stróna Vplačana v gotovini. S / f PRIMOR SKA Leto III. — št. 1 Ajdovščina, 4. januarja 1947 IDOM »f V^^eM HOVO LETO 1941! ^ / MARŠAL TITO. Cena 4 jugolire — 8 metrolir. TITO MAM JE SPREGOVORIL: Miha Matinko : Delavci, kmetje, delovna inteligenca ! Leto 1947. naj bo leto novih zmag v obnovi in izgradnji Na pcagii norega lota! Leto 1946 je bilo leto velikih napo-r?.v naših narodov pri obnovi i.i izgrad-nji- leda to leto je bilo hkrati -udi leto velikih zmag pri premagovanja ovir na Poti do uspehov pri obnovi in izgradnji oežeie. V preteklem letu je dosegel delovni in tvorni polet naših delovnih innovo po mestih in vaseh naše dežele do-«oj nesluteno višino. Ljudsko tekmova-nie širokega obsega je dobilo izraza v vseh ljudskih republikah, v mestu in na Vasi, \ tovarnah in na polju, na železnicah in pri delu na cestah, v šolah in drugih ustanovah, povsod, kjer dela ljudstvo v korist skupnosti. To delovno tekmovanje je že pričelo zajemati tudi našo državno upravo in druge ustanove. Cim dalje močneje in vse bolj na široko gajema tvorni polet delovne množice nase dežele, čim dalje globlja in širša postaja kolektivna zavest delovnega ljudstva naše dežele o tem, da s svojimi lastnimi silami lahko premagamo tudi največje težave in uresničimo naš lepši lutrišnji dan. Uspehi v preteklem letu 1946 to najlepše potrjujejo. V preteklem letu je bilo zgrajenih in obnovljenih okrog 250.000 vaških in mestnih hiš, popravljenih in obnovljenih ne 'e na stotine, ampak na tisoče kilometrov raznih cest, na novo so zgradili in obnovili več sto kilometrov starih železniških prog, na stotine manjših in velikih železniških ter cestnih mostov, obnovljenih je na stotine v vojni porušenih faznih tovarn in podjetij, ki že obratu-)C|o, obnovljenih je mnogo premogovnikov in rudnikov dragih rud, dograjenih ■n odprtih je na stotine in stotine novih šol in drugih ustanov; iz opustošenih krajev je preseljenih in koloniziranih v Vojvodini ter Slavoniji nad 50,000 družin. V letu 1946 se je neutrudno in vztraj 00 izpopolnjevala in izgrajevala naša f *a v na armada, varuh naše neodvisnosti m našega mirnega razvoja. Kar pa je Prav posebno pomembno za nadaljnji razvoj našega gospodarstva in naše uprave, je to, da so se v preteklem letu gradili in si pridobili dragocenih izku-?enj stotisoči delovnih ljudi, voditeljev In vodilnih kadrov. Vse to je terjalo velikanske iizične in duševne napore ter materialna sredstva. S čim in na kakšen način se je dalo vse to doseči, ko je dobro znano, da je “Ha naša dežela v vojni med vsemi deželami v Evropi najbolj razdejana, če izvzamemo Sovjetsko zvezo? Kako se je to moglo doseči, če nismo našli po vojni mkakšnih finančnih sredstev, če nismo razpisali do danes v deželi še nobenega Posojila, niti prosili zanj v inozemstvu? hf vendar se nam je posrečilo, to se pravi narodom se je posrečilo doseči take uspehe samo po zaslugi njihove enotno-stl in njihove vztrajnosti pri delil. Do-Se£li smo to zaradi tega, ker je oblast v rokah ljudstva, ker so vsa važnejša Sredstva proizvodnje v rokah delovnih •judi, v rokah skupnosti, ne pa v rokah Posameznih izkoriščevalcev, ki so stremeli v proizvodnji samo za dobičkom, Ue pa za ljudsko blaginjo. Dosegli smo to zato, ker smo bili in ker ostajamo Ueusmiljeni nasproti špekulaciji in črni borzi, to smo dosegli zato, ker nismo dovolili reakcionarjem v deželi in izven nie, da bi nas ovirali pri uresničevanju Ualog, ki smo si jih postavili, dosegli smo t° zaradi tega, ker imajo naši narodi eyrsto vero v novo Jugoslavijo, ker go-l*)o do nje neizmerno ljubezen vsi naši narodi, — ker je ona dete našega skupnega boja in skupnega trpljenja. Takšne uspehe smo dosegli zaradi tega, ker imamo zavedno in požrtvovalno delavstvo, Zavedne kmete, zavedno ljudsko inteli-fienco; ker imamo čudovito mladino, na Uftero smo resnično lahko ponosni in . daje zgled vsem s svojim požrtvoval-njm in vztrajnim delom pri izgradnji in obnovi dežele. Doslej imamo podatke za n®d _ 20 milijonov brezplačnih delovnih d|>i in od tega števila je samo naša mla-dina dala državi, to se pravi ljudstvu, v letu 1946 na(i 45 milijonov prostovoljnih brezplačnih delovnih dni. vVidite, ta visoka zavednost, ta samo-fošrtvovalnost naših državljanov je te-meljni kapital za dosego dosedanjih Uspehov pri obnovi in izgradnji, to pa . hkrati poroštvo za popolno uresniče-j.,e vseh naših smotrov. Napačno in celo hodljivo bi bilo, če ne bi govorili o raz-'h pomanjkljivostih, o raznih napakah in rugih težavah, ki jih ni bilo malo v letu , O njih moramo govoriti zato, da 1 vse to vsaj zmanjšali, če ne ravno po-Pplnoma odstranili v letu 1947. Če ne bi 0 te pomanjkljivosti, bi bili naši uspehi ® boljši in še večji. Temeljna pomanj-•jivost v preteklem letu 1946 je bila . tem, da nismo obnavljali in gradili naftno in enakomerno v vseh krajih, da ‘Suio dovolj vodili računa o krajih in vaseh, ki so bili od sovražnika v vojni najbolj prizadeti, kakor so Lika, Kordun, nato nekateri kraji v Bosni in Hercegovini, v Dalmaciji itd. Ljudska oblast niti v krajih samih niti v središčih ni dala dovolj pobude za to, da se to popravi in da se v prvi vrsti napravi ljudstvu streha nad glavo v tistih krajih, kjer je bilo razdejanje veliko. Druga pomanjkljivost, ki je prišla v preteklem letu do izraza, je bila v tem, da se ni zadostno pazilo na varčevanje, na ljudsko imetje itd., kar je tudi imelo vpliv, da niso bili uspehi še boljši. Glede razsipanja ljudskega imetja in pomanjkanja smisla za varčevanje pri nekaterih ustanovah in posameznikih, so kontrolni organi vlade odkrili take primere, ki terjajo najostrejše ukrepe proti ljudem, ki ne pazijo na ljudsko imetje. Tretja pomanjkljivost je bila v tem, da niso vsi državljani enako izpolnjevali svoje dolžnosti nasproti državi, to se pravi nasproti ljudstvu. Pod vplivom sovražnih elementov iz vrst enega dela bogatih kmetov niso posamezniki v nekaterih najbogatejših krajih izpolnili svoje dolžnosti pri odkupu žita. To pa zato, ker ga niso hoteli prodati državi, in sicer bolj iz špekulativnih kot pa iz političnih razlogov. Razumljivo je, da so s tem oškodovani tisti, ki so najbolj zavedni in ki so izpolnili svojo dolžnost nasproti državi, in da je oškodovana skupnost kot celota. Nadalje smo imeli v nekaterih krajih več zavestnih, kakor pa nepremišljenih prekrškov po maloštevilnih ljudeh, ki niso izpolnjevali svojih obveznosti nasproti državi, to se pravi, nasproti ljudski skupnosti. Ta primer imamo zlasti pri plačevanju davkov in drugih obveznosti. Tudi tu ne gre za to, da ne bi bili mogli plačati, ampak za to, da novi Jugoslaviji nenaklonjeni elementi pod vplivom sovražne propagande zavestno ne izpolnjujejo svojih obveznosti. Razumljivo je, da mora država gledati na gospodarsko zmožnost zavezancev in da bo gledala, na to, toda nasproti tistim, ki iz špeku-' lativnih ali političnih razlogov ne bodo .izpolnjevali svojih obveznosti, ki pa imajo ekonomske možnosti za to, nasproti takim država ne sme in ne more biti obzirna in tudi ne bo smela iti preko tega, kar to škodi celotni skupnosti. Ponekod so bili primeri, in ni jih bilo baš malo, da so premalo gledali na ekonomsko najslabše, ki so po večini baš tisti, ki jih je vojna najbolj prizadela. Krivdo za to nosijo največkrat oni tuji elementi, nenaklonjeni novi Jugoslaviji, ki so se zaradi ugodnih okoliščin in zaradi nepazljivosti vrinili v ljudsko oblast. Razumljivo je, da to škoduje naši novi državni skupnosti, ker se s tem izpod-kopuje zaupanje do ljudskih oblastev baš pri tistih, ki so največ trpeli in največ pripomogli k uresničenju tega, kar danes imamo. V preteklem letu pa tudi ni manjkalo opustitev in napak, kar se tiče skrbi za ljudi, za kadre in za tiste, ki si z vsemi silami prizadevajo, da bi s svojim delom čim več koristili naši ljudski skupnosti. Pogosto je postopek šablonski in se prezrejo takšni zaslužni kadri in zaslužni delovni ljudje. Včasih dobe takšni ljudje zelo slabe nagrade za svoje delo, s čimer pa se povsem naravno slabi njihova delovna sposobnost, s samim tem pa se povzroča škoda državi in ljudski skupnosti. Take velike in majhne pomanjkljivosti in napake so se dogajale v preteklem letu, zato pa postajajo naše zmage pri obnovi in izgradnji dežele še bolj občudovanja vredne. Te zmage so bile mogoče zaradi tega, ker je velikanska večina naših narodov sodelovala pri izpolnjevanju nalog, ki smo jih imeli v preteklem letu. To je 96Vo-na večina našega prebivalstva, naših delavcev, kmetov, mladine, ljudske inteligence in vseh delovnih državljanov, strnjenih v Ljudski fronti, strnjenih okrog enega samega programa, ki so ga s krvjo napisali stotisoči najboljših sinov naše dežele na bojnem polju v veliki osvobodilni vojni. To je bila zaobljuba tistim, ki so dali svoja življenja, da bi nova pokolenja lahko živela, da bi tudi mi danes lahko ustvarjali boljšo in srečnejšo bodočnost; to je tista kolektivna zavest — ki izhaja iz nezlomljive enotnosti naših narodov, delovnega ljudstva po mestih in vaseh — o tem, da moramo iti prav po tisti poti, na katero smo krenili. Vsako odstopanje s te poti, vsak partikulari-zem, pa naj bo političen ali pa druge vrste, lahko ogrozi dosego tistih ciljev, ki so si jih postavili naši narodi. Na to mora misliti sleherni nesebični in resnični rodoljub nove Jugoslavije. Za to se ne brigajo samo tisti politikanti, ki se niso v preteklosti ničesar naučili, ki po migljajih iz tujine žele in se trudijo nadaljevati tam, kjer so pred vojno nehali. Za to se ne brigajo tisti ozkosrčni politiki starega kova, ki ne mislijo na prav nič drugega, kot samo na svoje malenkostne strankarske stvari. Njim ni mar za izgradnjo dežele, njim ni mar za obnovo dežele, za dviganje porušenih vasi, porušenih mest, porušenih tovarn, porušenih šol in raznih drugih kulturnih ustanov. Oni kaj radi govoričijo o kmetski demokraciji, o skrbi Star običaj je, da se ob nastopu Novega leta delajo obračuni za minulo leto in proračuni za novo, nastopajoče leto. Je pa velika razlika med proračuni včasih in proračuni danes, ne samo z ozirom na čas, temveč predvsem z ozirom na .vsebino ter z ozirom na različnost stvarnosti \ nabe nove družbene strukture v primeri z ono v stari Jugoslaviji. Že bežen pogled kaže vso ogromno razliko med starim in novim. V stari Jugoslaviji je le neznatna manjšina obračunavala svoje lastne dobičke ter računala, kako bi še bolj izkoristila znoj in žulje delovnih rok. Ogromna večina ljudi pa, večina, ki je vse dobrine ustvarjala, je delala le obračun svoje bede ter s strahom gledala v bodočnost, ki je iz leta v leto dobivala vedno bolj črno etiko. Tako se je godilo državljanu poedincu, tako se je godilo poedinim družbenim plastem, tako se je godilo vsej državi. Kolika sreča, da je vse to že daleč za nami in da se to ne bo nikoli več povrnilo! Kako velika je razlika med našim letošnjim obračunom ter našimi načrti za bodoče leto, in med tem, kar je bilo tako strašnega v stari Ju-1 goslaviji. Takrat je delovno ljudstvo samo s strahom gledalo, kam vodijo državno barko tisti izkoriščevalci-oblastniki, ki so držali v svojih rokah državno krmilo. Samo poldrugo leto je minulo, odkar je z izgonom okupatorja in njegovih domačih pomočnikov delovno ljudstvo samo vzelo oblast v svoje roke. Toda že se čudi ves svet ter se z občudovanjem sprašuje, odkod so se vzele vse velike ustvarjalne energije, ki danes sproščene v polnem zaletu ustvarjajo čuda v naši obnovi ter v dviganju celotnega našega gospodarstva. Čudijo se, odkod se je vzel veliki nacionalni ponos in samozavest, s katero smo dosegli ne samo notranje gospodarsko politične, temveč tudi zunanje politične uspehe in ugled v svetu. Leto 1946 je sledilo dobi prve konsolidacije organov ljudske oblasti od najnižjih do najvišjih; doba le konsolidacije je bila kronana s sprejetjem zvezne ustave, notranji sovražniki, preostanek iz vojne, so bili poraženi tudi na notranje politični fronti. Ž nastopom leta 1946 smo imeli za seboj samo začetno etapo naše obnove. Odstranili smo največje ruševine ter obnovili glavne prometne zveze in smo tako bolj sistematično lahko pristopili k nadaljnjemu dvigu našega gospodarstva. Napori in uspehi, ki nam jih kaže naš obračun za leto 1946, so tako veliki in tako ohrabrujoči, da lahko vedro gledamo v bodočnost. Lahko nas navdaja zadovoljstvo, saj smo v glavnem izpol-! nili, ponekod pa celo prekoračili naloge, ki nam jih je maršal Tito postavil za pretečeno leto. V večini panog smo v produkciji dosegli predvojno stopnjo. Velike uspehe beležimo v zniževanju produkcijskih stroškov, osigurali smo preskrbo, dvignili smo nominalno in realno mezdo delavca ter uzakonili vrsto delavskih pravic, za katere nas lahko v mnogih državah zavidajo. Dosegli smo tako stopnjo napredka, da nismo samo likvidirali problema brezposelnosti, temveč že stojimo pred akutnim proble- mom pomanjkanja delovne sile, zlasti kvalificirane, ki nam za bodoče predstavlja nepremostljiv okvir nadaljnjemu tempu našega gospodarskega razvoja. Uspelo nam je, da smo v korist kmeta močno zmanjšali razliko med cenami industrijskih izdelkov in kmečkih pridelkov. V veliki meri smo premagali anarhijo v našem gospodarstvu, v naši produkciji ter na našem trgu. Konsolidirali smo naš dinar ter upravičili zaupanje vanj; kdor pa še naseda sovražnikovim prorokovanjem, bo pač to moral plačati z grenko izkušnjo svoje lastne izgube. Z gospodarskimi in upravnimi ukrepi smo možnosti špekulacije in brezdušnega izkoriščanja dela reducirali na najnižjo mero. Ustvarjamo pogoje, pod katerimi se poleg silnega dviga državnega gospodarskega sektorja razvija vsa proizvajalna iniciativa zadružnega in delovnega privatnega sektorja. Razširjenje pridobitev naše narodno osvobodilne borbe, ki smo jih na gospodarskem polju izvedli zlasti v zadnjih mesecih, je v skladu s težnjami in interesi vsega ustvarjajočega delovnega ljudstva, na škodo je samo parazitskim izkoriščevalcem. Zato je naš letni obračun pozitiven za vse one, ki žive od dela lastnih rok, za vse one, ki hočejo konstruktivno sodelovati v občem našem narodnem gospodarstvu, ki ga odslej razvijamo na podlagi čim večje, načrtnosti. Z letom 1946 imamo za seboj novo dobo velikih gospodarskih uspehov in napredka sploh. Med aktivnimi postavkami našega obračunu pa zaznamujemo kljub nasprotovanju sovražnikov iz inozemstva tudi velike moralno politične uspehe na poprišču mednarodnih odnosov. Tisti, ki nasprotujejo našim upravičenim nacionalnim zahtevam, so do golega razkrinkani, grožnje in vojne provokacije se izjalovljajo druga za drugo. Politika maršala Tita in vrhovnega državnega vodstva, ki temelji na odločni obrambi naših pravic ter istočasno na pripravljenosti lojalnega sodelovanja za konsolidacijo demokratičnega miru in dobrih sosedskih odnosov, žanje lepe uspehe. Jugoslavija ni ostala izolirana niti politično niti gospodarsko, kot so to želeli oni, ki so nas hoteli obdati z železno zaveso. To je- bilanca ogromnih aktivnih postavk v naši državni politiki in državnem gospodarstvu, ki zadovoljujejo vsakega našega delovnega državljana zato, ker se aktivno odražajo tudi v bilanci vsakega našega delovnega državljana. V tem je tisto popolno nasprotje od stanja in bilanc, ki jih je bilo možno delati v stari Jugoslaviji. V letu 1946 smo dosegli tako visoko stopnjo razvoja in napredka, da lahko pogumno pristopamo k postavljanju in ustvarjanju ogromnega gospodarskega načrta za novo leto. Še bo treba velikih naporov, požrtvovalnosti in volje za premagovanje težav in odstranjevanje napak. Toda zavest, da delamo za sebe in za svojo lastno skupnost, ne pa za tujce in izkoriščevalce, uliva našemu ljudstvu silne energije, ki pa se mu bodo v bližnji bodočnosti in hitro izplačale. Ustvarjeni so vsi pogoji za to, da bo novo leto res srečno in uspehov polno. za kmete, o skrbi za delavce, o socialni demokraciji, o svobodi govora in zborovanj. O vsem tem govore oni tako, kakor da pri nas v novi Jugoslaviji ne bi bilo ustave, kjer je vse to zajamčeno in ki po svojem bistvu predstavlja tudi najbolj demokratičen program, ki je bil izdelan po vojni in kakršnega takšna gospoda ne bi bila nikoli uresničila, če ga ne bi bilo uresničilo ljudstvo samo s potoki svoje dragocene krvi. Kaj pomeni poskus takšnih zelo, zelo maloštevilnih politikov, da bi izdelali neke nove programe? To pomeni rušenje naše s krvjo pridobljene enotnosti, to pomeni poskus, da se v Ljudske fronto zanese politični partikularizem, rušenje Ljudske fronte in onemogočanje hitre izgradnje naše de žele. Po pojmovanju te gospode mi m potrebujemo ne industrializacije ne elek triiikacije. Po pojmovanju teh ljudi bi se moral pri nas povrniti k staremu patriarha! nemu načinu gospodarstva. Mi pa vemo odkod piha veter, mi vemo, da je v in teresu imperialistov, da ostane naša de žela gospodarsko zaostala, brez tovari in domače industrijske proizvodnje, bre; oborožene vojaške sile, da bi postala la hek plen imperialističnih dobičkarjev ta Nadaljevanje na 2 strani Koroška zahteva svobodo v Boj koroških Slovencev za svobodp in zedinjenje z vsearii rodnimi brati, boj za popravo vseh krivic, kj so jih storili Slovencem v zadnjih sto letih, je bistvo vsega boja za rešitev koroškega vprašanja. Nemci so ga v neštetih knjigah že zapečatili in pokopali. Zunanjemu svetu so ga zlobno in lažnivo prikrivali, doma pa so Slovence zatirali, jih potujčevali, v probinacisticni vojni pa ubijali in preseljevali na veliko. Toda s tem, da so Slovence preganjali ni bil problem rešen, in s tem, da so ga v knjigah omalovaževali, ni bil neaktualen. Prav s tem, da so o njem tako ali tako nenehno govorili in o njem pisali debele knjige, so sami neprestano dokazovali, da problem v resnici še mi rešen. Še več. Vprašanje je raslo in preraslo nemško moč. V protinacistični vojni so nastopili tudi na Koroškem partizani, ki jih ni bilo mogoče, več ukrotiti. Posrečilo se jim je, da so Nemcem nakljub »na tleh stoletja starega narodnostnega boja ustvarili odprte meječ. S temi Maier-Kaibitschevimi besedami so to dejstvo spoznali in priznali celo nacisti sami. Logično so s takim priznanjem tudi sami razvrednotili vse argumente, s katerimj so Nemci vobče utemeljevali oblast nad koroškimi Slovenci; s takimi besedami so posredno tudi sami priznali vse krivice, vse me>-tode in sredstva stoletnega potujčeval-nega režima. Boj koroških iVovencev zato ni bil zaman, koroško vprašanje se je zopet odprlo. Ves potek, vsa zgodovina, vsi napori in vse žrtve zadnjih sto let, zlasti pa v veliki protinacistični vojni, zahtevajo, da se koroški Sloven- ci osvobode kakršne koli nemške oblasti in se v zedinjeni Sloveniji povežejo z ostalimi narodi Jugoslavije, To in samo to pomeni odpravo stoletnih krivic nad koroškimi Slovenci, rešitev koroškega vprašanja. In to vprašanje zdaj trka na vrata pravice, na vrata evropske vesti. Žalostno dejstvo je, da mnogi, ki kroje usodo sveta po svojem prestižu, ne vidijo radi te pravice in ne poslušajo rad; te vesti. Nočejo razumeti, da svoboda in zedinjenje malega, zlasti pa še junaškega naroda, ne bi smeli biti vprašanje prestiža med velikimi silami. Slovenskemu narodu vprašanje pravične meje ne. more biti vprašanje prestiža, temveč je vedno vprašanje življenja, vprašanje eksistence. Odtrgati s politično mejo od slovenskega naroda sto tisoč članov, pomeni mnogo več, kakor od velikega naroda odtrgati milijone njegovih članov. Ti milijoni bi mogli mnogo laže živeti kakor samo tisoči, odtrgani od malega naroda. To je dejstvo, na katero ne mislijo mnogi veliki naredi, kadar kroje politično karto sveta. Ob takem dejstvu moramo samo vprašati, ali more od maftega naroda groziti nevarnost velikemu narodu, ali ni sramota za Evropo, da dopusti take krivice, take neprostovoljne in nedemokratične odcepitve od matičnega naroda. Vsi nam bodo morali potrditi, da jih nobena utemeljitev ne more do kraja opravičiti, nobena ne more prikriti imperialističnih potez na sebi. Rešitev koroškega vprašanja v slovenskem smislu pomeni zmago pravice, zmago vesti. Demokratična Potiska se pripravlja na volitve V novi Poljski, ki je nastala kot plod osvobodilne borbe vseh zdravih sil bratskega poljskega naroda, se pripravljajo na volitve v zakonodajno skupščino. Toda položaj v Poljski se ne da primerjati s položajem v nori Jugoslaviji, kajti tam nastopajo še razne stranke. V ogorčenem političnem boju sta se jasno pokazala dva bloka. Na eni strani je blok štirih demokratičnih strank, na drugi strani pa reakcija, ki se poslužuje ilegalnih terorističnih organizacij. Demokratične stranke so dosegle pred volitvami velike politične in gospodarske uspehe in dejansko vodijo novo Poljsko na l>ot demokracije, kjer bo fjoljsko delovno ljudstvo imelo zajamčeno življenje in svoje osnovne človečanske pravice. Reakcija v Poljski pa se izživlja v razdiralnem delu, tako nastopa proti agrarni reformi, proti podržavljen ju industrije in bank in proti zunanji politiki vlade narodne enotnosti. Skriva se pod parolam.' stare kmečke stranke in zato je borba proti reakciji kolikor toliko težka. Zločinska ilegalna reakcija je v zadnjem času podvojila svoje delovanje z namenom, da bi za vsako ceno preprečila zmago demokratičnih strank pri volitvah. Varnostni organi' so dobili v svoje roke navodila zločinske organizacije, katere se poslužuje reakcija, in ta navodila vsebujejo pred vsem pripravo, kako bi volitve razbili, namreč reakcija smatra zn potrebno, da bi ugotovila sestavo volivnih komisij z ozirom na strankarsko* pripadnost članov, izdelati hoče točen načrt prostorov, kjer se bodo volitve "vršile. Kot zadnje navodilo pa jasno kaže značaj reakcionarne teroristične organizacije, navodilo, ki zahteva, da se ugotovi točno število vojaštva in varnostnih organov, ki bodo čuvali volivne prostore, in njih oborožitev. • Priprave tajnih terorističnih organizacij nimajo samo namena izvrševati teror nad predstavniki demokratičnih strank, ampak tudi nad volivci, da bi jim vsilili svojo voljo. V ta namen že sedaj organizira ilegalna reakcija uboje in zasede, poslužuje pa se tudi' najbolj odvratnih laži in klevet. Poljska vlada ima v svojih rokah prepričljive dokaze, da angloameriški reakcionarni krogi podpirajo poljsko reakcijo z vsemi silami in se reakcija trudi, da bi storila v volivni kampanji čim večjo škodo. Jasno je, da bodo nove volitve v zakonodajno skupščino pomenile preobrat v razvoju poljske države in da bodo enkrat za vselej pregazile reakcijo. Poljske demokratične ‘stranke se jasno zavedajo, da samo popolna in končna zmaga demokratičnega bloka na volitvah bo lahko dala Poljski trdno demokratično vlado, mir in notranji red. Odločna in popolna zmaga demokratičnega bloka bo iztrgala iz rok onih, ki skušajo rušiti mir in red mjve Poljske, strupeno orožje laži in bo omogočila narodu, da zbere okoli vlade vse svoje sile za uspešno in ustvarjalno delo. Nadaljevanje govora maršala Tita ko, kakor je bila v preteklosti. Zaradi tega vsa ta skrb, govorica in ) pisanje programa o kmečki demokraciji. Ta govorica o kmečki demokraciji tistih ljudi, ki nimajo ničesar skupnega z vasjo, ima za cilj — razbijanje zveze delavcev in kmetov, razbijanje Ljudske ironte, rušenje naše narodne enotnosti, delovne enotnosti, ustvarjanje političnega kaosa in obnovo notranjega razdora v ljudstvu. To pomenijo ti razni programi in v tem namenu se skušajo vsiliti ljudstvu. Če bi se takšni ljudje s temi svojimi programi ne skrivali za demokratičnimi zastori, ne bi bili niti najmanj nevarni pri nas, in prav zaradi tega, ker se ves čas šopirijo kot demokrati, so nevarni in moramo biti proti njim budni in bomo budni ter bomo njihove načrte izkoreninili. Državljani in državljanke Jugoslavijel Delavci, kmetje in mladina, ljudska inteligenca in delovni državljani! Napočilo bo Novo leto 1947, drugo povojno leto našega mirnega razvoja, obnove in izgradnje opustošene države. Naj bo leto 1947 leto še večjih zmag v izgradnji naše države. — Zgradimo to leto vsem rodoljubom, ki so v vojni trpeli, streho nad glavo! Ozdravimo v tem letu rane, ki jih je zadal okupator našim narodom! Naj bo to leto leto splošnega delovnega poleta in ustvarjanja! Naj v tem letu izvrši vsak državljan svojo dolžnost do države in ljudske skupnosti, naj bo v tem letu čim manj napak in neizpolnjevanja dolžnosti. Vsaka ustanova in vsak državljan naj prične v tem letu strogo voditi račun o varčevanju, o čuvanju narodne imovinel Naj da vsak delovni državljan in državljanka vse od sebe za splošno ljudsko skupnost brez škode za svojo fizično sposobnost in sposobnost svoje rodbine! V tem letu se pričenja naše načrtno gospodarstvo, pričenja naš petletni načrt elektrifikacije in industrializacije, katerih ustvaritev predstavlja predpogoj za hitro uresničenje srečnejšega življenja sedanjih in bodočih pokolenj Ustvaritev tega pomeni veliko povečanje življenjske in kulturne ravni delovnih ljudi — delavcev, kmetov, ljudske inteligence in vseh delovnih državljanov naše države. Vložimo vse svoje sile, da bi obvladali težke naloge, ki stojijo v tem letu pred našimi narodi in s tem pospešili ustvaritev »«šega petletnega načrtai Delavci in delavke Jugoslavijel Pospešite ▼ tem letu proizvodnjo in zmanjšajte še vedno visoke stroške proizvodnje! Razvijajte v tem cilju vsestransko delovno tekmovanje! Dajte našim narodom čim več proizvodov, ki so potrebni za življenje: tekstilij, obutve, poljedelskega orodja in strojev za kmete itd.! Razvijajte čim bolj množično udarniško delo, ker tudi vas same v prvi vrsti pribhižuje k ciljem, proti katerim že od nekdaj težite, t. j. k ustvaritvi boljšega in kulturnejšega življenja! Kmetje in kmetice Jugoslavije! Posejte v tem letu vsak košček zemlje in vrta! Dajte čim več vaših proizvodov onim, ki delajo v tovarnah, pri transportu, na raznih gradnjah, ker boste na ta način čim lažje, hitrejše in cenejše prišli do raznih orodij, strojev, obleke in vsega, kar vam je potrebno! Mladina Jugoslavije! S svojim prostovoljnim delom in vztrajno požrtvovalnostjo pri izgradnji in obnovi naše v vojni opustošene države si zavzela prvo mesto in ponesla slavo naše mlade generacije naših narodov daleč izven meja naše države. Naj bo to leto še bolj množičnih, še večjih delovnih poletov mlade generacije Jugoslavije in to ne samo v izgradnji naše države, temveč povsod i v šolah i na univerzah, povsod, kjer dela ali_ se uči mladina! Šolska, strokovna, fizična in kulturna vzgoja naj ti bo naloga, a ostali čas posveti izgradnji in obnovi naše države! Gradnja novih železniških prog, novih cest, novih tovarn in rudnikov, novih zgradb naj čaka tudi tvojo udeležbo v letu 1947! Ljudska inteligenca! Povsod, kjer delaš, pa bilo v državnih ustanovah ali v podjetjih, daj vse od sebe v splošnih ljudskih naporih. Naj ti bo tuj vsak birokratizem in brezdušen postopek do ljudi! Razvijaj udarniško delo, kjer koli delaš, ker predstavlja tvoj prispevek k splošnim ljudskim naporom ogromno važnosti S trdno vero, da bomo ustvarili vse, kar smo si postavili za nalogo, se vrzimo na delo v letu 1947! Vsem našim narodom srečno Novo leto tisočdevetstosedem-inštiridesetol GENERALNI SEKRETAR KOMUNISTIČNE PARTIJE ITALIJE TOGLIATTI GOVORI 0 POTREBI SODELOVANJA KOMUNISTOV IN SOCIALISTOV Sekretar KP Italije Paimiro Togliatti je imel govor na zborovanju delavcev in meščanov v Raveni, kjer se je posebno dotaknil vprašanja skupnega nastopa komunistov in socialistov in poudaril, da ne bo mogla nobena sila razdvojiti dve veliki delavski stranki. V zvezi z bližnjim kongresom socialistične stranke je Togliatti rekel: »Ta kongres naj izda program, ki bo v skladu z našim programom, da bi komunisti in socialisti še nadalje skupno delali za dosego demokratične večine italijanskega naroda, da bi mogli prevzeti oblast in dati italijanskemu narodu poleta za dosego socialnega napredka kakršnega še ni imel. Na komunističnem mitingu v Rimu pa je govoril predsednik socialistične stranke Pietro Nenni, ki je izjavil, da je leto 1946. dalo italijanskemu narodu republiko in da bo leto 1947. dalo agrarno reformo in industrijske reforme, »Zato je potrebno«, je rekel, »da delavski razred, delavci in kmetje, uradniki, tehniki in intelektualci izvojujejo na volitvah oblast, da bi takoj pričeli s temeljitimi reformami Vse to je mogoče doseči, če bo delavski razred zedinjen«. Rekel je, da predstavlja zedinjenje socialistov in komunistov pogoj za dosego zmage delavskega razreda v letu 1947. BORBA V INDOKINI SE STOPNJUJE Francoska vlada je zaradi situacije v Indokini precej vznemirjena in pošilja vedno nove in nove čete v Indokino, da bi zavrla upor pokrajine Vietnam. V zadnjem poročilu francoskega glavnega štaba je podan pregled položaja, iz katerega se vidi, da Vietnamci skoraj povsod napadajo ali pa se ogorčeno branijo. Na večih krajih Vietnamci nudijo ogorčen odpor, napadajo železnice in letališča. Francoska vlada se mora posluževati vojnih letal, da prepreči različne akcije, ki jih Vietnamci z vso hrabrostjo kljub francoski premoči vršijo. Francoska javnost je zelo vznemirjena zaradi sedanjih dogodkov v Indokini. Leon Blum, predsednik začasne francoske vlade je izjavil, da se Francija ne bo odrekla niti eni obveznosti, ki jo je sprejela v zvezi z Vietnamom. Blumova vlada stremi za mirno ureditvijo odnosov med Francijo in Vietnamom, vendar francoska uprava v Indokini še nadalje zavzema sovražno stališče nasproti Vietnamu. »»Vietnam«, liga za človečanske pravice, marksistična kulturna organizacija, nacionalna vietnamska zveza in več drugih organizacij je poslala francoskemu kolonialnemu ministru resolucijo, v kateri zahtevajo, naj Francija nemudoma preneha s sovražnostmi v Indokitii in naj vlada izmenja francoskega visokega komisarja ter vse njegove najbližje sodelavce, ker bi sicer javno mnenje smatralo to kot nadaljnje izzivanje Vietnamcev. BRITANSKA POLITIKA OVIRA IZVOZ PREMOGA IZ PORURJA V FRANCIJO Francija se nahaja v prav takšnem položaju kot vse druge države, ki so pretrpele vojno vihro in sedaj obnavljajo svoje gospodarstvo. Danes občuti veliko pomanjkanje premoga, čeprav je francoski narod vložil velike napore za povečanje proizvodnje. Francoski rudarji delajo sicer požrtvovalno in njim se mora Francija zahvaliti, da so dosegli tako visoko proizvodnjo in to dva milijona ton mesečne produkcije, kar se sliši'skoraj neverjetno. Omeniti pa je treba, da je Francija leta 1938 pod normalnimi pogoji uvažala iz Porurja povprečno 419.500 ton premoga mesečno, medtem ko je dobila meseca septembra 1946 178.808 ton, meseca oktobra pa samo 98.083 ton premoga. — Ni čudno, da občutijo v Franciji kljub naporom francoskih rudarjev veliko pomanjkanje premoga, saj je bila Francija od nekdaj vezana na uvoz. Gospodinjstva ostajajo brez plina, električni tok ukinjajo dvakrat tedensko, železniški promet je zmanjšan, a v mnogih industrijskih podjetjih je delovni čas zmanjšam. Francosko ljudstvo pripisuje največjo krivdo zaradi pomanjkanja premoga politiki britanske vlade v Porurju, ker je uvidelo, da zmanjšuje britanska «dada kontingente premoga ijs Porurja na škodo francoskih industrijskih potreb. Tako se morajo danes ukloniti popolnoma naravne potrebe francoskega gospodarstva britanski trgovinski politiki, ki je kriva, da se Francija ne more gospodarsko dvigati tako hitro, kakor bi se lahko sicer. Angleško ljudstvo odklanja protisovjetsko politiko V laburističnih organizacijah, ki jih je v vsej Angliji preko 600, člani živahno razpravljajo o Bevinovi zunanji politiki. Kaže se odločen upor proti zunanji politiki britanske vlade in zahtevajo preusmeritev britanske zunanje politike k iskrenemu političnemu in gospodarskemu sodelovanju s Sovjetsko zvezo in novimi demokratičnimi državami v Evropi. Pravi obseg upora pa se bo pokazal na ve-I likem letnem kongresu laburistične stran-I ke, ki se' bo vršil meseca maja. Churchil je popolnoma odkrito zahteval ustanovitev zveze civiliziranih narodov proti Sovjetski zvezi, čeprav Bevin in voditelji laburistične stranke odklanjajo izjavo o tej zadevi. Večina v sedanjem vodstvu laburistične stranke izvaja protirusko politiko in vodi Veliko nijo v položaj kolonialne odvisnosti od ZDA Voditelji laburistične stranke pa bodo uvideli, da je nemogoče pritegniti britansko ljudstvo v antisovjetsko gonjo. Kolikor bodo to poskušali, toliko bolj se bodo oddaljili od ljudstva. Britansko ljudstvo pričenja razumevati, da pomeni gonja proti Sovjetski zvezi vojno. Tako je govoril organizator okrajne organizacije laburistične stranke v Spealtornu. Pristavil je, da ne bi prišlo do druge svetovne vojne, če bi bil britanski delavski razred vztrajal na skupni varnosti v zvezi s Sovjetske zvezo, toda Bevin izvaja takšno politiko kot jo je izvajal Chamberlain, ki je izdal v večih primerih interese raznih malih narodov za časa Hitlerja in Mussolinija. Koroški Slovenci se bodo energično borili Slovenci po vsj Koroški morajo vsak dan prenašati teror fašističnih terorističnih organizacij, katerih člani organizirajo napade na slovenske antifašiste. Niso redki primeri, ko morajo nuditi koroškim Slovencem zaradi poškodb zdravniško pomoč. V Kanon, Proboju, Zidam in drugih krajih so fašistične teroristične skupine »Wurfkommandoì-, katerih člani so bivši nacisti, pripadniki Hitlerjevih SS-oddelkov, voditelji nacistične mladine in drugi zločinej. Te teroristične skupine imajo svoj znak, po katerem se medsebojno spoznavajo. Fašistična organizacija »Wurfkom-mandot v Podjuni ima 13 članov, ki napadajo skupno z zločinci, ki so po-begnili iz Jugoslavije, antifašiste — bivše partizane in izseljence. Oboroženi so s palicami im noži, pri terorističnem napadu v Škocijanu pa 60 celo streljali. Kljub številnim prijavam slovenskega prebivalstva proti tem teroristom pa. avstrijske oblasti ne izdajajo nobenih ukrepov proti tem tolovajem-Tako pokroviteljsko stališče oblasti do teroristov je popolnoma razumljivo, če upoštevamo, da je med oroz; niki še veliko število nacistov, ki odobravajo zločinske akcije nacistk' nih tolovajev proti koroškim Slo* vencem. __ Ker ne more več prenašati teSa terorja, zahteva slovensko prebivalstvo na Koroškem odločno čiščenje državnega aparata od fašističnih elementov. Koroški Slovenci s° trdno odločeni, da se bodo energično borili za priključitev k FLRJ, v kateri vidijo rešitev iz težkega življenja, ki se malo razlikuje od terorja pod Hitlerjevim režimom. Da si bomo na jasnem Med zadnjimi političnimi dogodki smo zabeležili novo zmago demokratičnih sil na Balkanu, ki jo predstavlja gospodarska pogodba med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Albanijo. Med razpravljanjem o sprejetju te pogodbe je Josip Vidmar med drugim dejal: -»Prvo, kar moram poudariti, je dejstvo, da je ta pogodba v mednarodnem svetu po svojem bistvu ena prvih pogodb take vrste. Že načrtno gospodarstvo samo je precej nov pojem v evropski politiki in v gospodarski politiki sveto sploh, toda načrtno pogodba o vzporejanju gospodarskih načrtov med dvema suverenima državama je v diplomatskem in političnem svetu povsem nov pojem. Ta pojem in ta nova oblika sodelovanja med dvema suverenima državama pa postavlja sožitje dveh narodov na povsem nove temelje, ker je temeljila do sedaj gospodarska politika med dvema dižavo-ma vedno na izkoriščanju ene države, ta pogodba pa kaže sedaj in dokazuje, ker je sklenjena med dvema svobodnima in suverenima državama, da bosta sodelovali ti državi po sjcupnem gospodarskem načrtu, ki gn bosta obe odobrili. Zato je ta načrt v korist obema deželama.« Ta nova pogodba je torej zopet nov dokaz vse globoke veličine osvobodilnega boja zatiranih narodov tako Albanije kot Jugoslavije. V trenutku, ko je počila prva partizanska puška, je bil s tem sprožen strel ne samo proti fašističnim zavojevalcem, no samo proti izdajalskim sodelavcem fašističnih zavojevalcev, ampak je ta strel veljal tudi izkoriščevalski družbi v teh deželah. Da je to res, potrjuje silna rast nove Jugoslavije, kjer delovne množice žrtvujejo vse svoje sposobnosti za to, da zbrišejo sledove stare izkoriščevalske družbe in ustvarjajo državo novih, svobodnih ljudi, državo, v kateri so interesi ljudstva zaščiteni, kjer ni več notranjega zasužnjevanja. Ko pa naše delovne množice ustvarjajo tak lik »voje države, pa odpravljajo tudi vse kali zunanje napadalnosti, ki je bila nujen spremljevalec družbe izkoriščevalcev. Tovariš Boris Kidrič je med drugim dejal: »Ljudska demokracija, ki je sprejela nove politične in družbene oblike, odpira tudi v pogledu ekonomskih odnosov med sosedi novo pot, pot. ki vodi v prav nasprotni smeri od poti v preteklosti. Poti v preteklosti so držale v divjaško konkurenco, v zasuž-njevanje, izkoriščanje, oviranje razvoja materialnih in kulturnih sil dežele, naše poti pa težijo k napredku, h gospodarskemu razcvetu, skupnemu načrtnemu prizadevanju in skupnemu blagostanju svobodnih in enakopravnih narodov.« Poglejmo si skromen primer iz_ odnosov na naši vasi v bivši izkoriščevalski družbi, ki so predstavljali v malem to, kar je v državnem merilu bil odnos med poedinimi kapitalističnimi državami. Nam vsem je dobro znano, da so veleposestniki na vaseh, večji trgovci, premožni gostilničarji bili vsak trenutek pripravljeni »pomagati« S svojimi sredstvi ubožnemu kmetu ali bajtarju na vasi. Toda vsem ljudem je jasno, da v tem ni bilo nič človečanskega, da je bil to le način, s katerim so vaški mogotci pobrali revnim slojem na vasi kos za kosom, enkrat senožet, enkrat poseko, drugič vrt, vse, dokler ga niso spravili na boben in si tako ustvarjali svoje gospodarstvo za ceno uničenja malega človeka. Tako delajo tudi velike imperialistične države. Po drugi strani pa dobro, vemo, da so delovni ljudje na vasi od nekdaj pomagali drug drugemu, da ob žetvi ali košnji pridejo sosedje pomagat sosedu, da pospravi letino, da je čut skupnega dela delovnih ljudi, globoko zakoreninjen v poštenih množicah, ker vedo, da si s tem prihranijo mnogo svojih dragocenih sil in da se/.s .Jem delom najlažje očuvnjo pred izkoriščevalci. Tako pa delajo ljudsko demokratične države. Prav tako so narodi Jugoslavije vodili svoj osvobodilni boj proti fašističnim osvajalcem in domačim izkoriščevalcem, kakor mali albanski narod. Skupna zavest pravičnega boja druži vse demokratične množice sveta in vsak izmed narodov se čuti le del tiste velikanske sile delovnega sveta, izmed katere so se prvi dvignili narodi Sovjetske zveze, za njimi pa se dvigajo slovanski narodi in že vsak dan jasneje demokratične množice vsega sveta. Kaj je potem bolj naravno, kakor tesna zveza dveh držav, ki tudi danes srečata skupnega nasprotnika, in ta je mednarodni imperializem? Kaj je bolj naravnega, kakor skupna gospodarska rast Albanije in Jugoslavije, kaj je bolj naravnega, kot medsebojna pomoč narodov teh dveh držav? To se zdi vsemu poštenemu svetu povsem razumljivo. Toda vse države govore, da nimajo namena izkoriščati, toda vsaki državi tega ni mogoče verjeti, pravi Josip Vidmar. Jasno je, da državam, kjer vlada kapitalističen družabni red, ni mogoče in bi bilo bedasto verjeti, da nimajo zasužnjevalnih namenov. Ali bi bilo mogoče verjeti današnji Angliji, da ima kakršne koli druge kot imperialistične namene, ko dobro vemo, da ne odločajo niti o notranji, uili o zunanji vsebini današnje angleške politike angleške množice, temveč razred izkoriščevalcev. Potem je tudi razumljivo, da ljudje takega kova, to se pravi imperialisti, ne morejo, niti no- čejo drugače gledati na politične tl®" godke, kakor bi jih sami vršili. O tem dovolj jasno govori minister zvezne vlade FLRJ, tovariš Djilas, ki pr®vl med drugim: »Ko je že beseda o njih, bom pojf6' dal, da so v angleškem tisku pisali, ces carinska unija med Jugoslavijo in Ari banijo mora pomeniti že po običajni praksi na svetu, priključitev Albanije k Jugoslaviji. Razumljivo je, da gledajo na ves svet skozi svoje pojme .J® bi si ne mogli zamisliti carinske unije med Anglijo in drugo državo drugače kot zasužnjenje tiste države po AngliJ1; Pa tudi ja/, bi si ne mogel/zamislit1 carinske unije med Anglijo in drug0 državo drugače kot priključitev tiste države k Angliji. Toda Jugoslavija ni Anglija. Dandanes je v Jugoslaviji drugačen družbeni red kakor n. pr. v Angliji in pray takšen družbeni red je tudi v A.lbanU'-Potem takem ne more to, kar bi velj®-lo za Anglijo, pojmi, ki veljajo za a®' gleške novinarje, veljati pri nas i® priti v poštev. Kakor je povsem ®a' ravno, da bi carinska unija med Anglijo in katero drugo deželo pomenim priključitev tiste dežele k Angliji, tako je povsem naravno, da carHisK® unija med Jugoslavijo in Albanijo resnici pomeni- utrditev neodvisnost Albanije, utrditev njene enakopravno' sti /. Jugoslavijo in z, drugimi deželaini. Narodi Jugoslavije in albanski nf1' rod nočejo živeti po nobenem recept® in seveda tudi ne po angleškem receptu ne glede na to, ali angleški in a®1^' riški odgovorni krogi priznavajo n1' bansko vlado ali ne, ne glede na to, kaj počenjajo in kaj ukrepajo prot albanski vladi in albanskemu narodu-Življenje teče naprej — ne glede n» to, ali priznajo ali ne priznajo albansko vlado. Albanski narod stifia naprej, proevitai in razvijal se. bo, P. naj si to želijo v Londonu ali ne, n to ovirajo ali ne, čeprav si izmišljaj nemške mine v Krfskem prelivu. ^ hočejo, lahko vzpostavijo prijateljsK stike z Albanijo, razvoja albnnskeg naroda pa ne morejo več zaustaviti. Torej je res gospodarsko sodelovanje med FLRJ in Albanijo tisto, ka imenuje tovariš Josip Vidmar v P0*1' tičnem svetu, nov pojem. Pri delovni ljudeh to seveda ni nič novega, ampa pomeni v 'državnostnem merilu dejansko potrdilo tega, v čemer vidijo <* ' lovne množice svojo moč, svoj nac1 gospodarskega življenja, to se. prav1'. ila odpira pogodba o uskladitvi gosp0 dnrskega življenja med FLRJ in Alba' nijo le pot novim, višjim, plenje®111' oblikam ekonomskega sodelovanja '®e. deželami, ki jim je demokracija n®' vega tipa, ljudska demokracija, odpj1. povsem nove poti, kakor pravi i®1®.-ster zvezne vlade FLRJ, tov. B. Kub DELOVNO LJUDSTVO V SLOVENSKEM PRIMORJU DAJE DRAGEMU MARŠALU TITU OD VSTOPU V NOVO LETO DELAVSKO BESEDO: »Mi smo del delovne armade vseh jugoslovanskih narodov m zato smo pripravljeni izpolniti vse naloge!** Delovni kolektiv žage »Rizzatto« se pripravlja, da poda obračun svojega dela v letu 1946 Dali smo skupno 2 milijona 626 t.soč liri Saga »Rizzatto« spada gotovo med | svoje zdravje in izgubil lasten zaslužek. najboljša lesna podjetja. Uspehi, ki so Jih dosegli delavci v minulem betu, pa nam kažejo, da je ta delovni kolektiv najboljši v vsem Slovenskem Primorju. Rast in razvoj podjetja je stopal po «ti poti kot vsa ostala podjetja, ki so °b osvoboditvi predstavljala zanemarjeno in nalašč poškodovano imovino. Iz . Popolnega razdejanja je zraslo vzorno Podjetje, ki pa stremi po popolni modernizaciji. S tem mislimo nove obrate, nove stroje, združitev dela, čim enotnejši in najbližji pristop do surovin in se marsikaj drugega. Pri tem ustvarjanju smo dolžni ozreti se na glavni steber napredka in uspehov in to so naši delavci. Menda nihče ne misli, da za nadaljnji razvoj industrije zadošča obnova Podjetij in tovarn. Če se hočemo približati cilju, ki ga zasledujemo skupno z vsemi jugoslovanskimi narodi, da izvedemo čim popolnejšo industrializacijo domovine, moramo predvsem upoštevati jnodernizacijo dosedanjih podjetij, ki jjnajo večinoma značaj lahke industrije. Tako bomo lahko edino uspešno služili dvigu naše lastne težke industrije, ki ■nora postati temelj našega bodočega državnega gospodarstva- Na ta način bomo izpolnili vse potrebno, da se živ-•lenje državljanov nove Titove Jugoslavije pravilno usmeri in bo naša država zmogla nuditi nam, ustvarjalcem nje sanie, tisto življenje, za katero je ljudstvo domovinsko borbo pričelo in jo zmagovito zaključilo. Delovni kolektiv Rizzaitijeve žage ima vse pogoje, da te cilje v celoti doseže, ker ie,_ podal jasen doikaz, da mu je1 pot naše industrije znana in je s tem v *vezi dosegel prvo stopnjo, ureditev norm in pristop k akordnemu delu. Zanimivo je, da se kolektiv tudi izven delavnic čuti kot celota, ki ima svoje kultumo-prosvetno življenje. Vajenci so Prav za prav že . pravi delavci, ki se jim ra upaj o že velike in odgovorne naloge. č;ai navedemo značilen primer: Tovariš Rolko Rudolf, ki ima komaj 15 let, je dokazal, da je sposoben prevzeti že po krajšem času svoje službe odgovorno Pi usto. Navadno se tako mesto predaja delavcu, ki ima za seboj že gotovo število let službe. Vendar je tov. Bolko delo prevzel in nikogar ne moti njegova mladoletnost. Nasprotno, delavci cunjo do njega pravo delavsko in tovariško zaupanje. On pa nadaljuje tako z delom v stroki, kjer je njegov oče delal «ta in leta in celo v istem podjetju. Ranes je oče invalid iz domovinske volpe, nesposoben za delo, sin pa nadaljuje veliko delo, za katero je oče žrtvoval Ob misli na ta primer se nam zrcali vsa mogočnost slovenskega naroda, ki si je zgradil silen most, ki veže ne-omajane sile jugoslovanskih narodov. Tako stopamo proti velikim ciljem, zavestno in z jekleno voljo prežeti. Zato ni nič čudno, če' so iz kolektiva vzklili ljudje; ki prednjačijo in potrjujejo to, kar danes dokazuje delovno ljudstvo Slovenskega Primorja. Proglašeni so novi udarniki, ki usmerjajo novi tempo dela. To\-. Božič Franc, mizar, je prekoračil delavno normo za 50% in istočasno izboljšal kakovost produkcije za 10%. — Tov. Rebek Alojz, prav tako mizar, pa je dvignil delovno normo in kakovost za isto količino. Toda to ni vse. Omenjena tovariša sta kljub takim uspehom predlagala upravi, da se izvede akordno delo, čeprav to denarno njima ni v korist. V tem se kaže delavska zavest Titovih ljudi, ki jim je domovina in skupnost več kot lasten sebičen dobrobit. Nadalje sta bila proglašena za udarnika tudi tovariša Mermolja Alojz, delavec na tračni žagi, in Fornazarič Jože. Prvi je dvignil produkcijsko normo za 65% in kakovost izdelkov za 10%. Drugi pa je dvignil delovno normo za 30% z istočasnim dvigom kakovosti za 20%. Kot peti udarnik je zaznamovana iia-meščenka tov. Štekar Marjanca, ki je bila proglašena kot udarnica na zahtevo delavcev in je bila prav tako potrjena tudi s strani sindikalnega vodstva. Samo v času zadnjega tekmovanja znaša njeno prostovoljno delo 900 prostovoljnih ur. Njeno delo je vsestransko, posebno mladina, katero vodi pri kulturno prosvetnem delu, čuti njeno skrb za pravilno vzgojo in učenje. Vso skrb posveča prav mladini, kateri moramo danes nuditi vse možnosti, da zgradi most med dobo narodnostnega zatiranja po fašizmu in novim časom, kjer svobodni gradimo svobodno življenje. Svesti si veličine novih obvez in nalog so delavci odgovorili Titovim bese dam s poslanico, ki jo pošiljajo organizatorju velike borbe vseh jugoslovanskih narodov, voditelju k novim uspehom in zmagam v svobodi, dragemu maršalu Titu. Prvi deloven dan hočejo pričeti z zagotovili, da Titovi delavci stojijo trdno na pragu novega velikega dne, ko bodo jugoslovanski narodi dejansko lahko okusili vse sadove, ki so pričeli kliti v domovinski vojni in ki rastejo skupno z uspehi in napori delovnih ljudi Titove republike. Svojemu voditelju pošiljajo poslanico: IDRIJSKI RUDARJI MARŠALU TITU Pričenjamo nooo leto, v katerem ljudstvo Slovenskega Primorja gleda leto velikih gospodarskih zmag. Kot dokaz, da je pripravljeno darovati ose svoje moči za Titovo republiko, pošilja svojemu prvobo-ritelju in učitelju maršalu Titu svoje obveze in zagotovila. V besedi Tito je združeno prav ose, odločna volja, da dosežemo ponovne zmage, globoka ljubezen do domovine m svobode. Ob vstopu o nooo leto, leto novega tekmovanja obljubljamo idrijski rudarji, da bomo s še večjim elanom in žilavosljo stopili o prve vrste borcev za obnovo in dvig gospodarskega in političnega sektorja ter da bomo naloge, ki smo si jih zadali za leto 1947, izvršili o celoti in jih bomo tudi prekoračili. Želimo, tovariš maršal, da bi uspehi, ki ste jih izoojeoali o letu 1946, prinesli še večje sadove ter da bi bile o letu 1947 dosežene še večje zmage proletariata. Skupina idrijskih rudarjev pri kopanju živosrebrne rude. Na sliki so: Marki Jože, Šulk Anton, Gnezda Ivan in Erža Ivan. NOVOLETNA POSLANICA PREBIVALCEV SLOVENSKE ISTRE JUGOSLOVANSKIM NARODOM Bratje in sestre Jugoslavije! Z novim letom stopamo v dobo zaostrene borbe za našo priključitev materi Jugoslaviji. V Nero Torku se angloamerikanski reakciji ni zdelo potrebno spremeniti krivične sklepe pariške konference. Slovenci in pošteni demokratični Italijani, organizirani r> SIAU, nismo priznali in tudi danes ne priznavamo tako zoane -»francoske«, linije, in ob novem letu slooenso izjavljamo, da se bomo uprli vsakemu poskusu nti-silne priključitve k tako zvani svobodni coni. . Naše zaupanje n svoje lastne sile ne pozna meja, kajti pravica je na naši strani. Prav tako neomejeno je naše zaupanje o moč in silo jugoslovanskih narodov in našega velikega voditelja, maršala Jugoslavije, tovariša. Josipa Broza-Tila. Naj bodo naše preizkušnje v bodočem letu še tako velike in težke, bodite prepričani, da se ne bomo ustrašili nobenih žrtev v borbi, ki nas čaka. Naša ljubezen do nas in do našega maršala THa nam bo dala veliko oporo in moč, ki nas mora in nas bo privedla do zmage; do zmage naših upravičenih zahtev, do končne zmage ljudske oblasti in Titove Jugoslavije. Bratje in sestre Jugoslavije! Naj nas v novem letu spremlja naša iskrena želja, da bi bili vaši napori in vaše delo poplačani z največjimi uspehi v prid oseh jugoslovanskih narodov in vsega naprednega. človeštva. Za Tita — za republiko naprej! Okrajni odbor SIAU za koprski okraj. -v Slovenska Istra: V Marezigah grade delovni ljudje novo šolo M A R S A i Za nami je leto 1946, o katerem gmo z našimi skupnimi silami dvignili in obnovili naše podjetje, da nam je bilo mogoče doseči prve nspehe. Nato snto verni 1'aširn besedam. dragi maršal, pristopili k načrtni proizvodnji, kjer smo z or-Saniziranim delom uvedli norme in končno pričeli z akordnim delom. Marsikaj smo storili, priborili smo si prenekateri uspeh, kar je ]>osle-dica skupnih naporov nas vseh, delavcev in nameščencev. Delavci našega podjetju se čutimo kol nedeljiva celota, ker vemo, da bomo sanio na la način uspešno razvijali naše nadaljnje delo. Bred nami so še velike naloge, naše delo se sedaj šele pričenja, loda mi smo trdno odločeni, da uresničimo z delom svojih rok vse potrebe, ki nam jih do-aiooina v lem času nalaga L U TITU Dragi maršal! Mi delavci Vam ob vstopu v novo leto dajemo svojo častno delavsko zaobljubo, da borno trdno stali v veliki armadi delavstvu vseh jugoslovanskih narodov in da bomo naredili vse. kar bo od nas zahtevalo življenje, domovina in Vi, dragi maršal! Dokazali bomo, da smo disciplinirani in pripravljeni na vse. Trdno odločeni in borbeni bomo srečni gradili našo novo domovino, republiko Jugoslavijo, krepili bratstvo in enotnost naših narodov. Naše roke in ljubezen do domovine, ki nam tli v prsih, so nam porok, da bo življenje postalo lepo. bogato in srečno. Naj živi naša domovina republika Jugoslavija! Naj živi armada delovnih ljudi oseh jugoslovanskih narodov! Naj živi naš dragi maršal Tito! Delavci žage »Rizzatto:. o Ajdovščini. Prosvetni uspehi v našem okrožju v letu 1946 D uspehih obnove smo govorili ob -^ključku tekmovanja --Z« priključitev*, /gdnji clan v preteklem letu pa so naši ludje napravili še obračun ljudsko pro-letnega dela; 31. decembra so namreč j-’®* prosvetni sveti priredili svoje kul-Urno prosvetne prireditve. 7a obračun je brez dvoma v . prvi vxr*h delovna manifestacija naših prometnih svetov, ki predstavljajo novo or-Uunizacijsko obliko množičnega prosvetnega dela pri nas. Dosedaj izvršeno delo v Md ustanovljenih prosvetnih svetih je nu sklepnih prireditvah v celoti pokamo zdravo smer, ki bo zagotovila teme-Mo vzgojo naših množic, če bomo od-ifavili še vse liste napake, ki smo jih dosirfj ugotovili. , Programi zaključnih prireditev so bili j mj dosledno silno dobro izbrani, dasi ,e bilo pri njih še lu pa lam mnogo po- manjkljivosti. Na prireditvah so bili zastopani pionirji, mladina, možje in žene, delovno ljudstvo od prvih let do visoke starosti, kar je prepričljiv dokaz, da je uspel prosvetni svet objeti ljudske množice in da prosveta torej dejansko ni več last nekih »patentiranih* prosvetarjev. Če vpoštevamo, da so bile prireditve na dokaj visoki kvalitetni višini, ne moremo preko ugotovitve, da je bilo za to treba mnogo tihega učenja, vzgajanja in vež-banja v posameznih prosvetnih skupinah naših množičnih organizacij. Kolikšni so bili ti napori, moremo pa razumeti v celoti, če se zavedamo, da so v poedinih primerih pri ljudsko prosvetnem delu stali ob strani »strokovnjaki«, ljudje stare šole, starih predsodkov in pravil in grozeče dvigali svarilni prst; »kvaliteta« in da mm manjka prav tu osnovnega prosvetnega kadra. Brez dvoma je naš prosvetni obračun pokazal, da bo treba naše delo rešiti naklonjenosti do neresničnega življenja, ki se še pojavlja, kar nam bo morala zajamčiti močnejša soudeležba sindikalnih organizacij, ki so sposobne prinesli v tem pravcu v prosvetno delo mnogo zdravega. Opaziti je bilo tudi, da se v premnogih primerih pojmuje prosveta silno enostransko, da je v očeh nekaterih prosveta le igra, nastop pevskega zbora in ples in da pozabljajo na najvažnejše-, to je na vzgojo. Nekaj je tudi sledov absolutno rokodelskega odnosa do prosvete, ko nekatere naše organizacije smatrajo prosvetno ■ prireditev kot izključno pridobitno zadevo in pri tem dejansko zapostavljajo vprašanje vseh osnovnih predpogojev in zahtev, ki jih ima prosvetno delo. Tako je še vse preveč improvizacije v pogledu kulturno prosvetnega dela pri nas v poedinih primerih. Nasprotno pa imamo odlične primere najbolj zdravega požrtvovalnega dela, kar priča otvoritev prosvetne dvorane na Razdrtem, ki jo moremo danes oceniti kol eno izmed najlepših vaških kulturno prosvetnih domov. Zavedati se moramo, da je improvizacija za prosvetno delo odgovarjala prvi povojni dobi, da pa. danes ne odgovarja več in da jo bo treba začeti temeljito odpravljati. Lahko bi brez nadaljnjega zaključili, da je v pogledu zdravega kulturno prosvetnega dela pri nas napravljen odločen korak naprej. Manjka pa še tega, da bi se naši prosvetni sveti z vsemi prosvetnimi skupinami čutili dejansko trdno enoto, kar bi zagotovilo prosvetnemu delit mnogo hitrejši razvoj in odpravo napak, o katerih smo doslej govorili. Prosvetni svet kot nekaka vaška skupščina mora biti srce kulturno prosvetnega dela, ki mora vedeli za vse svoje žile, po katerih se pretoku njegova kri. Obenem pa se morajo vse prosvetne skupine tesno čutili navezane na svoj prosvetni svet. Tako moramo kot vzor dobrega dela sindikalne1 podružnice v prosvetnem svetu omeniti žago Rizzatto v Ajdovščini, medtem ko skoraj vse ostale sindikalne organizacije ne dado prosvetnim svetom tega, kar se od sindikatov v prosveti pričakuje. Zato je tudi v poedinih primerih v prosvetnem delu mnogo nediscipline, veliko premalo po-žrtvovanja, seveda na škodo bolj discipliniranih in bolj požrtvovalnih sodelavcev. Zadnje' prireditve preteklega leta so pokazale zadovoljive uspehe, obenem pa pokazale, kaj bomo vse morali napraviti, če hočemo, da sc bo naše prosvetno delo pravilno razvijalo Indi v bo- dočih letih. Manj posrečene pa so bile okrajne tekme pevskih zborov, recitatorjev in igralskih družin, ki zaradi slabe udeležbe poedinih skupin niso rešile svoje naloge. Delo poedinih ljudsko prosvetnih torišč iz različnih okrajev pa kažejo naslednja poročila. IDRIJA - CERKNO Velika ovira pri razvoju kulturno-prosvetnega dela je bilo pomanjkanje primernih prostorov. Prosvetna dvorana je le v Idriji, v Cerknem in v Spodnji Idriji, drugod smo si pomagali z zasilno pripravljenimi prostori v šupah, senikih in kmečkih hišah. Pri večernem študiju smo se posluževali šolskih učilnic. Kljub temu je bilo prirejenih poleg proslav 193 kulturnih prireditev. Predvajana so bila skoraj vsa partizanska dela, saj so predstavljala odlomke iz naših naporov za osvoboditev domače zemlje. Pomanjkanje režiserjev nas ni oviralo, ker smo vajeni naravnega življenja in takega smo postavili tudi na odre. Vseh devetnajst krajevnih prosvetnih svetov je organiziralo številne proslave, od katerih je bila najveličastnejša obletnica Oktobrske revolucije in proslava IX. Korpusa. Izvedli smo tudi Prešernovo proslavo, proslavo ustanovitve Osvobodilne fronte, proslavo t. maja, proslavo postavitve prve slovenske vlade ter rojstni dan našega maršala tovariša Tita. Zaključne prireditve so se vršile v Cerknem, v Kladju, v Otaležu, v Krnicah, v Ledinah, v Spodnji Idriji, v Novakih, v Črnem vrhu. v Plužnjah, na Vojskem in v Dolah. Nastopalo je 29 dramskih skupin. Izmed 19 pevskih zlxvrov so dosegli najboljše uspehe v Spodnji Idriji in v Šebreljah, gimnazijski zbor v Idriji in v Cerknem. Zelo agilna je sindikalna podružnica rudarjev v Idriji. Njena godba šteje 36 članov, ki i majo redno tri vaje na teden. Godba je nastopala pri vseh proslavah in pogrebih padlih borcev, skupno 24 krat. Orkester je nastopil 12 krat, jazz-band pa enkrat. Priredili so tudi samostojne koncerte. Rudarji imajo tudi svoj moški in mešani pevski zbor, za katerega je pa le še premajhno zanimanje.. Posebno požrtvovalno se je izkazala godba na pihala na sdan dela«, saj se jo udeležila ‘ agitk vseh večjih delavnih skupin. Agilna je zlasti rudarska mladina, ki se je formirala v čete v brigadi kapitana Mihevca. Ni sodelovala le pri udarniškem delu, redno se je udeleževala študijskih sestankov in fizkul-turnih vežb. Posebno jo zanima strokovna in politična izobrazba, ki ji posveča ves prosti čas. Pravijo, da tekmujejo z veseljem in odločno voljo, da bi kot proletarska mladina prispevali čim več k napredku in dvigu našega skupnega blagostanja. V okraju je t7 knjižnic z 8623 knjigami. V »tednu naše knjige« so se opremile te knjižnice z najnovejšo progresivno literaturo. Saj so samo rudarji zbrali za nakup 200.000 lir. Te knjige niso mrtve, kar dokazujejo zapiski o izposoj e vanju. Povsod služijo množičnemu študiju in večernim tečajem, ki se vršijo v 26 vaseh. Veliko je zanimanje za strokovne tečaje, h katerih organizaciji so že pristopili krajevni prosvetni sveti. V Idriji se bo v kratkem otvoril 1. razred aktivistične gimnazije. V okraju je tudi 13 fizkulturnih aktivov, ki jih vodita fiz-kulturni društvi v Idriji in Cerknem. Pohvale vredna je mladina v Zakrižu in Kladju, ki je s prostovoljnim delom obnovila prostore bivših vojaških kasarn v lepe prosvetne dvorane. Lepo so «i uredili dvorano tudi v Cerknem in si nabavili filmski projektor. Prepričani smo. da bomo s tečaji, ki jih imamo v načrtu v prihodnjem letu, znatno dvignili nivo naše množične prosvete. POSTOJNA V okraju je 19 pevskih zborov (6 mešanih, 3 moški, t ženski, 1 mladinski in 8 pionirskih). Ti zbori so nastopali pri vsfeh krajevnih manifestacijah in proslavah, 1. maja v Trstu in 25. avgusta v Ajdovščini na »Paradi dela« v Ljubljani ter ob sprejemu našega maršala Tita v Postojni. Razen dveh pevskih zborov vodijo ostale samouki, ki so dokazali, da se z vztrajnostjo lahko mnogo doseže. V kratkem^ se bo pričela v Postojni Glasbena šola, ki bo organizirala tildi tečaj za pevovodje. Zbori so peli »Slovan na dan«, »Stalingrajska«, »Zdravica«, »V boj«, »Bazoviška«, »Slava delu«, »2r-, Ivam«, »Hej brigade«, »Kantata o Stalinu«, razne narodne in partizanske. V Postojni in Št. Petru. sta godbi na pihala, v Postojni tamburaški in kar-monikaški zbor, ki je prvič nastopil 15. decembra v radiu Slovensko Primorje. Na dramatskem polju so bile najbolj delavne igralske skupine iz (Nadaljevanje na 4. strani) Ing. 0. Mucks Beseda o načrtu Pod tem naslovom je v kmetijski strokovni prilogi »Kmečkega glasa« objavil ing. Muck članek, katerega zaradi pomembnosti prinašamo tudi mi. Cesto namreč naši kmečki ljudje smatrajo, da niso oni mišljeni takrat, ko se govori o načrtu v naši Jugoslaviji, da je načrt namenjen le industriji, kvečjemu večjim gospodarskim ustanovam, ne pa tudi našim kmetom. Iz omenjenega članka je jasno razvidno, da je tako pojmovanje nepravilno, da je kmečkemu gospodarstvu nujno potreben načrt, in sicer načrt, ki ni napravljen tja v en dan, ampak ki je tesno vskladen s celotnim načrtom države. Kratkomalo gre za to, da naši ljudje spoznajo tesno povezanost celotnega gospodarstva in da si ni mogoče misliti gospodarskega načrta neke družbene celote, če v ta načrt ni vključeno in če se temu načrtu ne podreja kmečko gospodarstvo. Velike naloge nas čakajo, vso našo skupnost in vsakega posameznika v njej, tudi tebe! O načrtnem gospodarstvu govorimo in pišemo, v katerega bo vključen na ta ali oni način vsakdo izmed nas. Tudi kmet, čeprav morda kdo misli, da ga ta stvar prav nič ne briga in da ni treba nikogar, ki bi mu pamet solil. Ne, prijatelj, nikar ne misli tako, nikar ne stoj ob strani! Saj se ne delajo načrti zato, da bi ti kdo nalagal ne vem kakšna bremena. Zavedaj se, da hoče gospodarski načrt zboljšati položaj delovnega človeka in nič drugega. Če si človek dela, si tudi ti prizadet. Zanimati te mora, kakšen je naš gospodarski načrt, še več, sodelovati moraš z vsemi svojimi silami. Gre za tvoje dobro. Ne majaj z glavo, ampak poslušaj: Slovenija je živinorejska dežela. Mislim, da o tem nihče ne dvomi. Naša živinoreja je trpela zaradi vojne in nič manj zaradi suše. Zboljšati jo hočemo, da ne bo dosegla samo predvojne višine, ampak da jo bo v nekaj letih še znatno prekoračila, tako po številu kakor po kakovosti živine. To je menda prav in v redu. Toda kako bomo dosegli ta cilj? Kadar hočeš kako težko stvar premakniti, pa si za to prešibak, vzameš drog, ga uporabljaš kot vzvod in se upiraš vanj. Tako si svojo silo pomnožil, če še ne gre, pokličeš soseda, pokličeš šfe druge ljudi, ki ti pomagajo, vzamejo še enega, dva droga in z združenimi močmi premagate tudi zelo veliko težo. Tudi za to, da dvignemo živinorejo, rabimo več »vzvodov«, na katere moramo vsi z združenimi močmi pritiskati. Eden najmočnejših je: Več in boljše krme) Ali zdaj razumeš, kaj hoče naš gospodarski načrt? Vsi moramo delati na to, da bomo povečali in zboljšali pridelek krme. Za tem mora stremeti vsak kmet na svojem posestvu; še več: pomagati mora pri tem tudi svojemu sosedu, če že ne drugače, vsaj z dobro besedo. Marsikje bi naši travniki lahko več dali, če bi jih pravilno gnojili in oskrbovali, če bi čistili jarke, odstranjevali kamenje, poravnali krtine, če bi iz raznih odpadkov delali zanje kompost, če bi gnojnico zbirali v še tako preprosto narejeni gnojnični jami, namesto da jo pustimo odtekati v jarek, Ti, ki to bereš, si morda vse to že storil. Svetuj še svojemu sosedu, oglašaj se na sestankih, priporočaj, govori, kritiziraj! To je delo po skupnem načrtu za skupno dobro. Ne gori kje pri vrhu, ne, prav pri tebi, pri vsakem posameznem kmetu se prične načrt. Kakršnega boste vi sestavili zunaj na vasi in kakor ga boste vi izvajali, takšen bo naš načrt in takšen tudi uspeh. Iz malega zraste veliko in iz vseh teh malih načrtov v kmetijstvu, industriji in drugih gospodarskih panogah po vaseh, krajih, okrajih in republikah nastaja končno veliki državni gospodarski načrt. Ta bo določil, katera umetna gnojila bo treba proizvajati, katere vode regulirati, katere travnike osušiti ali namakati, katera travna — in seveda tudi druga semena dobiti in še mnogo, mnogo drugega. Ali zdaj verjameš, da je to, kar se dela, le v tvoje dobro? Pa se še enkrat povrnimo k naši živini in naši krmi! Tudi na naših njivah bi lahko pridelali več krme. Lahko bi sejali več detelje na račun žit, lahko bi tu ali tam zasejali menjalne travnike, grahorico ali zeleno koruzo na stmišča, postavili silose in podobno. Pa bo kdo dejal: Če sejem več detelje, bo pa manj žita in krompirja. Ni res! Zakaj v našem načrtu je, da se morajo zvišati pridelki na vseh površinah. Saj so pri nas še tako nizki, da to niti ne bo tako težko doseči. Morda še ne v enem ali dveh, toda — recimo — v petih letih se bo že dobro poznalo, da je državna semenarna skrbela za izbrana semena, da so jih naša državna posestva razmnoževala, da so znanstveni zavodi preiskali vsa naša tla, da so traktorji našo zemljo globoko zorali, da je industrija izdelovala dovolj umetnih gnojil in dobrih strojev, da so naši kmetje uredili gospodarstvo s hlevskim gnojem in gnojnico, pridelali več krme in zato tudi več gnoja in še marsikaj drugega. Tako pravi račun: Če dvignemo vse naše pridelke povprečno samo za 10 do 15%, kar je v petih letih lahko mogoče, prideluje slovensko kmetijstvo za 745 milijonov dinarjev več ko doslej. Čeprav smo zasejali več detelj, ne bo manj žita, ampak celo nekaj več. Več bo pa tudi krompirja, koruze, pese in vsega, kar na njivah pridelujemo. Pri tem pà še nismo všteli, da ì)o tudi za 20.000 vagonov več sena in tudi precej več korenja in buč. Kaj to pomeni za živinorejo, pa sami izračunajte! Vidite, to je načrt! Ne, nisem prav povedal. To ni načrt, ampak le prav majhen del, drobec iz računov za veliki državni gospodarski načrt, ki bo te dni sprejet. Bil je le primer, da razumete, kaj mislijo, ko govore o načrtih. In tudi ta primer je obsegal le del našega kmetijstva. Nismo govorili o sadjarstvu in vinarstvu, skoraj nič o živinoreji in le prav malo o poljedelstvu in travništvu. Nismo govorili o tem, da bo treba povečati tudi površine, zasejane z industrijskimi rastlinami, da bo treba obnoviti hmeljnike, sejati lan in oljno repico, mak in sončnice, morda tudi tobak, cikorijo in še kaj, kar bo potrebovala domača industrija, Treba bo povečati in zboljšati pridelovanje vrtnin. Industrijske in vrtne rastline obetajo v bodoče večje dohodke. Naša industrija in naše delavstvo potrebujejo enih in drugih, naš kmet pa z njimi zemljo bolje izkorišča. Nismo govorili o krompirju, kako se bomo borili proti številnim boleznim in škodljivcem, ki ga napadajo, in kako bomo z dobrim semenom in pravilnim obdelovanjem in gnojenjem povečali krompirjev pridelek. Če je kaj zelo potrebno, je to! Tega se zavedamo vsi. Skupno bomo delali n^ tem, pomagali nam pa bodo naši znanstveni zavodi, naša državna posestva, kmetijske strojne postaje in domača industrija. Da, tudi ta, zakaj dati nam mora stroje, gnojila in sredstva, da se bomo uspešno borili proti koloradskemu hrošču in proti raznim krompirjevim boleznim. Tak je naš skupni načrt. Nismo govorili o tem, kako bomo deteljo vključili v kolobar, da bo vsaka njiva, ki je sploh sposobna za deteljo, vsako šesto leto zasejana z njo. Zakaj detelja zemljo zboljšuje in neroden bi bil tisti, ki se s tem ne bi okoristil. Večina naših tal je taka, da jih moremo zboljšati le s tem, da pridno sejemo krmske rastline. Vidite, tudi to je prav j tehten vzrok, da bomo pridelali več krme. Ne vodi nas samo želja, da pomagamo naši živinoreji. Toda treba bo travnih in deteljnih semen. Spet bomo klicali na pomoč naše kmetijske ustanove, da bodo semena odbirale, razmnoževale, pregledale, razdeljevale. Pa ne samo ustanove, še bolj kot te, si ti poklican, ti kmet, da boš pridelal dobra deteljna in travna semena za sebe in za druge, ki morda za to nimajo prikladnih njiv ali jim semena iz kakega drugega vzroka primanjkuje. Tudi to je v načrtu in tudi o teh stvareh bomo še kaj slišali in brali. Še nismo govorili o tem, kako bon;o zboljšali naša kisla zemljišča. Veliko naših tal potrebuje apna. Ugotovili bomo, katere zemlje so to in kako jim ji treba pomagati. Gotovo je, da bo tudi pri nas marsikatera njiva in marsikateri predel, kjer si bodo ljudje s peskanjem zemljo hitro popravili. Glejte, tudi to je del našega skupnega načrta. Nismo še govorili o tem, kako si bomo pomagali, ko»nam bo primanjkovalo delovnih moči. Ali je to morda stvar, ki ne spada v načrt? Prav nasprotno! Tudi to vprašanje moramo rešiti. Vpeljati bo treba pravilen kolobar, morda celo vaški, skupni kolobar, ki bo sestavljen tako, da bo delo bolj enakomerno porazdeljeno in da si bomo laže pomagali s kmetijskimi stroji, katerih se danes res še mnogo premalo poslužujemo. Zopet stvar, ki jo moremo speljati le s skupnimi močmi in za katero so potrebni skupni načrti. Kdo jih bo naredil? Vi sami, zunaj na vasi! Da, vi scarni — a vendar pri tem ne boste »sami«, | osamljeni. Če boste le hoteli, vam bodo j pomagali naši zavodi, naše ljudske oblasti, naše kmetijske strojne postaje, vsakdo, ki ima srce in glavo na pravem ! mestu. Prosvetni uspehi v našem okrožju v letu 1946 (Nadaljevanje s 3. strani.) Postojne, št. Petra, Studenega, Senožeč, Zagorja, Razdrtega, Slavin je, Trnja in Bukovja. Igrali so: »Rojstvo v nevihti«, »Kralj na Betajnovi«, »Naša mladina«. »Vdova Rošlinka«. »Teseli dan ali Matiček se ženi«, »Divji lovec« in »Novi dom«. V okraju ič gostovalo tudi tržaško narodno gledališče z »Raztrganci« in »Desetim bratom«. požrtvovalna ieralska skupina iz Ajdovščine pa s »Tujim detetom«, s katerim je gostovala po vsem okrožju. Z velikim navdušenjem smo pozdravili tudi člane ljubljanske opere in baletnega zbora na njihovi turneji. Veliko je zanimanje za pouk in vzgojo. V okraju je bilo 25 večernih tečajev, ki jih je obiskovalo 658 mladincev in mladink. Delovati sta začeli tudi dve kmetsko nadaljevalni šoli v Senožečah in Slavini. V Belskem in Velikem Ubeljskem ter Šmihelu pri Št. Petru pa je mladina organizirala krojne tečaje’ V Orehku in Matenji vasi se je vršil gospodinjski ^tečaj. Ljudska univerza je priredila 15 predavanj. Uspešen je bil množičen študij po vaseh v okviru Osvobodil ne fronte. K uspešnejnu študiju -so mnogo pripomogle knjižnice v Postojni, št. Petru, Trnju, Slavini, Palčju, Zagorju, Šmihelu pri Št. Petru, Kalu, v Košani, Orehku, Studenem, Bukovju, v Senožečah, v Hruševju, v Dolenji vasi, v Jurščah in v Hrenovicah, k štejejo skupno 893? sodobnih knjig. Poleg tega je na vsaki šoli tudi učiteljska in mladinska knjižnica; te štejejo 1288 knjig. V »tednu za našo knjigo« ori iz cone A. Igralska družina v Ajdovščini je naštudirala »Tuje dete«, s katerim je žela lepe uspehe na sedmih krajih Vzhodne Primorske. V tej dobi je bilo 70 prL reditev, katerih dohodek so porabili za nakup prosvetnega materiala in organizacijo težajev. Ob rojstnem dnevu maršala Tita je bilo 30 proslav. Okrožnega maskerskega tečaja se je udeležilo 20 tovarišev in tovarišic 100 pevcev in 200 fizkultumikov je od|K>-tovalo na fizkulturni zlet v Ljubljano. Ob priliki odlikovanja udarnikov v Ajdovščini je nastopilo okrog 500 tovarišev z množično recitacijo »Naše delo«. To je bil prvi poskus množične recitacije, ki je uspela nad vse pričakovanje. Mogočno je donel klic ob sklepu: »Živeli udarniki, naš ponos in dokaz, da je v enotnosti zdravje in moč, da je le v skupnosti prava pomoč, ki spreminja občutek trpljenja v srečno zavest rasti in vstajenja!« Slavnosti se je udeležilo tudi 200 pevcev. V zadnjem tekmovanju za priključitev k Titovi ugoslaviji pa so se izkazali kot najbolj aktivni prosvetni sveti v Vrhpolju, v Podragi, v Kamnjah in Lokavcu ter sindikalna podružnica na žagi Rizzatto v Ajdovščini. Delavci te podružnice so ustanovili knjižnico, organizirali redne študijske sestanke, za mladino pa redno šolo, ki jo vodi nad vse požrtvovalna tovarišica Štekar Marjanca Podružnični 30 članski moški pevski zbor je nastopil z uspehom v radiu Slovensko Primorje in ob številnih proslavah in agitkah. Lepe uspehe je pokazala tudi njena igralska družina. Zaključna prireditev je bila izvedena v Vrhpolju, v Batujah, v Štjaku, v Podragi, na žagi Rizzatto, v Oseku, v Kamnjah in v Vitovljah. Za izobrazim pevovodij smo organiziralj teore-tično-praktični tečaj, ki se vrši vsake tri tedne -po ves dan. V Ajdovščini je tudi tečaj za priučitev ruskega jezika, ki ga poseča 50 tovarišev in tovarišic. Na novoletnih tekmah so se poizkusili mešani zbor Kamnje-Vrtovin, mešani zbor iz Podrage ter moška zbora iz Dobravelj in žage Rizzatto. Kot mešani zbor je bil najboljši iz Podrage, tako po svoji disciplini, kakor tudi (K) izvajanju. Kot najboljši od moških zborov so bili pevci iz žage Rizzatto v •Ajdovščini. Zbor ima lepe in uvežbane glasove, svoje vztrajno delo je pokazal z \ibranim petjem in smislom za muzikalno podajanje. Od recitacij so se najboljše izkazali pionirji iz Ajdovščine s »Pesmijo mladine« Kot solo-recitacija je bila najboljše podana pesein »Kraška pota«, od mladinke iz Gojač. Ljubek je bil baletni nastop mladink s Šmarij. KOPER V okraju je ustanovljenih 28 krajevnih prosvetnih svetov,^ ki si prizadevajo z organizacijo tečajev in pri- reditev posredovati zaklade delavne kulture ljudskim množicam. V prvomajskem tekmovanju so bile izvedene priprave za fizkulturni zlet in kulturno manifestacijo 1. maja v Trstu. Tam je nastopilo 400 pevcev in 1000 fizkuiturnikov. V mesecu aprilu je izvedlo 10 pevskih zborov festival slovenske pesmi. Večja množična manifestacija je bila tudi ob priliki rojstnega dneva maršala Tita. V prvem tekmovanju je- bilo obnovljenih tudi 5 godb na pihala V drugem tekmovanju je bilo obnovljenih 5 prosvetnih domov in 5 čitalnic. Po vaseh je bilo 48 prireditev, za obnovo in stavkajoče pa so zbrali prosvetni delavci 14 tisoč 600 lir. V tekmovanju za priključitev je bilo organiziranih 4? večernih tečajev, ki širijo znanje slovenskega jezika in zanimanje za čitanje časopisov in knjig. Z uspehom deluje 30 analfabetskih tečajev. Organiziranih je bilo 20 novih knjižnic. Vsaka ima nad 200 najnovejših knjig. V »tednu naše knjige« je bilo nakupljenih knjig za 110.000 lir. V zadnjem tekmovanju je bilo 55 prireditev in številna predavanja o ljudski oblasti, o Oktobrski revoluciji, o pomenu tekmovanja, o našem gospodarstvu. Organizirani sta bili dve šoli za mlade godbenike in 5 nove igralske družine. Okrajni fizkulturni odbor vrši redne nedeljske tečaje za vaditelje v 14 fiz-kulturnih aktivih. Veliko je zanimanje za izobrazbo med delavci, zato bodo morali sindikati posvečati tej želji več pozornosti. HERPELJE - KOZINA V pričetku leta 1946 je delovalo v okraju 16 prosvetnih društev, ki so imela pevske, igralske in v marcu tudi fizkulturne odseke. Iz teh prosvetnih društev se je preneslo delo na množične organizacije, zlasti na mladino in pionirje. Programi so obsegali deklamacije in recitacije ter igre in pesmi iz slavne partizanske dobe. Največji razmah so rodile priprave za proslavo 1. maja. Na tej je nasto- večernih tečajev za slovenščino, P® vaseh pa redni študij zakona o lju ‘ skih odborih, ustave LRS, zadruzn-štva, načrtnega gospodarstva, zgodo' ne VKPb in raznih literarnih del. okraju je bilo organiziranih 12 »zku' turnih aktivov, ki so imeli 5 stir-dnevne praktične tečaje in se z ves Ijem pripravljajo na smučarski Zaključne prireditve so bile v ' Trnovo, Lokve, Vrata, Čepovan, ',0.' nji Lokavec, Srednji Lokavec, šice, Levpa, Vrhavče, Avče in Grgar. Odličen je bil program krajevneg prosvetnega sveta iz Srednjega L-O' kavča. Odigrali so igro Mateja Bor »Gospod Lisjak« ter skeč »Bedak«..™ Trnovem so igrali »Zadnje srečanje*-Lepo je uspelo silvestrovanje v pel?0.j vami katerega najboljša točka ,ie telovadni nastop »Nabrusimo kose«-Krajevni prosvetni sveti so priredil1 po končanem tekmovanju udarnikom mitinge v Grgarju. Seniškem bregu i® v Avčah. Najboljše uspehe v tekmovanju so dosegli prosvetni delavci iz Čepovana, jz Gornjega Lokavca, Vrat in Trnovega, kakor tudi iz Banjšc, kjer so uprizorili Borove »Raztrgance«. Krajevni prosvetni sveti se zavedajo, da še niso prenesli kulturno-prosvetnega dela v množične organizacije, kakor bi bilo želeti. Sklenili so, da bodo dosegli to v letu 1947 za vsako ceno. TOLMIN V tekmovanju za priključitev ^ Titovi Jugoslaviji je bilo organiziranih 19 prosvetnih svetov in to P.rl vseh krajevnih NOO. Uprizorjemih Ie bilo 20 iger, od katerih je najbolj»6 uspela Borova »Raztrganci« na Gra hovem, v Podmelcu Cajnkarjeva svobodo« in v Zatolminu »Županova Micka«. Igrali so tudi v Tolminskih Ravnah, v Krnu in v Grudnici, kjer Y času italijanske okupacije niti misli*1 niso mogli na kulturno-prosvetno delo. Poleg teh prireditev so bile tudi številne akademije, ki so uspele nad Veliko bodočnost ustvarja delo naših rok, kjer zavestno in požrtvovalno dajemo svoje sile naši domovini. S tem geslom stopa naša Osvobodilna fronta v novo leto 1947, k vedno novim zmagam, v močno in enotno Titovo Jugoslavijo. Okrožni odbor Osvobodilne fronte. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ pilo preko 300 pevcev in 120 fizkuiturnikov. V Titovem tekmovanju so prispevale vse kulturne skupine s prireditvami k obnovi porušenih vasi. Mladina se je borila «prva z velikimi težkočami, saj je večina obiskovala le italijanske šole in ni bila vešča v čitanju slovenskega jezika. Z vso mlado voljo se je lotila študija in pri tem so se posebno odlikovali mladinci iz Prešnice in Divače. ¥ juniju je bilo tekmovanje pevskih zborov v Herpe-Ijah, kjer jih je nastopilo kar 10 in so pokazali vsi zadovoljivo višino, odlikoval se je zlasti pevski zbor mladine iz Prešnice, ki je, čeprav iz samih začetnikov, dosegel najboljše uspehe. Istočasno je bil tudi fizkulturni nastop. pri katerem je prednjačila Divača. Tedaj v celem okraju ni bilo niti enega prosvetnega doma. S prostovoljnim delom in prireditvami ter sopo-močjo vojaštva pa je bila obnovljena dvorana v Vremskem Britofu, ki je nekoč služila premogovniku za skladišče. V Divači so zbrali 60.000 lir in obnovili šolo. Prav tako so si uredili primeren jirostor za vaje in kulturne prireditve v Podgorju v pritličju požgane šole. V tretjem tekmovanju je organizirala mladina v 26 krajih večerne tečaje, kjer se pridno uči slovenskega jezika V 46 vaseh so ustanovljene knjižnice s številnimi knjigami. Po vseh večjih krajih se vršijo stalni študijski sestanki, kjer se ljudje seznanjajo z novimi zakoni in razpravljajo o gospodartvu. 31. decembra so se vršile v 17 centrih zaključne prireditve z udarniškim delavnim programom. Kot najboljši pevski zbor je bil po ljudski sodbi zbor iz Herpelj-Kozine, vendar je ocenjevalna komisija z ozirom na požrtvovalno delovnost priznala prvo mesto pevskemu zboru iz Vrhpolj-Gročana. Od pionirskih zborov se je najboljše izkazal zbor iz Divače. Tamošnja mladinka je podala najboljšo recitacijo. Lep uspeh je pokazala skupina AFZ iz Divače s svojim pevskim in plesnim nastopom, mladinke iz Herpelj pa z izvedbo prostih vaj. GRGAR V prvomajskem tekmovanju je bilo urejenih Ì0 knjižnic, 6 čitalnicam objavljenih na stenčasih okrog 500 dopisov. Organiziranih je bilo 8 pevskih zborov, ki so naštudirali sodobnih pesmi. Fizkulturniki so organizirali 2 štafeti in se udeležili zleta v Ljubljani. Tekmovanje se je zaključilo s kulturnim festivalom v Grgarju. Najboljši je bil mladinski pevski zbor iz Vrat. V Titovem tromesečnem tekmovanju so se pripravljale vasi za »Parado dela« v Ajdovščini, ki so se je udeležile z vsemi svojimi zbori, re-citacijskimi skupinami in fizkulturniki. V tem tekmovanju je bilo v okraju 15 kulturnih prireditev in 175 manifestacij in proslav za priključitev, k Titovi Jugoslaviji. Kot zaključek Titovega tekmovanja je bilo narodno slavje v Čepovamu, kjer so nastopili vaščani z recitacijami, kratkimi prizori in petjem. Prireditev je imela značaj pravega ljudskega slavja ob uspešni obnovi. V tekmovanju za priključitev k Jugoslaviji je bilo organiziranih 1? vse pričakovanje. Za izvedbo kulturnih prireditev so postavili vaščani p® večjih senikih zasilne odre. V Idnj1 pri Bači so preuredili staro poslopj6 bivše vojaške kasarne, nabavili nove kulise in izdelali prenosljivi oder, ki ga bodo lahko prenašali v različna poslopja. Tako so si pomagale tudi vasi Logaršče. Dolnja Tribuša i® Grudnica. V Tolminu samem je bd obnovljen moderni oder, ki mu manjka samo še električna napeljava. Obnova je stala okrog 150.(X)0 lir. Za odprtje že študirajo Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi« in to za samo Cankarjevo proslavo, ki jo mislijo organizirati vsi krajevni prosvetni sveti. Nad vse pričakovanje so uspeh številni pionirski mitingi, zlasti v Zatolminu, v Dolnji Tribuši in v dečjem domu Simona Kosa v Tolminu. Slednj; -so gostovali tudi po drugih krajih. ' tolminski gimnaziji se je organiziral pevski zbor, ki šteje 225 pevcev 10 uevk, in je imel prvi nastop ob zaključku trimesečnega tekmovanja za priključitev k Titovi Jugoslaviji. Nadel si je naslov »Soški škrjančki«. Lepo so izvajali Pahorjeve »Pozdrave«, Adamičevo »Drežniško«, Grbčeve »p6 greje in se smeje« in »Snežinke«, Pir' nikovo »Soča« in še nekaj ruskih pe' smi. Ta zbor združuje dijake Tolminskega okraja in okrajev Kanal, Kobarid in Bovec, ki so še ločeni od domovine. Lep uspeh je pokazal tudi tam-buraški zbor iz vasi Podmelec Delavne množice prisostvujejo študiju v 42 vaseh. Z uspehom razpravljajo o zakonu o ljudskih odborih in o raznih gosjrodarskih vprašanjih. Mladina poseča na 14 krajih večerne tečaje in se izobražuje z vidnim uspehom. V 30 knjižnicah, ki so štele 7678 knjig, 56 je v zadnjem tromesečju število dvignilo kar za 1000 knjig. Posebno zanimanje za progresivno knjigo je zbudil »teden naše knjige« s predavanji in knjižnimi zbirkami. V Tolminu s®' mem je organiziran odbor, ki bo združil vse knjižnice v centralno, katera bo ustrezala vsem potrebam . tolminskega ljudstva. V zadnjih treh mesecih je bilo napisanih na stenčasih preko 350 člankov. Pri tem so «c posebno odlikovali pionirji in mladina. Velik napredek je pokazala mladina tudi na fizkulturnem jmlju. ' okraju je 6 fizkulturnih aktivov. Za ZREN tekmuje 233 tekmovalcev 111 tekmovalk. Fizkulturno društvo v Tolminu je organiziralo okrajni kulturni dan, ki je lepo uspel. Program je bil obsežen. Poleg partizanskeg» marša je bil tek čez drn in strn m® progi 2000, 1500, 800 in 600 metrov, kolesarska dirka, namizni tenis, tek na 100 metrov, tek čez ovire na 10u metrov, metanje diska in krogle, razni skoki, vlačenje vrvi in odbojka. Za zaključek trimesečnega tekmovanja so organizirali krajevni prosvetni sveti kulturne prireditve, pri katerih s*! nastopale igralske družine, pevski zbori in recitatorji. Ponekod je lep0 uspel tudi baletni nastop ob spremljavi petja in godbe. Te zaključne prireditve so pokazale, da je v prosvetnih toriščih množičnih organizacij ifl zlasti sindikatov dovolj sile in sposobnost, ki bo uresničila lepe načrte množične ljudske prosvete v letu 1947- Štev. 1. FIZKULTURA SREDNJEŠOLSKI SMUČARSKI TEČAJ V ČRNEM VRHU Zatolmin ima najboljši pionirshi odred v Slovenskem Primorju V16 decembra 1946 se je začel smučarski tečaj za srednješolsko mladi-i "J0, v. črnem vrhu. Ustvaril se je mali olektiv 25 mladih ljudi željnih gibanja m «vežega zraka. . sam začetek tečaja je pokazal po seIs^nrnem smučanju prve uspehe. Vsak mladinec in mladinka sta pridobila veli-ko pri tem športu, tako važnem za razvoj organizma, kot za predvciasktr vzgojo. Kar so pridobili tečajniki zvečer na teoretičnih predavanjih, so čez dan prak-tično izvajali. .Učili so se marljivo in vztrajno, zavedajoč se, da ni to za njih samo šport in zabava, ampak, da se morajo učiti zato, da bodo svoje znanje prenesli po svojem Povratku tudi na druge sošolce in tovarne ter pritegnili čim več mladine k smučanju. A ne samo to, skrb, ki je po-sJJddala tečaju tako civilna kot vojaška polast, je dala mladincem zavest, da se 1® pričela v Jugoslaviji in coni B nova demokratična doba. Predvsem so to lahko opazili fisti mladinci, ki so prišli iz eone A, ko so videli velik kontrast med stanjem v eni in drugi coni, Cona A, kjer ZVU ne samo ne nudi naši mladini športa in zdravega telesnega razvoja, ampak jim ga celo ovira s tem, da stalno rekvi-. rira fizkulturne dvorane, da se potem lahko zavezniški vojaki in oficirji zabavajo s plesom; V coni B pa je povsem drugače. Kljub velikim težkočam in pomanjkanju sredstev se nudi mladini vse, kar je potrebno za zdravje in telesno vzgojo mlade socialistične Titove Jugoslavije. V s mučarskem tečaju so tečajniki predelali vso tvarino tečaja praktično in teoretično z vzgojnimi predavanji in političnimi urami. V tečaju so tudi vsi tečajniki tekmovali za ZREN, kjer so vsi izpolnili norme tekmovanja. 2. januarja se je tečaj zaključil, mladinci so se razšli s smučarskega tečaja v razne kraje: Ajdovščino, Idrijo, Tolmin, Postojno itd. vsak v svojo šolo z novim in večjim elanom in navdušenjem k učenju ,z željo, da bi čimveč prinesli s svojim znanjem k fizkulturi, obnovi in izgradnji naše nove demokratične države. SMUČARSKI TEČAJ ZA MLADINO V ČEPGVANU SE JE PRIČEL V Dolu pri Čepovanu se je 3. januarja zbrala mladina Vzhodno Primorske-ža okrožja in začela s smučarskim teča-Je®, ki bo trajal do 12. januarja. Z vseh strani so prihajali mladinci 10 mladinke dne 3. januarjn t. 1. v Čepo-yan in do večera se jih je zbralo 30 po številu. Tečajniki so nameščeni v Dolu Pri Čepovanu, kjer imajo tudi praktičen m teoretičen pouk v smučanju. Poleg teža pa bodo imeli tudi razna vzgojna in organizacijska predavanja o mladinski organizaciji ZAMJK. V času tečaja bodo tečajniki prirejali Judi izlete na Lokve in 'Lažne, v kraje Kjer so bili centri partizanskega gibanja, kjer je bil sedež IX. korpusa in kjer so s® borci JA že ob času narodno osvobodilne borbe na tamkajšnjih terenih vadili v smučanju v zelo važni vojni disciplini. V času tečaja bodo tečajniki tudi tekmovali za fizkulturno značko »ZREN«, ob zaključku tečaja pa se bodo udeležili smučarskih tekem v Črnem vrhu pri Idriji. Ob razglasu smučarskih tečajev in smučarskih tekem, ki jih prireja okrožni fizkulturni odbor za Vzhodno Primorsko, je mladina pokazala zelo veliko zanimanje, posebno pa mladina na vasi, kateri se v novi državi posveča vsa pažnja in daje možnost udejstvovanja na raznih tečajih ter na ta način možnost vsestranskega fizkulturnega gibanja. Ta tečaj, ki ga prireja okrožni fizkulturni odbor, je že tretji v letošnji sezoni ter bo zaključek smučarskih tečajev prirejen še en smučarski tečaj za sindikaliste na Vojskem v času od 13. do 26, januarja. Tega tečaja pa se lahko udeleži tudi vsak poedinec, ki ni organiziran v sindikalni organizaciji, ima pa veselje za smučanje in želi postati pionir smučanja na Primorskem. bo zraven šole tudi radevolje udejstvovala na prosvetnem polju. Da pa nismo teden R. K. preklavrno zaključili, smo napravili zadnji dan skromen srečolov. Uspeh bi bil. odličen, ako bi mi le malce slutili, da bo to ljudi zanimalo. Imeli smo premalo srečk. Kljub temu smo dobili za srečke 1615 lir za značke in prostovoljne prispevke 869 lir. Vsega skupaj smo dali to leto za R. K. S. I 7229 lir. Ob tej priliki se iskreno zahvaljuje-i mo O. O. R. K. za Vipavsko, ker se je i rad spomnil na Lozice, ko je razpošiljal razne darove za pomči potrebno prebivalstvo! R. K. S. želimo najlepše uspehe v novem letu! Istotako obilo sreče za leto 1947 uredništvu ^Primorske borbe« in vsem njenim čitatetjem ! Tovariško pozdravljeni! Pavla Zvanek. Mi vsi smo mladi pionirji, mi cvet slovenske smo zemlje EN DAN NA SMUČARSKEM TEČAJU Na steni je odbila ura pol sedmih, lože — današnji dežurni že budi tova-Hše ter jih priganja, naj se čimprej pripravijo za smuk, ki je napovedan ob osmih. Res da je težko zapustiti gorko kžišče, a vseeno vidiš dvajset mladih 'iudi, ki urno hite izpod odej in že se Pripravljajo k umivanju. Kmalu jih vidiš v zboru, kjer čakajo obilnega zajtrka. Po zajtrku zapiska piščalka dežurnega in mladinci, ki so se razšli, da pripravijo smuči, že tečejo v zbor, kajti vedo, če zamude, bo treba nositi v kuhinjo vodo, kar pa v mrazu ni nič kaj prijetno. Dežurni postroji tovariše in po vojaško ra-Portira inštruktorju številčno stanje. Kolona na smučeh se že vije v breg nad 'msjo, nato pa čez hrib v obširno dolino. Inštruktor že kaže, kako se je treba držati na smučeh in kako se je možno ob-varovati padcev. In glej jih — že se spuščajo navzdol, ni obotavljanja, ne bojcčnosti, na mladih obrazih vidiš radost in veselje. Se naš najmlajši se nič ne obotavlja, že drči v dolino — glej ga — malo se je zamajal ~~ pa se že zravna in se srečno ustavi. A takoj za njim smola. Vidi se oblak snega, iz katerega štrlita dve smučki in Počasi «e ti prikaže iz njega ena naših iovarišic, sicer bela kot mlinar pa vendar nasmejana. Pogumno nadaljuje pot v uolino. Inštruktor pri tem ali onem gra-ia, popravlja, tu pa tam pohvali. Neverjetno hitro mine čas na smučanju. Že je dvanajsta ura. Kolona se pomika proti yasi. Mladince čaka dobro kosilo, potem je potreben dveurni počitek. Ob dveh pa zopet smučke na rame in »hoja« na bližnji hrib, tam pa vaje v terenskem koraku in v smučanju po valovitem terenu. Inštruktor najprej teoretično prikaže držo na smučih, prikazuje obenem napake, ki jih delajo nekateri, in že drči navzdol, da tudi praktično pokaže pravilno držo. Nekaterim se posreči smuk v dolino, drugi padajo, se pobirajo in se že spet vzpenjajo nazaj v hrib. Smučanje traja do petih. Nato pa domov vsi veseli, čeprav malo trudni. Doma nas čaka gorka peč in vroč čaj. Po večerji slede predavanja, predvsem o tehniki smučanja, o fizkulturi, ne zanemarjajo pa niti predavanj, ki se tičejo naše mladinske orga-riizacije. Po predavanju sledi vesela urica — sliši se petje, zaigra nam harmonika in kmalu se kazalec na uri pomakne na deveto, ob kateri dežurni prekine veselo rajanje z resno besedo »spat«. Brž vse potihne, nekateri že smrče, pa saj ni čudno, celodnevno smučanje utrudi človeka. Tako živi naša mladina na smučarskem tečaju na Črnem vrhu, katerega je Organiziral okrožni odbor fizkulture v Ajdovščini. Tu preživlja božične počitnice, po katerih pa bo duševno okrepljena, naužita svežega in čistega gorskega zraka vrnila zopet v šolske klopi in se še z večjo vnemo lotila učenja in dela za obnovo. Vsak med njimi pa si bo želel preživeti še prihodnje leto božične počitnice na smučarskem tečaju. Tečajnik. RAZPIS SMUČARSKIH TEKEM NA VOJSKEM 19. JANUARJA 1947 Okrožni fizkulturni odbor za Vzhod-110 Primorsko razpisuje za dne 19. jan. 1947. na Vojskem pri Idriji okrožne smučarske tekme v alpski kombinaciji: smuk m slalom. Tekmovanje se prične na Vojskem s startom za smuk ob 10. uri in za slalom °b 14. uri. Tekmujejo lahko poedinci samo v smuku ali samo v slalomu, ali pa oboje alpsko kombinacijo. Tekmuje se po Pravilih FISAJ-a. Na tekmovanju bo sestavljena reprezentanca Vzhodno Primor- skega okrožja, ki bo tekmovala na tekmah v Sloveniji. Pravico do tekmovanja imajo vsi člani fizkulturnih društev ali aktivov, člani Enotnih sindikatov in ZAMJK ter člani Zveze društev za telesno vzgojo za Primorje in Trst, ki pa tekmuje izven konkurence. Prijave tekmovalcev sprejema okrožni fizkulturni odbor za Vzhodno Primorko v Ajdovščini do 16. jan. 1947. Tekmovalci tekmujejo na svoje stroške in na lastno odgovornost. Okrožni fizkulturni odbor. SMUČARSKI IN PLANINSKI IZLET NA ČRN! VRH IN NA VOJSKO DNE 12. IN 19. JANUARJA Ob priliki smučarskih tekmovanj v Črnem vrhu dne 12. januarja in na Voj-skem dne 19. januarja prireja okrožni fizkulturni odbor za Vzhodno Primorsko — ^mučarski in planinski odsek, fizkulturni Izlet v omenjene kraje. Da bo ta izlet veličastna manifesta-c!ia množičnosti fizkulturnega pokreta smučarjev in planincev, daje okrožni fiz-kuiturni odbor vsem fizkulturnim dru-Jtvom in aktivom ter planinskim odsekom sledeča navodila: Vsa fizkulturna društva in planinski odseki naj organizirajo v teh dneh množične izlete tekmovalcev in ostalih smučarjev ter planincev v omenjene kraje na sledeči način: Fizkulturna društva in planinski odseki naj organizirajo prevoze izletnikov iz južnih okrajev: Postojna, Hirska Bistrica, Hcrpelje-—Kozina in Ko-9er do Ajdovščine v soboto dne 11. in 1®- januarja do Ajdovščine, odkoder bo-do vozili kamioni izletnike in tekmovalce Črni vrh nad Idrijo že v soboto zvečer. kjer bo preskrbljeno za prenočišča, vendar naj prinesejo udeleženci seboj °deje. V Črni vrh bo vozil kamion tudi v nedeljo zjutraj ob 5. uri iz Ajdovščine. Severni okraji Tolmin, Grgar, Idrija pa naj organizirajo prevoze udeležencev direktno iz okrajev v Črni vrh in Idrijo. Iz Idrije bo odhod vseh udeležencev na Vojsko v soboto-zvečer, tako, da bodo do polnoči na mestu. Opozarjamo vsa fizkulturna društva in planinske odseke, da z resnostjo pristopijo k organizaciji teh izletov, da bo manifestacija res množična, da bomo v organizaciji uspeli mobilizirati vse fiz-kulturnike, ki se’ bodo udeležili teh izletov, ter tako na ta način obiskali kraj, kjer je bil center primorskega partizanstva na Vojskem. Vse skupine za Črni vrh naj javijo svojo udeležbo na okrožni fizkulturni odbor v Ajdovščino, skupine za izlet na Vojsko pa nai javijo svojo udeležbo F. D, Rudar v Idriji. OBVESTILO! ELEKTROTEHNIČNA dela Slov. Primorje izvršuje podružnica »Elpirs« v Ajdovščini. Daje tehnične nasvete ter vsa ostala navodila za elektrifikacijo Slovenskega Primorja, Pionirji iz Zatolmina so doživeli svoj najlepši dan, ko jim je bila podana prehodna zastavica Vzhodno primorske pionirske organizacije. Vsakdo si lahko predstavlja ponos pionirjev, ki so si priborili zastavico z neumornim trudom za izboljšanje organizacije, z vztrajnostjo pri učenju in disciplino v šoli. Pionirji iz Zatolmina so začeli že v času NOB leta 1942 organizirano pomagati našim borcem. Niso hoteli več hoditi v italijansko šolo. Stali so na straži in po svojih močeh 'vsestransko pomagali naši vojski. Videli so, da je maršal Tito voditelj vojske, v katero so odhajali tudi njihovi očetje in bratje. Spoznali so, da je njihova edink domovina Jugoslavija in. da je treba samo zanjo delati in žrtvovati. Tudi sedaj so pionirji najbolj aktivni delavci na vasi. imajo pionirski dom, sten-čas, knjižnico, pevski zbor in igralsko družino. Napravili so 60 delovnih ur v obnovi, tekmovali so pri nabiranju bukovega žira, katerega so nabrali 37 kg in so pripravili 160 kg koruznega ličja za slamnjače za mladinski dom »Simona Kosa«. Polnoštevilno se udeležujejo rednih sestankov in pionirski dom je vedno obiskan. Svečanosti o priliki predaje prehodne zastavice je prisostvovalo številno občinstvo, dijaki Ljudske šole, gimnazije in dijaki učiteljišča. Po izvedbi kratke prireditve pionirjev je gimnazijski pevski zbor »Soški škrjanček« zapel dve pesmi, ki "so zaključile vseljudsko zborovanje. Vas Lozice nam pišejo za novo leto V zadnji »Primorski borbi« so naši vaščani zagledali dopis iz Lozic. Ne moreš si misliti, kako so bili zaradi tega Vzradoščeni, Mladina, starina, vse je v eni sapi vpraševalo: »Si videl? Si citai? Članek iz Lozic je v ,Borbi’! Vendar enkrat! Smentajte, to je prav!« To iskreno veselje mi daje povod, da se Lozi-čani zopet oglašamo in to pot enota R. K. S. — V zadnjem dopisu nas je tov. dopisovalec prezrl. Kaj hočemo? Tu ne najdeš samo nadebudne mladine, zrelih mož in žena, temveč tudi jesensko ovetje — okorno in nadložno starino — in kaj bi to dajal v javnost?! Pa prav zato se oglašamo tudi mi. Naša. enota je bila, ustanovljena že leta 1944. Že v prvem letu se je odzva- nov. V letu 1945 je naraslo število članov na 74. m v letošnjem letu, letu tekmovanja, je poskočilo število na 121 elanov, saj smo v zadnjem tekmovanju za priključitev pridobili 31 članov. Kaj ni to dosti? Saj veš, da nas je samo 330 prebivalcev. Šoloobveznih otrok je 38 in vsi so pomladkarji, vsi pionirji. Tudi v tednu R. K. smo imeli dovolj lepih uspehov. Prodajali smo značke, pobirali prostovoljne prispevke. Želeli smo, da bi nam »Pomladkarji« vprizo-rili kako malo igrico, nam kaj lepega deklamirali in recitirali in zapeli. Nič ni bilo. Tekoče šolsko leto smo prav za puščeni, doslej še nismo imeli stalne učne moči. Upamo, da bomo vsaj v letu Preklici ! Tov. Žbogar Avguštin, roj. 22. 7.1883 v vasi Lohke št.'117, istotam stanujoč, je. izgubil osebno izkaznico št. 2745, izdano od Ok. INDO Grgar in jo s tem proglaša za neveljavno. Izgubil sem osebno izkaznico št. 3447 na ime Klanjšček Jožef iz Svetega št. 150, izdano od Okrajnega INDO v Grgarju. S tem jo proglašam za neveljavno. Tov. Štcmberger Ignac, Vipava, Bolnica je izgubil osebno izkaznico št. 3033, izdano od Okrajnega INOO v Ajdovščini, dalje izkaznico SIAU, izdano od Krajevnega NOO v Vipavi, izkaznico ESZDN izdano od ESZDN v Ajdovščini ter dovolilnico za moško kolo izdano od Okrajnega NOO v Ajdovščini, ki se je glasila na ime Pižcnt Ivan. S tem proglašam vse izkaznice za neveljavne. Izgubil sem osebno izkaznico na ime Gadnik Ivan, št. izkaznice. 523, izdana od Okrajnega INOO v Grgarju in jo s tem preklicujem za neveljavno. Podpisana Kragelj Jožica, roj. 17. 11. 1929 v Zatolminu. pri Tolminu sem izgubila osebno izkaznico št. 6455 izdano od INOO za Tolmin in jo s tem proglašam za neveljavno. Tov. Nemec Vidka, roj. 24. nov. 1921 v Lokavcu, št. 158, bivajoča istotam*, je izgubila osebno izkaznico, ki je bila izdana od Krajevnega odbora Lokave« in jo s tem proglaša za neveljavno. Tov. Bratina Drago, roj. 4. 10. 1879, bivajoč Velike Žablje je izgubil osebno izkaznico, izdano od Notranje uprave okraja Ajdovščina in jo s tem proglaša za neveljavno. Objava Io temu človekoljubnemu klicu 54 čla- 1947 dobili stalno tov. učiteljico, ki se FIZKULTURNI KOLEDAR »ZVEZE JUGOSLAVIJE« ZA LETO 1947 Fizkulturna zveza Jugoslavije je izdelala načrt koledarja za leto 1947. V tem koledarju so predvidena razna športna tekmovanja in fizkulturne prireditve. Predvidena so še tudi razna druga mednarodna ' tekmovanja v inozemstvu. Definitivni koledar se bo pa sestavil na Kongresu fizkulturne zveze Jugoslavije v Beogradu od 12. do 17. januarja 1947. JANUAR: Smučarski kros po vsej Jugoslaviji prvo nedeljo v januarju. Nadaljevanje in konec jesenskega dela nogometnega prvenstva jugoslovanske lige. Od 12. do 17. januarja Kongres fizkulturne zveze Jugoslavije. Od 24. jan. do 2. februarja prvenstvo v hockeyu na ledu in umetno drsanje. FEBRUAR: Od 3. do 16. odhod državne reprezentance na mednarodne smučarske tekme v inozemstvo. Od 7. do 11. Državno prvenstvo v namiznem tenisu v Ljubljani. 14. do 16. Prvenstvo univerz v smučanju. 20, II. do 7. III. Svetovno prvenstvo v namiznenj tenisu v Parizu. — V mesecu februarju se bo odigral medmestni turnir v košarki v Beogradu. MAREC: Od 3. do 10. odnosno od 10. do 17. mednarodna nedelja smučarskih poletov v Planici. 15. do 17. mednarodni turnir v namiznem tenisu v Zagrebu. 22. do 25. smučarsko prvenstvo države v Šar-planini. 18. III. do 3. IV. Spomladanski del nogometnega prvenstva Jugoslavije. APRIL: Od 1. do 15. veslaški in kajak cross po vsej državi. 8. Spomladanski cross po vsej državi, 15. Kolesarski eros po vsej državi. 27. Triglavski smuk. 29. Državno prvenstvo v cross-countriju MAJ: I 10. do 11. prvenstvo države v sabljanju. 1 14. do 16. Državno prvenstvo v ba-lincanju. i 13.—25. Titova štafeta. Od 19.—25. Balkansko prvenstvo v boksu v Romuniji. Od 24.—30. Balkansko prvenstvo v košarki in odbojki v Albaniji. JUNIJ: 1, Plavalni cross po vsej državi. 6. do 8. Prvenstvo države boks ter fizkulturna parada na koncu šolskega leta. JULIJ: 13. Cestne motorne dirke za prvenstvo države. Prvenstvo države v streljanju tretja nedelja v juliju. Prvenstvo države v tenisu in meddruštvena tekmovanja v mesecu juliju. 18. do 20. Državno prvenstvo v plavanju, waterpolu in skokih. AVGUST: Od 1. do 15. Balkansko prvenstvo v plavanju waterpolu (neobvezno v skokih (Madžarska. Od 2. do 3. Prvenstvo Jugoslavije v jadranju na vodi. »Križarjenje po Jadranu«, zvezna mednarodna prireditev takoj po državnem prvenstvu. Od 6. do 10. Prvenstvo države v odbojki. Od 9. do 10. Prvi del prvenstva države v atletiki. 15. Začetek nogometnega tekmovanja zvezne lige za leto 1947/48. 15. do 17 Balkansko prvenstvo v plavanju, waterpolu in skoki v vodo. 17. do 17. Veslaško prvenstvo Jugoslavije. 16. do 17 Drugi del prvenstva države v atletiki. 17. Gorske motorne dirke za prvenstvo države v Sloveniji. 24. Prvenstvo države v kajaku. 25. do 30. Balkanske igre, lahka atletika in »Partizanski marš« v Romuniji. 30. do 31. Državno prvenstvo v telovadbi (zvezni razred). 31 Kolesarske cestne dirke za prvenstvo države. SEPTEMBER: 2.—6. Državno prvenstvo v košarki 14. Cestne dirke za prvenstvo države v kolesareniu. 9 do 15. Balkansko prvenstvo v kolesarstvu. Bolgarija. 19. do 21. balkansko prvenstvo v Bolgariji. 19. do 21. Balkansko prvenstvo v telovadbi in streljanju, Jugoslavija. 20. do 22. Balkansko prvenstvo v košarki in odbojki. 26. do 28. Prvenstvo države v rokometu. OKTOBER: 5. Gorske kolesarske dirke za državno prvenstvo. 12. Državno prvenstvo v rokoborbi. NOVEMBER: 11. Jesenski cross »Zmaga ljudstva«. DECEMBER: V mesecu decembru so predvidene skupščine vseh fizkulturnih organizacij. Šahovsko prvenstvo se bo odigralo v jeseni, kjer bo točen datum naknadno objavljen. Ugotovilo se je, da so elektropodjeitja, KLOO ter privatniki vršili razna elektrotehnična dela, katera sploh ne odgovarjajo tehničnim predpisom ter niso niti rentabilna. Vsa elektrotehnična dela v Slovenskem Primorju nadzoruje, podružnica »ELPIRSO« v Ajdovščini ter je na podlagi odredb VUJA potrebno za vsa. elektrotehnična dela privatnikom in drugim dobiti predhodno dovoljenje podr. »Elpirsa«. Upravnik podružnice »ELPIRS« v Ajdovščini Uredba o upravi podružnic, poslovalnic In zastopstev »Kmetijskih konzorcijev« na področju Poverjeništva PNOO za Slov. Primorje. Ker so podružnice, jmslotalnice in enaka zastopstva Pokrajinskih knietijskih konzorcijev v Pulju, Trstu in Gorici ua področju Poverjeništva za Slov. Primorje brez vsakega zakonitega zastopstva in nadzorstva ter da bi se uredilo pravilno poslovanje teh zavodov na navedenem področju, izdaja Poverjeništvo PNOO za Slov. Primorje po odobritvi Vojne upravo JA za Julijsko krajino, Istro, Reko In Slov. Primorje ter na podlagi pooblastila PNOO za Slov. Primorje in Trst tole uredbo: Olen. 1. Za začasno upravljanje podružnic, poslovalnic in enakih zastopstev Pokrajinskih kmetijskih konzorcijev v Pulju, Trstu in Gorici postavlja Poverjeništvo PNOO. oddelek za kmetijstvo, začasno upravo, ki bo poslovala do izvolitve nove uprave. Člen 2. Začasna uprava ima svoj sedež v Kopru. Člen 3. Začasna uprava sestoji iz upravnega odbora in nadzornega sveta. Gpfavni odbor ima predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika in 5 odbornikov, ki morajo biti izbrhni izmed članov kmetijskih konzorcijev in ki imajo stalno bivališče na področju Poverjeništva PNOO. Nadzorni svet sestoji iz treh članov, ki izvolijo izmed sebe predsednika. Člen 4. Upravni odbor mora delovati za dosego namena, vsebovanega v čl. 2 pravil Pokrajinskega kmetijskega konzorcija v Pulju, odobrenega z dekretom z dne 11. februarja 1943. leta. Naloga nadzornega sveta je, da pregleda prejšnje delovanje in poslovanje novega upravnega odbora in da predlaga na občnem zboru po podanem poročilu event. raz-rešnico v smislu te uredbe. Člen 5. Podlago za delovanje upravnega odbora ia nadzornega sveta tvorijo imenovana pravila Pokrajinskega kmetijskega konzorcija v Pulju, v kolikor so v skladu z demokratičnimi načeli in niso v nasprotju z novo nastalim upravno-političnim položajem ter določili te uredbe. Člen 6. V delokrog upravnega odbora spadajo posli, navedeni v členih 13. in 16. statuta Pokrajinskega kmetijsk. konzorcija v Pulju. Poleg tega spada v delokrog upravnega odbora: 1. da ugotovi člane Pokrajinskih kmetlij-skih konzorcijev v Pulju, Trstu in Gorici, ki stalno bivajo na področju Poverjeništva PNOO, in sicer, z javnim pozivom in z opozorilom, da izgube članske pravice z vsemi pravnimi posledicami vsi oni, ki se ne javijo v odrejenem roku kot člani; 2. da napravi natančen inventar imo-vine; 3. da napravi obračun za minulo in proračun za bodoče poslovno leto; 4. da skliče občni zbor, in 5. da vodi tekoče posle s pomočjo sedanje uprave. Odbor po potrebi lahko izda oklic iz drugega odstavka, 1. točka tega člena, posebej za vsako posamezno področje dosedanjih Pokrajinskih kmetijskih konzorcijev. Člen 7. Za upravni odbor podpisujeta predsednik in tajnik. Zadevo gospodarskega in finančnega značaja podpisujeta predsednik in blagajnik. Člen 8. Občni zbor ima poleg delokroga, predvidenega v čl. 18 pravil Pokrajinskega kmetijskega konzorcija v Pulju, še sledeče pravice: 1. da izvoli nov upravni odbor, katerega število članov določi občni zbor; 2. da izvoli člane nadzornega sveta; 3. da izglasuje spremembo pravil (statuta); 4. da sklene razid, likvidacijo ali pa združitev kmetijskih konzorcijev z vsemi aktivami in pasivami z gospodarsko ustanovo, ki zasleduje soroden namen. Člen 9. Člani podružnic, poslovalnic in enakih zastopstev Pokrajinskih kmetijskih konzorcijev v Pulju, Trstu in Gorici so člani Pokrajinskih kmetijskih konzorcijev, ki stalno prebivajo na področju Poverjeništva PNOO. Kot taki imajo pravico udeleževati se občnega zbora, ki bo sklican za volitev stalne uprave. in ki je sklepčen za izglasovanje predloga po točkah 3. in 4.* člena 9. te uredbe, če je navzočih vsaj 20% članov in če za predlog glasuje večina navzočih. Člen 10. Člani konzorcija ne morejo biti: 1. fašistične institucije in organizacije; 2. vojni zločinci; 3. osebe, ki so bile kaznovane od narodnih sodišč in pravpih oblasti; 4. osebe, ki spadajo pod udar odloka o epuraciji. Člen 11. Vsa določila, ki nasprotujejo tej uredbi, so s tem razveljavljena. Člen 12. Ta uredba stopi takoj v veljavo. Ajdovščina, dne 14. dec. 1946. Tajnik Poverjeništva PNOO: France Perovšek, s. r. Iz tirada za cene Poverjeništvo PNOO za Slov. Primorje, urad za cene, določa najvišje cene za sveže meso in priklado: Goveje in telečje meso 11$ lir za kg na debelo, 128 lir za kg za potrošnike; — pri-klada in drobovina: goveja glava z mesom 50 lir, 55 lir za kg; vampi (surovi) 40 lir, 44 lir za kg; vampi (kuhani) 80 lir, 88 lir za kg; goveja jetra, ledvice, srce, vranca 80 din, 88 din za kg; telečja jetra, ledvice, srce, vranca ter pljuča 118 lir, 128 lir za kg; jezik goveji in telečji 118 lir, 128 lir za kg: goveja pljuča in vime 20 lir, 25 lir za kg; goveje noge 30 lir, 33 lir za kg; meso koz in ovc 105 lir, 116 lir za kg; meso jančkov in kozličkov 115 lir (v kožit), 128 lir za kg; svinjsko meso dom. prašičev 150 lir, 160 lir za kg; slanina domačih prašičev 180 lir, 190 lir za kg; loj (jedilni, netopljen) 118 lir, 128 lir za kg. Opomba: Za meso uvoženih prašičev se cena določi posebej in objavi ob delitvi. Cene se razumejo v prodaji na debelo in na drobno, vključno vse javne dajatve, in sicer je prometni davek pri racioniranem mesu in neracioniranem vkalkuliran v ceni na debelo. Veljajo vse za ozemlje Slov. Primorja ter je razen eventualnih trošarin prepovedano prištevati kakršne koli pribitke. V prodaji na drobno ne sme odstotek kosti znašati nad 25%. Cene stopijo v veljavo z dnem 23. decembra 1946. Prekoračenje cen je kaznivo po odloku o določanju in kontroli cen. »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Tehnična baza Ajdovščina vošči vsem OZ in zadružnim članom SREČNO IN VESELO NOVO LETO z željo, da bi se čimprej obnovila naša domovina ▼ I »FALLERSA« Mia lesovinsl plošč MIU BISTRICA zeli iskreno vsem svojim odjemalcem obilo uspeha o letu 1947 Obenem priporoča vsem onim, ki si želijo hitrejše in temeljitejše obnove, čim večjo uporabo leso-nit-plošč, ker edino le-te so naj prikladne j še esno-industrijsko podjetje - Električna žaga »SCARPA* v ILIRSKI BISTRICI pošilja za NOVO LETO najiskrenejša voščila vsem svojim odjemalcem, vsemu osebju, kakor vsemu ljudstvu Slovenskega Primorja. □ o 1 WÌI1 lil Želi vsem svojim odjemalcem srečno novo leto! I Krajevni medstrokovni svet ILIRSKA BISTRICA vošči vsem delavcem in nameščencem Slovenskega Primorja veselo in srečno NOVO LETO in želi, da bi si v novem letu z še večjim delovnim elanom udarniško priboriti za nas in za naše potomce boljšo in srečnejšo bodočnost! » Opekarna lisisf .Aita1 Mala Bukovica ♦ želi vsem svojim odjemalcem srečno novo leto 1947! ♦ Opekarna „ A I T A“ ©©©ta® mpff ®v® 8S> M iE 12 MU K’ ir MtaM najsrečnejše novo leto s priključitvijo k domovini FLRJ’ želi vsemu ljudstvu SLOVENSKEGA PRIMORJA z ve(jno večjimi uspehi v obnovi naše zemlje! Izvršni odbor Enotnih sindikatov Slovenskega Primorja _ želi vsem svojim članom uspehov polno novo leto 1947. Izvršni odbor Enotnih sindikatov za Slov. Primorje, podružnica v Ajdovščini LESNA INDUSTRIJA „ SAMSA” Ilirska Bistrica Vsem organizacijam Ljudske Mladine Jugoslavije Mladina okraja Ilirske Bistrice, izraža čestitke Ljudski Mladini Jugoslavije za dosežene uspehe v letu 1946 ter želi, da bo v letu 1947 ta mladina pokazala vsemu svetu še večje uspehe pri izgradnji svoje domovine. Ok. O. ZAMJK Ilirska Bistrica Mnogo uspehov želi delovnemu ljudstvu v letu 1947 vošči vsem prebivalcem Slovenskega Primorja srečno novo teto 1947 Mestni odbor ZAMJK Postojna želi vsej mladini in ostalim organizacijam srečno novo leto 1947, ter poziva vse svoje člane, naj se še trdneje strnejo v naši organizaciji, tako da bomo kot eden združeni pri izvrševanju nalog, da se bomo v celoti pokazali kot vredni TITOVI mladinci, Rudnik živega srebra IDRIJA M**) ******************************************************** «Primorska borba« izhaja tedensko * Ajdovščini. — Urejuje uredniški odbor.