Poštnina plačana ▼ gotovini.
V Ljubljani, dne 10. oktobra 1927
Letnik IX
104.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI LIST
ljubljanske in mariborske oblasti
Veelbinax
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
417.	Pravilnik za odkupovanje tobaka.
418.	Pojasnilo o ocarinjanju stekla za svetiljke ob uvozu.
419.	Pojasnilo razpisa o oprostitvi od plačevanja carine na pluge in njih dele.
420.	Monopolne takse za kazensko uporabo točke Ш. člena 67. finančnega zakona za leto 1927./1928.
421.	Izprememba v pravilniku o državnih strokovnih izpitih uradnikov poštne in telegrafsko-telefonske stroke.
422.	Odločba, s katero se ukinja, odnosno otvarja nekaj carinarnic in carinskih oddelkov.
423.	Odločba, s katero se odreja, da morajo vršiti organi finančne kontrole poleg redne dolžnosti tudi dolžnost carinskih uradnikov pri nekaterih carinskih oddelkih.
I Razglasi osrednje vlade.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Razglasi drugih uradov in oblastev, med njimi: 424. Pravilnik o praktičnem stažu po absolviranih medicinskih študijah. 425. Tarifna obvestila.
Razne objave.
b „Službenih Nevin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“,
Številka 220 z dne 29. septembra 1927.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 17. septembra 1927.: Pomaknjeni (pomaknjene) so: iz 2. skupine II. kategorije v 1. skupino II. kategorije: Uudovik Mikolič, strokovni učitelj na meščanski Soli v Brežicah; Vitko Jurko, šolski upravitelj v D.°!u, srez Laško; Josip Kladnik, učitelj v Sov-mci; Silvij Mihelič, učitelj v Zametu, srez Ka-■stav; Rudolf Knez, šolski upravitelj na Studencu-Igu; Dragotin Blažič, šolski upravitelj v Ovsišah; Karel Rostohar, šolski upravitelj v Litiji; Andrej Bensa, učitelj v Mostah pri Ljubljani; Tit Grčar, šolski upravitelj na Barju, srez Ljubljana; Fran Kogej, stalni veroučitelj v Št. Vidu nad Ljubljano; Karel Gruden, šolski upravitelj v Radoviči, srez Črnomelj; Josip Macarol, šolski upravitelj v Šmartnem pod Šmarno goro; Josip Wagner, učitelj na I. deški osnovni šoli v Ljubljani; Fran Rigler, šolski upravitelj v Hotiču, srez Litija; Fran Gabrijelčič, šolski upravitelj v Murski Soboti; Ivan Preininger, šolski upravitelj v Dobrovniku, srez Dolnja Lendava; Marija Sodnik, strokovna učiteljica na I. dekliški meščanski šoli v Ljubljani; Alojzij Kolenc, učitelj v Zagorju ob Savi; Marija Luckmann, učiteljica na IV. deški osnovni šoli v Ljubljani; Ana Mach, učiteljica na 1. deški osnovni šoli v Ljubljani; Berta Valenta, učiteljica na osnovni šoli ženskega liceja v Ljubljani; iz 3. skupine П. kategorije v 2. skupino П. kategorije: Vladimir R o j i n a, učitelj v Kranju; Ivan Mihelčič, šolski upravitelj v Selcah, srez Kranj; Alojzij Kržišnik, šolski upravitelj v Preski, srez Ljubljana; Ernest Mayer, učitelj v Laškem; Fran Belin, šolski upravitelj v Tomišlju, srez Ljubljana; Janez Žerjav, veroučitelj na pomožni šoli v Ljubljani; Jakob Gospodariš, strokovni učitelj na meščanski šoli na Jesenicah; Danilo Pečenko, učitelj na Viču, srez Ljubljana; Viktor Kovač, učitelj na deški osnovni šoli v Celjski okolici; Mirko R a u t e r, učitelj na I. deški osnovni šoli v Mari-boru; Ivan Jančič, šolski upravitelj v Cirkovcih, srež Ptuj; Drago Kogelnik, šolski upravitelj v Breznem, srez Dravograd; Antiča Turkovič, učiteljica na deški osnovni šoli na Jesenicah; Albina Bradaška, učiteljica na dekliški osnovni šoli v Kranju; Marija J e g 1 i č, učiteljica na HI. deški °snovni šoli v Ljubljani; Melanija Sever, učiteljica meščanski šoli na Jesenicah; Dora Vinšek, učiteljica na H. dekliški osnovni šoli v Mariboru; barija Mušič, učiteljica v Hočah, srez Maribor, (Rsni breg; Antonija Kovač-Ažman, učiteljica na deški osnovni šoli v Celjski okolici.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 7. septembra 1927.: Postavljeni so (postavljeni sta) na Prošnjo: v Brežicah za stalnega ravnatelja meščan-ske šole s pravicami uradnika 2. skupine II. kategorije Ludovik Mikolič, strokovni učitelj isto-
tam, uradnik v isti skupini iste kategorije; v Trbovljah za stalnega ravnatelja meščanske šole s pravicami uradnika 2. skupine II. kategorije Albin Zavrl, začasni ravnatelj iste šole, uradnik v isti skupini iste kategorije; v Celju za strokovnega učitelja na deški meščanski šoli s pravicami uradnika 2. skupine H. kategorije Ignacij Mlačnik, absolvent nižjega tečaja višjo pedagoške šole v Zagrebu, uradnik v isti skupini iste kategorije; za stalno učiteljico na deški osnovi šoli v Celjski okolici s pravicami uradnied 2. skupine IT. kategorije Marica W u d 1 e r, stalna učiteljica v Št. Juriju ob južni železnici, uradnica v isti skupini iste kategorije; v Št. Juriju ob južni železnici za stalno učiteljico na deški osnovni šoli s pravicami uradnice 2. skupine U. kategorije Stanislava Schreiner, stalna učiteljica na dekliški osnovni šoli istotam, uradnica v isti skupini iste kategorije.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dno 1. avgusta 1927.: Upokojen je (upokojene so) po členih 139. in 141. uradniškega zakona in po Senu 305. finančnega zakona za leto 1927./1928.: Ivan Klemenčič, učitelj v Krčevini-Lajtersbergu, uradnik v 1. skupini II. kategorije; Albina Runo v c, učiteljica v škalskih Cirkovcih, srez Slovenjgradec, uradnica v 2. skupini H. kategorije; Draga Kovač-Z a j c, učiteljica, v Gotovljah, srez Celje, uradnica v 2. skupini H. kategorije; Ljudmila Rojko-Bratkovič, učiteljica v Hočah, srez Maribor, desni breg, uradnica v 2. skupini H. kategorije.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. avgusta 1927.: Pomaknjen jo iz 5. skupine I. kategorijo v 4. skupino I. kategorije Andrej Torkar, profesor na rudarski šoli v Celju.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. avgusta 1927.: Pomaknjen je iz 2. skupine HI. kategorije v 1. skupino Ш. kategorije Josip Jurčič, arhivski uradnik pri rudar st venem glavarstvu v Ljubljani.
Objava generalne direkcije katastra z dne 23. septembra 1927.: Ludovik W ohlfarth, geometer pri katastrski evidenci v Murski Sloboti, je dne 11. septembra 1927. umrl.
Številka 221 z dne 30. septembra 1927.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. avgusta 1927.: Upokojena sta po členih 135. in 141. uradniškega zakona arhivska uradnika v 1. skupini HI. kategorijo Fran Kristan pri velikem županu v Ljubljani in Leopold Seljak pri sreskem poglavarstvu v Kamniku.
Številka 222 z dne 1. oktobra 1927.:
Odlok ministra za šume in rudnike z dne 15. junija 1927.: Premeščen je po službeni potrobi Fran Miklavič, višji šumarski inženjer v 7. skupini
I.	kategorijo in šef šumske uprave na Bledu, k šumski upravi v Kranjski gori.
Odloki ministra za poljedelstvo in vode z dne 30. junija 1927.: Pomaknjeni so iz 3. skupine IH. kategorije v 2. skupino HI. kategorije rečni mojstri: Ludovik J u r e š pri sreskem hidrotehničnem od-
delku v Mariboru, Josip Pleteršek pri oblastnem hidrotehničnem oddelku v Mariboru in Fran R u n o -v e c pri sreskem hidrotehničnem oddelku v Ptuju.
Odloka ministra pravde z dne 17. junija in z dne 18. julija 1927.: Trajno sta upokojena: Karel Novak, kanclist v 3. skupini HI. kategorije pri okrožnem sodišču v Celju, in Gregor Rožič, pisarniški oficial v 4. skupini II. kategorije pri okrajnem sodišču v Ptuju.
Objavi ministra za notranje posle z dne 22. septembra 1927.: V državljansko zvezo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev sta sprejeta dosedanja ruska državljana:
1.	) Ivan F. Richter, privatni uradnik v Ljubljani, skupno z malolotno hčerko Ireno;
2.	) dr. Nikolaj F. Preobraženski, kon-traktualni lektor ruskega jezika na univerzi v Ljubljani.
Številka 224 z dne 4. oktobra 1927.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja na podstavi razsodbe državnega sveta z dne 17. maja 1927.: Postavljen je pri direkciji državnih železnic v Ljubljani z veljavnostjo od dne 1. oktobra 1923. v 1. skupino, podskupino a), II. kategorije Ivan Zu-p a n c, inspektor v p. (S tem se nadomešča ukaz z dno 1. septembra 1924.*)
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 7. septembra 1927.: Upokojeni so (upokojena je) pri direkciji državnih železnic v Ljubljani uradniki (uradnica) v 1. skupini IH. kategorije: po členu 1. zakona o izpremembi člena 205. zakona o državnem prometnem osebju Leopoldina Grilc, dosedanja uradnica v 1. skupini HI. kategorije; po točki 1. člena 118. zakona o državnem prometnem osebju: Edvard K r i s c h n i g, Simon MI a k e r, Ivan Ogorevc in Fran Ter t ni k: dosedanji uradniki v 1. skupini III. kategorije; po prvem odstavku člena 127. zakona o državnem prometnem osebju: Alojzij J e r š e, Rudolf Kocman in Fran P. Kova č i č; po poslednjem odstavku člena 127. zakona o državnem prometnem osebju: Fran Krajnc, Miha S 1 a n i č, Fran Gregorec in Jakob Macarol.
Odlok ministra za pošto in telegraf z dne 2. julija 1927.: Pomaknjeni (pomaknjene) so iz 4. skupino H. kategorije v 3. skupino II. kategorije poštni in telegrafski uradniki (poštne in telegrafske uradnice): pri poštnem in telegrafskem uradu v Ljubljani 1: Karolina Golob, Marija Arko, Alojzija Rozman, Rudolf Weber, Meta Mirnik, Josip Čampa, Pavla Zabukovec, Ludovik Š t a u t in Fran Turk; pri poštnem in telegrafskem uradu v Ljubljani 2:	Gustav Dvoršak, Vekoslav
Božič, Fran M o š e t, Ivan Novak, Viljem Smerdu in Viktor Gela; pri poštnem in telegrafskem uradu v Mariboru 1: Vekoslav Sturm, Vaclav Kunst, Terezija Bučinek in Bernard Naglič; pri poštnem in telegrafskem uradu v Mariboru 2: Martin Šetinc, Martin Vene, Da^
* Uradni list 89 z dne 25. septembra 1924.
vorin Stefane c, Ivan Jamnik in Maks P i a 3; nadalje pri poštnih in telegrafskih uradih: v Cerknici Stanko Tratnik, v Vidmu pri Krškem Marija Podjed, v Mariboru 1 Ana Šigur, v Murski Soboti Ana Zorec, v Gornji Radgoni Marija Perko, v Trbovljah 2 Ana Kunej, v Ptuju Ana Job, v Metliki Justina Vidic, v Dobrovniku Marija Posti, v Mariboru 2 Fran Urbič, v Loškem potoku Zmagoslav N u s b e k, v Ptuju Pavel Rabič, na Bohinjski Bistrici Ivan S r a j, pri Sv. Lovrencu pri Mariboru Drago Miložič-Lindič, na. Ptujski gori Fran B т u m e c, na Rakeku (za upravnika) Fran Kočevar in v Slatini Radencih Slavko V u t k o v i č.
Odlok ministra za pošto in telegraf z dne 3. julija 1927.: Pomaknjeni so iz 4. skupine II. kategorije v 3. skupino П. kategorije: pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani računsko-blagajniški uradnik Alojzij J u r g e I e; nadalje poštni in telegrafski uradniki pri poštnih in telegrafskih uradih: v Ljubljani 1 Peter Cerar in Maks Remic, v Mariboru 2 Gabriel Marušič, Fran Koren in Josip M o n d a.
Odlok ministra za pošto in telegraf z dne 23. junija 1927.: Premeščen je po službeni potrebi k poštnemu in telegrafskemu uradu v Ljubljani 2 za poštnega in telegrafskega uradnika v 3. skupini II. kategorije Alojzij K n e z, upravnik v isti skupini iste kategorije poštnega in telegrafskega urada v Ljubljani 3.
Odlok ministra za pošto in telegraf z dne 30. junija 1927.: Premeščen je po službeni potrebi iz direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani k direkciji pošte in telegrafa v Sarajevu dr. Bela S o 1 n e r, tajnik v 7. skupini I. kategorije.
Objavi ministrstva za notranje posle z dne 22. septembra 1927.: V državljansko zvezo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev sta sprejeta:
1.	) dosedanji češkoslovaški državljan Fran Fa-b i n g e r, ključaničar državne, železniške delavnice v Mariboru;
2.	) dosedanji italijanski državljan Vladimir Kordič, bivši učitelj v Trstu, skupno z ženo Frančiško in maloletnim sinom Vladimirom.
*
Popravek.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 1. avgusta 1927. (Uradni list 100 z dne 30. septembra 1927.), se glasi, kolikor se tiče Dušana S o r n e c a, pravilno tako, da je postavljen Dušan Sernec, bivši izredni profesor na tehnični fakulteti univerze v Ljubljani in minister za gradbe n. r., za izrednega (ne: za rednega) profesorja s pravicami uradnika 3. skupine L kategorije.
Uredbe osrednje vlade,
417.
Na podstavi točke b) člena 219. zakona o monopolu tobaka in člena 67. finančnega zakona za leto 1927./1928. predpisujem ti a predlog upravnega odbora samostalne monopolne uprave M. br. 13.336 z dne 26. avgusta 1927. ta-le
Pravilnik
za odkupovanje tobaka.*
Osnovne odredbe.
§L '
Vso tobake, pridelane v državi na račun države — monopola —, odkupuje uprava državnih monopolov od pridelovalcev po posebnih komisijah ter jih izplačuje v gotovini na licu mesta po odkupni in objavljeni tarifi na podstavi tega pravilnika.
§2.
Komisijo za odkupovanje tobaka so popolnoma samostalne naprave in so po svojem činu enake za-ložiščem nepredelanih tobakov.
Komisijo za odkupovanje tobaka sestavljajo:
a)	voditelj,
b)	cenilec,
c)	tehtalec ali kontrolni uradnik, č) blagajnik,
d)	zaupnik pridelovalcev tobaka.
Vse te osebe -— člane komisije —- odreja upravni odbor samostalne monopolne uprave na predlog uprave državnih monopolov.
Razen tega mora biti pri vsaki komisiji potrebno število računarjev in ostalega potrebnega pomožnega osebja, čigar uoprostopno število odreja oblastni monopolni inšpektorat ali oddelek za kulturo in fermentacijo tobaka.
§3-
Poleg označenih odkupnih komisij odredi upravnik državnih monopolov na predlog oddelka za kulturo in fermentacijo tobaka za poedine odkupne okoliše enega ali več inspekcijskih organov, ki imajo dolžnost, nadzirati tehnične in administrativne posle odkupnih komisij, in imajo pravico, dokončno oceniti osporjene tobake.
§4.
V	krajih, kjer je treba odkupiti znatnejše količine tobaka, smo odkupovati — ceniti — pod enim voditeljem tobak tudi več cenilcev z ustreznim številom zaupnikov in tohtaicev, kontrolnih uradnikov; to se ravna po številu tehtnic, določenih za delo.
V	krajih, kjer naj se odkupijo neznatne količine tobaka, pa sme biti voditelj obenem cenilec. Prav tako sme biti tudi blagajnik obenem računar.
Vendar pa voditelj ne sme ceniti tobaka, kjer obstoji cenilec, razen če ima za to dovolitev uprave državnih monopolov ali inšpekcijskega organa.
§ 5.
Zaupnika in njegovega namestnika izvolijo pridelovalci tobaka v vsakem odkupnem okolišu posebe tako-le:
Pridelovalci vsake občine (kraja) izvolijo na svojem zboru pod vodstvom občinskega župana (predsednika občine, kneza ali glavarja) izmed sebe dva člana za volilni odbor, ta pa izvolita vsako leto v mesecu septembru v sreskem ali oblastnem kraju pod vodstvom sreskega poglavarja ali velikega župana enega zaupnika in njegovega namestnika.
Če pa je količina pridelane^ tobaka v poedinih odkupnih okoliših velika, sme odrediti uprava državnih monopolov, da se izvoli za vsak tak okoliš toliko zaupnikov in namestnikov, kolikor tehtnic se določi za delo.
Za zaupnika se ne sme izvoliti aktiven državni uradnik in tudi ne pridelovalec tobaka.
Potrditi ali razveljaviti izvolitev zaupnikov je pristojen edino upravni odbor samostalne monopolne uprave.
§6.
Dnevnice tako članom komisije in pomožnemu osebju kakor tudi inspekcijskim organom določa za odkup vsake tobačne letine upravni odbor samostalne monopolne uprave na predlog uprave državnih monopolov —- oddelka za kulturo in fermentacijo tobaka.
To določene dnevnice teko ves čas odkupovanja; vanj se štejejo tudi dnevi sestanka po § 10. tega pravilnika, razen takrat, kadar se komisija definitivno razreši zaradi nepričakovane ukinitve svojega poslovanja.
Osebe, ki opravljajo v komisiji dvoje dolžnosti, pa ne smejo imeti tudi dvoje dnevnic, nego samo eno, in sicer večjo.
§ 7.
Potnina do kraja komisijskega sestanka in za nazaj se izplačuje vsem članom komisije, pomožnemu osebju in inspekcijskim organom po uredbi, ki velja za to.
§ s.
Za pokrivanje dnevnic in potnine, določenih v §§ 6. in 7. tega pravilnika, kakor tudi drugih administrativnih stroškov za odkupovanje tobaka se pobira od pridelovalcev za vsak kilogram prejetega in izplačanega tobaka izvesten znesek, ki se določi s finančnim zakonom.
§ 9-
Kraje ali sreze, v katerih naj poedine komisije odkupujejo tobake, in sedeže komisij odreja uprava državnih monopolov na predlog oddelka za kulturo in fermentacijo tobaka.
§ io.
Začetek poslovanja in cenitev tobaka odreja poedinim komisijam uprava državnih monopolov po svojem oddelku za kulturo in fermentacijo tobaka.
Prav tako odredi uprava državnih monopolov dan za predhodni sestanek vsake poedine komisije, da se pripravi in organizira poslovanje ob odkupovanju tobaka. O tem sest.unku sestavi vsaka komisija zapisnik (obrazec št. 4).
§ 11.
Uprava državnih monopolov poskrbi naprej, da zagotovi potrebne vsote (kredite) denarja za izplačevanje tobaka, ki mora teči vzporedno s cenitvijo.
§ 12.
Oblastni monopolni inspektorati predlože vsako leto, ko zberejo potrebno podatke o pričakovani količini tobačne letine, poročilo oddelku za kulturo in fermentacijo tobaka tor predlagajo potrebno število tehtnic za poslovanje v vsakem odkupnem kraju svojega območja. Na podstavi tega poročila določi oddelek za kulturo in fermentacijo tobaka število tehtnic pri vsaki odkupni komisiji ter pošlje ta razpored pristojnemu oblastnemu monopolnemu inšpektoratu, ki odredi podrejenim založiščem nepredelanih tobakov, naj sestavijo obči razpored, po katerem naj se tobak privaža odkupnim komisijam (obrazec št. 1).
Razen tega predloži oblastni monopolni inspektorat oddelku za kulturo in fermentacijo tobaka se-znamke razpoložnega osebja za odkupovanje tobaka; na njih podstavi predlaga oddelek za kulturo in fermentacijo tobaka sestavo odkupnih komisij.
§ 13.
Razpored, po katerem naj se tobak privaža, izroči založišče nepredelanih tobakov dotični odkupni komisiji, ko se ta sestane, in komisija se mora povsem ravnati po njem.
Tobak se sme privažati v odkup samo s spre-vodnicami (obrazec št. 2), ki sc pošljejo poedinim občinam (krajem) s posebnimi pozivi (obrazec št. 3), v katerih se določijo dnevi za predajo tobakov, pridelanih v dotični občini.
Če mora komisija zaradi nepričakovanih razmer opustiti določeni razpored, ga tudi res opusti; vendar pa mora zahtevati za to svoje postopanje naknadno odobritev od oblastnega monopolnega inspektorata ali od oddelka za kulturo in fermentacijo tobaka.
Če nastopi potreba, da se mora iz kakršnihkoli vzrokov odkupovanje tobaka podaljšati, tako da se zaradi tega tudi zmanjšuje dnevna količina za predajanje tobaka, mora voditelj znižati nepotrebno število tehtnic, razrešiti vse nepotrebno osebje ter t° sporočiti pristojnemu oblastnemu monopolnemu inšpektoratu ali oddelku za kulturo in fermentacijo tobaka.
Po en izvod tega razporeda,, po katerem naj se tobak privaža, mora poslati založišče nepredelanih tobakov pravočasno oddelku za kulturo in fermentacijo tobaka, pristojnemu oblastnemu monopolnemu inšpektoratu, pristojni napravi finančne kontrole, sreskemu poglavarju (sreski ekspozituri), davčnemu uradu ali sreski finančni upravi in prvostopnemu sodišču (okrajnemu, kotarskomu sodišču).
§ 14.
Komisijo za odkupovanje tobaka smejo poslovati (ceniti tobak) po izkazani potrebi tudi ob praznikih.
§ 15.
Od vsake tobačne letine morajo izločiti založišča nepredelanega tobaka nekoliko dni pred sestankom odkupnih komisij potrebno število povezkov, iz katerih določijo komisije vzorce za odkup tobaka.
V ta namen mora pozvati založišče s poelatvijo spre vodnic pet najboljših pridelovalcev, naj pripeljejo vso svojo tobačno letino, iz katere se izberejo ti povezki.
Te povezke izloči upravnik dotičnega založišča nepredelanega tobaka s sodelovanjem 'strokovnih uradnikov, Če jih založišče ima, ter sestavi o tem zapisnik. Za opravljanje tega posla se ne plačuje ne dnevnica ne odškodnina.
Tobak teh petih pridelovalcev z vzorci (izločenimi povezki) vred sprejme komisija prvi dan svojega poslovanja, jih oceni in izplača.
§ 16.
Vsaka komisija izbere pred začetkom svojega poslovanja izmed tako izločenih in od pristojnega založišča prejetih povezkov za vsako kategorijo in vsak razred po pet povezkov ter jih opremi z državnim pečatom. Ti povezki služijo za vzorce pri odkupovanju vso letine v območju komisije za to leto.
O vsem tem sestavi komisija zapisnik po obrazcu št. 5.
Poleg tega sestavi komisija zapisnik o določitvi taro (obrazec št. 6), ki se odbije od nečisto teže Prv" danega tobaka vsake poedine bale (bohče).
Tara se določa seveda samo pri onih tobakih, K’ se prodado komisiji povezani v bale (bohče), in sicer
tako, da se ugotovi s tehtanjem teža izvestnega števila (10 do 15) zavojev in motvozov ter se izračuni, koliko je povprečno težak zavoj ene bale (bohče).
Odstotek vrenja, ki se odbije od vrednosti odkupljenih tobakov, se določa po členu 72. zakona o monopolu tobaka z 10%.
§ 17.
Cenitev tobaka je javna in nanjo ne sme nihče vplivati ne posredno ne neposredno.
§ 18.
Vsak pridelovalec tobaka mora predati komisiji svojo letino v pravilnem, urejenem stanju.
Vsak povezek (dernek, patka) mora biti sestavljen iz listov iste kakovosti po vrsti, seriji, velikosti in barvi; .vsaka podbohča (čekija — feleš), odnosno denjka, mora imeti povezke iste materialne vrednosti.
Če je odstopek majhen, uredi dotično partijo komisija ob pridelovalčevih stroških.
Če jo primešal pridelovalec poedinim partijam višjega razreda očividne povezke nižjih razredov, se oceni dotična (vsa) partija po povezkih najnižjega razreda, ki je v njej.
§ 19.
Tobak, zložen v povezke, je treba zvezati s koruzno slamo, ličjem ali dobro sesukanim motvozom; pri tem je treba paziti, da se vezivo močno ne za-tegn&
Kar najstrože je prepovedano, vezati tobačne povezke z žimo ali nesesukano konopljo, volno ali temu podobnim vezivom.
§ 20.
Vsak pridelovalec mora pripeljati odkupni komisiji vso svojo letino tobaka naenkrat ob svojih stroških.
Delno predajanje se ne dovoljuje; toda če pridelovalec vendarle pripelje del letine, se ta ne sprejme, ampak se vrne; v tem primeru velja sprovodnica za dovoz, ki jo je overovil voditelj, tudi za povratek.
§ 21.
('<1 pridelovalec na prvi — obči — poziv sploh ne pride, so pozove pismeno po občinskem ali šolskem ofejastvu, naj to stori; obenem se mu pošlje druga — nova — sprevodnica. čo sc mu poziv ne more vročiti, se mu nabije na vrata pred dvema pričama.
Če pa tudi potem ne pride in ne opraviči izostanka, prepeljejo tobak organi finančne kontrole na odkupno postajo ob njegovih stroških, on pa se kaz
Po drugi strani pa odloči komisija, če najde v VI. razredu ob cenitvi tobaka tudi kaj nerabnega materiala, koliko nerabnega materiala naj se odbije od ugotovljene teže.
Tobaku, potolčenemu po toči ali na mehaničen način, ali okuženemu z boleznijo, se ne sme priznati cena, ki bi jo imel dotični tobak, da je ostal nepoškodovan ali zdrav.
Če pripelje pridelovalec odkupni komisiji v predajo tudi strnje (tobačno otavo — filiz), ki ga je pridelal ali obral brez izrečne dovolitve uprave državnih monopolov, sc oceni strnje (otava) kot nevra-čunljive smeti in se takoj uniči.
Če je strnje (otava) primešano povezkom matičnega listja, se dotični povezki ob pridelovalčevih stroških razvežejo; strnje (otava) se izloči iz njih, stehta in uniči kot nevračunljive smeti.
V obeh primerih pa je treba postopati s pridelovalcem po točki 4.) člena 142. zakona o monopolu tobaka, o čemer se sestavi zapisnik po občem obrazcu za tihotapce.
§ 23.
Vsaka poedina partija — denjka — predel presto —bohča — čekija — feleš —, položena na tehtnico, se sme oceniti samo po enem razredu dotične kategorije; nikakor pa se ne sme dotična partija razdeliti «na oko» na dva ali več razredov, izvzemši primor iz petega odstavka predhodnega paragrafa.
§ 24.
Če se zaupnik ne strinja s cenilčevo ocenitvijo, se pozove voditelj, da dotično partijo tobaka iznova oceni in da spor poravna.
Če pa se tudi takrat ne doseže sporazum, se pusti osporjena partija tobaka v skladišču na posebnem prostoru; dokončno jo oceni ali upravni odposlanec, ki ima pravico dokončne ocenitve, ali pa izbere voditelj iz nje po nekoliko povezkov, ki kažejo njeno povprečno vrednost, in jih sme z zapisnikom vred (obrazec št. 9) poslati v dokončno ocenitev pristojnemu oblastnemu monopolnemu inspektoratu ali oddelku za kulturo in fermentacijo tobaka.
Zoper ocenitev (izvid) upravnega odposlanca ali oblastnega monopolnega inspektorata ali oddelka za kulturo in fermentacijo tobaka ni pritožbe.
Ta dokončna ocenitev se izvrši, ne da bi bila prisotna zaupnik in pridelovalec.
Na priznanico osporjenih in naknadno dokončno ocenjenih tobakov se postavi namesto zaupnikovega in eenilčevega podpisa oznaka, da je izvršil dokončno ocenitev oblastni monopolni inspektorat ali oddelek za kulturo in fermentacijo tobaka ali inspekcijski organ; pri tem se označi številka akta inspektorata
ali oddelka ali pa zaporedna številka knjige o ospov-nup. po členu 69. zakona o monopolu tobaka (s ■>»; j(,nih toha|dh (obrazv, ^ 10).
Čin) (obrazec št. 7).	j Partija, ki jo je ocenila komisija — če ne preda
Če se primeri, da pripelje pridelovalec tobak pridelovalec manj, računaje skupno ocenjeno in v predajo, a je komisija že končala svoje delo m | .pno k()liein0) če torej ne gre za manjšo pre-zaključila knjige, mora založišče to sporočiti nepo-1 (|aj(> sp izp,ača. (irUgaec pa se ne izplača niti srodno oddelku za kulturo in fermentacijo tobaka, I ргвјш (ne(>snor^na) partija tobaka, ampak post > ki odloči, kako je postopati s tem tobakom.	j pati je trcba kakor takrat, ko gre za fnanjšo pre-
dajo.
§ 22.
Odkupovanje tobaka (cenitev) ali njegovo kategoriziranje in klasiranje se vrši po njegovih materialnih lastnostih, t. j. po uporabnosti vsake poedine partije, ki naj se oceni.
Načelne odredbe za cenitev tobaka se objavljajo z razglasom o pridelovanju tobaka.
Če pripelje pridelovalec zoper predpise v odkup namočen ali umetno navlažen tobak, se oceni dotična partija kot najnižji (VI.) razred.
Pokvarjeno ali gnilo tobačno listje kakor tudi deli listov, nerabni za predelavo fabrikatov (preostanki, odpadki, furda, smeti vseh vrst), se ne plačujejo, ampak se uničijo na licu mesta. To se izvrši Po možnosti vpričo pridelovalca, ko se je predhodno ogotovilo s strokovno ocenitvijo, ali je dotični (uničeni) material sestavni del letine, ugotovljene s kvantitativno ocenitvijo (tehtanjem); v tem primeru se oceni kot vračunljive smeti, drugače pa kot nevračunljive. O uničitvi se vodi knjiga (obrazec št. 8), ki jo podpišejo: cenilec, kontrolni uradnik in za-uPnik, overovi pa jo voditelj komisije.
Kar se tiče smeti (furde — preostankov), ki se priznajo za izpričbo obvezne količine tobaka (vra-Čunljive smeti), ne smejo biti večje nego 5 % celokupne letine dotičnoga pridelovalca, preko tega pa samo v izjemnih primerih, če je bila letina dotičnega Pridelovalca po nezgodi ali višji sili poškodovana (zdrobljena, potolčena).
če pa nastopi možnost, da so tobaki, nerabni za Predelavo fabrikatov, okoristijo kako drugače, se n,°ra odrediti tudi zanje v razglasu o pridelovanju odkupna cena.
Da pa se preprečijo možno zlorabe, n. pr. da ne prejme denarja kdo, ki ni pridelovalec in ga nima pravice sprejeti, mora biti prisoten pri izplačilu vsakega poedinega kraja ali vsake poedine občine župan (predsednik dotične občine [dotičnega kraja] ali knez, selski glavar ali njegov namestnik) s pravico do zaupniške dnevnice ter jamči na vsaki priznanici s svojim podpisom in z občinskim pečatom, da je bilo plačilo izvršeno in da se je izplačal denar pravi osebi.
§ 28.
Vse tobake, odkupljene v enem dnevu, mora predati komisija po obrazcu št. 17 naprej odrejeni monopolni upravi; za to dobi potrdilo prejema (obrazec št. 18).
Komisije, ki poslujejo na železniških in parniških postajah (ambulantne) in vršo ekspedicijo takoj, morajo izpolniti sprevodnico (obči obrazec št. 50) za vsak vagon ali parnik posebe. Čim se vagon napolni, se obči obrazec št. 50 zaključi in seštevek prenose v odkupni obrazec št. 14, ki se pošlje prav tako za vsak vagon posebe.
Komisija mora skrbeti za to, da so prevozna sredstva v popolnoma neprikornem stanju (da so čista, brez zadaha, da ne prepuščajo dežja itd.); za to sta odgovorna voditelj in ekspeditor.
Za ekspedicijo tobaka mora dobiti komisija o pravem času formalno naredbo od uprave državnih monopolov.
Specialne odredbe.
§ 29.
Voditelj komisije kot njen starejšina mora izvršiti o pravem času razpored za odkupovanje kakor tudi razpored osebja in poslovanja. Prav tako mora razporediti vse potrebne knjige, formularje, prostore itd. in vobče izvršiti vsa predhodna dela, da se lahko začne odkupovati tobak brez zadržka v odrejenem roku.
Če je več tehtnic, označi voditelj na vsakem po-edinem dovolilu tehtnico (I ali II itd.), kjer naj se tobak predaja.
§ 30.
Pri vsaki poedini tehtnici morajo biti cenilec, kontrolni uradnik in zaupnik, izmed pomožnega osebja pa tchtalec in potrebna telesna delovna moč.
§ 31.
Cenilec vodi knjigo o tehtanju — prejemanju — tobaka (obrazec št. 11), kontrolni uradnik pa knjigo potrdil o prejemu (obrazec št. 12), v katero vpiše vsako poedino partijo — balo — čekijo — predel — feleš itd. — v dotično razpredelkc. Obrazec št. 12 se vodi s tintnim pisalom in z indigovim papirjem, tako da se dä en listek pridelovalcu, drugi (duplikat) pa se priloži dovolilu.
Kontrolni uradnik sešteje, ko se je prejel ves tobak enega pridelovalca, razpredelkc, vzporedi skupno s cenilcem seštevek in ga vpiše po vzpore-ditvi v priznanico (obrazec št. 13), ko se je predhodno uveril. da je predal dotični pridelovalec ugotovljeno letino po predpisih. Če preda pridelovalec manj, mora postopati po § 38. tega pravilnika.
Ta priznanica (obrazec št. 13) se vodi posebe po občinah; vpisovanje sc vrši s tinto.
Cenilec in tchtalec — kontrolni uradnik — sta materialno in kazenski odgovorna, prvi za objektivnost ocenitve, drugi za točnost tehtanja; oba pa odgovarjata solidarno za točno voditev knjig.
§ 32.
Ko se priznanica (obrazec št. 13) izpolni, se zaključi. Isto mora storiti cenilec v svoji knjigi o tehtanju. Potem se vzporedita oba seštevka; če se ujemata, podpišejo priznanico cenilec, kontrolni uradnik in zaupnik ter jo pošljejo računarju v nadaljnje po-j slovanje.
Čim računar obračuni vrednost tobaka in izvrši vse utržke ter jo pripravi za izplačilo, jo podpiše in vpiše v dnevnik o odkupu (obrazec št. 15) in v posebne pole obrazca št. 15 (§ 35. tega pravilnika); nato pa jo predloži v podpis voditelju, ki odredi izplačilo.
Odbitki po priznanici se vrše na izrečno naredbo
. . ,	,	.	uprave državnih monopolov (oddelka za kulturo in
dne v gotovim. Če nastane nepričakovana ov.ra, ^ l	t()baka) rami \(Mlnih prepovedi in
izplača tobak, ko se ta ovira odprav,	,r! dolžnega državnega davka.
Če pa kdo izmed pridelovalcev iz kakršnegakoli.	b	*
vzroka neče sprejeti denarja, deponira komisija de-1	^
nar kakor ob manjši predaji tobaka ter pošlje se-j	.. S
znamek računovodstvenemu oddelku (priloga k iz- Ko voditelj podpiše naredbo za izplačilo, se odda pisku o blagajni stroškov) in oddelku za kulturo in' priznanica v izplačilo blagajniku in ta odredi. iz-fermentacijo tobaka, ki izda računovodstvenemu od- delavo obračuna (obrazec št. 14), ki se izdela s tint-delku naloge za izplačilo proti potrebni legitimaciji.' nim pisalom in z indigovim papirjem. Od tega ob-
§ 25.
Pridelovalec tobaka sme prisostvovati cenitvi, ne sme pa nikakor vplivati na poslovanje komisije in je tudi ne ovirati v poslovanju; drugače ga voditelj takoj odstrani.
§ 26.
Teža poedinih partij tobaka, pripeljanih v odkup, se ugotavlja (s tehtanjem), in sicer tako, da ?e obračunavajo samo celi in polovični kilogrami.
Pri odkupovanju tobaka v bohčah (denjkah, balah) se odbija od ugotovljene nečiste teže kot tara povprečna teža zavojev in motvozov po § 16. tega pravilnika.
Za vezanje tobaka daje uprava državnih monopolov pridelovalcem na posodo potrebni povezni material.
Pridelovalcem je prepovedano, povezovati tobake v lastni material. Če pridelovalec to vendarle stori, se odbije teža tega poveznega materiala od nečiste teže dotične balo (bohče) brez odškodnine.
§ 27.
Čim se tobak oceni in sprejme, se izplača istega
računa, se da cm izvod — duplikat — pridelovalcu o priliki izplačila.
Po izvršenem izplačilu vpiše blagajnik vse priznanice (obrazec št. 13) vsakodnevno v knjigo o odkupu tobaka — razhodnik (obrazec št. 15). Vpisovanje se vrši tako-le: Skupna vsota vsake priznanice (toda ne pridelovalcev) se vpiše v knjigo, ki se zaključi vsak dan. Temu dnevnemu zaključku se doda prejšnji skupni zaključek, obe te vsoti se seštejeta in tako se dobi rezultat vsega odkupa do vštetega tega dne. Ko se zaključi knjiga o odkupu — razhudnik — se vzporedi seštevek s seštevkom dnevnika o odkupu, ki se vodi prav tako kakor knjiga o odkupu
—	razhodnik.
Prav tako se vpišejo po izvršenem izplačilu vsi pridelovalci iz priznanic posamezno v kataster (knjigo o pridelovanju tobaka).
Knjigo o odkupu — razhodnik — podpišeta na koncu voditelj in blagajnik.
§ 34.
Ko je sprejemanje tobaka v enem dnevu dovršeno, zaključi vsak cenilec svojo knjigo o prejemih ter izvede rezultat dnevnega tehtanja (prejemanja). Vsi ti rezultati (če je več cenilcev) se vpišejo v dnevni zaključek (obrazec št. 16).
Seštevki dnevnega zaključka, ki se morajo ujemati s seštevkom v knjigi o odkupu — razhodniku
—	služijo kot gradivo za sestavo tridnevnega poročila o odkupljenem tobaku (obrazec št. 19), ki se predlaga vsako sredo in soboto pristojnemu oblastnemu monopolnemu inšpektoratu in oddelku za kulturo in fermentacijo tobaka.
Če se seštevek dnevnega zaključka ne ujema s seštevkom dnevnega vpisa v knjigo o odkupu (razhodnik), mora znašati pojavljena razlika vedno ono količino tobaka, ki se tekom dno ni izplačala ali prevedla skozi knjigo o odkupu, ker se je vpisala kot primer manjše predaje v druge priznanice, ki se vpišejo v knjigo o odkupu šele po končanem odkupovanju.
§ 35.
Da morejo komisije sestaviti glavni pregled o odkupu tobaka po § 64. tega pravilnika, morajo prepisati (prenesti) vsak dan iz priznanice seštevke vsake občine zase v posebne in nesešite pole obrazca št. 15, in sicer mora biti vsaka pola za eno občino. Koncem odkupovanja so vse te pole — po občinah
—	zaključijo in seštevki se prenesejo vi obrazec št. 29. ki se mora, ko se zaključi, popolnoma ujemati s knjigo o odkupu tobaka (razhodnikom) in z rekapitulacijo o ekspediciji tobaka (obrazec št. 28).
§ 36.
Za voditev vseh razhodkov osebnega in materialnega značaja mora imeti vsaka komisija za odkupovanje tobaka kot posebna blagajna knjigo o blagajni stroškov (obči obrazec št. 66). V to knjigo se vpisujejo vse vsote, prejete za izplačilo odkupljenih tobak ov in za kritje stroškov, kakor tudi vsi izdatki, učinjeni po rednih odobritvah kredita.
Poleg knjige o blagajni stroškov mora voditi vsaka komisija knjigo prihajajočih in odhajajočih depozitov in knjigo potrošnega materiala (obči obrazci št. 25, 26 in 27).
Za voditov blagajno veljajo povsem predpisi navodila R. M. br. 50.000/26 o vodit vi blagajne pri odkupovanju tobaka z eventualnimi izpremembami in dopolnitvami.
§ 37.
Odkupna blagajna mora biti vedno založena z zadostno vsoto denarja za izplačilo odkupljenih toba-kov, da odkupni posli ne zastajajo zaradi nezadostne gotovine.
§ 38.
Če preda pridelovalec manj tobaka, nego mu jo bilo naloženo s kvantitativno ocenitvijo ali s tehtanjem po prvi ali drugi inventuri, da ga mora predati, sestavi komisija po odbitku 10 % za izgubek po členu 77. zakona o monopolu tobaka o tem zapisnik (obrazci št. 25, 26 in 27), ki ga pošlje po členu 67.. točki IV., finančnega zakona za leto 1927./1928. v preiskavo sreski upravi finančne kontrole, pridelovalca pa ne izplača.
Priznanica dotičnega pridelovalca o prejetem in ocenjenem tobaku se pošlje po končanem poslovanju s seznamkom vred oddelku za kulturo in fermentacijo tobaka, ki izda po rešitvi predmeta oddelku računovodstva nalog za izplačilo.
§ 39.
Vsi ti neizplačani pridelovalci, ki predado manj, se vpišejo v posebne in posamezne priznanice; v razhodnik (knjigo o odkupu) pa se vknjižijo šele po
izvršenem odkupovanju in končani vknjižbi onih pridelovalcev, ki so tobak pravilno predali in so bili izplačani. Tako sta v razhodniku dva zaključka: prvi izplačanih pridelovalcev in drugi neizplačanih pridelovalcev.
Kar se tiče vknjiževanja v knjigo o blagajni stroškov, je treba postopati po navodilu R. M. br. 50.000/26.
§ 40.
Voditelj odkupne komisije mora biti aktiven monopolni uradnik in v prvi vrsti dober poznavalec tobaka; poleg tega mora dobro poznati tehnične administrativne posle odkupnih komisij.
Zato se odrejajo za voditelje v prvi vrsti izkušeni upravniki založišč nepredelanih tobakov.
§ 41.
Voditelj odkupne komisije vodi vse posle za odkupovanje tobaka in kontrolira vse poslovanje, kakor: red, po katerem naj se tobak privaža, in razpored prejemanja, tehtanje, ocenjanje, ekspedicijo tobaka, utržke, izplačilo, pošiljanje denarja na račun države ali poedincev kakor tudi vse ostale posle pri odkupovanju tobaka, ter je materialno odgovoren za redno in pravilno poslovanje komisije.
§ 42.
Voditelj odkupne komisijo odreja izplačila vseh stroškov, dnevnic in potnine članom komisije in pomožnemu osebju kakor tudi izplačila odkupljenih tobakov in vožnje; za to je tudi odgovoren kot nakazovalec.
§ 43.
Voditelj mora skrbeti za to, da poteka odkupovanje tobaka pravilno in kolikor mogoče hitro. On edini je odgovoren, če se ne začne cenitev brez opravičenih vzrokov do 8. ure.
Posebno pozornost mora obračati voditelj na to, da se odkupovanje ne zadržuje brez vzrokov. Če zaupnik iz kakršnegakoli vzroka ne pride na dolžnost ali če jo zapusti brez vzroka in brez ostavke — a njegov namestnik ni pri roki — pozove voditelj komisije župana občine (predsednika kraja), v kateri se tobak odkupuje, naj prisostvujoi kot zaupnik prejemanju —- cenitvi — tobaka.
Cc je župan (predsednik občine) zadržan, priti k cenitvi, mora ugoditi voditeljevemu pozivu in priti eden izmed ostalih občinskih poslovalcev. Prav tako je postopati, če poda zaupnik ostavko in bi namestnik ne ugodil voditeljevemu pozivu, naj nastopi dolžnost, in to dotlej, dokler se ne izvolita nov zaupnik in njegov namestnik.
Če pa se pridelovalec sam brez vzrokov obotavlja, predati tobak, se mu mora prepovedati pridelovanje tobaka za prihodnje leto.
§ 44.
Voditelj komisije ima pravico, po potrebi odrejati in jemati ob pogoju iz § 2. tega pravilnika računarje in pomožno osebje bodisi izmed državnih uradnikov in uslužbencev, bodisi iz privatnih poklicev.
Računarji in pomožno osebje se jemljejo prvenstveno izmed uradnikov in uslužbencev uprave državnih monopolov in 'finančne kontrole.
§ 45.
Zaradi mlačnega in neumrljivega opravljanja dolžnosti ima voditelj komisije pravico, kaznovati vse podrejeno osebje (blagajnika, cenilca, zaupnika, kontrolnega uradnika, računarja itd.) do petdnevnega utržka dnevnice kakor tudi zahtevati zameno poedinih članov komisije.
Ta kazen se ne vpiše v uslužbenski list, priobči pa so po členu 161. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih pristojni komisiji za oceno in vsem višjim starejšinam kaznovanega uslužbenca. Poleg tega se tak uradnik (uslužbenec) ne sme odrediti v odkupno komisijo v prihodnjem letu.
§ 46.
Zoper odlok voditelja komisije o kaznovanju ima kaznovanec pravico pritožbe na pristojni oblastni monopolni inspektorat ali na oddelek za kulturo in fermentacijo tobaka v treh dneh od dne, ko se mu je priobčil.
Pritožba se izroči voditelju, ki je kazen izrekel, in ta jo pošlje takoj z vsemi ostalimi spisi vred oblastnemu monopolnemu inšpektoratu ali oddelku za kulturo in fermentacijo tobaka.
§ 47.
v petih dneh od dne, ko jo je prejel. Izpodbijani odlok ali potrdi ali pa ga povsem razveljavi ter vrne to svojo rešitev, zoper katero ni pritožbe, komisiji v izvršitev.
Ko postane rešitev o kazni izvršna, jo pošlje komisija oddelku za kulturo in fermentacijo tobaka, ta pa jo priobči vsem kaznovančevim tovarišem, ki so mu po položaju enaki ali pa so višji od njega.
§ 48.
Če voditelj komisije spozna, da bi utegnila nastati državi tudi večja škoda zato, ker cenilec, kontrolni uradnik, blagajnik ali zaupnik ne izvršuje dolžnosti, ima pravico, ustaviti poslovanje vse komisije ali dotične tehtnice; to sporoči nujno oblastnemu monopolnemu inšpektoratu ali oddelku za kulturo in fermentacijo tobaka in počaka nadaljnjih naredb.
Če je temu povod blagajnik, mora zapečatiti blagajno (kaso).
§ 49.
Dokler je komisijsko poslovanje prekinjeno, če traja to dlje nego pet dni, nima noben član komisije in pomožno osebje iz kraja, kjer se vrši odkupovanje, razen voditelja in blagajnika, pravice do dnevnice.
§ 50.
Voditelja komisije nadomešča, kadar je odsoten ali kadar se zamenja in dokler se ne odredi drug, po činu najvišji aktivni monopolni uradnik v komisiji; vendar pa to nikakor ne more biti blagajnik komisije, ker se njegovi dolžnosti — nakazoval-čeva dolžnost in računodajnikova dolžnost (skladno s členom 56. zakona o državnem računovodstvu) ne smeta spajati.
§ 51.
Blagajnik mora izvrševati po voditeljevi naredbi vsa izplačila, čim se uveri, da je dokument pravilen; brez voditeljeve pismene naredbe ne sme učiniti nobenega izdatka. (Za izplačilo dnevnic veljata obrazca št. 20 in 21.)
§ 52.
Če se blagajnik uveri, da voditeljeva naredba ni osnovana na zakonskih predpisih, odkloni njeno izvršitev.
Če pa mu voditelj to drugič pismeno odredi, izvrši naredbo (izdatek) in to nujno sporoči neposredno računovodstvenomu oddelku uprave državnih monopolov pri čemer postopa povsem po predpisih člena 90. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
§ 53.
Blagajnik podpisuje z voditeljem vred vse spise, ki se nanašajo na denarne izdatke.
§ 54.
Blagajnik mora izvršiti na podstavi obstoječih zakonskih predpisov o vseh utržkih in prepovedih na tobačne prejemke poedinih pridelovalcev utržek — prepoved, kolikor bi ga tobačni prejemek mogel pokriti (sem spadajo obrazci št. 22, 23 in 24).
Blagajnik je odgovoren za vsako nepravilnost v poslovanju ne samo kot računodajnik, ampak je tudi odgovoren državi in poedincem za izvršen utržek denarja.
§ 55.
Blagajnik komisije sme biti samo aktiven državni uradnik iz monopolne stroke, ki dobro pozna blagajniško in knjigovodstveno poslovanje odkupnih komisij.
§ 56.
Cenilec mora biti dober poznavalec tobaka; določati mora razrede po zakonskih predpisih in po §§ 15., 18., 22., 23., 24. in 25. tega pravilnika ter mora sam voditi knjigo o tehtanju po § 32. tega pravilnika.
Cenilec sme biti aktiven uradnik samo iz območja oddelka za kulturo in fermentacijo tobaka ali iz tobačne tvornice ali poizkusnih postaj.
§ 57.
Zaupnik mora pri sestanku komisije in pred začetkom komisijskega poslovanja priseči pred voditelj em, ki overovi prisego. Prisega sc glasi: «Jaz (ime in priimek), zaupnik komisije za odkupovanje
tobaka..............letine 19 . . . leta, prisezam na
vsemogočnega Boga, da bom točno in vestno vršil posel, ki mi je poverjen, in da bom varoval koristi države kakor tudi poedinih pridelovalcev, Kakor bom prav storil, tako mi Bog pomagaj.» Datum. Podpis-Overavlja — voditelj (podpis).
Zaupnik mora prav tako skrbeti, da se cenitev tobaka ne zadržuje po njegovi krivdi in da je pri pošlo' an ju ob določenem času.
Travico do dnevnice izgubi za vse one dni, ko ne pride o pravem času ali ko predčasno zapusti poslovanje. Vse te dnevnice se izplačajo onemu, ki ga nadomešča.
§ 58.
Tehtalec — kontrolni uradnik — in računar kakor tudi član ostalega pomožnega osebja sme biti vsakdo, ki uživa vse državljanske pravice ter dobro pozna računske in administrativne posle, najsi je v državni službi ali izven nje; prvenstveno pa se jemlje izmed monopolnih uradnikov in uslužbencev finančne kontrole.
§ 59.
Računarji odgovarjajo komisiji materialno, če sestavijo in predlože v izplačilo pogrešno obračunjeno priznanico; razliko morajo takoj položiti blagajniku v dopolnitev blagajne.
§ 60.
Vsi člani komisije in pomožno osebje se morajo pokoravati voditeljevim naredbam; tudi morajo opravljati druge posle, ki jih jim dodeli voditelj, ki pa s tem pravilnikom niso določeni za dotično osebo.
Končne odredbe.
§ 61.
Ob reševanju vseh vprašanj, ki jih mora reševati komisija pri odkupovanju na podstavi zakona in za katera ni določil zakon drugače, kakor: ob izvrševanju razporeda, po katerem naj se tobak privaža, ob določanju vzorcev in tare, obvelja ona rešitev, za katero so je izrekla večina.
§ 62.
Čim dokonča komisija odkupovanje tobaka v enem kraju (občini — selu), obvesti takoj o tem pristojno sresko upravo finančne kontrole, ki mora izvršiti brezpogojno v najkrajšem času občo preiskavo tega kraja in postopati z najdenim tobakom v listu ali nepredelanim v državnih tvornicah kakor s tihotapskim.
§ 68.
Po izvršeni ocenitvi tobaka se morajo takoj prihodnji dan razrešiti vsi cenilci, vsi tehtalci — kontrolni uradniki — razen onega — in vse pomožno osebje razen enega računarja. Toda tudi ti pridržani tehtnici — kontrolni uradniki — in računarji se morajo razrešiti pri komisijah z manjšim delovnim obsegom (do 1000 pridelovalcev) v prihodnjih dveh dneh. pri komisijah z večjim delovnim obsegom (preko 1000 pridelovalcev) pa v prihodnjih štirih dneh.
Voditelj in blagajnik poslujeta še največ 10 dni po izvršeni ocenitvi tobaka; po tem roku se tudi ta dva definitivno razrešita.
§ 64.
Po izvršenem poslovanju mora predložiti komisija oddelku -za kulturo in fermentacijo tobaka re-kapitulativen pregled o ekspediciji tobaka (obrazec št. 28) z vsemi pripadajočimi dokumenti — potrdili o prejemu —, glavni pregled o odkupu tobaka (obrazec št. 29), pregled članov in pomožnega osebja (obrazec Št. 29) in pregled o delovnem uspehu voditelja odkupne komisijo (obrazec št. 31).
Ko pošlje voditelj komisije te preglede, mora predložiti poleg tega pismeno poročilo, v katerem so ob kratkem in jedrnato posneti najglavnejši momenti med komisijskim poslovanjem in podani eventualni predlogi.
§ 65.
Takoj potem mora poslati komisija po navodilu R. M. br. 50.000/26 z denarno pošto računovodstvene mu oddelku knjigo o tehtanju (prejemanju) tobaka, knjigo o odkupu (razhodnik), vse priznanice, knjige o blagajni stroškov, obe knjigi depozitov, izpisek iz knjigo o blagajni stroškov z vsemi izpriča-jočimi dokumenti; vse ostalo pa odda —- če posluje v kraju, kjer obstoji založišče nepredelanih tobakov, temu založišču; če pa za-ložišča ni (ambulantna komisija), ji odredi oblastni monopolni inšpektorat ali oddelek za kulturo in fermentacijo tobaka, kateremu založišču naj se odda ta arhiv.
Vsa za ležišča nepredelanih tobakov, ki prejmejo komisijske arhive, jih morajo urediti, zložiti kot
celoto v posebne ovoje ter jih hraniti na posebnem prostoru, da jih je moči hitro najti, kadar bi bilo treba.
§ 66.
Vse komisije za odkupovanje tobaka spadajo pod nadzorstvo oddelka za kulturo in fermentacijo tobaka pri upravi državnih monopolov; ta oddelek je edino pristojen, podajati predloge tako o razporedu kakor tudi o sestavi teh komisij. Poleg tega izdaja oddelek za kulturo in fermentacijo tobaka po tem pravilniku komisijam naredbe, navodila in pojasnila, karkoli jih je potrebnih, bodisi neposredno, bodisi posredno po oblastnih monopolnih inšpektoratih, izvzcmši od tega samo blagajniško poslovanje.
§ 67.
Blagajniško poslovanje odkupnih komisij nadzira neposredno računovodstveni oddelek pri upravi državnih monopolov, ki ima pravico, se vsak čas z izrednimi pregledi (po komisarjih) uverjati o pravilnem stanju blagajne in o njenem neprikornem poslovanju.
Potemtakem daje tudi vsa pojasnila, kolikor so nanašajo na blagajniško poslovanje komisij, izključno računovodstveni oddelek.
§ 68.
Vsi obrazci, predpisani s tem pravilnikom, so sestavni del tega pravilnika; izpreminja ali dopolnjuje jih uprava državnih monopolov.
Prehodne odredbe.
§ 69.
Ta pravilnik velja za vse oblasti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; ko stopi v veljavo, prestanejo veljati vsi pravilniki in vsa navodila, kar jih je bilo doslej izdanih za poslovanje pri odkupovanju tobaka, kolikor nasprotujejo odredbam tega pravilnika.
Prav tako prestanejo veljati vsi dosedanji odkupni obrazci; kolikor jih ni moči rabiti, se morajo razknjižiti.
§ 70.
Ta pravilnik stopi v veljavo, ko ga podpiše minister za finance, obvezno moč pa dobi. ko se razglasi v «'Službenih Ndvinah».
V Beogradu, dne 2. septembra 1927.;
K. br. 264.	... . f ..
Minister za tinaiice:
dr. Bogdan Markovič s. r.
*
Odkupni obrazci.
Št. 1. Razpored, po katerem naj se tobak privaža. Št. 2. Sprevodnica.
Št. 3. Poziv za predajo tobaka.
Št. 4. Zapisnik o sestanku komisije.
Št. 5. Zapisnik o vzorcih.
Št. 6 in 6a. Zapisnik o določitvi tare.
Št. 7. Odlok o kaznovanju pridelovalcev zaradi izostanka.
Št. 8. Knjiga o sežganih preostankih.
Št. 9. Zapisnik o osporjenem tobaku — protestih. Št. 10. Knjiga o osporjenih tobakih — protestih.
Št. 11. Knjiga o tehtanju (prejemanju) tobaka.
Št. 12. Knjiga potrdil o prejemu (predaji) tobaka.
Št. 13. Priznanica ocenjenega in izplačanega tobaka. Št. 14. Knjiga obračunov o izplačilu.
Št. 15. Knjiga o odkupu tobaka (razhodnik).
Št. 16. Dnevni zaključek o odkupu.
Št. 17. Dnevno poročilo o ekspediranem tobaku.
Št. 18. Dnevno poročilo o potrdilih prejema.
Št. 19. Tridnevno poročil® o odkupljenem tobaku.
Št. 20. Seznamek o izplačilu dnevnic.
Št. 21. Seznamek o izplačilih dnevnic osebju iz privatnih poklicev.
Št. 22. Seznamek pridelovalcev, ki so ostali posojilo dolžni.
Št. 23. Seznamek o potrdilih denarnih prejemkov. Št. 24. Seznamek prejemkov, pridržanih in deponiranih pri komisiji, za manjšo predajo tobaka. Št. 25. Spremno pismo za manjšo predajo tobaka. Št. 26. Zapisnik o fnanjši predaji tobaka.
Št. 27. Koncept zapisnika o manjši predaji.
Št. 28. Rekapitulacija o ekspediciji tobaka.
Št. 29. Glavni pregled o odkupu tobaka.
Št. 30. Pregled članov komisije in pomožnega osebja. Št. 31. Pregled o delovnem uspehu voditelja odkupne komisije.
418.
Pojasnilo o ocarinjanju stekla za svetiljke ob uvozu.*
Zaradi pravilnega ocarinjanja stekla za svetiljke iz tar. št. 523., točke 3. a), v predlogu zakona o obči carinski tarifi dajem carinarnicam na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi po zaslišanju carinskega sveta to-le pojasnilo:
Za steklo za svetiljke iz tar. št. 523., točke 3. a), uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi se smatrajo in ocarinjajo tudi votla stekla cilin-draste ali stožkaste oblike z odprtinama na obeh koncih, od katerih je ena prirejena za natikanje na gorilec svetiljke.
Steklo za svetiljke, znano v trgovini in navadnem življenju kot «cilinder za svetiljke», ima namen, varovati plamen svetiljke, da gori ravno in da ne miglja. Zato se mora ocariniti vsako tako steklo, najsi služi za petrolejske, oljne, bencinske, plinske itd. svetiljke, kot steklo za svetiljke iz tar. št. 523., točke 3. a). Kot steklo za svetiljke se ocarinja tudi steklo, ki varuje plamen sveče, t. j. steklo za tako • zvane fonose.
Vse to steklo iz tar. št. 523., točke 3. a), sme biti v masi pobarvano, s poliranimi ali obrušenimi robovi in s firmo in varstveno znamko, izdelano s kislino ali kako drugače.
Stekla, ki služijo pri svetiljki drugemu namenu, kakor rezervoarji, v katere se vliva petrolej ali drugo gorivo, senčila za svetiljke itd., se ne smatrajo za steklo za svetiljke in se morajo ocariujati kot posode ali kot izdelki iz stekla.
Carinarnicam odrejam, naj se povsem ravnajo po tem pojasnilu.
V	Beogradu, dne 25. septembra 1927.;
C. br. 39.080.
Minister za finance:
dr. B. Markovič s. r.
419.
Pojasnilo razpisa C. br. 32.858/27 o oprostitvi od plačevanja carine na pluge in njih dele.*
Na vprašanje, ali so obsežena v razpisu C. br. 32.859/27,** ki je bil izdan po odločbi ministrskega sveta z dne 13. avgusta 1927., tudi plužna, dajem carinarnicam na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi po zaslišanju carinskega sveta to-le pojasnilo:
Točka I. razpisa C. br. 32.858/27 se glasi:
«Na predmete spodaj označenih tarifnih številk uvozne carinske tarife se no pobira uvozna carina:
tar. št. 552., točki 1. in 2. a) in b) —• na pluge in njih dele.»
Besede: «Na pluge in njih dele» so vpisane v odločbo iz poglavja tar. št. 552. uvozno tarife in pomenijo, da je umeti pod temi besedami vse ono, kar spada pod to poglavje, t. j. iz tar. št. 552., točke 1., pluge iu plužna. iz tar. št. 552., točke 2. a) in b), pa dele plugov."
Carinarnicam odrejam, naj se povsem ravnajo po tem pojasnilu.
V	Beogradu, dne 26. septembra 1927.;
C. br. 39.517.
Minister za finance:
dr. B. Markovič s. r.
420.
Monopolne takse za kazensko uporabo točke III. Člena 67. finančnega zakona za leto 1927./1928.***
Na predlog upravnega odbora samostalne monopolne uprave M. br. 14.348 z dne 5. septembra 1927. je predpisal gospod minister za finance z odlokom št. 274 z dne 21. septembra 1927. nastopne monopolne takse za kazensko uporabo točke III. člena 67. finančnega zakona za leto 1927./1928., in sicer:
1.	) Na vse vrste tobačnih pridelkov, razen nos-Ijanca in ekstrakta 700 Din za 1 kg.
2.	) Na nosljanec in tobačni ekstrakt 200 Din za 1 kg.
* «Službene Nevine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 30. septembra 1927., št. 221/LXI.
** Uradni list z dne 27. avgusta 1927., št. 388/90.
*** «Službeno Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 3. oktobra 1927., št. 223.
3.	) Na predelani tobak 200 Din za 1 kg.
4.	) Na preveč zasajeni in neupravičeno zasajeni tobak po 200 Din za 1 kg tobaka, pri čemer je ra-čuniti vsako tobačno steblo: v Južni Srbiji, Stari Srbiji in Črni gori za 10 g tobaka, v Hercegovini in Dalmaciji za 20 g, v vseh ostalih oblastih pa za 30 g.
5.	) Na 1 g tobačnega semena 200 Din.
6.	) Na vsakih 50 listkov cigaretnega papirja po 1 Din.
7.	) Na eno škatlico švedskih ali parafinskih vžigalic do 65 klinčkov 0-70 Din in na eno škatlico voščenih vžigalic do 100 svečic 1 Din. Za škatlico z večjim številom klinčkov ali svečic se zvišuje taksa sorazmerno s številom klinčkov in svečic in z omenjeno takso v znesku 0-70 ali 1 .Din.
8.	) Na 1 kg petroleja 4 Din.
9.	) Na 1 kg soli 1-80 Din.
10.) Na 1 kg saharina po 1 Din za vsako stopnjo sladkobe.
Iz tihotapskega oddelka uprave državnih monopolov v Beogradu,
dne 27. septembra 1927.; K. R. M. br. 37.017.
421.
Izprememba v pravilniku o državnih strokovnih izpitih uradnikov poštne in telegrafsko-telefonske stroke.*
Gospod minister za pošto in telegraf je odredil z dekretom z dne 23. julija 1927., št. 25.665, na podstavi členov 54. in 55. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih: Člen 28. pravilnika o državnih strokovnih izpitih uradnikov poštne in telegrafsko-telefonske stroke** se izpreminja ter se glasi:
Kandidati se smejo prijaviti k državnemu strokovnemu izpitu v tretjem službenem letu, pripravniki z dovršenim višjim ali nižjim poštno-telegraf-skim tečajem pa po uspešno dovršenem tečaju.
422.
Odločba,
s katero se ukinja, odnosno otvarja nekaj carinarnic in carinskih oddelkov.***
Gospod minister za finance je ukinil z odločbo C. br. 38.145 z dno 16. septembra 1927.: glavne carinarnice II. vrste na Bohinjski Bistrici, v Murski Soboti in Čakovcu, sporedni carinarnici v Tržiču in Cankovi in carinski oddelek mariborske carinarnico v Celju.
Z isto odločbo je otvori 1: glavno carinarnico II. vrste v Gederovcih; carinske oddelke: pri Sv. Ani in na Jezerskem, ki so dodeljujeta glavni carinarnici I. vrste v Ljubljani; na Bohinjski Bistrici, ki se dodeljuje glavni carinarnici H. vrste na Jesenicah; v Dolnji Lendavi, ki se dodeljuje glavni carinarnici II. vrste v Kotoribi; v Cankovi in Rogaševcih, ki sc dodeljujeta glavni carinarnici 11. vrste v Gederovcih.
423.
Odločba,
s katero se odreja, da morajo vršiti organi finančne kontrole poleg redne dolžnosti tudi dolžnost carinskih uradnikov pri nekaterih carinskih oddelkih.***
Gospod minister za finance je odredil z odločbo C. br. 38.146 z dne 16. septembra 1927., da morajo vršiti organi finančne kontrole v Kastvu, Cankovi, Rogaševcih, Gornjem Cmureku, pri Sv. Kunigundi, v Sladki gori, Ceršaku, Kaplji, pri Sv. liju, na Jezerskem, pri Sv. Ani, v Dolnji Lendavi, Planini, Kalcih, Starem trgu, Žireh, Železnikih in Kranjski gori poleg redne dolžnosti tudi dolžnost carinskih uradnikov pri carinskih oddelkih v zgoraj naštetih krajih.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 30. septembra 1927., št. 221/LXI.
** Uradni list z dne 24. julija 1926., št. 287/67. *** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 1. oktobra 1927., št. 222.
Razglasi osrednje vlade,
List, ki ga je prepovedano uvažati in razširjati.*
Z odlokom ministrstva za notranje posle D. Z. br. 7900 z dne 22. septembra 1927. je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej italijanski list «Popolo di Trieste». Ta list je večkrat pisal zoper našo državo, v neki številki iz meseca avgusta pa je bil v njem napisan uvodnik, ki je žalil tudi Njegovo Veličanstvo kralja.
Iz ministrstva za notranje posle v Beogradu,
dne 28. septembra 1927.; D. Z. br. 7900.
Zemljevidi, ki jih je prepovedano uvažati in razširjati.*
Z odlokom ministrstva za notranje posle D. Z. br. 7911 z dne 22. septembra 1927. je prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v njej madžarske zemljevide, v katerih so označene meje bivše, sedanje in bodoče madžarske države ali sedanje in bodoče, bivše in bodoče, in v obče zemljevide, ki širijo madžarsko iredento in so revizionističnega značaja.
Iz ministrstva za notranje posle v Beogradu,
dne 28. septembra 1927.; D. Z. br. 7911.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
O. br. 820/1.	2207
Razglas.
Na podstavi pooblastitve ministrstva za trgovino in industrijo z dne 14. decembra 1926., VI. št. 2535/ /VI, potrjujem izpremenjena pravila delniške družbe «Lokalna železnica Ljubljana-Vrhnika», ki je prenesla svoj sedež z Dunaja v Ljubljano.
V	Ljubljani, dne 30. septembra 1927.
Veliki župan ljubljanske oblasti: dr. Vodopivec s. r.
O.	br. 821/1.	2208
Razglas.
Na podstavi pooblastitve gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne 15. decembra 1926., VI. št. 2535/VI, potrjujem izpremenjena pravila delniške družbe «Lokalna železnica Kranj-Tržič», ki stopijo v veljavo namesto dosedanjih nemških pravil.
Družba je prenesla svoj sedež z Dunaja v Ljubljano.
V	Ljubljani, dne 30. septembra 1927.
Veliki župan ljubljanske oblasti:
dr. Vodopivec s. r.
U. št. 12.022/111.
Razpust društva.
«Društvo lastnikov hotelskih in zdraviliških naprav v radovljiškem političnem okraju» s sedežem na Bledu je razpuščeno, ker že več let ne deluje, ker nima ne članov ne imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj.
V	Ljubljani, dne 1. oktobra 1927.
Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti: dr. Andrejka s. r.
P.	št. 7738.	‘	2—1
Razpis katehetske službe.
Po odloku ministrstva za prosveto O. N. br. 59.140 z dne 15. septembra 19ž?7. se razpisuje služba v e r o u č i t e 1 j a za katoliški verouk na deški in dekliški osnovni šoli v Novem mestu v stalno namestitev.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože pri sreskem poglavarju v Novem mestu tako, da jih ta predloži najkesneje do dne
2 8. oktobra 1 927.
prosvetnemu oddelku velikega župana ljubljansko oblasti v Ljubljani.
V	Ljubi j a n i, dne 3. oktobra 1927.
Za velikega župana ljubljanske oblasti: vršilec dolžnosti prosvetnega inšpektorja dr. Capuder s. r.
L. št. 1896/1.
Izprememba v seznamku zdravnikov, vpisanih v imenik zdravniške zbornice za Slovenijo.
Dr. Mirko Kambič, zobni zdravnik v Ljubljani, je vpisan v imenik zdravniške zbornice za Slovenijo.
V Ljubljani, dne 22. septembra 1927.
Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti:
dr. Mayer s. r.
Vet. št. 824.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju ljubljanske oblasti od dne 26. septembra do dne 2. oktobra 1927.
Opazka: Imena sreskih poglavarstev (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom z a kuž enih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Steklina (Lyssa).
Kamnik: Prevoje (Prevoje 1 dvorec).
S v in j s k a kuga.
Brežice: Gabrje (Gabrje 2 dvorca). Rigonce (Ri-gonce 1 dvorec). Črnomelj: Butoraj (Zorence 4 dvorci). Krško: Cerklje (Gorica 1 dvorec), Krško (Velika vas 1 dvorec). Laško: Trbovlje (Knezdol 2 dvorca). Škofja Loka: Selce (Selce 2 dvorca, Bukovica 1 dvorec), Sorica (Zalilog 1 dvorec).
Svinjska rdečica.
Krško: Krško (Velika vas 4 dvorci), Trebelno (Jolševec 1 dvorec), Radeče (Hotemež 1 dvorec). Laško: Sv. Krištof (Kovk 1 dvorec), Loka (Mrzla planina 1 dvorec). Litija; Kresnice (Kresnice 1 dvorec), Šmartno (Liberga 1 dvorec). Ljubljana, okolica: Medvode (Topol 2 dvorca), Vič (Vič 1 dvorec), Zgornja Šiška (Zgornja šiška 1 dvorec).
L j u b I j an a, dne 5. oktobra 1927.
Za velikega župana ljubljanske oblasti: oblastni veterinami referent Paulin s. r.
Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Št. II 4/П ex 1927.
Razglas.
Generalna direkcija državnega računovodstva je naznanila z razpisom D. R. br. 131.868 z dne 24. septembra, 1927., da veljajo za vsa državna izplačila v tuji valuti v mesecu oktobru 1927. nastopni ob-računjevalni tečaji, in sicer:
1 napoleondor.................Din 219—
100 francoskih frankov . . . . » 223-—
1 belg...........................»	7-90
100 drahem..........................»	75-30
100 italijanskih lir...............»	309-50
100 švicarskih frankov . . . .	»	1095-—
100 pezet..........................»	985-—
100 nizozemskih goldinarjev . . » 2276-—
100 danskih kron...................»	1521-40
100 švedskih kron..................»	1528-50
100 finskih ma.rk..................»	143—
1 angleški funt..................»	276-30
1 egiptovski funt................»	283—
1 dolar..........................»	56-75
100 romunskih lejev................»	35-—i
100 bolgarskih levov .'....»	41—
1 papirnata turška lira ...»	28-50
100 papirnatih turških piastrov . »	28-50
100 češkoslovaških kron ...» 168-35 1 avstrijski šiling ......	8—
1 pengö..........................»	9-90
1 zlati zlot.....................»	6-35
1 zlata nemška marka ...»	13-52
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani,
dne 3. oktobra 1927.
Za delegata: Sušeč s. r.
Razglasi dragih orado» ra oblaste».
Br. 21.	2177 3—2
Razglas.
Državna hipotekarna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev otvori po sklepu svojega upravnega odbora dne 15. oktobra 1927. v Ljubljani glavno filijalo .v lastnem poslopju, Frančiškanska ulica št. 10.
Naslov filiale kot državnega zavoda se bo glasil: «Državna hipotekarna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, glavna filijala v Ljubljani».
Teritorialna pristojnost te filiale obseza ljubljansko in mariborsko oblast.
V	področje filiale spadajo posli, določeni z zakonom o ureditvi Državne hipotekarne banke in s statutom za glavne filiale.
Z dnem, ko se otvori filiala, prenese naša centrala na filialo vse terjatve od svojih dolžnikov, bivajočih v okolišu filiale; pozneje prenese tudi svoje ostale posle, o čemer bomo interesente obvestili.
V	območju ljubljanske in mariborske oblasti se je treba odslej za vse posle, navedene v razglasu, obračati neposredno na filialo.
Državna hipotekarna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, glavna filijala v Ljubljani,
dne 3. oktobra 1927.
424.
Sveti medicinskih fakultet v Beogradu, Zagrebu bi Ljubljani predpisujejo na podstavi člena 1. uredbe o obveznem praktičnem stažu za zdravnike in medi-oince sporazumno z ministrstvom za narodno zdravje ta-le	„
Pravilnik
0	praktičnem stažu po absolviranih
medicinskih študijah.*
Člen 1.
1	Taktični staž po absolviranih medicinskih štu-.'1 . traja leto dni, in sicer: šest mesecev v kura-nJii in šest mesecev v preventivni medicini. Ta staž smejo opravljati samo osebe z diplomo doktorja medicine domačih univerz ali z nostrifieiranimi inozemskimi diplomami.
Člen 2.
Predmeti praktičnega staža v kurativni medicini so:
Kirurgija z dvomesečnim posečanjem patološko-miatomskih sekcij.
Interna mediema z dvomesečnim posečanjem Patološko-anatomskih sekcij.
Porodništvo dva meseca.
Praktični staž iz teh strok kurativne medicine Se lahko opravlja na univerzitetnih klinikah za te stroke kakor tudi v bolnicah v Ljubljani, Zagrebu, Osijeku, Mariboru. Novem Sadu, Subotici, Sarajevu, Beogradu in Nišu.
Če je treba, sme ministrstvo za narodno zdravje dovoliti, da se opravi praktični staž iz poedine stroke tudi na oddelku druge bolnice, kjer delujejo bot oddelkovni šefi strokovnjaki, ki so se odliko-Va-H v svoji stroki.
Člen 3.
Praktični staž iz preventivne medicino se lahko °prav!ja pri higienskih zavodih v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Skoplju, Nišu in Sarajevu in pri šoli Za narodno zdravje v Zagrebu.
Praktični staž iz preventivne medicine obseza:
1.	) Higieno, bakteriologijo, serologijo s praktič-'H* delovanjem v laboratorijih zavodov samih ali Podrejenih naprav. Ta del praktičnega staža, se ^bko opravi tudi na higienskih zavodih univerz. To delovanje traja poldrugi mesec.
2.	) Epidemiologijo s praktičnim delovanjem v bolnicah za nalezljive bolezni ali oddelkih za nalez-Jlve bolezni z dvomesečnim posečanjem patološko-
anatomskih sekcij.
.. H.) Zatiranje akutnih nalezljivih bolezni: mala-riJe, trahoma, tuberkuloze in veneričnih bolezni s Praktičnim delovanjem na terenu ali pri poedinih bapravah podrejenih higienskim zavodom, in sicer Poldrugi mesec.
4.) Zaščito materinstva, malih otrok in šolskih otrok s praktičnim delovanjem pri napravah. To Rovanje traja mesec dni.
Člen 4.
Kdor hoče opravljati praktični staž, se mora obrniti s pismeno prošnjo na ministrstvo za narodno zdravje, ki ga razporedi na praktični staž po klinikah, bolniških oddelkih ali zavodih in vodi o tem evidenco.
Člen 5.
Stažisti morajo biti zaposleni najmanj tako dolgo kakor pomožni zdravniki pri navedenih napravah.
Člen 6.
Dekanati overavljajo opravljeni staž na diplomah samo na podstavi izpričevala, ki ga izdado šefi klinik, bolniških oddelkov in zavodov o uspešno opravljenem stažu iz poedinih strok.
Člen 7.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
V Beogradu, dne 23. septembra 1927.;
H. br. 1927.
Za svet medicinske fakultete v Beogradu:
dr. R. Burijan s. r.
Za svet medicinske fakultete v Zagrebu:
dr. Šramek s. r.
Za svet medicinske fakultete v Ljubljani:
dr. A. Serko s. r.
Za ministrstvo za narodno zdravje:
dr. A. Štampar s. r.
Freds. 380/4/27—19.	3—2
Razpis.
Pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani se odda svetniško mesto.
Pravilno kolkovane in opremljene prošnje naj se vlože po službeni poti do dne
2 6. oktobra 1927. pri podpisanem predsedništvu.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 3. oktobra 1927.
S 13/27—3.	2211
Sklep.
V konkurzni stvari firme:	Franc Cerar,
družba z o. z. v Domžalah, se potrjuje po § 152., odstavku 1., k. r. prisilna poravnava, sklenjena med prezadolženo firmo in njenimi upniki dne 27. avgusta 1927., za katero so glasovali vsi upniki, ki so došli k naroku za prisilno poravnavo in ki so zastopali terjatve 570.868 Din 75 p od celotnih, za glasovanje upravičenih terjatev v skupnem znesku 713.651 Din 47 p.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dno 24. septembra 1927.
Cg Ш 20/27—14.	2121
Oklic.
Ed. Jurak u, trgovcu v Zagrebu, Sv. Duh pri ciglani, je vročiti v pravni stvari Ed. Suppauza, veletržca na Pristavi, zoper Ed. Jueaka, trgovca
v Zagrebu, zaradi 10.204 Din 29 p sklep z dne 31. avgusta 1927., opr. št. Cg IH 20/27—11, s katerim so se odmerili stroški dr j a. Gvidona Serneca, odvetnika v Celju, proti lastni stranki Ed. Juraku, odnosno proti pooblastitelju drju. Slavku Pavičiču, na 1815 Din 75 p.
Ker je sedanje bivališče Ed. Juraka neznano, se mu postavlja za skrbnika dr. Milan Orožen, odvetnik v Celju.
Na nadaljnjih stroških se odmerja odvetniku drju. Gvidonu Sernecu v razmerju proti lastni stranki Ed. Juraku, odnosno tudi proti odvetniku drju. Slavku Pa vičiču, znesek 192 Din 50 p.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek III.,
dne 22. septembra 1927.
C 126/27—4.	2203
Oklic.
Franc Kunc, posestnik v Rovtah št. 95, je vložil zoper Franceta Leskovca in Josipa Leskov-c a, posestnika v Rovtah, sedaj neznanega bivališča, tožbo zaradi 522 Din 90 p s pripadki.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan
2 8. oktobra 192 7. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 5.
Ker je bivališče obeli tožencev neznano, se jima postavlja za skrbnika Valentin Gradišnik, občinski tajnik v Gorenjem Logatcu.
Okrajno sodišče v Logatcu, oddelek II.,
dne 29. septembra 1927.
C 608/27—1.	2204
Oklic.
Dr. Ferdo Černe, odvetnik v Murski Soboti, je vložil zoper Aleksandra F i 1 a (Filo), posestnika v Budincih št. 40, sedaj stalno bivajočega nekje na Ogrskem, tožbo zaradi plačila 8586 Din 93 p s pri-padkL
Narok za ustno razpravo se je določil na dan
3.	novembra 192 7. ob desetih pri tem sodišču v sobi št. 18.
Ker je sedanje bivedleče Aleksandra Fiia neznano, se mu postavlja za skrbnika dr. Vladimir Šker-lak, odvetnik v Murski Soboti.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, oddelek II.,
dne 28. septembra 1927.
E 2111/26—25.	2149
Dražbeni oklic.
Na predlog Ignacija Kotnika, posestnika v Kozjaku, bo dne 2. novembra 192 7. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nastopnih nepremičnin, vpisanih v zemljiški knjigi za Sv. Jošt, vi. št. 147:
Označba nepremičnin: hiša št. 36, cenilna vrednost 2000 Din, zemljišča, cenilna vrednost 7886 Din 89 p — skupaj 9886 Din 89 Din; najmanjši ponu-dek 6600 Din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Vadi j: 1000 Din.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek III.,
dne 19. septembra 1927.
Nc 1 475/27—1.	Proglasitve za mrtve.	2173
Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešane! za mrtve, ker se more o njih po § 1. zakona z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje.
Ime In rojstni dan, stan In zadnje bivališče pogrešancev	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime In bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu	Dan in opr. št. oklica	Okllcnl rok poteče dne
Janez Sedovšek, rojen dne 13. aprila 1897., dninar v Rade-gundi št. 28.	Odrinil leta 1915. k prostovoljnim strelcem in odšel na italijansko fronto, odkoder se je zadnjič oglasil jeseni leta 1918.; od takrat ni več glasu o njem.	Brat Alojzij Sedovšek, posestnikov sin v Radegundi št. 28.	—	22./7. 1927.; TV 29/27—1.	1. aprila 1928.
Anton Klun, rojen dne 22. februarja 1875., stanujoč v Senovem.	Odrinil leta 1916. k vojakom; od takrat ni več glasu o njem.	Žena Marija Klun, odgojiteljica pri Preiszu v Vinkovcih (Slavonija).	—	20./8. 1927.; TV 30/27-1.	1. marca 1928.
Martin Volovšek, rojen leta 1880., žagar, pristojen v občino Bočno.	Odrinil leta 1914. k domobranskemu pehotnemu polku št. 26 in potem na gališko fronto. Zadnjič pisal dne 13.novembra 1914.; od takrat ni več glasu o njem.	Žena Marija Volovšek, najemnica priSv.Joštušt.35, pošta Šmartno ob Dreti.	—	29./8. 1927.; T V 31/27—1.	1. marca 1928.
E 739/26—17.	2080
Dražbeni oklic.
Dne 3. novembra 192 7. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ljutomer, vi. št. 19 (tvornica za usnje z enonadstropno hišo, njive, pašniki, travniki, gozd).
Cenilna vrednost: 1,029.513 Din 45 p; vrednost priteklin: 509.230 Din 30 p; najmanjši ponudek: 686.342 Din 30 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, jo oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljutomeru, oddelek II.,
dne 5. septmbra 1927.
E 3714/27—7.	2051
Dražbe« зезз.
Dno 2 9. oktobra 1927. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 25 dražba polovice nepremičnin; zemljiška knjiga Gorica, vi. št. 70 (hišno poslopje in zemljiške parcele).
Cenilna vrednost: 36.927 Din 95 p; vrednost priteklin: 11.780 Din (do polovice všteta v cenilni vrednosti); najmanjši ponudek: 24.618 Din 60 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 6. septembra 1927.
425.
Tarifna obvestila.
Dopolnitev lokalne tarife za prevoz blaga itd. z dne 1. oktobra 1926.*
Na strani 48. naj se uvrsti v izjemni tarifi br. 40: Testenine v seznamek postaj, od katerih velja ugodnost, postaja: Šibenik.
Ta dopolnitev volja od dne 15. septembra 1927.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 10. avgusta 1927.; G. D. br. 45.497.
*
Izprememba v lokalni in luški tarifi za prevoz blaga itd. z dne 1. oktobra 1926.**
Na strani 24. v odseku VI. lokalne in v odseku V. luške tarife za prevoz blaga itd., ki veljata od dne 1. oktobra 1926., naj se prečrta postaja: Djakovo obenem z odredbo: «Pristojba za prevoz pošiljaka u djakovački paromlin ili obratno iznosi 8 Din po vagonu».
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 15. septembra 1927.; G. D. br. 57.619.
*
Naredba, s katero se skrajšujejo v letošnji izvozni sezoni na vseh postajah državnih železnic natovar-jalni in raztovarjalni roki.**
Z odlokom gospoda generalnega direktorja G. D. br. 60.409/27 z dne 28. septembra 1927. so na vseh postajah državnih železnic in železnic v eksploataciji državnih železnic natovarjalni in raztovarjalni roki za blago, prosto ležnine, skrajšani od 24 ur na 6 delovnih ur.
Ta naredba stopi v veljavo takoj, ko so razglasi v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca», tor volja do dne 31. decembra 1927.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 28. septembra 1927.; G. D. br. 60.409/27.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvala i Slovenaca» z dne 3. septembra 1927., št. 198/LVI.
** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 30. septembra 1927., št. 221/LXI.
Št. 456/20.
Razglas.
Seznamek izgubljenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 16. do dne 30. septembra 1927.:
1 zlata zapestna ura na ročnem traku; 1 pes doberman, star 3 mesece; 1 moški dežni plašč in 1 mala deska kot vzorec za parkete; 1 zlata zapestnica v obliki verižice; 1 usnjena rjava listnica s 380 Din; 3 bankovci po 100 Din, 5 bankovcev po 10 Din in 1 notes; 1 bankovec za 100 Din; 1 zlata igla s 3 diamanti; 1 ščipalnik iz double zlata; 1 usnjena denarnica s 7 bankovci po 10 Din, 1 novec za 2 Din, 2 svetinjici in 1 par trakov za čevlje; 1 prstan s kamenčkom; 1 temnobela boa; 3 bankovci po 1000 Din in 1 robec z monogramom A. K.; 1 usnjena črna listnica s 5 bankovci po 10 Din in 1 zastavni listek; 4 bankovci po 100 Din in 4 bankovci po 10 Din v rjavi listnici in nekaj računov; 1 bela skoraj nova ponjava; 1 rjav dežni plašč; 4 bankovci po 100 Din.
Seznamek najdenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 16. do dne 30. septembra 1927.:
1 bankovec za 100 Din; 1 zrcalo in 1 ura budilka; 1 ženski črn svilen dežnik; 1 torbica za akte; v njej 6 ključev in d ni ge drobnosti; 1 moška pelerina in 1 klobuk; 1 zlat zapestni gumb z monogramom; 1 moški dežnik; 3 bankovci po 10 Din; 1 listnica z manjšo vsoto denarja; 3 otroški čevlji; 1 ščipalnik; 2 dela avtomobilne strehe; 1 bela goska. — V železniških vozovih so se našli ti-le predmeti: 3 ženski dežniki, 1 moški dežnik, 1 palica, 3 moški klobuki, 1 dijaška čepica, 1 ženska jopa, 1 prazen nahrbtnik, 1 pletena košara, 1 zavitek perila, 1 kolesna sesal j ka, 1 šal, 1 ženska torbica, 1 namizni prt, 1 dežni plašč, 1 moška čepica, 1 električna sve-tiljka, 1 nahrbtnik cunj, 1 zaboj čebel.
Policijska direkcija v Ljubljani,
dne 2. oktobra 1927.
Št. 1928.	2175 3—3
Razpis.
Ker prva javna pismena licitacija za popravo lesenega mostu čez Bistrico pri Domžalah v km 15.015 Trojanske državne ceste ni uspela, se razpisuje ponovna licitacija na dan
18. oktobra 192 7.
ob enajstih ob istih pogojih, ki so bili objavljeni v Uradnem listu 96 z dne 17. septembra 1927.
Gradbena sekcija v Ljubljani,
dne 2. oktobra 1927.
Št, 1933.	2200 3—2
Razpis.
Ker prva javna pismena licitacija za popravo lesenega mostu čez Savo v Litiji ni uspela, se razpisuje po nalogu gradbene direkcije št. 7888 z dne 30. septembra 1927. ponovna licitacija na dan 2 9. oktobra 1927.
ob enajstih ob istih pogojih, ki so bili objavljeni v Uradnem listu 95 z dne 10. septembra 1927. in v «Službenih Novinah» št. 206 z dne 13. septembra 1927.
Gradbena sekcija v Ljubljani,
dne 3. oktobra 1927.
Št. 7358/11.	2205 2—1
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 41 železnih nosilcev, 58 palic betonskega železa in 920 kg železa za spone.
Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 21. oktobra 192 7. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 5. oktobra 1927.
Št. 7359/11.	2206 2—1
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 100 m8 dolomitnega peska in 50 ma vodnega peska.
Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 1 8. oktobra 1927. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 5. oktobra 1927.
Št. 4780.	22Ш
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 7500 zidnih opek.
Ponudbe naj se vlože do dne 13. oktobra 1 927.
Več pri podpisani direkciji.
Direkcija državnega rudnika v Zabukovci
(pošta Griže), dne 4. oktčbra 1927.
Razne objave,
2209 Stanje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 30. septembra 1927.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna podloga..................... 489,163.727-10
Posojila.........................  1.543,330.576-69
Račun za odkup kronskih novčanic 1.102,664.873-70
Račun začasne zamene................ 320,064.553-51
Dolg države ........................ 2.966.355.034—
Vrednost državnih domen, zastavljenih za izdajanje novčanic . . 2.138.377.163— Saldo raznih računov.............. 1.296,852.451-68
Pasiva.	9.856,808.379-68
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano ....	30,000.000-—
Rezervni fond......................... 9,994.975-42
Novčanice v točaju................. 5.763,330.590—
Državni račun začasne zamene . .	320,064.553-51
Terjatve državo po raznih računih 201,830.153-12
Razne obveznosti.................. 1.310,156.074-63
Terjatve države za zastavljene domene .............................. 2.138,377.163—
Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde..................... 83,055.870-—
9.856,808.379-68
V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev; dolar za 5 dinarjev, lira za en dinar, švicarski in francoski frank za en dinar, dinar v kovanem srebru za en dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike — 6 % na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave 8% na leto.
Pr 1087/27—4.	2212
Oklic.
Zoper Hinka Zakrajška, trgovca v Čabru, čigar sedanje bivališče je neznano, je vložila pri podpisanem razsodišču tvrdka A. Šarabon v Ljubljani tožbo zaradi 6822 Din 29 p.
Na podstavi tožbe je razpisana ustna razprava pri podpisanem razsodišču v Ljubljani. Kongresni trg št. 9, v razpravni dvorani, na dan
4.	novembra 192 7. ob šestnajstih.
V obrambo pravic toženca Hinka Zakrajška se postavlja za skrbnika Anton Pauli, trgovec v Ljubljani.
Razsodišče ljubljanske borze za blago in vrednote,
dne 5. oktobra 1927.
2214	Objava.
Izgubil sem indeks tehnične fakultete (elektrotehničnega oddelka) univerze v Ljubljani letnika 1925./1926., dalje izpričevala univerze o matematiki, fiziki, vajah iz strojnega risanja in vajah ’-z opisne geometrije (letnika 1925./1926.) na ime: Milan Fabjan iz Ribnice (Dolenjsko).
Proglašam jih za neveljavne.
Milan Fabjan s. r.
22,0	Objava.
Izgubil sem indeks pravne fakultete univerze J Ljubljani iz leta 1925. na ime: Vladislav Šmid i* Jurkloštra.
Proglašam ga za neveljavnega.
Vladislav Šmid s. r.
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.