it«B- V Gorici, v torek dne 11. junija 1907. Mil* trik* »t na teden, in sioer t torek, Četrtek ^oto ob 4- uri P°Poldne tor 8tane P° PoSti I*.1 «.. »ti v Gorici na dom pofiiljana: W1** vse leto...... . .15 K i/,...........10 . V...........5 ' jne Številke stanejo 10 .vin,. S O CA" «na naslednje jzi-etttfe'prilogoVoVntf* leta „Kaiipot po Gorllkem in GradiManskem" in 'itllpot po Ijobljant in kranjskih mestih", daljo dva- J%v letu „Vozni red f eleznlc, parnikcv in poStnil U*!« ter mesečno prilogo »Slovenski Tehnik". ^gročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici ' 7 j, nadstr. v »Goriški Tiskarni* A, GAta&jBek E ,trotila bm doposlane naročnine se ne oziramo. oalasl in poslanice se raSunijo po Petit-vrstah de ^jjo j-krat 1« v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka ^T Veflkrat po dogodbi. Večje črke po prostora. — geklame in spisi v uredniškem dela 30 v vrsta. Za ¦ .U. iD vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Tečaj XXXVII. »Vse za narod, svobodo in napredek I« Drrf(, Lmiii. Uredništvo se nahaja v Gospos i ulici St. 7 v Gorici v I. nadsti. Z urednikom je mogoč- govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih'od9.dol2. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici Bt 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. NaroCnino in oglase je plačati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu, Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne upadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le .apravniStvn. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Sočoc vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Sočac in »Primpreo« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in toh-le tobakarnah: Sohwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski aL, Ter. Loban na tokališeu Jos Verd?, Peter Krobelj v Kapucinski ulici, T. Bajt v po-kopabščni uhci,I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovanski J^oiemU ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenfiič na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — T«Ufon it. 83. — »Gor. Tiskarna« A. Gabrščck (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. v močno falango - ne pa narazen! Na volilnem shodu pri Sv. Luciji povdarjal dr. Frank o, da ako iz-jo Gregorčiča, bo vlada sklepala iz t> da odobravajo njegovo politiko, prva posledica utegne biti potrditev bli krivičnega deželnega volilnega reda. Doživeli smo za goriške Slovence ,sra^ ioten čin, da je bil izdajalec Gregorčič Voljen državnim poslancem z veliko ieiino. Vlada sklepa iz tega, da se njegova politika odobrava, in kakor smo uznanili v soboto, smemo pričakovati, fe bo novi deželni volilni red potrjen. Če se to zgodi, tedaj je to za go-rike Slovence tak udarec, kakoršnega ie nismo bili deležni. Dve tretjini nas !je v deželi, ena tretjina je Furlanov in kov, gospodovali pa naj bi v deželni bi na večne čase Lahi. In kdo jim je »trdil to pozicijo ? Ne več sami, ampak j-Slovenci! Dobil se je človek, rojen pod slovenskim krovom, ki je zbaran-Ul i Lahi krivični volilni red. Ni mu bil? mar slovenska večina v deželi, še tm.,- se ni za bodočnost slovenskega [Mto& na Goriškem, o kateri je znal fiuih govoriti, samo da je volilni red prikrojen tako, da upa on zase in za [trojo stranko dobička, pa ga je odo-Hbrii lepo natihoma z Lahi, in sedaj tudi ta nič proti temu, da dobi ta krivični Milni red cesarjevo potrjen je. Tako britke so posledice Gregor-¦Seve izdajalske politike. Tako proti-Korenska je klerikalna stranka, kateri [Hoji on na Čelu. Ako bi bila ta stranka > kaj vredna, bi bila sama obračunila Gregorčičem. Vrgla bi ga bila stranka tako pa so se nekateri njeni ma-Jhdorji v Gorici zadovoljili s tem, da godrnjali nad Gregorčičem v pogojih pri teranu, par duhovnikov je ¦topotalo svoj čas nad njim radi izda-piske politike, ali končno so Sli vsi zanj v boj in vsi hudiči so morali pomagati, da je duhovnik Gregorčič zopet izvoljen. Klerikalna stranka si je pritisnila načelo madež izdajalstva in proti-slovenstva, vlada pa je vesela. Pred sabo ima deželni volilni red, ki zagotavlja Lahom večino. Torej nič jej ne bo treba spreminjati; le nekaj več poslancev bo, volitve bodo bolj nerodne, vse drugo, glavno, ostane pri starem. Na Moravskem je vlada pomagala, da se je razmerje med Nemci in Čehi v deželni hiši uredilo tako, da odgovarja dejanskim odnošajem: to je, da imajo odslej Čehi, ki tvorijo veČino v deželi, tej primerno zastopstvo v deželni hiši, in Nemci primerno svojemu številu. Krivica, da so gospodovali Nemci, je odpravljena, in vse je prav in zadovoljno. Ali bi ne bilo mogoče tako tudi na Go-riško-Gradiščanskem ? Seveda, ako bi sedel na Gregorčičevem mestu čist slovenski, dalekoviden politik, gorkega srca za bodočnost* goriških Slovencev. Takega politika bi ne bilo dobiti za tako skrpucalo, kakoršno je novi deželni volilni red, ampak le za tak volilni red, v katerem odsevajo dejanske razmere dežele. Potem bi vlada čisto drugače gledala na Slovence! Tako pa, če jej »ljubljenec naroda« podaja kibo, naj udari Slovence, se ni nič Čuditi, da je z veseljem prijela to šibo ter nas udari, da bomo pomnili. Poreče lahko, da smo zaslužili, ker je dr. Gregorčič kljub svojemu tako škodljivemu političnemu delovanju zopet izvoljen... Goriški Slovenci! Hude posledica Gregorčičeve protislovenske politike se kažejo v taki meri, da je pač zadnji Ms, da se združijo vBi proti klerikalni življi v močno falango proti klerikalni stranki. Posledice so take, da morajo roditi odpor, pa tak odpor, da zadž klerikalni stranki rano, na kateri mora izkrvaveti. Kdor v današnjih časih cepi, deli, slepomiši, ta vrši protislovensko delo ter ponil.ga klerikalni stranki, da se še o j a č u j e, ta pomaga kopati grob za goriške Slovence. Ne narazen, ampak skup v eno falango proti klerikalni stranki, proti izdajalcem, ki pehajo Slovence v laško sužnjost! Mislijo, da ga ni zavednega Slovenca na Goriškem, kateremu bi ne zavrela kri, ko vidi, kakim kupčijam so pristopni klerikalci: mislimo, da ga ni, ki bi ne odobraval našega klica: S kup vmočno falango — ne pa narazen! — Naj se tudi vsi ravnajo po tem! Proti IDieserju. Razmere, ki vladajo na državnem goriškem kolodvoru pod Wieserjevim paše-vanjem, kričijo do neba. Z uslužbenci se postopa kruto, brezobzirno, v slučajih slabše kot z živino. Te neznosne razmere so združile osobje na kolodvoru, da je poslalo na železniško ministerstvo iilogo, v kateri navaja točno in obsežno vse različne pritožbe. Uloga skončuje tako-Ie: Vse osobje državnega kolodvora v Gorici si dovoljuje staviti do c. kr. žC:z-niškega ministerstva ta-le vprašanja: 1. AH so znani ministerstvu napadi na Wieserja in obtožbe v »Slov. Nar.«, v »Gazzettinu« in v »Soči«. Vsi ti napadi so še nepopravljeni. Ali je sprejelo ministerstvo interpelacijo, stavljeno proti Wie-serju v goriškem deželnem zboru, katera je priobčena tudi v »Soči« št. 26.? 2. Ali je znano ministerstvu, da vodja kurilnice in delavnice Neudek noče sprejemati nikakih prošenj in nikakih tožba ter da ob takih prilikah grozi uslužbencem ter celo beži iz urada ? Da kaznuje inženir Debelak brez uzroka iz same hudobije uslužbence z denarnimi globami, ki dosežejo kak dan 20 K, ne da bi se mogel kdo pritožiti proti teinu, da uslužbence v delavnici in • kurilnici dan za dnevom muči in jih žali? 3. Ali je znano ministerstvu, da pod načelnikom Wieserjem opravlja prometno službo vozni mojster, ne da bi bil to naznanil načelnik ravnateljstvu državnih železnic? 4. Ali je znano, da rabi za obsežen kokošnjak celo vrsto delavcev, da pa ubogim čuvajem prepoveduje imeti kokoši ter da skoro gotovo da postaviti kokošnjak po delavcih iz magazina ? 5. Ali je znano, da izrablja načelnik Wieser postajne delavce med delom v agi-tacijske svrhe za »nemški bralni klube, katerega je on ustanovil, ter da je tako umazan, da predlaga zopet uradnikom že plačane časopise ter jih morajo plačati drugič, na kar je več uradnikov izstopilo v demon- • stracijo, da so tudi oni izgubili spoštovanje do načelnika ? 6. Ali'je znano, da temu nasproti prepoveduje načelnik uslužbencem biti člani organizacije uslužbencev (A. R. in G. V.), pevskemu oddelku in zabavnemu klubu ter žuga celo z odpustom iz službe? 7. Ali je znano, da dobivajo rialožnin-ski pisarji in partijski vodje plačo le kot delavci to je 2.20 K, da se jih odstavlja s teh mest pa zopet nastavlja, kakor se mu zdi, ter da se jih porablja tudi za vrtna dela in za donašanje gnoja? 8; Ali je znano, da se dela nadzornike magazinov odgovorne za čiščenje stranišč ter da se jih peha od jednega dela do drugega, tako da se jim onemogoči obstanek ter se vidi namen zapeljati jih k uporu? 9. Ali je znano, da ima načelnikOva soproga neomejeno pravico nad postajnimi delavci in nosači, da jih porablja za razna domača dela; kdor bi se branil, biti pokoren, je v nevarnosti, da bo takoj odpuščen ? Druge pritožbe, katerih je še 6, so obrnjene proti nekemu KraljiČu in znanemu uradniku Ferrariju, ki je desna roka Wieserjeva. Iz navedenih točk pa je že dovolj razvidno, kako je na državnem kolodvoru v Gorici in koliko trpijo uslužbenci pod na-čelstvom Vsenemca Wieserja. pvajset let pozneje.! Nadaljevanje |^ „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: === ALEXANDRE DUMAS. = (Dalje,) — Dragi Charlot, pravi Athos, priporočam vam I*1? najtoplejše Plancheta, lakaja gospoda d'Artignana, i^ves čas, dokler ostane tu. Planchet ljubi dobro ¦Jino; vi imate ključe do kleti. Spal je dolgo na trdih Pe«i in dobra postelja mu pride prav; glejte tudi na P« prosim vas. Charlot se je poklonil ter odšel. . -- Charlot je res vrl človek, pravi grof, osemnajst IHt mi Že služi. 1. ~~ Vi mislite na vse, pravi d'Artagnan, in zahva-I '°Jem se vam v Planchetovem imenu, dragi Athos. Bto ^Vl tem *menu ie mlftdenič Široko odprl oči ter §?8'8<*al, če d! Artagnan govori z grofom ali morda s |«om drugim. Ifra •"" ^° *me se vam z<** Čudno, kaj ne, Raoul? jJJv!|Rw>f smehljaje. To je bilo moje bojno ime one I bah °8mo 8e * gospodom d'Artagnanom in še dvema j Pok?** pr!iateliema izkazovali pri Rochelleju pod I tttd,]Di,n kardinalom in Basaompierrom, ki je pozneje Haie Jmr1, Gospod je blagovolil ohraniti to prijateljsko ... I JJ)°ie srce je veselo vselej, kadar ga čujem. nek©« i *me Je W1° stovno, P™** d'Avtagnan, in «a 'Jne je želo zmagoslavja. — Kaj hočete reči, gospod ? vpraša Raoul v svoji mladostni radovednosti. — Pri moji veri, jaz ne vem ničesar, pravi Athos. — Pozabili ste na bastijo Saint-Gervais, Athos, in na oni prt, ki so ga tri kroglje izpremenile v cunjo. Jaz imam boljši spomin nego vi, spominjam se še na to, in povedati vam hočem, kako je bilo, mladi prijatelj. In povedal je Raoulu celo dogodbo, kakor je poprej pravil njemu Athos o svojem dedu. Pri tej povesti se je zdelo mladenču, da se vrši pred njim jeden onih junaških Činov, ki jih pripoveduje Tasso ali Ariost in ki spadajo v čudovito viteško dobo. — — Toda česar vam d'Artagnan ni povedal, Raoul, pravi sedaj Athos, je to, da je bil on jeden najboljših bojevnikov svojega Časa: trdne noge, jekleno pest, mirno oko in žgoč pogled — to je postavil svojemu sovražniku nasproti: imel je osemnajst let, tri leta več nego vi, Raoul, ko sem ga videl prvikrat pri delu, in imel je opraviti z izkušenimi možmi. — In gospod d'Artagnan je zmagal? vpraša mladenič, čegar oči so se med pogovorom svetile, kot da hočejo izvedeti vse podrobnosti. — Jednega sem usmrtil, zdi se mi vsaj! pravi d'Artagnan ter obrne vprašaje pogled v Athoaa drugega sem pa menda razorožil, ali sem ga pa ranil, ne spominjam se več. — Da, ranili ste ga. O, bili ste silen atlet! — E, nisem še mnogo izgubil, pravi d'Artagnan s svojim lahnim gaskonskim nasmehom in z vidnim samodopadajenjem, in še nedavno... — Athosov pogled mu je zaprl usta. — Želim, Raoul, da izveste, pravi Athos, vi, ki se imate za dobrega sabljača in čegar domišljavost utegne doživeti nekega dne kruto razočaranje; želim, da izveste, kako nevaren je človek, ki združuje hladnokrvnost z gibčnostjo, kajti nikdar bi vam ne mogel pokazati boljšega vzgleda: prosite jutri gospoda d'Ar-tagnana, če ni preveč utrujen, da vam blagovoli dati jedno lekcijo. — Toda, dragi Athos! vi ste vendar dober mojster, zlasti v stvareh, ki jih hvalite na meni. Čakajte, še danes mi je pravil Planchet o onem slavnem dvoboju pri Carmes-u z lordom Winter-jem in njegovimi tovariši. Ah, mladi prijatelj, nadaljuje d'Artagnan, tu nekje mora biti meč, ki aem ga cesto imenoval najboljšega v kraljestvu. — O, s tem otrokom fei si bii pokvaril roko, pravi Athos. / — Nekatere roke se nikdar ne 'pohabijo, dragi Athos, pravi d' Artagnan, pohabijo pa mnogd drugih. Raoul bi bil rad videl, da bi trajal ta pogdvor vso noč, toda Athos mu je namignil, da je njun gost utrujen in potreben počitka. D' Artagrtan se je branil iz uljudnosti, toda Athos je silil vanj, naj gre v svojo sobo. Raoul je peljal gosta v sbalnico, in ker je Athos mislil, da bo ostal kolikor mogoče dolgo poleg d'Ar-tagnana, da bi mu ta povedal vse dogodke njunih mladih dnij, ga je prišel trenutek pozneje sam iskat; tako je zaključil ta lep večer, stisnil mušketirju prijateljski roko ter mu želel lahko noč. Uloga železniškega osobja na državnem kolodvoru zahteva posebno komisijo, katera naj preišče te pritožbe ter odpravi odnošaje, katerih ni mogoče več prenašati, in sicer v interesu varnosti prometa in p o m i r j e n j a prizadetih uslužbencev, kakor tudi ostalega prebivalstva. Uloga zahteva prav nujno, da zapustijo goriški državni kolodvor Debela k, Wieser in Ferrari- Tej zahtevi železniških uslužbencev se pridružujemo. DOPISI. iz Škrblne. — Nesramna pisava „Goricea je pripravila tudi mene, da pišem te vrstice v obrambo naših „brezbožnežev" ali pravzaprav »barab« in »razuzdancev V fe«^*0 nas je govorniška žila Kremžarjeva imenovala na shodu dne 19. maja t. 1. v Škrbini, kateri se je vršil pri g. Pipanu za zaprtimi duri. — Čakal sem do sedaj z dopisom, ker sem mislil, da morda naš vrli g. župan Josip Dugulin sam zavrne one nesramne psovke, obrekovanja in laži, katere so se razprostirale po Pipanovi sobi iz ust raznih govornikov, odlikoval se je seveda Kremžarček, kateri je videl pred seboj nad 150 volilcev; vseh pa jih ima oziroma imela jih je občina 157 v volilni listi. Udeležilo se je ožje volitve nas 131. Oddanih je bilo za Štreklja 70 glasov in 61 za tistega črnega Petra. Sedaj pa bi vprašal, kje je bil tisti zbor volilcev, kateri se naglasa .— nad 150 volilcev. In ta zbor je izrekel, precej ko je Kremžar začel govoriti, nezaupnico g. Županu Jos. Dugulinu. In kdo je bil ta zbor? Povedati hočemo na kratko. Kremžar iz Gorice, par Mirencev, domači naš župnik,?katerega hočemo imeti v spominu, naš Pipan, bivši župan, ter največji možicelj v občini naš prejjubljeni organist, „OceriČov,\ Ti so bili tisti slavni možje, kateri so hoteli zapreti sapo našemu g. županu «amo radi tega, ker ne trobi v njih rog. Da bode pa čitateljem „Soče" znano, kaj se je pri nas godilo, povem to-le: Tihi smo bili in tudi tako tiho delali račun. V Škrbini ne dobi črni Peter 10—15 glasov, ker mislili smo si, da proti Štrektfevi kandidaturi ne bo nobeden zaveden Škrbinec. Naš nune pa je mislil, da morajo vsi voliti Petra. Vže pri oddajanju spovednik listkov je žugal in tolmačil, kako in koga naj se voli. Vsi dragi morajo ostati doma, ker drugače bi prišlo kakor je na Francoskem itd. Druga pomoč za Petra je bUa ta pri nas, da je ravno isti župnik vedno pridgovai o peklu in nekoč je rekel, da če bi un bilo pekla, prisiljen bi bil ljubi Bog ga sedaj narediti? — Skoro vse pridige od velike noči sem so bile take. Postavil se je sam na delo in hajd od hiše do hiše agitirat. Dajal si je od nedolet-nih otrok listke podpisovati, ljudem je žugal, da jih nikdar ne pogleda itd. Sklical je v župnišče shod, na katerem shodu ni bilo drugega slišati kakor: o Štrekljevi nezmožnosti, da če bi bil Štrekelj izvoljen, bde razpo-rokf, svobodna Šola itd. Da on ga je sam slišal v Komnu pri pogrebu, da on je zaraz-poroko. S takimi in enakimi sredstvi je končal svoj imeniten govor, h koncu pa priporočal za dan 14. maja naj oddamo vsi glasove Lahar-narju, na kar je množica zaorila: živio Štrekelj! Ves župnikov trud, shod v župn&ču vse ^-pnje v Rubije, h Šibeljam po vasi izdale . le malo. Poleg tega je bilo vse za Petra, ':¦- hodi, leze in gre, slepo in gluho! Ta neslavna „zmaga" je pa našega Remca ta! :• ojunačila, da je poklical za Bin-koštno nedeijo Kreražaria, Lukežiča pa par mirenskih ^oš^njev*. Kremžar ju Wao moko zinil, da se je bilo bati, da nam g. župana požie in kakor v začetim omenjeno izrekel nezaupnico in povedal na veselje našega organista, da župani, ki njemu staiaže ne delajo in ne trobijo v njegov reg, niso vredni biti na županski sto-licl Totem je »Gorica" pisala, da g. Dugulin niti mezinca ni zganil, ko je- „druhal in četa pijanih ban»b", namreč naprednih volilcev, prišia iz radovednosti poslušat Kremžarjevo mizerijo, katero je tisti dan prav po ceni prodajal. A kaj mislite, g. urednik, da so pustili poslušati shod, a kajpak; zunaj smo morali stati. Zahtevali smo javen shod — a zaman. Na to smo klicali: živio Štrekelj,yensKrem-žarjem, ker se m upa imeti javen shod. Radi tega se je »Gorica" kar za lase trgala, kako je mogel naš Dugulin biti tako hladnokrven. A jaz rečr a, daje bil lahko. Zakaj pa ni šel k njemu Kremžar, ga obvestit?! Al Pri tem shodu se je jako veselil naš domači organist, ker bi on prav rad sedel na stolici župana. Vže dyakrat je kandidiral v občinski zastop, pa dvakrat zmrznil. Opomnim naj še: januarja -te 1. smo imeli pri nas sv. „misijon"; ob tej priliki nabrali so naši župljani za običajni misijonski križ. S tem križem je pa naš župnik na shodu pri Pipanu Štreklja izganjal rekoč: Predragi Škrbinci, zdaj ste slišali, kako skrbi naša stranka za Vas ob volitvah, mislim, da ste kristjani, imeli ste sv. misijon, nosili velik križ v procesiji in sedaj hočete ta križ razbiti, poteptati itd. Gospod župnik, ali je to lepo od Vas, ali res spada to na takšen shod ? In s tem končujem. Z dopisom »Gorice" z dne 21. maja št. 43. se utegnemo pa še pobaviti o priložnosti. Iz Vrtojba. — (Odprto pismo dopis niku iz Vrtojbe v „Gorici* z dne 8. t. m. š t. 4 8.) Podpisanega napada dopisnik v »Gorici* z orožjem odprtega pisma, ki je romalo po Vrtojbi, in je potem z dovoljenjem iz dobrote objavljeno tudi v „Gorici". Malo-častno je za dopisnika, ki je šel objavljat take suhe ničle znanega Mihca; dobro pozna mene in njega. Zakaj ni potrpel dopisnik z objavo do 14. t. m., ko bo o tej častikraji razprava na sodišču. Torej za 4 dni bi lehko počakal. In ker ve dopisnik za moje maslo na glavi, čemu ga ne nese na sodišče tisti dan ali kadar mu drago? Na pismo Mihca in „ Gorice" odgovarjam, da ne bom tajil svojih dejanj, koja pa niso kaznjiva in sleparska. Če sem dal 10 kron na dan 11./11. 1906., ko je bil shod v Šempetri že končan pred 2—3 ure, za „Na-rodno prosveto", ker se shoda nisem mogel udeležiti, kdo se ima spodtikati nad tem? Na dan shoda v Mirim pa grede mimo krčme Faganela sem res stopi' v krčmo in vabil ljudi na shod. Zanimale me je, da bi takoj šli in ne zamujali časa, da plača vsak svoj delež, zato sem plačal jaz 3 litre vina. Upam, da i to ni sleparja, če iz svojega plačam. Enako sem plačal tudi v Mirnu za druge domov grede in tudi za dopisnika, pa ne v svrho, da se shod razbije, ker to so učinili Mirenci sami, ampak zato, ker isti dan smo bili složni vsi skupaj v prijaznosti. Domov prišedši je pa ravno ista stranka pri meni plačala trošek. Torej če je moje dejanje sleparsko,, bi moralo biti tudi onih, ki so pri meni plačali. Opomniti moram, da ista 2 shoda sta bila še pod starim zakonom. Sleparija tudi ne more biti, če je Ga-bršček daroval mojim otrokom vsakemu 50 po-setnic. To ni še noben kapital, in tudi ne strašna sleparija. Tako tudi nameni glede obč. volitev niso slabi in ne sleparski. In dopisnik naj se ne plaši, da bi se jaz pulil ne za župansko in ne podžupansko čast, ker je že zdaj zelo medla. Vsled tega izrekam že naprej dopisniku, da se ne bom pulil za to čast nikdar. Toda za obč. zadeve se bora pa zanimal, ker dajem sam mnogo dohodka občini od trgovine in velepc*> tva. Tega mi pač ne more zameriti ne župan in ne dopisnik sam. Glede novega tretjega društva, ki se snuje, dopisnik svetuje izobr. društvo. Prav! Lani je pa pestil na vse kripije „Bralno in pevsko društvo", ki se je ustanovilo. Torej lani nista smeli biti niti 2 društvi, letos pa kar tri odobruje. Bog pomagaj — s to logiko! Konečno pomUjujem dopisnika, ki zna latinske citate, da se poniža toliko v prah in pobira za Mihcem pokracane izjave za biser, misleč, da s tem potepta mene. Pa je le ska-zal mi čast moje požrtvovalnosti in ne sleparije. Natančen izid o teh psovkah in žaljenja bo videl Miha in latinski dopisnik na sodišču dne 14. t. m. Vrtojba, dne 9. junya 1907. Jakob Mar a ž, podžupan. Iz Rihaiflbergi, - .Klerikalci preobračajo — Bog obrne", tako bi bil moral zapričeti znani nam pisec iz Bihemberga, kateri raz-pečava svoje maslo v »Primorskem listu" z dne 6. t. m. prav po ceni. Napovedal nam je takoj, ko je prečital »Sočo« z dne 1. t. m., da odgovori. Mi smo ugibali dan za dnevom, kaj vse novega nam pove ta mladi nadutež. Nekateri so bili mnenja, da se zateče k ljubljanskemu „Obrambenemu društvu" ter da pride z „ni resi" na dan. Drugi so pa pričakovali, da pusti kaplan nabiti po vseh vogalih občine Kihemberg lepake, s katerimi nam naznani, da ne sprejme od nobenega „libewlca" vina o »bandinii". Mesto vsega tega pa zleta od veje do veje, ne da bi nam kaj stvarnega povedal. Pozivljemo somišljenike, da ne pozabijo popihati „cvek" v kvinču, ko pride kaplan na bero. Ta človek se drzne kritikovati naše pevske zbore in sploh napredek. Ste-li mogoče peli lepši Vi gosp. kaplan na Binkošti v Lič-aovem hotelu? Zdelo se nam je, da slišimo nkrokarja", in bali smo se novihte. — K Vašemu vskliku: „Dobi z liberalnimi sleparji, obrekovalci in suroveži" pripominjamo za sedaj samo edno: ako bi prišel sv. Mihael ter naložil na prvo plat svoje vage vse liberalce in klerikalce rihemberške občine z njih ženami in otroki, a na drugo plat Vašo zvezdo danico — zloznanega „oČko Jožeta", bi se uverili, da cs po dobitke". Mladina je pretrpela Tantalove muke, plezala, stegavala se po dobitkih, toda zaman, padli so iz srečnih upov po drevesu zopet na realni svet, kjer ni bilo ne salamov in ne pomaranč. Igra »Nemški ne znajo" je precej težka za vaške odre. Igralci še nikdar niso nastopili pred občinstvom, marsikaterega se je polastila nekaka mrzlica, no premagale so se še precej vse zapreke. Omeniti moramo posebno gdč, Katico Krajnik v ulogi Rezike in g. Henrika Sošola v ulogi Krivca. Pa tudi drugi, gg. Cibič, Ko-mavli, KoršiČ, Figi, Sošol, Komjanc, Kalin, so dobro napravili svoje uloge. Glede umetnih ognjev omenjamo, da priobčimo obširneje poročilo prihodnjič iz peresa strokovnjaka. Tu rečemo le, da so bili ti ognji res nekaj posebnega. Naš pirotehnik Makuc zasluži "so pohvalo. Pa je tudi vsak, kdor je videl o • poln hvale, in občinstvo na sploh se ni ^l8 zadosti načuditi krasoti različnih ognjev"1?' selice se je udeležilo tudi kakih 1") i i kov iz Škofjeloke. Upajmo, do so L?**! jazne Vm kdor se je udeležil te res prave ljudska selice, je lahko preživel lep fo kratkoiw popoldan in večer v prijazni Pevmi. Občinska volitve i Gorici. ¦— v soboto bili izvoljeni v III. razredu dr. A. ye«S K. Seppenhofer in Jos. Juch. Dobili so * 237-241 glasov. Kakšno zanimanje je za * litve, se vidi iz tega, da je šlo od . E. Kraus: Marionettentanz, PeCe a ko Silvan III. 1. V. (klavir) *). 17. a) Alb. F 0 rs ter Andante cantabile, b) N. v. Wilm: Allegre, Mozetič Ema III. L; 18. F. Bende!: Menuett, Jerkič Helena IV. 1.; 1»- ;;' Kraus: Allegretto graziozo, Medved Cirila in. i. i VI. (gosli s spremljevanjem)**!. 20.» O. Kohler: Impromptu, b) m Hofma««; Polonaise, Neffat Anton IV. U 2l ['., Schubert: Sonata z moli, BU^'' Bruno IV. 1. VIL (klavir)*). 22. a) Fr. Ki««-Alegrerto, b) J. W u 11 s c h 1 ii g e r: Schertt Kras e ve c Milena IV. 1.; 23. R. ScI^ »*:rnn: Zigeunerleben (4 ročno), Kos HJJ rika III. L, Pddgornik Angela 1U. 1:/. F, Schubert: Grande raarcbe her* (4 ročno), Kraševec Milena IV. l-i * ved Cirila III, 1. ^ ^ VIII. (bariton s spremljevanjem) * J- *' a) B. Liitgen: Etude, b) dr. Goj» Krek: Pod oknom (Prešern), Bevk Ivw- *) lluzred B. Komclu. **) Baarod J. MiclUa. 96 Niridiii Mi f Šv. Jakobu ni Koroškim. — i ,jDj kamen šentjakobski narodni šoli se Ki * nedelj0' dne 14, JuliJa fc J,» na kar LajitfDO *e danes vsa "»rodna društva 2a in izvenkoroška. Gotovo s;e spodobi, ** ta dan praznuje slovesno, kakor je *o ln?il» ona brezprimerna požrtvovalnost na-Snih Šentjakobčanov in (Jrugih koroških Lencev, M' so skoraj popoItoMa iz'IastmTf Ljjh moči zagotovili obstoj te nove narodne L:ave v slovenskem Rožu. Vabimo torej, danes brate Slovence iz vseh slovenskih fertjjn k temu slovesnemu dejanju, katero „ajsijajnejši dokaz, da koroški • Slovenci t, in znajo braniti svojo narodno last. — Lrej pridite in prepričajte se, da koroški kfjnci živimo, ker hočemo živeti, pridite in Letite se z nami, ko se pričenja za nas p* prihodnjost, in pomagajte nam, da si r' otovejše osiguramo.Polaganje te-yaega kamena novi narodni šoli v Št. rjjbu v Rožu bodi narodni ^praznik vsem temeni! — »Mir". Il4l R6«riGau — Bpopr«IJltt. — Cenjenemu igj^tvu „ Soče". Podpisano uredništvo zahteva jsitšs č. 19. tisk. zak., da objavi cenjeno ured-pre9Sočeu sledeči popravek: „ Soča" piše v tt\)i i dne 4. junija t. L, daje bil nje članek ^avnozborskih volitvah, ki ga je objavila % i)l ?. dne 1. junija t. 1., oprt na poro-bo delavskem shodu v »Gorici". Podpisano jKduiitvo izjavlja, da omejeni članek v „SoČi" [ rji z dne 1. junija t. 1. ni oprt na poroti gorice" glede odstavka v katerem Čk ^o, da je bil g. Kopač proglašen kandidati na shodu „Kat. delavskega 'društva 14. pila 1(J07. V Gorici, dne 4. juiuja 11>07. i Itavčar urednik lista „GoriceB. Opomba uredništva: Za „Prim. i' je prišla z jednakim »popravkom" tudi Mn*. Tudi ta popravek ne popravlja nič, lijti resnica ostane ta, da je naš Članek o jfeijvnozborskih volitvah oprt na poročilo v 'fm\'. — Poročilo v „GoriciH je po bese-i samega dr. Pavlice nerodno. Kedaj pa par „Goricatt popravi svoje nerodno potilo1/! S Pečfn. ~ »Spoštovana obitelj Koiol jti Petinah je napravila žago in mlin s silo fectcrja na bencin. Ta naprava je velikanskega pasena in koristi za planoto Št. Viškagora, ¦Mne in Ponikve, kajti do sedaj se je mo-pj voziti v mlin in v žago tri ure daleč. iVutap mora veseliti ta napredek v naših a nad morjem visokih gorah." ,6«lci" la deželni lolilnl red. — Današnja ISoriet" pravi, da je „Soča" prinesla v so-pw senzaeijonelno vest, da je, oziroma bo ptovo potrjen novi deželni volilni red. Potem opozarja svoje somišljenike, naj bodo pre-ffci pri takih ttSočinih" poročilih, ker njim je možem pri »Gorici") ni o tem še ni-J»r znanega. Glede na to povemo, da kar smo pisali »toto, smo dobili iz povsem zanesljivega *• Tako, kakor je opisano v »Soči", stoji ^iiliiim redom, torej se je bati," da bo popi- Č3 bi imela klerikalna stranka le še P&o skrbi za bodočnost goriških Slovencev, N morala sedaj upreti z vso silo temu, da Mveljal tak krivični volilni red. Tako pa Medo nič. Če bo potrjen volilni red, tudi Ffolo hoteli nič vedeti dolgo časa. Takrat Morica" rajši udrihala po Gabrščeku, ka-kpa da bi naznanila, kaj je naklepal Gre-W* goriškim Slovencem. Glede potrditve novega deželnega volil-ps rala pripominjamo Še, da smo že v F*1 »Kaj nam prinaša Pajer-Gregorčičeva **'* v št. 60. dne 28. pr. m. povedali, ** vlada na vse načine priza-|*Vaj da bi bilo mogoče ta volilni dPotrditi. Kar se pa na sploh tiče naših poročil, f® fitatelji, da imamo navadno najboljše in n6 informacije. Spominjamo n. pr. na to, f m bili prri med vsemi listi naznanili povanje dr. Sedeja nadškofom goriškim, gorčic pa ve dobro, kako tudi druge naše Nmia< lcye trdno držijo. Skttl Gregorčiča. — Dopisnik z Bovškega lojencu" ves gori za Gregorčiča. Tako *Prism< snet zaslug prigil na črno suknjo, da bi se t» Q» ni tako zaslužnega moža med gorili Slovenci kakor je don Antonio. Pa ne L 8ukpji njegovi hoče imeti zasluge; am-C,pravi' rta so tudi skozi Gregorčiča S/* d08eg11 SaPrabolt! To Je bila *a re*, ker mož je jako obseženi mestu dopis z Goriškega pod naslovom „Po državnozborskih volitvah". — Dopis opisuje, kako se je obnašalo učiteljstvo na Goriškem. Pravi, da učiteljstvo bi moralo stati v bojnih vrstah napredne stranke, — ali dvakrat žal, da je bilo v mnogih slučajih celo narobe. Potem našteva, da je veliko učiteljev agitovalo za klerikalne kandi-»daW,?tt*il^ *^*4^n-a*.je- cel&*pjjedsedoval shodil, na katerem je kandidat dr. 'Gregorčič Ščuval proti šoli in učiteljstvu. — Dopis hudo graja mnogo učiteljev in pravi, da bo treba zanaprej storiti primerne korake proti tako -žalostnim pojavom v učiteljskem stanu. Dopisnik zahteva pred vsem boljšo o r-ganizaeijo učiteljstva in podaje nekaj praktičnih nasvetov, kako to storiti. Do tu vse prav S Toda konec dopisa je grozna pljuska v obraz zdravi logiki, kajti na resnične premise je sledil čuden sklep. Dopisnik govori o slabih odnošajih med učiteljstvom, ki je needino, razcepljeno, nima nikake discipline niti med bolj naprednimi učitelji, — zahteva boljšo organizacijo, a čujmo, kaj predlaga! Dopisnik hoče, naj kak učiteljski konzorcij izdaja politiški list za preprosto ljudstvo. — Kako pride nakrat tu vmes preprosto ljudstvo? — Ali ni morda res, da je napredna stranka v celoti z našim preprostim ljudstvom bolj zadovoljna nego z učiteljstvom? Mi smo bistro opazovali že 1. 11)01. in letos, da je imela klerikalna stranka od učiteljstva več nego napredna. Začnite torej pri sebi, tu imate dovolj dela. Ako izvedete organizacijo, da učiteljstvo ne bo več igralo tako žalostne vloge, kakor opisujete tudi samj v „U. T.", tedaj ste izvršili veliko delo. — Za preprosto ljudstvo se že skrbi. Naprednih listov je dovolj 1 Širite jih v vsako hišo l Pišite v nje, kdor čuti kaj pisateljske žile in sposobnosti. Učitelji sami imate: nU. T. B, „ Popotnika", „Zvonček", „Domače ognjišče", — eto dovolj prilike, da spravite v svet svoje duševne proizvode. — Zakaj je tu preveč suše? — Kar se pa tiče „Soče" iu »Primorca", moramo javno pribiti, da nimamo od učiteljstva skoro — nič, dočim mi> jako zadovoljni • — preprostim ljudstvom. Kadi bi povedali še marsikaj, ali naj zadošča toliko. Torej: pustite ljudstvo in začnite pri sebi! S tem boste pomagali sebi, ljudstvu in veliki napredni ideji! Koliko Človekzapl]S? —Groznaje številka, s katero se lahko označi svoto, katero človek zapravi za pijače ilkohola. Ako zapije človek dnevno 10 vin., znese to na leto 36 kron; v 40 letih znese pa to 40 X 30 = 1440 kron. Če bi 40 let shranjeval to, bi lahko kupil za ta denar malo gospodarstvo, ako bi se še obresti priračunale! Kaj pa oni, ki zapije dnevno 20, 30 ali 40 vin. na alkoholu? Kdor zapije dnevno 20 vin. — ta zapije v 40 letih 3000 kron, kdor pa zapjje dnevno 30 vin, ta potroši v 40 letih 4500 kron, kdor pa da 40 vin. dnevno za alkohol, ta zapije 6000 kron v 40 letih. Koliko zlatega časa pa se potrati v gostilnah, in koliko bolezni izide iz dima gostilenl! Kdor izpije na dan pol litra vina za 40 vin., ta potroši v 40 letih 6000 kron! Koliko težko zasluženega denarja se vrže s tem v Žrelo pogubnemu alkoholu! »Bralno In petsto društto" » Selu priredi v nedeljo dne 16. junija društveni javni ples na dvorišču g. Ant. Mermolja. Veselica v prid pelagrozartju v Gradišču ob Soči v nedeljo je vspela nad vse pričakovanje dobro. Pravijo, da je bilo v Gradišču 14.000 ljudy. Inkasiraii so nad 30.000 K. Padel )e Z fOZa 50 letni Peter Hojak iz Čepovana ter se poškodoval na obrazu in rokah, vsled česar se zdravi pri usmiljenih bratih v Gorici. Kolesarsko društio „8i- rlca" priredi v nedeljo 16. t. m. — dirko Solkan - Preval l/2 ceste na Sv. Goro. — Te dirke «e lahko vdeležijo vsi kole-% sarji, čeprav niso člani društva. Darila so čvetera: 4 svetinje. Vložek za dirkača K 2*—. Prvi izmed članov dobi še posebej dragocen trak z napisom : Najbolji dirkač koles, društva »Gorica". Začetek dirke se naznani prihodnjič. Odbor. Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti. Mednarodno kmetijsko zborovanje ni Dunaju. — Na kratko smo že beležili, da se je vršilo mednarodno kmetijsko zborovanje na Dunaju. Udeležencev je bilo kakih 3000. Celi načrt tega kongresa je bil mnogovrsten in obsežen. Poročalo se je v 11 odsekih-o-*seh poljedelskih vprašanjih, priredili so se poučni izleti in bile so tudi svečanosti na čast zbo-rovalcev iz celega sveta. — V teh 11 odsekih se je obravnavalo: 1. odsek je razpravljal o gospodarskih vprašanjih, tičočih se vseh narodov. 2. odsek pečal se je z zavodi, v katerih se podučuje kmetijstvo in gozdarstvo ter s poskuševališči. 3. pečal se je z rastlinstvom, pridelki in poljedelskimi orodji in stroji. 4. z živinorejo in živinozdravništvom. 5. z delovanjem v poboljšek kmetijstva n. pr. osuševanje travnikov, skrb za planinsko pašnike itd. 6. z industrijo v zvezi s poljedelstvom. 7. z boleznimi, povzročenimi po živalskih in rastlinskih škodljivcih. 8. pečal se je z gozdarstvom. 9. pečal se je z ribarstvom. 10. z vinorejo in kletarstvom. Zadnji 11. odsek pa je obravnaval sadjarstvo, vrtnarstvo in uporabo sadja in zelenjave. — Vsi poročevalci so svoja poročila vložili tiskane skupnemu odboru in je smel vsaki samo 20 minut o svojem poročilu govoriti; razpravljalo seje pa potem o vsakem poročilu. Namen tega mednarodnega zborovanja je bil tudi na ta, da so odlični strokovnjaki celega sveta prišli v osebno dotiko in medsebojni razgovor. Razstavo Stavbenih del v Gorici je posetilo od 2. do 10. t. m. 3021 oseb. Za trgOVSke ŠOtO V Gorici je dovolil mestni svet goriški svoto 4000 K, in sicer je to stalni letni donesek. Izvozni trg V Go:!*.! — Včeraj je bilo na izvoznem trgu 200 kvintalov črešenj po 40 K; 70 kvintalov krompirja po 18 K; 80 kvintalov 6raha po 28 K; 20 kvintalov špargljev po 60 K. Razgled po suetu. Za Skupen klub. — Istrski poslanci La-ginja, Mandič in Spinčič ter tržaški poslanec dr. ItvMr so se v nedeljo v Patina posvetovali z zaupniki, ki so se soglasno izrekli za skupen klub jugoslovanskih državnih poslancev. Za češko In slovensko vseučilišče. — v nedeljo so imeli češki dijaki v Pragi shod, na katerem so sprejeli resolucijo, naj češki poslanci začno takoj akcijo za češko vseučilišče v Brnu in slovensko v Ljubljani. Jubilej kraljevega kronanja na Ogrskem se je slavil 9. t. m. 40 let je preteklo, odkar je bil naš cesar kronan za ogrskega kralja. Praznovanje se je vršilo po celi deželi, ali vendar prav pravega narodnega praznovanja ni bilo. Državni Zbor bo otvorjen, kakor že znano, 17. t. m. Seja prične ob 11. uri dopoldne. Pred tržaško poroto je bil obsojen na 3 leta in pol težke ječe 21-letni H. Veratti iz Italije radi poskusa tatvine z vlomom. Roparski napadi z nožen se dogajajo v Trstu jako pogostoma, Dva zlikovca sta napadla P. Paliminija, ko se je vračal ob 2. ponoči domov. Eden mu je nastavil nož na grlo, drugi preiskal žepe. Narodno slavijo v Pazlnu — šolska družba za Istro je imela v nedeljo svojo skupščino v Pazinu. Bilo je pravo narodno slavlje. Prišlo je tudi okoli 2000 kmetov iz zapadne Istre. Poletel je v Pazin tudi tržaški Sokol. Navzoči so bili državni poslanci Spinčič, Laginja, Mandič, Rybaf in dospel je v Pazin tudi ljubljanski državni poslanec Iv. Hribar, ki je bil deležen posebnih, ovacjj. Bilo je veliko narodno slavlje, ki je vspelo krasno; znamenje, kako se Istra prebuja. Na Portugalskem se vršijo shodi, na katerih se zahteva soglasno, da se kralja odstavi. V Ljubljani je umrl 83 let star Ivan Vil-har, mlajši brat pesnika M. Vilharja. Pokojni Vilhar je bil veletržec, vrl naroden mož. Vodja nemških socljalnih demokratov Avgust Bebel je nevarno obolel. Umrl je veliki industrijalec Ivan Schicht, ustanovitelj znane velike tovarne za milo in olje. Srbija, — Pasičevo ministerstvo je odstopilo. Pasie je zahteval, naj se ministerstvo preosnuje in skupščina razpusti. Vrgla ga je obstrukcija, oziroma nesloga v lastni stranki. Vendar pa bo Pasiču baje^ zopet poverjena sestava novega ministerstva. Nove muzlkalije »Glasbene Matice". - Letos je vže v drugič izdala »Glasbena Matica« v Ljubljani nove muzikalije, in sicer XXXIV. zvezek zborovskih partitur, obsegajoč „14 moških in mešanih zborov, uredil Matej Hubad". Vsebina, ki je na 44. straneh velike četvorke, obsega: Št. 1, Stjevan St. Mokranjac: Kožar, mešan zbor, št. 2. dr. Gustav Ipavec: Naše gore, mešan zbor z baritonskim samospevom, št. 3. Emil Adamič: Deklica in ptič, mešan zbor, št. 4. Pran Seraiin Vilhar: Na Ozlju-gradu, moški zbor s sopranskim in baritonskim samospevom, št. 5. Alojzij Sachs: Idila, moški zbor, št. 6. Karel Bendl: Svoji k svojim, moški zbor s četverospevom, št. 7. Vladfmir Stahuljak: Zakaj me nečeš? moški zbor, št. 8. dr. Anton Selnvab: Vinska, moški zbor, št. 9. dr. Anton Schwab: U selil i cvet, moški zbor, Št, 10. dr. Anton Schwab: Izgubljeni cvet, moški zbor, št. II. dr. Gustav Ipavec: Brodar, moški zbor, št. 13. dr. Gustav Ipavec: Planinec, moški zbor, št. 13. Stanko Premrl: Slovenska zgodovina, moški zbor s čvete-rospevom, Št. 14. Ivan pl. Zajec: Dijaška, moški zbor. —• Cena 6 K, za člaue »Glasbene Matice" 4 K. Poslano.*) Vsem tistim, katerih se tiče! Že dalje časa zaslišujem, da se nekateri jako brezpotrebno brigajo za to. kedo da bo moj naslednik oziroma moj zet. — Tu javno izpovedujem vsem tistim biezpotrebnim „brižnežemtt, da je to edino moja skrb in moja stvar, in da naj v bodoče v tej zadevi, ki jih čisto nič ne briga, držijo svoje jezike za zobmi. Čepovan, 7. junija 1907. Spoštovanjem Peter Podgomtk, trgovec na Močilah. •) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon._________________ .-. Ženstvo! - -¦: Strjenje krvi itd. zdravi: P. Ziervas, Kalk pri Kolinu št. 244. Gospa G. v M. piše: „Daše sredstuo mi je hitro pomagalo." Zahvala. Za mnogobrdjna dokaze sočutja in sožalja o priliki nena-domestne izgube našega ljubljenega soproga, očeta, brata in svaka gospoda Henrika Malloyer, c. kr. carinskega prejemnika izrekamo tim potom vsem prijateljem in znancem srčno hvalo, oso-bito pa Se onim, ki so spremili dragega pokojnika v tako obilem številu k večnemu počitku. ROBIČ, dne 10. junija 1907. Žalujoči ostali. Ugodna prilika! Zaradi ugodnega nakupa pred podražanjem cen, prodajam kambrike, satine, bafiste in^cefirje v krasnih novih uzorcih, še po stari najnižji CCIli. Velika izbera uolnenega blaga za ženske, SUkna in- belega platna. — Postrežba najcenejša in solidna. Se priporočam z odličnim spoštovanjem Anton Bohinski CorsoG. Derdi35.- GORICA - Corso Q, Derdi 35. Lega 2-iflstufia liisa z vrtom, kletjo in drugimi shrambami ob državni cesti v OzeljanU se odda u najem. Jako pripravna na letovišče. Ponudbe je pošiljati na ime; Fran Špacapan. se nikjer ne ?dobe šivalni stroji in kolesa, toda po Jako nizki ceni, pa se v dobijo pri meni od najboljših tovarn in po najnovejši izdelbi. Za vsak stroj se jamči po več let ter je vsak pred pošiljatvo preisknšen. — točite si takoj cenik kojega dobite zastonj pri v Kranju, Glavni trg, zaloga šivalnih strojev in koles ter zastopstvo ===== godbenik avtomatov. = Cugen Grion Gorica, ulica formica št. 4. lova Mirt delavnica. Zaloga neobdelane kotlovine in v plasteh. Kotli raznih velikosti. Distilirni aparati. Filtri. Raznovrstne kuhinjske posode. Vse po zmernih cenah. Kupim sadni vrt s hišo ali brez nje, ali malo kmetsko posestuo. Ponudbe na upravnico našega lista. Pfafiovi šivalni stroji so res najboljši za rodbinsko rabo, kakor na pr. za Šivanje, krpanje in umetno vezenje. — tfeprekosljivi za obrtne namene, Šivajo naprej in obratno, tiho in mirno brez vsakega ropota. Jamčiva do 10 let. Glavna zaloga in zastopstvo SAUNIG & DEKLET V GORICI Magistratna ulica štev. 1. Imava v zalogi tudi šivalne stroje raznih druglkVvrst In tovaren. - Cene zmerne, pogoji ugodni. ' Umi tlihstvc je oprtni, k prti nabavo šivalnega stroja zahteva cinik, kateri se piiije zastonj in franke. Sram svetinja n svetovni razstavi Y Parizu 1.1810. Srebrna svetinja na dunajski razstavi Najbolji škrob Fritz Schulz m l . akc. dražba v Eger in na Lipikem. Glanzine daje najlepše perilo. Proda se $$Ud$tt)vi\ gospodama hiša po zelo ugodnih pogojih. Hiša je oddaljena deset minut od mesta Kranja, na Gorenjskem tik železnišne proge. -» V hiši je že dobro vpeljana gostilniška obrt. — K istej spada lepo prostrano dvorišče, hlev, šupa, vodnjak • poleg dvorišča velik lep senčnat vrt s krasnim razgledom; zraven je tudi nekaj zemljišča in kozolec. Več se izvč pri lastnici M8T1 j 1 SiTC, Krailj (gostilna „pri Kroni") Gorenjsko. Orožja- municije, I mmm »** "•m** predmeti za lov, dinamitne - patrone. ¦.....---- Keršeuani & Cuk v Gorici = Stolni trg št. 9.== ITIodre žene Zahtevajo knjigo: „Motenje perijode", spisal dr. med. Leviš. — Knjige se razpošilja proti povzetja K 1*20. Pojasnila daje zastonj P. Z1ERVAS Salk 244 pri Kolina (Edin) ob Rena, Karol Draščilj v Gorici m km v (lastni hi«) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi m nejega peciva, torte, kolače za biramj in poroke, odlikovane ve!ikono&j pince itd. | Prodaja različna fin« vina in liktrj na drobno ali v originalnih butelk* Priporoča se slavnemu občinstvu n m®s§j brojna naroČila ter obljublja solidno pmm •r- po Jako zmernih cenah. -^ um Gospodična stara 17 let, j katera je dovršila Sestraznnlnj šolo, želi vstopiti h kaki talji tvrdki kot začetnica. Deč pouč naše uprauništ« Havre-New York vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez Bazel9 Pariz in Havre v Ameriko. Veljavne vozne listke In brezplačna pojasnila daje samo Cd.Smarda, oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta 18, v novi hiši „Kmetske posojilnice", nasproti zaane gostilne pri „FigoveuB. HRISTOFLE brini m* k p* ml wh&. »!¦¦•¦» mu pMrwn|M i^jlipfc formi mki, kar«, 14 m ;Mtlkt Jiiiu ladimsitili pnngasriln. O. k* JTMBl nloiDiki ftrfctifclC* L Op«rmrt»f * (Hetarichshof)-1 ˇ *wli »Mtfh mmuno pt P"*0?* ¦• dobiva v vseh lekarnah. Najboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarn«^ REVMATIZMU in PROTINU Il liku* Baalaa UdtUl1 ˇ *¦*¦- v Murnih Rafael floilaa, lekarna „Aila llatfoaaa aalla ftaiiite" ari Sv, Jakobu i Jaalp leHlNa, pnW MMl Maraa »JU* laea«, Via M Faraafia 4. *—= mu iMUiaiM i MM. Is trite m ¦¦ rssftiaja »*ij aigo « mMkaHi are* aovsstja sil asar•) poiiiiim mikom I f~ proito poltalai,