUŠNJE < OPTOMETRIST J 1801 So. Ashland Avtom \ i TeL Canal 0523 [ Uradne ure: vsak dan od 9 ! > ziutraj do 8:30 zvečer. KRASNA ZGODOVINSKA SLIKA ; Velikost 16Vixl2Vi J Stresi!« iakelj, da bo šel prah ven iz lukenj platna. In vsak mesec ali tako izkr-tačite s krtačo žakelj... ne smete ga pa oprati. Gospa nikar n«! Ne zapeljite čistilnika preko zaponk, žebljev ali lasnih zaponk, ali preko trdih predmetov. Poberite iste z roko. pismo 65 Čevljev dolgo , Iz bojev v Severni Afriki je Pisal Corp. Robert Jekl, 2*4, -svoji sestri v Chicagi, da si nobene druge stvari bolj ne želi kakor pisem od domačih in od znancev. Sestra se je odločila, da izpolni to željo v največji meri. Poskrbela je, da je vsaka oseba, ki jo je njen brat Poglejte krtačo, če je ista pravilno urejena—okrog % ene inče pod sesalnim ustnikom. Premaknite ga od časa do časa, da bo vam dalje trajal. Not« metla pometa čisto. Ako postanejo ščetke izrab* ljene, nadomestite krtačo. Držite isto čisto od las, od tkiva in-sukanca in drugih takih reči. Imenitne zadnje besede._ Sledite navodilom izdelovalca glede mazanja vašega čistilnika. Naj vaš prodajalec oskrbuje motor vašega čistilnika, i COMMONWEALTH EDISON COMPANY]i Stran Z INŽENIRJI SE BORIJO PROTI POPLAVI Dne 16. maja praznuje katoliška cerkev god velikega češkega svetnika sv. Janeza Ne-pomuka. Svetnik se je rodil leta 1340 v vasi Pomuk blizu Pl-zna. Postal je duhovnik in generalni vikar praškega nadškofa Jenzensteina. Umrl je leta 1393 kot mučenik. Tedaj je na Češkem vladal češki kralj Vaclav IV., ki je bil obenem tudi nemški kralj. Ta je vladal od leta 1379 do 1419. Vaclav je bil sin češkega kralja, nemškega cesarja Karla IV. Bil je dobro vzgojen, toda silno nagle jeze in vdan pijači. Tako je po svojih strasteh postal v zgodovini svarilen zgled kakšen vladar ne sme biti. Na njegovem dvoru je vladala velika korupcija. Kralj je oddajal službe svojim ljubljencem brez ozira na to, ali so sposobni ali ne. Za nekega izmed svojih ljubljencev, ki pa je bil kaj malo prida, je kralj Vaclav v južno-zahodnem delu Češke hotel ustanoviti tudi posebno škofijo ter jo obdariti z bogatimi dohodki. Ker pa kralj ni imel dovolj sredstev za to, je hotel svojemu ljubljencu dobiti sredstva na drug način. Slučajno je takrat umrl opat nekega bližnjega samostana. S sredstvi tega samostana je hotel kralj Vaclav ustanoviti novo škofijo za svojega varovanca. Tedanji praški nadškof Jen-zenstein pa je pravočasno izvedel za to kraljevo namero, zaradi Česar je pozval menihe do-tičnega samostana, naj nemudoma izvolijo novega opata. To se je res zgodilo, nakar je nadškof izvolitev brž potrdil in s tem prekrižal kraljev načrt. Ko je kralj Vaclav zvedel, kaj se je zgodilo, je zbesnel. Dne 20. marca leta 1395 je poklical k sebi na odgovor nadškofa Jenzensteina, njegovega generalnega vikarja Janeza, stolnega prošta Vaclava, oficijala Nikolaja Puhnika ter jiadikofovega oskrbnika Nupra. Nadškofa se kralj Vaclav res ni upal lotiti s surovo 'silo. Tudi proštu je bilo prizanešeno, pač pa je one tri z generalnim vikarjem Janezom vred dal mučiti. Janeza je dal na natezalnico in je baje celo sam lastnoročno pomagal pri mučenju zasovraženega generalnega vikarja. Medtem ko sta onadva vkljub mučenju ostala še živa, je bil generalni vikar - Janez tako zdelan, da je kon- - čna smrtna obsodba, katero je - izrekel kralj, bila samo rešitev - velikih muk. Kralj je naslednjo - noč mučenega generalnega vi- - karja Janeza dal z vltavskega - mostu vrefci v reko Vltavo, kjer i je mučenec utonil. i To grozodejstvo je praško ■ prebivalstvo silno razburilo, i Pražani so brž ukrenili vse potrebno, da so v vodi našli mu-čenčevo truplo ter ga slovesno pokopali v stolni cerkvi. Nadškof Jenzenstein je o tem dogodku takoj na skrivaj poročal papežu Bonifaciju IX. v Rim. Šele čez kakih 350 let je to nadškof o vo poročilo prišlo v javnost. V tem poročilu in pritožbi je nadškof natančno poročal papežu, kako je kralj Vaclav mučil generalnega vikarja Ja-neaz, ki je končno umrl muče-niške smrti. Usodno izročilo, ki je silo staro in večkrat zgodovinsko pretreseno ter zato tudi pristno, pa pove tudi, zakaj je gralj Vaclav generalnega vikarja Janeza tako sovražil. Po tem ustnem izročilu je bil generalni vikar Janez spovednik druge kraljeve žene Zofije. Kralj Vaclav pa je bil ljubosumen in je večkrat silil v kraljičinega spovednika, naj mu pove, kakšnih grehov se kraljica pri njem spoveduje. Generalni vikar Janez pa je bil zvest svoji dolžnosti ter ni hotel izdati spovedne tajnosti. Zaradi tega je začel kralj Vaclav generalnega vikarja sovražiti. Prilika za maščevanje se mu jej ponudila ob tisti priliki, ko je nadškof Jenzenstein in njegov kapitelj prekrižal kraljeve načrte v zadevi premoženja tistega južnočeŠkega samostana. To priliko je torej pograbil kralj Vaclav in se maščeval nad spovednikom, ki je bil zvest svoji i duhovniški dolžnosti. Za zgodovinarja to ustno izročilo seveda ni noben dokument, ampak spada to v poglavje krščanske mistike. Resnica pa je vendarle ta, da so dne 15. aprila 1719 odprli mu-čencev grob, ko se je vršil svetniški proces za Janeza Nepo-muka. Tedaj so pod okostjem mrtvega svetnika v spodnji čeljusti našli docela nestrohnel jezik mučenega in umorjenega Janeza Nepomuka, ki je umrl zaradi svoje duhovniške molčečnosti. zapleteno odmerjanje Letos je bilo menda povsod precej težko dobiti svinjsko gnjat za Veliko noč. Neka Mrs. Harold Miller, Melrose, Mass., je bila toliko srečna, da je dobila lepo kračo. Nekaj je je sne-dla, ostalo, več kakor polovico, pa je djala na ajsbakso na por-Ču, da govorimo "čisto" slovenščino. Pa se je pritepel tja veliki sosedov pes in jo hitro odku-ril s to šunko, po elah in kdo ve kod. Končno je sosed psa ujel in rešil precejšen del ugrabljenega mesa, toda Mrs. Miller noče tistega nazaj, kar je že pes vlačil po elah. Sosed je pripravljen kupiti za njo novo šunko, pa ne more, ker je že porabil vse svoje odmerjalne točke. Zadeva je prišla pred odmerjalni urad. bomba2 ali živila? Kakor trdi T. W. Schultz, splošno znani gospodarski izvedenec, nam preostaja toliko bombaža, da bi se v vojnem prizadevanju £rav nič ne poznalo, če tudi ne bi niti enega samega funta pridelali to leto. VBa bombaževa polja na jugu fti bila letos lahko posejana in zasajena z živilskimi pridelki>Na-vzlic temu pa Poljedelski Oddelek (Department,of Agriculture) naznanja, da bo v letu 1943 še za 7 procentov več polja uporabljenega za bombaž. | osišče se prezgodaj ve-seli razdelitve balkana Washington, D. C. — "Balkan je zdaj ozemlje, katero je osišče v upravnem smislu popolnoma razdelilo", je pred kratkim poročal radio Rim. Geslo 'razdeli in vladaj' je o-sišče do kraja izrabilo; v Jugoslaviji so od nacistov kontrolirane marijonetne vlade Srbov in Hrvatov v Ijutem na-sprotstvu, zato da se umetni spor med obema narodoma čimbolj razvname. Toda nade okupatorjev propadajo druga za drugo ob srditem odporu jugoslovanskega naroda. Od osišča kontrolirani radio Ra-kovica je v zadpjem času posvetil mnogo svojih oddaj de-mantiranju novic o atentatu proti Ante Paveliču; iz gorskih predelov Srbije in Bosne pa poročajo o novih izbruhih u-pora in o napadih borbenih Jugoslovanov na okupacijske čete. Prvo, kar treba zapomniti je. da izpraznite žakelj za praii vsakokrat, ki rabite čistilnik. Vaš čistilnik bo delal bolje. Da bi nastopal, kakor sem star! Potem bi nastopal kot star izrabljen čistilnik, ki ni za drugega, kakor za med staro šaro. Mesto tega sem mlad m aktiven m lahko čistim najbolje preproge. To pa zato ker mi moja lastnica posveča posebno pažnjo. In to je zdaj med vojno zelo važno, Ker material, ki se rabi za vakuum Čistilnike se rabi za izdelavo pušk, tankov in letal. Ako me vprašate vam povem, da moja gospodarica je modra in patriotična. In jaz vam svetujem da sledite vzorcu, ki ga vam ona nudi. Je prav lahko. poznal, zraven pa še marsikatera oseba, ki je ni poznal, napisala pismo zanj. Ta pisma so bila spisana v angleškem, švedskem, danskem in nemškem jeziku. Nekateri pisavci Bo tudi priložili svoje slike. Sestra je vse te prispevke zlepila skupaj in nastalo je pismo, ki je 65 čevljev dolgo. Jekl je kasneje sporočil, da je imel ves njegov polk veliko zabave s tem mojstrskim delom, člani pri njegovi lastni kompaniji inženirjev pa so bili tako ponosni na to pismo, kakor če bi ga bil vsak izmed njih osebno prejel. tako bo john ostal doma John Puhek (ime zveni slovensko!), star 24 let, je povedal pred svojo naborno komisijo v Sussex, Wis., da je pripravljen vstopi^, v armado, da .stori svoj del v tej vojni. Komisija je preiskala njegov slučaj in izvedela, da John živi -Tia farmi, dela pa v livarni (foundry) v Milwaukee, 20 milj od doma. Ker je njegov oče bolehen, napravi John na farmi toliko dela zjutraj, preden gre v livarno, in zvečer, ko pride domov, kolikor največ more. Vstaja ob 5 uri zjutraj in najprej pomolze 22 krav. Zvečer jih zopet pomolze, potem gre pa s traktorjem na polje in dela do 10 ali 11 ure. Naborna komisija je odločila, da je John veliko Ijolj potreben na svojem sedanjem mestu, k?kor bi bil v armadi. tretjič je dobila zobe Fort Royal, Va. — Larra Pinket, zamorka, ki je stara že 58 let, je dobila že v tretjič nove zobe. Ko je šla zadnjič k dentistu, da bi ji izdelal nove zobe, je ta opazil, da ji rastejo v čeljustih novi zobje in ženski dejal, naj kar malo počaka, pa bo imela kar svoje lastne nove zobe. Bitka za prevoz v kontinentalnem delu Združenih držav je sedaj dobljena. Vendar ni sigurno, da bodo zmage, ki so bile doslej izvojevane, tudi ostale stalne. Urad za vojne informacije OWI smatra, da je poznavanje celega vprašanja prevoza od strani javnosti potrebno, ako se želi sodelovanje javnosti pri iz-vrševanju vladinega programa za čuvanje gumija in vozov. V svrho, da bi se javnost upoznavala s temi dejstvi, je OWI natančno preiskala celi problem vojaškega in civilnega prevoza. Obrtna društva in delavske unije ter posamezne prevozne kompanije, kakor tudi vsi vla-dini uradi, ki se bavijo s prevozom, so bili konsultirani pred-no je bil izdelan sledeči pregled. Te-le so bile zmage prevoza v preteklih dveh mesecih. 1. Prevoz po železnici je znatno boljši nego v zadnji vojni. Železnice prevažajo čete in civiliste udobno in brez zamud. 2. Avtobusi, tramvaji in razne vrste drugih voz prevažajo delavce do tovarn in do doma. , 3. Hladilni vozi, ki so se na- j vadno vračali prazni na zapad' < in na jug, sedaj nosijo tovore J t kadar se vračajo. j j 4. Vozovi-cisterne prevažajo \ velik del petroleja, ki bi v mir-11 nem času šel po vodi. "Big's Inch", dovodna cev za petrolej II n j a j o^a'se^e^onilo ivečllkakoIr ai&0O^u^n Gowen Field, Maha" Portia orne-' .tov je bilo i nevarnosti. 150 ****** ***** «■ d°mov«j Pre4 povodnjo. Tudi mnogo mo- - iz Texasa, se vije proti vzhodu t in dobavlja že 60,000 sodov pe- - troleja na dan v Norris City, HI* 5. Barke, ki so po navadi le* J žale nevporabljene, vozijo sedaj tovor po rekah in kanalih. ; 6. Tovorni avtomobili, ki sp * se po navadi vračali prazni, se l zdaj vračajo polni tovora. ! 7. Aeroplani še vedno pre- - vzemajo potnike, ki imajo; 1 prednost. Nasprotno pa so nepovoljne ; točke problema prevoza po po-| ročilu OWI sledeče: i 1. Naš prevozni materijal je, z malimi izjemami, vporabljen do zadnjih mogočnosti. 2. Železniški materijal za prevoz potnikov, avtobusi, privatni avtomobili, njihovi deli, gume, vagoni-cisterne se obrabljajo. Nadomestujejo se le y malem številu, ako se sploh nadomestujejo. 3. Pomanjkanje delovnih sil je še vedno občutno in bi moglo postati še bolj. j Dve fazi prevoznega problema ostaneta po tem poročilu še vedno nujni: prevoz petroleja in prevoz delavstva do tovarn. Da bi se dosedanji uspehi nadaljevali, smatra poročilo za potrebno, da se v zadnjem času doseženo povečanje sposobnosti železniškega prevoza vzdrži, ter da se poveča potovanje V.^rupvah s Privatnimi avtomobili, s čimer bo mogoče izogniti se daljnim neprilikam v sistemu lokalnih prevozov. Dantona so kratko pred odhodom na morišče vprašali, dali ima še kakšno filozofsko misel- "Ne", je dejal, "bavim se marveč z nekim filološkim vprašanjem. Mislim na glagol "usmrtiti", ki se ne da spregati v vseh časih. Lahko rečeš: jaz sem usmrčen, ne moreš pa reči v preteklem času: jaz sem bil usmrčen." V neki družbi je Hans v. Bue-Pripovedoval naslednjo zgodbo o nekem pianistu, ki je bil znan po svoji netempera-mentnosti: "Pomislite, na njegovem zadnjem koncertu je nekdo tako trdno zaspal, da je začel na glas smrčati. Ljudje so se tako ogorčili nad povzročiteljem nemira, ki jim ni dal spati, da so ga dali vreči iz dvorane." * Šef je divjal: "2e spet ste prišli prepozno v pisarno. Osta- nite rajši kar doma!" Uradnik se je smehljal: "Prav rad! Am-pak, kako bo s plačo? . Ali ja boste pošiljali na dom, ali naj jo pridem vsakega prvega iskat?" M f POSLUŠAJTE jugoslovanski radio pro ffram, ki se oddaja vsako ne deljo od 9. do 10. ure zjutra preko radio postaje WGES i Chicagi. Tiskana ▼ večih barvah. Sredi je v vencu ■edanji prods ednik Z dr. držav Franklin D. Roosevelt. Okrog in okrog so slike vseh dosedanjih predsednikov Zdr. držav podpisani s njihovimi lastnoročnimi podpisi Pod predsednikovo sliko vihra v vetru ponosno zvezdnata zastava. Pod zastavo * je spominska plošča in na nji HiV»nn v okrajšavi listina pravic in svoboščin. Slika Je v okvirju in v okvirju steklo. Ta zlika je lep kras in sgodovin-ska pomenljivost za vsak amezikanski dem. Ker nas naši naročniki M njo poprasujejo, - - >mo jih še nekaj dobili Slika stane $1.50 brez pošiljatvenih stroškov. ^S^S^S^ Pl^kpr.j.mnlk sam« ko se mu dostavi' * Mioga zraja z njimi lahko postrežemo onim, ki si jo selijo.! Naročilu je prk^ti potrebni znesek in ga poslati na: I AMERKANSKI SLOVENEC 1849W. Cermak Road, Chicago, Illinois r Stran * AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 13. maja 1943 KONJIČKA BOH KUPIL. • • KISIK Gospodarska zgodba. Spisal F. S. Finžgar. "No, da bi pa tako v noč vlekla, pač ni potreba. Saj je dne ob tem času za delo dovolj. Ne rečem, pe zimi, ampak sedaj." Metka je zopet prijela za šivanje in povabila Franceta: "Sedi kar tukaj S klopi je odmaknila napol izgotovljeno obleko in skrbne pobrisala nitke in bele konce. "Da se te kaj ne prime, France! Sicer bi vsak uganil, da si vasoval pri šivilji. Pa bi te bilo sram?" France je sedel na pripravljeno mesto. Metka je pognala stroj in izpod očnih obrvi, ki so se bočile pod lepim, belim čelom, pogledala na ženina, kaj poreče. "Kako pa, sram pa že, sram! Je prav, da si me opozorila na to reč; e-ti navihanček moj!" Pogleda sta se srečala, za hip obstala, zažarela. Skozi bela Metkina lica je šinila kri, stroj je zadrdral, France je pa segel v žep po amerikansko pipo in si počasi basal tobak. Bogve kdo in kdaj bi bil predramil ta zgovorni molk, da ni vstopila mati in z njo sestra Mana. "Ali se kujata? Poglej jih no!" Mana se je zasmejala in sedla k mizi. "Kdor pri delu veliko govori, malo naredi," je odgovoril France, Metka pa nič. Stroj je drdral z nervozno naglico po robu pisanega predpasnika. Mana se je zopet zasmejala in pobrisala z javorove mize par tenkih koteninastih od rezko v. "Mati," je povzel France, "zmenimo se!" Mati je sedla k peči, podstavila nogam nizek stolček, roke prekrižala v naročju in se nagnila naprej. "Le se zmenimo! Kdaj pa misliš?" "V enem mesecu lahko naredimo!" Stroj je nenadoma obstal. Metka je dvignila glavo. "Veš kaj, tako se nama pa res ne mudi. Tudi bala ne bo gotova!" "Izgovor, prazen izgovor! Bale imaš že toliko, da je zaradi tega lahko takoj jutri poroka. Samo ne maraš ne, kaj?" Metka je zopet pognala stroj in mu ni odgovorila. Manca se je vnovič zasmejala. "Ah, ti ženini! Kakor otroci ste!" "France, do predpusta odloži. Kaj bi s tako naglico?" "Nak, tisto pa ne, mati. 2e zaradi ljudi ne, da bo enkrat mir pred njimi. Takole bo; če ne odnehate, naj bo, dodam par tednov, kvečjemu par tednov. To pa zato, ker sem sklenil, da kupim konjička." "Konjička?" so se zavzele vse tri. "Da, konjička! Koleselj popravim sam; ej, Metka, boš videla, kako bo prijetno!" "Prijetno, nič ne rečem; če bo koristno, ne vem." "Mati, mati! Čudno, da ste vsi stari enaki. Naš oče se takisto trdovratno branijo konjička k hiši. Skoro sprli smo se nocoj zaradi tega." "France, pa ga ne kupuj, če so oče hudi!" Metka ga je proseče pogledala. "Nalašč, sedaj pa nalašč! Na očeh sem ti bral, kako si se zveselila, in sedaj potegneš zoper mene. Se ta teden popravim koleselj, potem kupim konjiča — in v koleslju se pe-Ijeva na faro zaradi oklicev, da veš, nalašč zato, da bodo zavidni jeziki še za ped daljši." Mati je zgibala z rameni in nič več ni ugovarjala. Zakaj France je govoril trdo in odločno. . _ ____ _ III. / til Po konjička. \ X France je popravljal koleselj. Oče je jezno gledal izpred ulnjaka. Ves teden nista pregovorila deset besedi. In še za teh desetero je morala biti redno mati posrednica. V soboto se je blestel kolesij nanovo prevlečen in prebarvan. France ga je ogleda-val, in njegovo veselje je bilo veliko. Oče se ga je pa ogibal. "No, kaj ni?" je ogovoril sin očeta ves radosten in pozabil, da sta sprta, ko je*oče risal počasi mimo njega. "Igrača!" je zamrmral starec in se ni ozrl. V nedeljo- po maši se je France napravil na pot. Materi se je izgovoril, da gre zaradi lesa in da ga morda ne bo domov zvečer. Mati ga je pogledala, kakor se ozro matere, kadar sinu ne verjamejo. Sin se je naglo obrnil in odšel. Rdečica ga je polila. Zakaj ni šel po les, šel je po konjička. Po nekem mešetar ju je zvedel, da bi se v Dolgi vasi utegnil dobiti pripraven konjiček zanj. Naravnal se je tja. 4 Hitro je hodil. Se nikdar v življenju se mu ni tako mudilo. Par postaj se je potegnil z vlakom, potem spet peš, in je prišel v Dolgo vas, ko so se vračali ljudje od nauka. "Po konjih gledam, oče," je ogovoril prvega moža, ki ga je srečal. "Aha, bi se kupilo pri nas. Kramar ga prodaja, Janežič je govoril tudi o tem in pa Kajon ima lepo živalico. Poglej! Ta-le prva hiša z zelenimi vrtnicami je Kajonova, ona druga s hrbtom na vas je Kramarje-va, Janežič je pa zadnji na desni strani. Skoro četrt ure od tu." "Grem k Janežiču, ker je najdalje." "Pa k Janežiču! Bog daj srečo!" Došlo ju je nekaj mož in fantov, ki so se jima pridružili in Franceta radevolje po-spremiil do Janežiča. Janežič, postaven gospodar, je sedel na hlodu pred hišo in se solnčil. "Pravijo, da imate konja na prodaj?" "Imam." "Pokažite!" Janežič se je dvignil s sedeža in celi zbor je odšel proti hlevu. France je hitel za njim. "Počakaj! Pripeljem ga vun." Janežič je pripeljal konja, ki je povešal glavo, pa jo naglo dvignil in se ozrl po m<^ žeh. France je poznal, da konj ni rejen, da je nekoliko ožuljen od komata in nepriprav-na vprega mu je ogulila dlako na bokih. "Mršav je in lep tudi ni!" Janežič ga je pogledal s poštenimi očmi izpod košatih obrvi. Sosedje so se sunili s komolcem. "Mršav je in lep ni? Hentajte, ali ga kupuješ za mesarja ali ga kupuješ za delo? Za meso ni, to je istina; ampak za delo! Najtežje mrhe se ne ustrašim! Poglej nogo ! Stoji kakor vojak na straži! In ta moč!" France je stopil bliže in čedalje manj mu je bil konj všeč. v (Dalje prihj KAKO SO SE NEMCI PREDAJALI AMERIKANCEM V SEVERNI TUNIZIJI? (Nadaljevanje s 1. strani) dne, ko se je približal vojaški auto, ki je imel znak Rdečega križa. Ne daleč od fronte linije se ustavi in iz njega izstopi majhen, zgledan utrujen mož, oblečen v zelenkasto u-niformo nemškega častnika. Pod vratom je imel železni križ, na rami pa našito^zname-nje afriSkega kora. Njegove sarže so kazale, da je moral biti general. Hitro je naredil preko polja kakih petdeset korakov in se ustavi. Na drugi strani njive se prikaže drugi mož, ki je imel dve srebrni zvezdi, saržo ameriškega generala. Nemški general udari s petami skupaj in salutira. Ameriški general mu vrne salu t. Nato nemški general potom tolmača nagovori: Prihajam, da se podam! — Ameriški general tudi potom tolmača odgovori: Ali razumete, da predaja mora biti brezpogojna? — Nemec prikima nemo. Vse prav, odgovori Amerifča-nec. Za tem so sledili v drugih krajih še ostali nemški poveljniki in nato so začele prihajati .nemške čete iz svojih postojank brez pušk in se predajali. Ameriške čete so jih sprejemale in odvajale v ozadje. Več kakor 25 tisoč Nemcev in nekaj Italijanov so samo Ameri-kanci v Severni Tuniziji okrog Bizerte ujeli na ta način. Nemške čete pač niso imele nobenega izgleda. N£ke skupine so so hotele vzkrcati na čolne in barke, toda ameriški topničar-ji in letalci so jih takoj napadli in uniČfli. Nato je ame-rikanski poveljnik poslal nemške častnike, nazaj s povelji, da naj ukažejo vsem nemškim četam, da morajo vse svoje o- rožje pustiti nedotaknjeno ter ne smejo poskušati kak beg. Kdor ne bo ubogal, bodo otvo-rili ogenj nanj brez usmiljenja. Ukaz in svarilo je zaleglo. Nemškim ujetnikom so nato dali jesti. Ko so pozneje vodili v ozadje so se Nemci čudili finemu ameriškemu orožju in nekateri so izražali za-čudjenje nad izrednim junaštvom ameriških čet, ki so ga pokazali v bojih v Severni Tuniziji'*. Tiskarska dela vse vrste točno In lično izvršena izdeluje naša tiskarna za organizacije, društva, trgovce in podjetja. Mi izdelujemo lepe tiskovine T več barvah. Dajte vaše prihodnje naročilo za tiskovine nam in prepričajte se o naši tozadevni postrežbi. TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS PRIREDITEV CHICASKIH POLICAJEV Chicago, 111. — Chicaški policisti bodo priredili dne 26. junija 26. letne policijske igre v znanem Comiskey Parku. Dne 3. in 4. julija pa v Wrig-ley Field. Tako sporoča predsednik Thomas J. Morris, od policijske podporne zveze v Chicagi. Vstopnice k igram se prodajajo že sedaj m le uniformirani policisti jih imajo pravico prodajati. Dohodki od iger se uporabljajo za podpiranje potrebnih članov policijske podporne zveze. -o-- ZABAVALIŠČE "RIVER-VIEW" OZNANJA OTVORITEV Chicago, 111 — Znano zaba-vališče "Riverview", ki se nahaja na obsežnem prostoru na North Western Avenue in Bel-| mont Avenue naznanja, da bo otvorjeno v sredo 19. maja za letošnjo sezono. Letos bo do-i dano temu zabavališču več različnih slikovitih novosti, | nakar opozarja vodstvo vso javnost. Zabavališče zavzema skoro dve milje prostora. So prostori, kjer so razne igre za-bavališča, pa tudi prostori z lepimi vrtovi za odpočitek. Posebnosti bodo letos: skaka-. nje s parašuti, drsanje na koleščkih, letanje z letali, in ; mnogo drugih zanimivosti. Dozd&j se je Rusija vsaj pokazala tako, da svet strmi, ker kaj takega prej nihče ni pričakoval, in samemu Hitleru se moti v glavi. Do kake končne odločitve še ni prišlo, kakor ! nikjer pri vsi borbi in do take odločitve utegne biti pot še dolga in trn jeva. Zanimanje za Rusijo je pa povsod in ugibanj je na koše.; Do kam bo šla do kakšnih mej ? Kako bo šla? N^ki imajo strah, drugi gojijo sladka upanja, j Ali je med ostalimi Slovani več strahu ali več upanja ali morda ni dosti kaj? Bolj pod domačo streho je nekaj govorjenja o zadevah, ki niso širšega aH političnega pomena, rekel bi, da so bolj osebnega pomena. To je povsem naravno, ker vsak misli, da se svet suče okoli njega in zato gleda tudi on na svet iz svojega zasebnega stališča. Tisti, ki gojijo upanja na Rusijo, naj bi šli tja, pravijo taki, ki gledajo na Rusijo bolj po strani, in prav ti obujajo spomine na dogodke, ko so že v prvih letih neki res sli tja, pa šo se vrnili razočarani. Tedaj ' so se namazali, tako sklepajo, in namazali se bodo tudi zdaj, ako gojijo upanja na Rusijo. Well, vse se lahko tudi zdaj še ponovi, in ponovilo se bo brez dvoma, ako je gojil kdo \ prej napačna upanja in jih goji morda še za bodočnost. Suh ; je odšel v Ameriko, našel tu 'delo, /celo tri tijsočake je prihranil, slišal pa je tedaj o i "ruski svobodi" hajdi tja, in po letu dni se je vrnil zopet suh. Tako je bilo tedaj in tako bo tudi zdaj, ako bi bilo kaj v Rusiji, kar je pa dvomljivo vsaj danes in morda še za dolgo dobo. Kmet je delal za kruhek j prej "v potu svojega obraza", zdaj ima razno mašinerijo, vsaj amerikanski farmar jo ima, ampak potu v obrazu tudi j pri mašineriji na manjka, i * O BeneŠu, predsedniku Če hoslev&kije, trdijo, da je bi- 1 NAŠI ZASTOPNIKI pri katerih si lahko naročite lista "Amerikanski Slovenec* in "Novi Svet", ali za iste obnovite naročnino. COLORADO: Canon City, — Ana Susman. Colorado Spring«, — M. Kapsch. Created Butte, — Martin Težak. Denver, — G. Pavlakovich. Leadville, — Miss Mary Klun. Pueblo, — Josephine Meglen. ILLINOIS: Argo, — John Poljak. Aurora. — Mary Fajfar. ' Bradley, — Math Stefanič. Chicago, — Jožef Fajfar. JoKet, Rockdale to Lockport.—John ECramarich. La Salle, — Anton StrukeL North-Chicago-Waukegan, — Gabriel Drasler, Andrew Košir in Mrs. Jennie Keber. Oglesby, — Frank Jerin. Ottawa, — Mrs. Katherine Bajuk. Pullman, — Mfcrtin Golobich. Standard, Granville, — Joseph Bre- *ajSo. Chicago, — Ant. Bakse, C Ger-mek, Mrs. Agnes Mahovlich. INDIANA: Indianapolis, — Frank Urajnar. Whiting, Ind- — Miss. Kathie Triller KANSAS: Franklin — John Dobravec. Frontenac, — Anton Drenik. rrm^mmm City, — Peter Majerle in Joseph Kostelec. MICHIGAN: Ahxnek, — Mrs. J. Hribljan. Detroit, — Steve Potočnik. Harriets, Boon, Caddilac in okolica, — Mark Badovinac. Calumet, — Jos. Sustarsich. Iron Mountain, — Frank Richtar- Manistiqna, — Anton Kraiovec. MINNESOTA: Aurora, — E. Smolich. Biwabik, — Mrs. Mary Delak. Chisholm, — Frank Laurich in Joseph Gazvoda. Ely, — John Otrin, Jos. PeshelL Eveleth, — John Strah in Antonia Nem gar. Gilbert, — Frank Uliar. Greaney,_Mrs. Frances L. Udo- dovich. Hibbing in okolica, — Joe Zaic. Keewatin, — Mary Kolar. New Duhxth, — M. Spehar. MoKinley, — A Hegler. Rice, — Rev. John Trobec. Sauk Rapids. — John Burgstaler. Soudan, — Frances Loushin. Virginia, — Angela Schneller. MONTANA: Butt* In Walkervffle, — Mary Kotae OHIO: Barberion, — Mrs. Jennie Okolish. Bedford, — Prank Stavec. Bridgeport; — L. Hoge. Cleveland. — Za Collinwood. St Clair pri Sv. Vidu in okolico, Euclid in Nottingham ie zastopnica Mrs. Mar-. garet Poznič. — Za Newburgh in oko- . lico Mr. J. Resmik, Rt. Rev. J. J. Oman in Anna Gliha. Conneajt, — Angela Bern. Lorain, — Justina PauL Girard. Niles. Youngstown in vat okolica, — John Dolčič. Petersburg, — Mary Ohli*. PENNSYLVANIA: Aliquippa, — Ant. Habich. Beadling, — Nikolaj Simonich. v Bessenrcr, Universal in okolica, — Frank KokaL Braddock, — Joseph Lesjak. Bridgeville, Presto, Cuddy, Morgan, Beading in Sygan, — Mary Useničnik, Bulger, — S. Jenko. Burgettstown, — John Pintar. Cairnbrook. — Angela Satkovič. Forest City, — Mrs. Mary Grum. Homer City, — Pavel NovoseL Imperial, — John Jamnik. Johnstown, Conemaugh in okolica,— Matt Klučevsek. Lawrence, — Carolina Rosman. Pittsburgh, — Jos. Bahorich, Mrs. Mary Cadonic. Steelton. — Doroteja DermeS. Strabane, Canonsburg in okolica, — Anton Tomšič. Moon Run, — Jacob Drailer. Olyphant, — Mary Zore. St. Marys, — M. Aufderklam. [ Vending, — Frank Pancar. WISCONSIN: Greenwood, Marshfield in Owen, — Jos. Rakovec. Kenosha, — Mrs. Mary Vidmar. Sheboygan, — John Udovich, in Marie Prisland, Johana Mohar. Milwaukee-Wast Allis, — Mrs. Marie Floryan. Will&rd, — Ludvik Perušek. WYOMING: Kemmerer, Sublet, Dlamondville, — (Const. Podlesnik. Rock Springs, — Ursula Ivsek. PO RAZNIH DRŽAVAH: _ F on ta na, Calif. — Joe Skubic. San Francisco, Calif. — Mrs. K. Cesar. ' Bridgeport, Conn. — Martin Hor-vath. Little Falls, N. Y. — Amalia Furlan. Brooklyn in New York, N. Y. Anton Anilovar. Oregon City, Ore. — Mrs. Mary Polajnar. Enumclaw, Wash. — Jos. Rihtcr. Renton, Wash. — Thomas Ribtar. Helper, Utah. — A Topolovec. Valley. Wash. — Mary Swan. b 4 4 4 4+4 4 4.4 ^ 4 4 4- 4 4-+* * * * ± £ « * * h * ' toto to"toto* to 0 NAROČITE TS ČITAJTE lepi zanimivi slovenski družinski mesečnik "NOVI SVET" ki prinaša vsak mesec zanimivo in zbrano čtivo za ameriške Slovence, Stane letno samo $2.00. Za Kanado in vse ostalo inozemstvo $3.00 letno. Naročnino sprejemajo lokalni zastopniki, ali pa jo pošljite direktno na: UPRAVA "NOVI SVET" 184C W. Cermak Rdn Chicago, Illinois * * * * * * * fe * * * * * * to to to to' fr************************** totototototototototototototototo toto » ster diplomat. V Monakovera mu bistrost ni pomagala, ker so ga drugi pustili na cedilu, bistra glava suma ne more delati diplomacije. Pri sedanjih razmerah ima tudi Beneš dosti preglavic, ko se razmere izpreminjajo kakor aprilovo vreme. Treba je previdnosti v Londonu, previdnosti v Washingtonu, še več previdnosti je treba v Moskvi. Ni dosti, da je kdo bister, ozirati se mora tudi na druge, in morda je ravno v tem znak izredne, bistrosti, ako se zna ozirati na dnuge, kakor razmere zahtevajo. Sodim, da tudi Sikorski spada med take bistre diplomate, razmere pa ga ovirajo. i Baje se je toliko Razjasnilo, da bo prišel Beneš sem v Ameriko in se pogovoril z merodaj-nimi krogi v Washingtonu. I;Točka je Moskva, radi katere imajo tudi v Washingtonu dosti preglavic. Namigava se, da bi utegnil Beneš iti iz Wash-ingtona v Mcskvo. Stavim, da bi sam rad šel tja, ker on vidi, kaj je v Moskvi, ampak se mora ozirati še na Washington, ker tam le slutijo, pa še ne vidijo, in če bodo v Washingtonu spoznali, da je odločilna j točka v Moskvi, bo Beneš sel tja. sam pa ne pojde, ker je pač razborit diplomat in ve, I da se najmanj pri diplomaciji more z glavo skozi zid. ; Takih "skozi-zidarskih" di-, plomatov aH vsaj politikov je t pri nas vse polno, pa so si do-zdaj razbili le glave. -o- i > — Chicago, 111. — Moraari- - ški tajnik Frank Knox je imel predvčerajšnim v Union Lea- :! gue Clubu velik govor. Po-, vdarjal je, da Združene drža- > j ve morajo imeti po tej vojni j' najmočnejšo mornarico na sve-i tu. Knox je bil svoj čas izola- | cionist. Zdaj pa je izjavil, da ; samo bbljube na papirju ne - zadostujejo, če ni za njimi tu- - di oborožene moči. M. Tronic