oLASiLO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI EDMlSno ik uprava ptuj prestrno\a 7 - rblefoh stfv ^fkovf. bact> pri saboon ban k> 'ouružnica ptuj ste* mj lal* okejojt uredniški 9080» oooovorn urfdmiii «b*bt. joži rokopisov s> vlta^amo nsr* mariborska nsrarn* letna naročnina 500 d!n. polletna 25c din četrtletna 125 din Cena din 10.— Štev. 9 — Leto VH. PTUJ, 5. marca 1954 f priciii Cclriid a ho porobllcnlh nad M rJllonov din li ohrafncga prorocano Na seji obeh zborov OLO 26. februarja 1954, je bil potrjen predlog četrtletnega oicrajnega proračvma, ki predvideva nad 61 milijonov dinarjev dohod- _ kov in prav toliko izdatkov in j ki vsebuje najnujnejše potre- be, ker še ni določena letna proračunska vsota. Največ sredstev bo v tem četrtletju porabljenih za pod-1 ročje pros\'ete (22.848.655). za : osebne in tvame izdatke, pri j katerih so upoštevani izdatki j Za tečaje (1-50.000). okrajno gle- j dališče Ptuj (dotacija 1,160 000), in Ljudsko prosveto (subven- cija 66.000), osnovne Šole (12 mi- lijonov 201 tiffoč 300 dinarjev), j nižje gimnazije (2,102.500). gim-; nazijo Ptuj (2,100.625), vajensko i šolo za razne stroke Ptuj (556: tisoč 800), muzej Ptuj (552.160), | vajensko šolo za lesno =;troko Ptuj (401.700). enoletno kme- ti isko gospodarsko šolo Tumi- šče (343.870), glasbeno šolo Ptuj (330.750). študijsko knjiž- nico Ptuj (275.150), gospodarsko i šolo za vajence trg. podjetij | Ptuj (130.000). izdatki državne j uprave (162.080), dijaški dom; Ptuj (80.700), otro§ki vrtec Dr-1 mož (80.000), otroški vrtec Ki-' dričevo (72.600), pomožno šolo t Ptuj (60.160). dom vajenske mladine za lesno stroko Ptuj (22.800), otroški vrtec Središče (22.620), dijaško kuhinjo Ptuj hsO.OOO) in štipendije študen- tom (200 000). osebne izdatke državne uprave (547.000). Za področje zdravstva in so- cialnega skrbstva bo oorabjje- nih nad 8 milijonov dinarjev in sicer: za zdravljenje plačila ne- zmožnih (3 milijone), za sdra^*- Ijenje bolezni, ki je po uredbi brezplačno * (3 milijone), za vzdrževanje v otroških domo- vih (2,200.000), za podpore nižje- šolcem in vajencem (1.200,000). za dečji dom Ptuj (1,011.080), ostale izdatke zdrav5rt^vene služ- be (600.000). higiensko postfio Ptuj (341.600), antivenerični di- spanzer Ptuj (268.860) orotitu- berkulozni dispanzer Ptuj (251 tisoč 940). šolskn zobno amov- lanto Ptui (218.060). otroški di- spanzer Ptuj (77.400), proMtu- berkulozni dispanzer Ormož (51.000), zdravstvene stroške sa- moplačnikov (300.000), za dom onemoglih Muretinci (1.749.8C0), za podnore družinam kadrrv- cev (475.000). podnore frfv^m fašističnega nasilja (350.000), šolske mlečne kuhinje (350.000), podpore siromašnim TBC-bol- nikom (345.000). enkratne iz- redne podpore za odrasle (60 ti.<;oč). m'ladin<;ka okrevališča (60.000) ortopediranje civilnih invalidov (50.000), razne .)odpo- re za mladoletnike (40.000), sub- vencijo RK Ptuj za tečaje (18 tisoč), pogrebne stroške nepre- možnih (12.000), potne stroSke soc. aktivistov (10.000), poštni stroški Za nakazovanje invalid, dodatka (2000). Za področje tajništva za no- tranje zadeve bo porabljenih 5,§13.850 dinarjev in sicer: za osebne izdatke (4,293.850) ope- 1 rativne izdatke (1,330.000) ter i funkcionalne izdatke (290.000). j Za osebne izdatke uprave za ceste je odobrenih 3,240.170, za funkcionalne izdatke pa 3 mi- lijone dinarjev Za osebne iz- datke državne uprave je odo- breno 3.271,300 dinarjev Za področje tajništva za go- spodarstvo bo porabljenih 1 mi- lijon 486 tisoč dinarjev in si- cer: za dotacijo za vodno go- spodarsko upravo Ptuj (630.000), dotacijo veterinarski ambulan- ti Ptuj (380000), zatiranje ži- valskih kužni bolezni (200.000), za cepivo (151.000). rajonizacijo vinogradov (110.000), tečaje, predavanja in knjige (15.000). Za področje tajništva OLO pa je predvideno 5,623.240 dinar- jev in sicer: za operativne iz- datke državne uprave (3,946.000), osebne izdatke državne uprave (1.032200), funkcionalne izdat- ke državne uprave (354.500). stroške predvojaške vzgoje (250 tisoč) in honorarje predavate- ljev in članov izpitne komisije (40.540) Za ta četrtletni proračun je ?prejet odlok o finansiranju proračunskih potreb Okrajnega Ijud^ikega odbora Ptuj. ZADN E DNI PO SVETU ^NESTABILNOST* V EGIPTU Za senzacijo v dokaj monoto- nem mednarodnem političnem življenju je poskrbel v zadnjih dneh Egipt, ki je za krajši čas ostal brez državnega poglavarja. Predsednik republike Egipta ge- neral Nagib je namreč nenado- ma odstopil, nato pa čez nekaj časa ponovno prevzel vrhovno oblast — ali po samo čast v dr- žavi. Vzroki nestabilnosti — kakor so to stanje v Egiptu ime. novali Angleži — so po nekih poročilih v njegovem sporu s člani revolucionarnega sveta, od katerega je Nagib zahteval pre- velika polnomočja, preko kate- rih bi lahko postal popoln dik- tator. Zato je tudi njegov naziv po ostavki in ponovnem prevze- mu oblasti ^nekolikoi drugačen. Nagib je sedaj predsednik parla- mentarne republike, ni pa več predsednik vlade in predsednik Revolucionarnega sveta, katere funkc je je prepustil polkovniku Naserju. Po teh dogodkih je Na- gib izjavil, da bo v krajšem čam vzpostavljeno parlamentarno živ- ljenje. UPOR V SIRIJI Nekoliko drugače kot v Egiptu so se razvijali dogodki v Siriji, katere notranjepolitični problemi so v teh dneh prav tako iznena- dili svetovno javnost. Tudj v tej državi £o odstavili predsednika republike generala Šišaklija ter ga pozvali, da nemudoma zapusti državo. Predsednik je uvide! brezizhodnost položaja, ko ^o vojaški poveljnik- posameznih predelov države ustanovili »re- volucionarno vojaško gibanje": ter objavili, da so se uprli šefu države zato, da bi -»omogočili ljudstvu izvrševati naloge po de- mokraličn'h načelih«, ter odpoto- val z letalom v nozemstvo. Po njegovem odhodu je sicer skupina oficirjev ^kušala oblast ponovno zagotoviti Sišakliju, vendar ji to ni uspelo. Po zad- njih poročilih pa so se voditelji strank sporazumeli o novem predsedniku vlade ter bo s tem položaj v tej državi v neki meri razčiščen. STRELI V AMERIŠKEM KONGRESU In še tretja politična senzaciji zadnjih dni! Za to so poskrbel tokrat Američani. Do streljanje je prišlo v ameriškem parlamen- tu, česar menda ne bj nikdo pri- čakoval. Vendar dejanski potei dogodkov to potrjuje. Poslane s Porto Rica, manjšega otokt pred Panamskim kanalom, so or. ganizirali atentat, ki ga je /zved, la poslanec Lolita Lebron. Poz neje je izjavila, da se lahko stre- li v parlamentu še ponovijo, č( ne bo dana Porloričanom popoU na svoboda. Da je ta dogodek odjeknil sil. no neprijetno predvsem v Ame. rikt, potrjuje med drugim tud. izjava ameriškega zunanjega mt- nistra Duliesa, ki je rekel, dc pomeni atentat y>fanalično odkla- njanje demokratične prakse*! PRED OBOROŽITVIJO ZAHODNE NEMČIJE Zahodnonemški parlament je pred nekaj dnevi izglasoval s precejšnjo večino spremembo ustave. Po teh spremembah bo nemška vlada lahko vzpostavila svojo vojsko ter vanjo vpoklica, la vse za to sposobne moške dr- žavljane v starosti nad 18 let. S tem bi b:l storjen najodločnej- ši korak k vzpostavitvi popolne suverenosti Zahodne Nemčije, toda za kaj takega je potrebno še dvojp in sicer pristanek viso. kih komisarjev okupacijskih dr- žav in ratifikac ja sporazuma o evropski obrambni skupnosti v vseh zahodnoevropskih državah, članicah Atlantskega pakta. Tak razvoj dogodkov pripisu, jejo nekateri politični opazoval, ci predvsem neuspehu berlinske konference. Da pa stvar ne bo potekla tako zlahka, bodo ver- jetno poskrbeli Francoz', ki kot nekajkratne žrtv^ nemške na- padalnosti zlepa ne bodo privoli- li na tak razvoj dogodkov. Zato imajo že omenjeni dve možnosti na razpolago in n; izključeno, da se bodo katere tudi po^IužiU. Vendar je o tem sklepati sedaj ?e prerano, čeprav prihajajo tz Zahoda glede tega neprestano spodbude, pa tudi rahle — grož- nje. Živahno delo v odsekih -1 naivečji utpeh KZ Sfedišč« I Za kmetovalce v Središču po- meni letošnji 27 februar kol resničen kmečk- praznik. Teg£ dne so krit:čno ocenili delo svo- je kmečke organizacije — kme- tijske zadruge — in ta ocena je bila pozitivna Kmetijska zadruga v Sredi- šču v lanskem obdobju ni za- beležila samo uspeha na sploš- no, s tem da je posloval njer trgovski odsek, kakor je bilj in je še navada v marsikateri podobni organizaciji, temve( predvsem v tem. da je v raz- nih pravcih usnešno posegala \ proizvodne r>ri'ike svojih čla- nov. ter usmerjala m aktiv ii< sodelovala v najvažnejši nalogi našega kmetijstva na splošno: pri dvigu kmetijske proizvod- nje. O tem nas najnazorneje pre- priča delo ^sameznih odsekov Predvsem 'zstopa živinorejski odsek, ki sicer še ni zavzel po- trebne širine, ie pa kljub temu dosegel lepe uspehe Sodeloval je na živinorejski razstavi v Ormožu, kjer je dosegel zado- voljiv uspeh. Zamenjal je oku- ženega bika za zdravega usta- novil je postajo za umetno ose- menjevanje, izvajal delo pri selekciji z molzno kontrolo itd. Med svoje večje uspehe šteje dvig mlečnost! pri kravah ne- katerih svojih članov, ki je do- segla tudi 3400 kg in pri po- vprečni. ki znaša okrog 2000 kg. Odsek je posvečal vso pozor- nost tudi vzre;i mlade živine ter zasledoval prenašanje last- nosti od uvoženega plemenjaka na zarod poleg tega pa mislil o gradnji gnojničnih jam. da se gnojnica ne b". še nadalje od- tekala v obcestne jarke, med- tem ko polja kličejo po dragih uvoženih umetnih gnojilih Sadjarski odsek je bil v tem obdobju tudi dovolj delaven. Organiziral je škropljenje sad- nega drevja ter s svoje strani podvzemal vse da bi se rešilo sadno drevje pred propadom. S škropivom »Rumesan« ima dobre izkušnje, z nekaterimi sadjarji, ki se ne zanimajo za svojo sadno drevje, pa temu primerne Poljedelski odsek je v pre- tekli pomladi posvetil vso svo- jo skrb preskrbi z dobrimi se- meni. uporabi zaščitnih sredstev in čim večji uporabi umetnih »nojil. V tem pogledu mu je bil največji zaveznik gospodar- ski račun glede na ceno umet- lih gnojil kar p-3 letos žal. ni »lučaj. Zavzemal se je za ke- Tiično anali/o pKiljedelskih po- vršin. da bi bila dosežena čim /ečja smotrnost in ekonomič- lost umetnega gnojenja. S tem v zvezi je bilo v od- seku večkrat govora o grad- njah gnojišč, ki zahtevajo go- tove količine cementa, sicer gnojišča ne služijo svojemu na- menu. j Trgovski odsek se je bavil predvsem s vprašanji trgovske poslovalnice, kakor tudi odku- pa kmetijskih pridelkov. Obrtni odsek pa se je ukvarjal s vpra- šanji zadružnih obrtnih obra- tov, torej s krojaško delavnico in mesnico ter svoje delo v ce- loti opravil, z ijemo, da ni ponovno spravil v obratovanje zadružne pekarne. Strojni odsek je v preteklem letu zabeležil največji uspeh z nabavo novega traktorja »Uni- mog« ter nekaterih drugih po- ljedelskih strojev Občni zbor je z vso pozor- nostjo sledi] poročilom pred- sednika, tajnika, predsednikov odsekov ter nadzornega odbora, prav tako pa predstavniku OZZ tov. Molanu. kateremu je us- pelo. da so sicer redkobesedni Središčani. v diskusiji poka- j zali na probleme kmetijske pro- I izvndnje ter njih rešitev j Ob volit^/ah novega odbora je prišlo do izraza predvsem 1 veliko priznanje predsedniku ; tov. Francu Borko, kakor tudi ostalim članom odbora, ki so bili iKjnovno izvoljeni v oba od- bora zadruge. Katere obCinske ceste preidejo v skrb Okrajnega ljudskega odbora? S 1. februarjem t. 1. je pre- vzel Okrajni ljudski odbor vzdrževanje občinskih cest z objekti, in sicer: 10 km ceste Kungota—Prepolje—Starše, 2 km ceste Cirkulane—Pestike, 7 km ceste Tumišče—Sela—Dolena, 2 km ceste Cirkovci—Podova, odcep ceste Makole v trg Ma- kole — 1 km odcep ceste Ki- dričevo—Apač'^ v dolžini 1 km ter 4 km ceste Destemik—Ločič —Trnovska vas. Ob razpravi o tem prevzemu so imeli odborniki obeh zborov OLO še več predlogov, ki pa so bili zavrnjeni z utemeljitvijo, | da je prevzem odvisen od raz-' i položljivih sredstev V bodoče' . bodo imele občine več možno-! ' sti za vzdrževanje cest glede , na deleže taks in celotni pro- metni davek, ki bo ostal obči- ! nam za komunalno dejavnost. ^ i 8. marec - dan sena Vsako leto praznujemo 8. marec, ki je bil leta 1910. na pobudo Klare Zetkin proglas en za mednarodni praznik žena. Vodilna misel tega gibanja je bila — osvoboditi ženo iz nje- nega stoletnega suženjstva in izbojevati enakopravnost v okviru skupnega boja prolet ariata. Boj delavskega razreda v svetu je zelo tesno povezan j mirom v svetu. V tem boju so prav žene — še posebno ma. tere — najbolj revolucionar ni borci za ni.r. Aktivna udelež. ba vseh naprednih gibanj v svetu, ki se bore za napredek, mir in neodvisnost je najboljša vez med vsemi ženami sveta. Tradicija boja žena sega daleč nazaj v staro Jugoslavijo, ko so se žene na pobudo KP J aktivno udeleževale vsega re- volucionarnega gibanja. Do- kaz za to so naše pridobitve iz NOB, na katerih gradimo novo socialistično Jugoslavijo, Bratstvo narodov Jugoslavij e, pa je ena izmed najvažnejših pridobitev. Jugoslavija kot celota je simbol malih narodov, ker se bori za mir, za resnično demokracijo in za bratstvo med narodi. Žene so postale pri nas aktivne borke za novo sociall- stično Jugoslavijo, zato naj bi bile misli letošnjega 8. marca predvsem v tem: Vprašanje ženske enako pravnosti je neločljivo povezano z bojem za resnično socialis tično demokracijo. Naši delovni ljudje — tudi žene — so v dosedanjem delu pokazali, da so zreli za demokracijo — da so sposobni sami se upravljati. Ena izmed pos ebnih odlik naše demokracije pa je tudi ta, da daje ženam po polno enakopravnost v družbe- nem življenju — saj ni resni čne demokracije, kjer je žena, ki tvori polovico prebivalstva, zapostavljena in neenakopravna. Glede ženske enakopravnosti je naša zakonodaja med najnaprednejšimi na svetu. Seveda pa so še težave pri izvaja, nju teh zakonov, a razlogi za to leže predvsem v naši pretek- losti in naši zaostalosti. Res je, da je življenje za poslene žene, matere in gospodi, nje težko, ker ima poleg poklicnega dela še velike gospodinj, •ke in materinske skrbi, ker se mora ubadati z zelo zaosta- lim in nemehaniziranim gospodinjstvom — toda izhod iz tega je samo v poti naprej, ne nazaj. Ženi je treba pomagati, da bo lahko vršila svoje delo. Ne moremo trditi, da smo na tem področju malo storili — družba se je zavzela, da bi olajšala težak položaj delovne žene. Toda tega je še vse premalo. Naše materialne možnosti so večje od tega, kar smo ustvarili v pomoč zaposleni ženi-mat eri. Po vojni smo imeli že večje število otroških ustanov — dečjih jasli, vrtcev, igrač, solskih kuhinj, več raznih usluž- nostnih podjetij. Ponekod mislijo, da te ustanove sploh niso več potrebne trosijo denar za manj potrebne stvari, na otroške ustanove in uslužno stna podjetja pa pozabljajo. Zaostalo gledanje na ženo in njeno družbeno vlogo se pojavlja hkrati z raznimi nazori, ki se proglašajo za demo., kratične. Ob Djilasovem nas topu so dvignili glave tisti, ki ne marajo socializma in oni, ki so se ustrašili težav graditve so- cializma. Ti ljudje so pri nas za vedno izgubili tla pod noga- mi, toda njihovi nazori še vznika/o, opirajoč se na ostanke zaostale miselnosli. Pojmovanje nekaterih žena najde nekod še toliko plodnejša tla, ker so žene zaradi težke dedi. ščine v pogledu strokovne k valifikacije na slabšem od svojih moških tovarišev. Toda člov ek dobi izkušnje v delu. Tudi ob uvajanju delavskih svetov s o govorili razni ljudje, da delav- ci ne bodo sposobni voditi podjetij — danes pa so jim zaprit usta že sami delavci in delavke, tako z materialnimi uspehi, kot tudi z večjo disciplino. Blaginja delovnega ljudstva je odvisna predvsem od dvL. ganja produktivnega dela, od večje proizvodnje In pravilne- ga poslovanja ljudskih odborov, delavskih svetov in drugih demokratičnih institucij — in na tem niso žene nič manj za- interesirane od drugih državljanov. Nekatera vprašanja pa so jim še bolj pri srcu, ker močneje občutijo njihovo težo, tako n. pr. vprašanje zaj)osl enosti in kvalilikacije žena, ma- terinske zaščite, razbremenitve v gospodinjstvu in materin- stvu, razna vprašanja delovanja šolskih ustanov, učnih načr- tov, zdravstvena vprašanja, itd. Znano je, da je IV. kongres APZ Jugoslavije ukinil APZ kot enotno politično organizacijo in organiziral Zvezo žen- skih društev, ki so si zadala nalogo reševati različna vpra- šanja, ki teze in zanimajo ženo. Hkrati pa je še bolj podčrtal vlogo SZDL v vzgoji in aktivizaciji žena, ženam pa priporo- čil, naj se vključujejo v društva in organizacije, ki se bavijo z raznimi nalogami, ki zanim ajo ženo. Čakajo nas še težavne naloge. Moramo si vztrajno priza- devali, da jim bomo kos in da bomo s svojim delom dokj- zale, da nam skupnost lahko zaupa. Zene naj se usposabljajo na svojih delovnih mestih in naj s sodelovanjem v demo. kratičnih ustanovah realizirajo svoje politične in gospodarske sposobnosti. Borimo se proti vsakršnim pojavom nazadnjaške, ga gledanja ponižujočega po jmovanja o vlogi žene v družbe- nem življenju! Krepimo svojo zavest s sodelovanjem v SZDL, ki nas vzgaja v novega socialističnega človeka! Doslej si občinski odbori res niso mogli pomagati s sld taks, ki se bodo pobirale na podlagi tega odloka, občini 40%, okraju pa 60%. Dohodek od prometnega davka ostane ves obftnam. Delež dohodka od taks Pa se razdeli na občine Ormož (10%). Lešje (1%). Cir- kulane, Rogoznica, Sredi.šče, Videm in Zetale (po 5%), De- stemik. Hajdina. Jursinci. Le- pkovec. Makole. Podlehnik. Pod- gorci. Starše. Trnovska vas in Zavrč (po 4%) ter Cirkovci Go- rišnica. Grajena, Lo\Tenc. Mar- kovci. Polenšak (po 3**^) Te de- 'eže bo zajemal občinski prora- čun enako pa tud- način upr>- abe. Takse se bodo plačevale v taksnih znamkah, prometni davek pa v gotovini. Ko bo ta odlok objavljen v Uradnem listu LRS, bo začela veljati tudi tarifa za takse in občinski prometni davek, ki sta tudi bUi izglasovani na zaseda- nju OLO 26. februarja t 1. Najvižja okrajna taksna postav- ka je 24.000 din za odločbo za dovoljenje opravljanja tovar- niške proizvodnje, najnižja pa 10 din za potrdilo o lastnini in zdravju živine (živinski potni list) in za prenos lastnine na kupca Za drobnico od glave. Pri občinskem prometnem dav- ku pa je najvižja tarifa 10% pri nakupu in prodaji nepre- mičnin od stopnje, Ici jo pred- pisuje Uredba o prometnem davku od nepremičnin in pra- vic (U1 FLR.7 št 4 54). najnižja tar fa 3'*'n pa je pri vstopnicah za kinematografe, od katerih plača 3% prometnega dav- ka. Celotna tarifa taks in pro- metnega davka bo skupno z 'objavljena v Uradnem listu LRS. ^tran 2 Ptoi, 5. m«ixa 1954 kmetiiska gospodarstva v ptujskein olcrafu Obdelovalna zemlja, ki je bila odkupljena na podlagi za- kona o krnetijskeni zemljiškem skladu in zakona o odpravi vi- ničarskih in podobnih razmerij na področju OLO Ptuj, bo za- jeta z novoustanovljenimi kme- tijskimi gospodarstvi GoriSnica, Juršinci, Cirkulane in Trnov- ska vas in z obstojefini kme- tijskimi go«podarstv'. Sklep o ustanovitvi Kmetijskega gospo- darstva Goriinica, Trriovska vas, .Turš!«ci in Dravinjski vrh je bil predmet obravnave obeh 7i>orov OLO na zasedanju 26 fe- bruarja t. 1., ko je bil tozaidevni predlog tudi izglasovan. Pred- log za ustaTJOvitev kmetijskega gospodarstva Cirkslaoe še ni zgotovljen ker še ni sporazuma gtede vinogradniških p)o«cf«tev, ki jih bosta prevzeli kmettjaki gospodarstvi Zevrč in TumiSie. Vinogradniška obdelovalna za- druga Drmrin^ki vrh se je na predlog ziadnižnikov na ob^iiem ztwru 11 tebr. 1954 pretvorila v kntetijsko gospodarstvo Dra- \'injski vrh. Na zasedanju obeh zborov ni pix>dr! predlog, da bi to kmetijsko gospodarstvo no- silo naziv r.Kmetijsko gospodar- stvo Videm«, ker je trelja te- mu gospodarstvu ohraniti vino- gradn Ski renome, zaradi česar je bil sprejet predlog za naziv »Kmetijsko gospodarstvo Dra- vinjski vrh« Kmetijsko gospodarstvo Go- rišnica dobi na razpolago za začetek dela podjetja 3,434.500 dinarjev in kratkoročni kredit 701.500 din. Za direktorja je postavljen Novak Franc. Kme- tijsko gospodar Trnovska vas dobi fia razpolago 1,530.000 din in kratkoročni kredit 397.000 din. Za direktorja je postavljen Kl3jdarič Danilo. Kmetijsko gospodarstvo Juržinci ima na razpolago sredstva v znesku 2i428.000 din in kratkoročni kre- dit 862.000 din. Za direktorja je postavljen Osferc Stanislav. Kmetijsko gospodarstvo Dra- vinjsifi vrh ima ni razpolago obratna sredstva bivše Vino- gradniške obdelovalne zadruge Dravinjski vrh v znesku 4 mi- lijonov 519.500 din, za začetek pa se mu da na razpolago se 1,995.000 din. Za direktorja je postavljen Marčlč Janko. Vsa ta podjetja se mora>o konstituirati do 1. aprila t. 1. D«lo dh-ektorja glede priprav za začetek dela podjMJ« bo nadzorovalo tajništvo sveta za gospodarstvo pri OIjO Ptuj,, Okrajni ljudski odbor pa je i prevzel pri novoustanovljenih j podjetjih poroštvo za dolgo- ročni investicijski kot tudi za kratkoročni kredit. Do konsti- tuiranja podjetja bodo delavci m uslulijenci plačani po uredbi o plačah delavcev in irslužbcn- cev državnih organov. Plača predsednika in podpredsednika OLO Pluj in dnevnice uslužbencev Začenši s 1. januarjem t 1. prejenna predsednik OLO 23.000 din mesečne plače, podpredsed- nik pa 20.000 din v sorazmerju s predsedniki in podpredsedniki dnigih okrajev. Dnevnice uslužbencev okraj- nega ljudskega odbora in ob- činskih odborov so določene z odlokom d dnevnicah za slttž- bena potovanja na območju okraja Ptuj In sicer 75«/o od pripadajoče dnevnice ir 1 čl. Uredbe o spremembah in do- pKjInitvah Uredbe o potnih in fielitvenih stroških v Uradnem listu FLRJ Št. 53/5? Tg odlok se nanaša tudi na honorarne uslužbence, ki jim je honorar- na zaposlitev glavni In edini poklic. Oba odloka st-^j bil? sprejeta na Zasedanja OLO v petek 26. februarja t. 1. Pet članov Okrožne državne arbitraže v Mitriboru iz ptujskega okraja Na skupni seji odbornikov obeh zborov OLO Plu^ 26 t. m. 'so bili imenovani za občasne arbitre Okrožne države arbitra- že' v Mariboru tov Bauman Franc, uslužbenec OLO, Kranjc Jože, uslužbenec OZZ Ptuj, Ma- kovec Vilko, uslužbenec OLO, Upuš Aleksander računovodja Tovarne glinice in aluminija Kidričevo, Cene Alojz, usluž- benec OLO m Klemenčič Mar- tin, direktor »Preskrbe« Ptuj Imenovani bodo v tem svoj- stvu sodelovali pri reševanju vseh premoženjskih sporov med državnimi organi, državnimi ustanovami, državnimi gospo- darskimi podjetji, med zadruž- nimi organizacijami in podjetji, organizacijjimi, ustanovami i-n podjetji vojaških vojiiih invali- dov kakor ludi organizacij in ufitanov ter podjetij drugih družbenih organizacij | Vsaka občina bo Isela m]n stanovanjsko sknsnos! V stanovanjskih hišah, ki so last splošnega ljudskega pre- cnoženja, zadružna las' in last Iružbenih organizacij ter v hi- iah zasebnikov, ki imajo več kot dvostanovanjske zgradbe, bodo tvorile v občinah po eno stanovanjsko skupnost. Tako je urejeno glede stanovanjskih skupnosti z odlokom ki sta ga izglasovala oba zbora na zase- danju 26. febr t. 1 Kakor je urejeno s tem od- lokom, bc^o izvolile stanovanj- ske hiše, ki imajo do 5 stano- vanj, 3 člane hišnega sveta, 5 čianov izvolijo hiše z do 10 5tanovanjj in 7 Članov pa hiše z nad 10 stanovanji. Vsi stano- valci v hišah občeljudskega premoženja z enim al' dvema stanovanjema predstavljajo hišni svet Prj tem so mišljeni tudi podstanovald Stanovanj- ske hiše zasebnih lastnikov z enim ali dvema stanovanjema ostanejo brez hišnih svetov, razen v primerih, kjer predajo hišni lastniki s pogodbo hišo v upravo stanovangiski ^u^mosti. Ta odlok vBebuje ti^j.i dolo- čila glede načtna in časa voli- tev hiJnili svetov, njihovega dela, pravic i« dolžnosti hišnih svetov. Tretji del tega odloka obsega določila glede kategorizacije stanovanj Na p>odročju vsake občine bodr> stanovanja razpo- rejena v 7 kategorij glede na I lego .uporabno vrednost, grad- I beno-tehnično vrednost, sani- tarno in gospoiKnjaJto udobnost ter starostno dobo poslopja Četrti del obsega tri določbe glede časa fdo 1 4. 54) in na- čina ter posledic prevzema pri- vatnih stanovanjskih hiš v upravo. V prehodnih in konč- nih določbah je govora o za- časnih komisijah za prevzem . stanovanjskih hiš v upravo, ' glede prvih volitev hišnih sve- tov do 20 marca t. 1. in prvih volitev svetov stanovanjskih skupnosti do 31. ro^rca t 1. čl. 16 pa določa kazen 3000 din in primere, v katerih se izreka denarna kszen. Ta od!ok bo začel veljati z I dnem objave v uradnem li- istu LRS i _ Jrava" in „8l§pira'®i ® 0'Mm Zgradimo ra!e novo kopališko V preteklem tednu so bili v Ptuju zbori volivcev, na kate- rih so razpravljali o že znanih problemih mesta, vodovoda in kanalizacije ter kopališča. 2e v^eč let se govori o pcrtrebi ko- pališča, ki je mestu resnično potrebno, saj se kopalci zadnje čase izogibajo Drave, ki terja skoraj vsako leto svoje žrtve, mlada življenja, v svojih valo- vih. Za kopališče sta sedaj dva predloga: prvega je dalo Olep- ševalno društvo, drugega pa Športno društvo »Drava«. Pred- log 01epše\'alnega društva je bil v obravna\'^i lani. Na svojih sejah je upravni odbor Drave razpravljal o tem problemu že lani, ko je pričelo društvo z gradnjo športnega stadiona, o kopališču, v sestavu športnega parka. Na tem mestu so vsi pogoji za lepo. primemo in so- dobno kopališče z možnostmi razvoja športnih polj od tenisa, odbojke pa do košarke, nogo- metnega igrišča, lahkoatletske ' steze itd. Kopališče naj bi se ' po tem predle^ gradilo na I prodoru med šolo »Mladiko«, mieScamo, med tribuno in Zrinj- sko-Frankopansko ulico. Bazen in v»e kopalijščne potrebe bi bile grajene po sodobnih pred- pdsih in merah 5sa olimpijski bazen. Tako kopališče bi bUo športnega značaja, ne bi pa slu- žilo sfHno športu, temveč vsej javnosti. Okolica bi bila tako urejena, da bi se lahko tudi vsak kopalec bavil s kakršno ko4i panogo športa, to seveda po svoji želji. Starši bi mladi- no lahko puščali brez skrbi v letnih vročih mesecih na kopa- nje, ker ni nevarnosti, da bi za- fika v Drafvo. Mladina bi imela dovolj možnosti razvedrila. Pri v«ern tem pa so začeli posa- i»<«>»ik;i — kailculanti, ki jih na®o nd poklical niti narproeal — Ii«li strašiti z ogromnimi vsotansi in števrikasni. koliko bo ;*alo to kopaiMBe. Volivci, niso bili seznanjeni z vpraša- njem kopaJieža. so se seveda na TMka^er^ zbo^ volivcev tflh bajnft vsot ustrašili io bo bffi za dragi prsdteg. ki ifa je dalo Ol€^fwalBc dfuitem. Po njihovem predlo^j naj bi se i4opaii*fre sra na prostoru star©^, iz higienskih razlogov opul^siega kopali"ča. KopeM^e bi se moralo podre- diti tamkajšnjim okoliščinam, ker nima naožaoeU širjenja, j Ta»n je cela k-troica starih, na ! pol podrtih hM itd. Širijo se vedno parfjetme vonjave »Ko- tetea«. Ob ssanji Dravi grajeno koq?6ila4če ne bi bilo po sodob- nih predpisih, ker na tem mestu [ ni prostora niti pogojev. Po kalkulacijah Olepševalnega dru-' štva bi stalo, kot so predvide- ' vali, ca. 6,000.000 din. Poleg tega bi še nx>ralo biti več pro- stovoljnega dela. Po predlogu društva »Drava« bi pa stala! graditev novega kopališča ca. 12,000.000 din. Mn«ija smo, dn če se za tak objekt gradi v 1954. letu, naj se zgradi sodobno in po pred- pasKh, da bo to vprašanje od- padlo vsaj za desetletja in ni tiobcaia škoda, če se vloži neko- [ico več denarnih in material- nih sredstev za t-oliden objekt. To svoje mnenje iznaša dru- štvo iz razlogov, da bi Ptujčani premislili in dali k temu še svoje umestne predloge in mne- nja, le tako bo prišlo do pra- \nlne uporabe denarja, ki je na- menjen v to svrho. SD »Drava« MaJo ptujsko kopalis če s številnimi kopalci. Kove olajšave za zdrav- ljenje samoplačnikov Na podlagi odloka OLO Ptuj o oFHTOstftvi in olajšavah samo- tdačnil^ov za zdravstvene sto- ritve na območju OLO Ptuj bo- do v bodoče popolnoma opiro- ščeni plačevanja stroškov za zdravstvene storitve bolniki iz družin, pri katerih davčni pred- pis dohodnine ne presega 150 dm letno na družinskega člana. Plače\'anja stroškov za zdrav ^vene storitve pa bo tudi opro- š^na šolska rnJadina osnovnih i« srednjh šol za medicinsko indicirano preventivno zdrav- ljenje zob. Stroškov zdravljenja v bolnici tudi ne bodo plačaJi ^Iniki ob lokalnih epidemijah, čeprav zdravljenje v boinici ni predpisano. Polovico stroškov za zdrav- stvene storitve bodo plačali bol- niki iz družin, kjer znaša davč- ni predpis dohodnine na dru- žinskega člana letno 301—450 dinarjev, čertrtino, če znaša predpis 151—300 din in tri če- trtine, če znaAa predpis 451 do 600 din na družinskega člana. Pri družinah, kjer znaša davčni predpis dc^odrtine na družin- skega člana nad 601 din na- v?^or, se plača za bolnika ce- lotni zrvesek stroMcov za zdrav- ^vene storitve. V primerih, kj€r bi pomenilo pktčilo stro- škov za zdravstvene storitve goerpodarsico ogrožanje ne glede na davčni prf?df>is dohodnin«, j« tudi možna delna ali popolna opro®t:tc^' plačila teh stroškov. K^o izdaja r>o^rdfla o tjpravifen^sti onjf^Rstitve od placevanp? Potitla-la o upravisč«nG«ti je treba predložiti do zaMtevi prve pomoči pri 2xlravstve3iem zavodu ail pa najpozneje v 8 dneh po prejom« obračuna za opravlje- no zdravisiveno stortte^'. če gre za nujni primer. Tako potrcMo iidaja tajnik oJsčin^kega odbora bolnikovega bivališča, če gre za samoplač- niko z malimi dottodki, za dru- ge osebo pa pristojna zdravnik. V primerih, kjer gre za delno ali popolno oprostitev, mora biti izdana posebna odločba Sv^a za zdravstvo in socialno politiko pri OLO Ptuj. Pritožbe v zvezi z izvršbami bo reševala pessbna komisiia (X.O Pritožbe, ki bodo vlož«\e v bodoče zooer odlo^^br o prisilni rrterjavi d?-/kov in drugih pro- računskih dohodkov kakor tudi pritožbe zoper posameT^ia opra- vila v postonku Za irvTŠbo, bo reševala tročlaniSta kom4f?:ja, v katero so imenovani: Vogrinec Janko, odbornik OLO (^fjrcd- sednik). Furlan Branko. usrfujS- bener OLO te- Mur^ec M^^ks, uslužbenec OLO Pmj (člana). Obvestilo delegatom okrajne konference ZKS Za 11. marec 1954 ob 7. uri sklicane okrajne konference ZKS v Ptuju iz tehničnih razlo- gov ne bo. Sklicana bo pozneje. Delega- tom bodo razposlana nova vabi- la. Iz pisarne OK ZKS Ptuj Katere zdravstvene storitve so mišljene v novem odloku? Popolna ali delna oprostitev plačila stroškov za zdravstvena oprav^ila, kot so: zdravniška po- moč in oskrba v bolnišnicah, .sanatorijih in v vseh drugih zdravstvenih ustanovah, zdrav- niška pomoč v ambulanti in na domu bolnika, prejemanje zdra- vil in sanitetnega materiala," prejemanje ortopedskih in dru- gih zdravstvenih pripomočkov, zdraviliško in klimatsko zdrav- ljenje ter specialni zdravniški pregledi, če tako presodi svet za ljudsko zdravstvo in social- no politiko OLO. * „©fil0!< m Ki^rsr Pri založbi Obzorja v Maribo- ru je izšla te dni v Knjižnici za starše brošura Jana Baukarta z naslovom ■^Otrok in knjiga«, v kateri bodo starši našli prak- tične nasvete za literarno vzgojo svojih otrok. Naslovi po. tameznih poglavij nam približno označujejo vsebino knjižice: Kakšnega pomena je knjižica na. sploh. Kaj pomeni knjiga za otro- ka, Kakšna bodi mladinska knji- ga po vsebini. Knjiga v raznih dobah otrokovega razvoja, O je- ziku, ilustracijah, zunanji obliki in ceni mladinske knjige. Kako naj otrok knjigo uporablja. Bau- kartovo delo vsebuje tudj se- znam T>mladinskih in drugih za mladino primernih knjig«:, ki so izšle pri nas v času od osvobo- ditve do konca leta 1953. Afi |e obnova leiiiega Lopa^ršca oh Hf^^i^i o tem vprašanju je bilo v Ptuju že mnogo razpravljanja. Nekateri so mnenja, naj se v Ptuju zgradi novo moderno ko- pališče med oanovno šolo »Mla- diko« in bivšo Cučkovo hišo, drugi pa in teh je večina, naj se obnovi staro kopališče ob Dravi. Olepševalno društvo v Ptuiu obstoja -šele od aprila 1953. To je mlado društvo, brez kakih denarnih sredstev, saj se vzdr- žuje samo s članarino (5.— din mesečno). To društvo si je po- stavilo kot eno prvih nalog več- jega obsega — preureditev in povečanje sedanjega kopališča ob Dravi V zvezi s tem, saj da- našnje k(^ališče ne ustreza po- trebam naših delovnih ljudi, je gospodarski svet LOMO Ptuj o tem razpravljal io pregledal vse denarne možnosti, da se ta adaptacija izvrši. Vsi Ptujčani se prav dobro tavedamo, da je treba v Ptuju v iM-vi vrsrti zgraditi nove sta- oovMjske bloke, urediti kana- lizacijo vodovod, ne smemo pa pozabiti, da je zdravje naših strok, naše mladine in nas sa- BHh ravno tako važno Naši atroci so prepuščeni ravno v goletaih naesecih ulici, prahu. Bopa#o se nrfcje ob Dravi na ' ■^jarih«. kar je rfcrajrK) nehiifi- ' če pomislimo, da se n6cH dravsiKe nahaja ne. šteto kanalov ter so s tem iz- postavljeni raznim okužbam. Tako sta gospodarski svet LOMO Ptuj in gospodarski svet OLO Ptuj mnenja in mislim, da je to želja večine Ptujčanov, da se z malimi stroški obnovi to kopališče ob Dravi. To željo je potrdil tudi zadnji zbor vo- livcev IT., Tii ir, breškegr tere- na ter je bil tozad. izglasovan predlog, da sp to kopališče do nove kopalne sezone uredi. V načrtu je tudi obnova notra- njega kopališča ter bi se ta dela vršila istočasno. Na podlagi želja zborov vo- livcev je na to gospodarski svet LOMO Ptuj izglasoval na svoji seji v mesecu februarju predlog, da se v letošnji pro- račun vnese denarna postavka »Preureditev letnega in notra- njega kopališča v Ptuju«. Naročen je že cement za po- večanje plavalnega in otroške- ga bazena. Po lepo izdelanem načrtu ing arh tov. Štefana Kotarja bodo napravljena no- ^ va lesena ležišča lik nad Dra- vo, ves prostor bo povečan pro- ti severozahodu. Kopališče bo imelo topT.e prhe. voda v ba- zenih bo temperirana, kapaci- tet?! bo kopalcev. Najvaž- nejše pa T«, da bo možno ve- sianje, kopanje in plavanje v ( Dravi, česar si ravno večina ' kot>aice\' tako želi. Plavalni ba- zen bo dolg 25 metrov ter bo primeren za vsake plavalne tekme. Kar se tiče ureditve hi- gienskih straniščnih naprav je vse potrebno pod vzeto, da ni bojazni, da bi bilo kopališče iz- postavljeno nehigieničnosti. Vsa ta preureditev bi stala po pro- računu približno 5 dc 6 milijo- nov dinarjev. Razna podjetja v Ptuju so obljubila tu denar- no p^oč, pomoč z lesc«n ter drugimi potrebščinami Zbor vo'ivccv III. terena je obljubil udarniško delo pri kopanj« ba- zena. Tako pomoč je obljubil tudi Dom učencev v gospodar- stvu in mnogi drugi. Kakor nam je znano, si zad- nji čas tudi športfK) društvo Drava v Ptuju pripravlja nek načrt za svoje športno kopali- šče zraven Mladike Hočem samo z nekaj števil- kami prikazat" gradbene stro- ške takega novega modernega kopališča. Samo železo, ki ga moramo uvažati iz Anglije (mi ga namreč ne izdelujemo) stane za 50-metrski plavalni bazen (izračunali strokovnjaki) 3,300.0(K) din, nadalje cement Za dva baTem 9,500.000 din, opazni les ca 30 ton 600 000 din. to je skupno 13,400.000 din. Tu niso vračimare nove kabine, nove črpelne naprave, nor stu- denec za vodo bezenov. kana- lizacijo in kar j« nAjvatac"^ m najdražje: delovna sila. Tako je po izjavi tuK. strokovnjakov treba računati za to kopališče 50,000.000 din. zaradi česar pa, kakor sami vemo, ga še dolgo ne bomo v stanju zgraditi. Zato vprašam javnost ali ni boljše imeti za naše prilike v Ptuju manjše že obstoječe ko- pališče kcrt pa kopaliMe za .50 milijorKJV din ki jih verjetno v dobi pomanjkanja atanovsK^š. vodovoda, kansltza«!^ še ne bomo mogli prtpra^i in tx>dnre^i ta4?r vriHeeg^o*«^^. »ffčrtov. B. M. In v slučaju krivične odklonitve potrdila o upravičsflosti? V primerih, kjer gre za ose- be, ki so upravičene do ta-ez- plačnjh zdravstveja^ai ali do delne oprostitve pdačila, pa jim je zahtevaiao potrdilo s katere koli stsani odtelonjeno, se lahko prizaetete osobe pcito- žijo v 15 dneh po parejemu ob- vestila o odMoiiiitvi potrdila na Svet za zdravstvo in societoo politiko pri OLO. Zoper odloč- bo tega sveta ni več možna pri- tožba. Korekture katastrskega stanja bo opravite petčlanska komisiia ' Priglasitve o nej^adnosti med stanjem, ki je vjšsano v katastrske operate in dejan^im stanjem od davčnih zavezan- cev. ki morajo plačati v letu 1954 dohodnino od kmetijstva, bo obravnav-ala komisija za ko- rekture katastrskega stanja. Predsednik te komisije je Hor- vat Peter, odbornik OLO, člani Pa Retelj Ak)jz, odbornik CKAD, Kolarič Ciril, upravnik Kmetij- ske šole na Tucnišču, U^kar Martin, uslužbenec OLO in Podlesnik Ivan, u^tižbenec OLO Ptuj. Ta komisija bo odločba na I>odiagi teh priglasitev, katero primere je treba pri odmeri dohodnine od kmetijetva tipo- števatL Tudi ureditev stanja zemljišč in pesFfcpIJ ob okrajnih je nujno potrebno Skrb za ureditev stanja zem- ljišč in poslopij ob cestah liL reda je zaupana oovoime- riovani komisiji, ki ji bo pred- sedoval ing. Tonejc ^ane iz Tovarne glinice iz Kidričevega, za člane komisije pa so imeno- vani Stumberger Jožef, šef okrajne uprave cest, Vin>er Alojz, gradbeni inšpektor, in Klobučar Draso, prometni re- ferent OLO Ptuj. Občfii zteeri zadrug ta teden Č«irt«k, 4. marca 1954: ob 8. uri KZ Ormož ob 9. KZ Vur- berk, ob 9. Sadjarska delov, zadruga Osojnik, ob 13. KZ Hajdina, crt) 14. KZ MoSkanJci. Sobota, fi. marca: ob 8. uri KZ Obrež. cb 9. KZ Starše. Nedelja, 7. marca: ob 7.30 nri KZ Majšperk, ob 8 KZ Zavrč, ob 8. KZ Trnovska vas. P' -j. ' marca 1954 Stran Iz preteklosti ptHf»kega okraja Kako >e ^vel človek na Piu skem pož}u v kaiKeni dobi? (Ali je bilo Ptujsko polje v kameni dobi naseljeno?) Iz ti^te davne dobe, ki sega sto tisoč let in še več nazaj, ko je čiovek-lovec uporabljal le suro- vo obdelan kamen za orodje, ni- smo na Ptujskem polju našli no- bemh sledi človeške zgodovine, nobenih izkopanin. Toda ne da- leč od naiih krajev — v Olševi nad Savinjsko doKno in v Kra- PiJii na Hrvatskem — so arheologi odkopaJi ostanek paleolitskega človeka — to je člov^a iz zgod- nje kamene dobe, ki je bila pri nas do leta 5000 ali 4000 pred na- šim štetjem. Prav zaradi tega, ker je r bližini naših krajev ž:. vel pračlovek, je možno, da je žtvel tttdi pri nas., kar bo mo- go€e z izkopaninami dokazala tudi ptujska okolica. Starejša kamena doba zajema v svoje obdobje dve dobi jz zgo- dovine zemeljskega razvoja, to • sta terciar dn diluvij. Zanimivo i bi bilo, da bi kak geograf opisal ' našo ožjo okolico v teh dobah z vsemi velikimi spremembami, ■ ki sta jih ti dve dobi prinesli, saj so v terciaru nastale Sloven- ske gorice in Haloze in pozneje ■ v ledeni, to je diluvijalni dobi pa ! je nastalo Ptujsko polje. Naš na- men je, da podamo v kratkem sliko življenja paleolitskega člo- veka, ki je verjetno živel tudi v naši bližnji okolici. Hladnejše podnebje je paleolitskega člove- ka priklepalo na življenje po j skalnatih votlinah v skupinah : (hordah) po 15 do 30 ljudi, da se | je mogel obraniti napadov div- ! jih živali, ko je zbiral hrano in lovil živali, kakor mamute, jam- ske medvede, divje konje in je- lene velikane. Iz kamna in kosti je izdeloval orodje. Z muko je s kremenjakom kresal ogenj in ga ; čuval, da je venomer plapolal, j Oblačil se je v kože divjih ži- | vali. Skupno pridobljena hrana je bila skupna last rodovne skupnosti, prav tako tudi delov- ne naprave. Po družbeni zgodo- vini je zgodnja kamena doba — doba prakomunizma. Mlajša kamena doba — neoli- tik pomeni v zgodovini člove- škega ra,7vo)a že velik napredek. Tudi toplejše podnebje je pripo- moglo k manj napornemu življe- nju, kakor ga je imel človek v starejši kameni dobi. Človek je stanoval že v lesenih stavbah na kolih na vodi — to so bila mo- stišča in v hišah iz dračja, ki so ga ometali z ilovico. Z.vljenje ni več ogrožala lakota, ker je člo- veh že udomačil govedo, kozo, I ovco, prašiča, za čuvaja pa psa. Postal je tudi poljedelec. Gojil je lan, proso, rž, pšenico in ječ- ! men. Na preprostih žrmljah je mlel moko in na statvah izdelo- val platno. Mlajša kamena doba je pri nas trajala od leta 5000 ali 4000 pred naš m štetjem do prve polovice drugega tisočletja. Tudi iz neolitika nimamo na ptujskem polju in njegovi okolio I nobenih najdišč. V Sloven jj je I tako najdišče na Dolenjskem, kjer so v Ajdovski jami našli črepinje glinaste posode iz mlaj- še kamene dobe. Ljubljansko ; barje pa pomeni s svojimi boga- timi najdbami — že prehod v bronasto dobo. Tud: v mlajši kameni dobi je človek živel še v rodovnih skupinah. Sele uporaba kovin je prinesla propad prako- munizma — take so najnovejše domneve arheologov. Čeprav tudi iz neolitika nima- mo izkojjanin na ptujskih tleh, ' lahko vseeno sklepamo, da je pri nas živel človek, saj so mu ro- dovitna tla in obilica vodovja nudila pogoje za življenje. R. * V štev. 11 bo objavljen sesta- vek o življenju človeka v brona. I sti dobi, ki ga pripravlja tov. Stane Pahič, arheolog iz Maribo- j ra. V štev. 10. np. bo sestavka, ; ker je avtot zadržan. # Glede na opozorilo o bodočih sestavkih o lokalni zgodovini v pomoč učiteljstvu z osnovo pri domoznanskem pouku, ki je ; bilo objavljeno v št 8 »Ptuj- j skega tednika« z dne 26. febr. t. 1., pošiljamo s tem vsem osnovnim šolam za učileljstvo po nekaj izvodov. Prosimo uprave šol. da zbe- rejo od učiteljev, ki bodo Ust prejemali, naročnino in nam jo nakažejo. V primeru, da je za zgodovinske sestavke zanima- nje tudi med učenci, naproša- mo uprave šol, da nam sporo- čijo, koliko listov naj pošilja- mo. Uprava Pujski muzej — Arheološki odde lek. Prah ^^ogaiom (Po objavi „Svobodne pravljice" N. 0. 1-7) Tisti malomeščanč:ki v našem mestu, ki se pri opravljanju 1 brezobzirno lotijo vsega, od za- i sebnega življenja posameznika do družbene ureditve kot celo- te, so tokrat vzeli v zobe lite- ^ raituro. Ko bi to storili s ko- : ličkaj poznavanja, v obliki ; resne kritike, bi bil tak način sprejetnljiv za pisca zgodbe in ; bi se njodiče strinjal ali ne stri- j i njal z njo. Toda hudobni jeziki ! , ne zr^o drugega kaikor obre- ! kovati, zato so vzeli v delo »So- j ; dobno pravljico« kot snov za ; obrekovanje ter z veliko našla- 1 ; do dvignili »prah za vogalom«. | : V svojem strastnem lovu za ; ' čenčami, s svojim primitivnim j malomeščanskim obzorjem, ki ! , ne seže dalj kot do sosedove { kuhinje in postelje, so začeli i ' takoj iskati v izmišljeni zgodbi i stvarnost in jo seveda po svoje ! i tudi »ivašli«. Na mah so lite- j rami liki v zgodb: dobili dvoj- i : nike v stvarnosti in s tem se literatura konča in začnp ma- lomeščan^ko obiranje. Zal so se obiranju pridružili tudi taki ljudje, za katere bi človek j opravičeno upal. da imajo več I smisla za literaturo kot Za čen- ■ če , Tem malomeščančkojm se ne j iz:Dlača javno odgovarjati in širiti niiJi skromne pojme o li- teraturi. saj je to r>rav tako nehval?^?no delo kot žabji zbor učiti > Traviato« Ker pa je v . \-nr3ra!niu č^st in dob^ glas; stvarnih oseb, k: jih hudobni jeziki istovetijo z literarnimi ! C liki iz »Sodobne pravljice«, je i pisec zgodbe dolžan pred jav- j nos?tjo pojasniti: j Vsi dogodki in osebe v »So- i dobni pravljici« so izmišljeni in t neresnični, zgodba je izključno t literarnega značaja ter nima i nobene zveze s stvarnostjo. 1 Vsako istovetenje dogodkov !n I oseb iz zgodbe s stvarno obsto- 11 Ječimi osebami, je zgolj obre- ^ kovan,ie in kleveta. Pisec se ' zahvaUuie r>ri7adetim osebam. ■ ki so kljub nevšcčnemu polo- ^ žaju po objavi zgodbe, poka- ^ ralf popolno razumevanje tega . dela. Na koncu pisec naglaša. da to pojasnilo ni nikakšen ura- den preklic, ki bi ga objavil na zahtevo prizadetih oseb v izogib sodnega preganjanja, temveč stvar, katero priobčuje iz lastnega nagiba ; Miha Remec ' _ — — ! 1 h NOVE NABAVE IZ ZDA ; Jugoslavija bo v prihodnjih ' mesecih nabavila v ZDA 100.000 ' ton pšenice. 5000 ton masti in ; 4000 ton bombaža v dinarjih na temelju ameriškega zakona o vzajemni varnosti, po katerem je moč prodajati ameriške kme- tijske presežke v tujini ob iz- Okra;ni festival Ljudske prosvele Vsem kulturno-prosvetni m društvom V okviru Okrajne gospodar-, ske razstave, ki bo letos od 4. do 11. septembra, prireja Okraj- | ni odbor Ljudske prosvete fe-. stival Ljudske prosvete. Festi- val Ljudske prosvete naj po- kaže naprede)c in razvoj Ijud- sko-prosvetne dejavnosti v na- šem okraju in poživi delo v vseh sekcijah po naših društvih ter prikaže kvalitetno sposob- nost posameznih društev po sekcijah. Okrajni odbor Ljudske pro- svete je sklenil, da bodo na < gospodarski razstavi pri kultur- nem in zabavnem delu p-ogra- ma nastopila in sodelovala sa- mo društva in sekcije iz ptuj- skega okraja da se bo lahko v celoti pokazalo, kaj zmore okraj na tem področju ustvar-, janja. i Zato poziva Okrajni odbor Ljudske prosvete vsa ljudsko- j prosvetna društva in sekcije, j da prijavijo čimprej svoje so- i delovanje pri predpripravah za j festival. Pregled in ocenjevanje i vseh skupin mora biti zaklju- j čeno do srede juniia. Igralske I sekcije naj prijavijo naslov' igre. ki jo bodr pripravile v ta i namen. Pevski zbori naj 1 vilo ali bo nastooil moški ali i mešani zbor in število pevcev. , Vsak pevski z1x)r naj naštudira 3—5 pe'>mi. Vsi zbori pa bodo prejeli note Za 3 pe?mi od Okrajnega odbora Ljudske pro- svete. ki jih bodo obvezno na- ' študirali vsi zbori za skupen nastop navodila za enotno izvajsnjp pr^m'" bo in.?truk- tor pri OOLP Na enak način se bodo pripravljali pionirski in mladinski pevski zbori po osnov- nih šolah in gimnazijah Prav tako naj prijavijo sodelovanje folklorne skupine. Zaželeno je da bi nastopili množično tudi tamburaški zbo- ri, ki jih je dovolj v okraju Zato bi bilo potrebno, da vsa društva pristopijo takoj k orga- nizaciji tamburašev in prijavijo, koliko jih je Na festivalu bodo sodelovale tudi godbe na pihala ki bodo dale koncertni program in ples- no glasbo. Najboljši v vsaki sekciji bo- do nagrajeni in sicer: igralska skupina 50.000 din, pevske sku- pine: pionirska 15.000 din me- šani zbor 30.000 din in moški zbor 25.000 din, godba na pi- hala 60.000 din, tamburaši 30 tisoč dinarjev in folklora 20 000 dinarjev. — Nagrade bodo po- deljene kot priznanje posamez- nim sekcijam in društvom za njihovo požrtvovalno in uspeš- no delo ter pomoč za nadaljnje delo. Okrajni odbor LP bo s sode- lovanjem komisij, ki bodo oce- njevale posamezne sekcije do- ločil razpored nastopajočih na festivalu. Na festivalu pa ne bodo nastopale samo skupine ki bodo dobile prvo mesto, tem- več tudi ostale ki bodo poka- zale k\'alitetno izvedbo. Te sku- pine bodo nastopale na raz.stav- nem pros+on? ali za to določe- nem prostoru v neposredni bli- žini razstavnega prostora. Okrajni odbor LP Občni zDor HI. schtor^o ms tsn Ei druSIrv i eor Soci - »ellCtSlna aosibks mseiifestacita v nedeljo, 28. februarja, je bil v Zadružnem domu v Go- rišnici redni občni zbor gasil-, skih društev, ki spadajo v ob- močje III sektorja. 1 Občni zbor je otvoril najsta- j rejši gasilec tov. Zup^ iz Mo- j škanjc, ki je pozdravil člane iz; posameznih društev in zastop- nike, ki so prisostvovali občne- mu zboru Med drugimi se je občnega zbora udeležil podpred- sednik Republiške zveze tov. K'emenčič Mil'n, republiški poslanec tov. Belšak Franc, predsednik Okrajne gasiLske zveze tov Ogorelec Mirko, se- kretar Okrajne gasilske zveze tov. VratiČ -Tožie, referent za PAZ pri Okrajnem LO tov. Ošlaj, predsednik Ob. LO tov. JanžekoviČ Franc in predsed- nik Ob. O SZDL ter predsednik OOLP tov. Stanič Stane. Po izčrpnih in stvamili poro- čilih, ki so jih dali člani dose- danjega odbora s poveljnikom tov. Znidaričem Jankom, je sle- dila živahna in odkrita disku- sija Nihče ni ostal dolžan be- sede. Odkrito so se kresale misli in besede pa bodisi da se je to tikalo Okraine gasilske zveze ali članov odbora ITI. sek- torja. Tako so biM na plemeniti, I ostri in odkrit- disku.siji razči- ščene vse nejasnosti ki so si jih očitali forumi med seboj Tov. Ogorelec Mirko je nazval občni zbor pravi ljudski parla- ment in to predvsem zaradi tega, ker so vsi diskutanti tako parlamentarno, smotrno in od- krito diskutirali Podal je ob- .5irno analizo dela in uspehov i III. sektorj? ter poudaril, da je ; aktivnost društva in članov v zaanjem leiu uckouko pdum, tet kar pa je iskati vzrokov v raz- nih objektivnih težavah, ki so jih diskutanti v široki disku- siji tudi analizirali. Tov Kl^menčii^ je obširno analiziral naloge gasilstva v so- cialistični družbi in tudi prika- zal težave, s katerimi se borijo naša društva. Poudaril je pred- vsem ver samoiniciativnosti pri posameznih društvih in član- stvu kakor tudi večjo finančno pomoč naše ljudske oblasti. K besedi so sc oglasili skoraj v.=!i povabljeni gostje, ki so v svo- jih govorih poud:=irili naloge in .sodelovanje gasilcev in gasil- .-=k:h organizacij na vseh pod- ročiih naše£?a dogaj-^nja, nn po- litičnem. gospodarskem, kultur- no-prosvetnem in športnem. Pri volitvah ie bil irvolion s>deči odbor: poveljnik Znida- rič Janko, ncdpov. Muhič Franc, jidlulant PiR^T^r Jjnoz, kultur- no-pro3vr'1ni Cokl DuSan, vodja moške mladine Tv2nuš Janez, ženske mladine Kolenko Tere- zija. Ob koncu je bilo podeljeno lično izdelano priznanje za po- žrtvovalno delo na polju gasil- stva tov Znidariču Janku, ki mu jo je podelilo Gasi''«ko dru- štvo v Mo.^kanjcih Podeljene so bile tudi diplome in nagra- de za Pust.ni tek v počastitev občnega zbora III. sektoria, či- f^ar pokroviteljstvo j«^ prevzel Obč. ljudski odbor. Na teku so delovale ekipe in posamez- niki mnogih gasilskih društev, člani IZUD »Ruda Sever« in člani Soortnegs društva »Drava« iz Ptuja. Občni zbor je pokazal, da je v gasilskih vrstah mnogo po- žrtvovalnih. predanih in spo- sobnih ljudi, ki so vedno pri- pravljeni napraviti svojo dolž- nost, kadar je to potrebno, novi odbor pa je najboljše jamstvo, da se bo delo v III. sektorju razvijalo tako, kakor to služI razi'oju in napredku naše dr- žave. Po občnem zboru je bila dru- žabna prireditev, ki je poka- zala. da so tudi gasilske prire- ditve lahko na kulturni višini, posebno če ima članstvo dovolj časti in ponosa !Z PTUJA Praznovanje 8. marca V nedeljo 7. marca t. 1. ob 20. uri bo v Okrajnem gledališču svečana akademija ob Medna- rodnem prazniku žena — 8. marcu s pestrim programom. Mestni odbo- Socialistične zveze predla E^a terenskim orga- nizacijam Socialistične zveze na ptujskem področju, naj pri- pravijo svoje akademije ir pri- reditve za soboto 6. in ponede- ljek 8. marc?. da bo nedeljska akademija čim številnejše obi- skana. Zakliui;ek kuharskega tečaja v Staršah Pretekli teden je v Star.šah končal z delom kuharski tečaj. V nedeljo :i. febr je bila ku- harska razstava izdelkov s te- čaja. Zanimanje za njo je^ bilo dokaj veliko zlasti med žena- mi in dekleti Posebno pozor- nost so vzbujale okusno in res strokovno pripravljene torte. Kuharski tečaj bo dekletom vsekakor koristil Poleg praktič- nega de^a so imela dekleta en- krat tedensko tudi razna pre- davanja iz gospodinjstva, go- spodarstva, slovenščine, ra- čunstva in državoznanstva. Na koncu tečaja se jo izkazalo, da bi sc bilo treba na gospodinj- skih tečajih nekoliko zadržati tudi pri serviranju in o vsak- dPnji kulturn= postrežbi v. drii- žini in ob raznih družinskih prilikah. Letošnja razstava na koncu tečaja je pokazala, da je vs8ko leto boljše pripravljena in da ima tudi tečaj leto za letom vidnejše uspehe. Največji us- peh bodočega tečajni pa bo v tem. da ga bodo obiskovala vsa dekleta iz Star? in bližnjih va- I si, ki gotovo želijo biti dobre I gospodinje, matere ir. kul>ari- ! ce. j Vodstvo tečaja i^ predava- ! telji zaslužijo za vloženi trud priznanje staršev deklet te- čajnic in vse tukajšnje javno- sti, saj se ravno po vloženem trudu najbolj vidi volja vseh, da bi dekleta odnesla s tečaja , čimveč teoretičnega znanja in praktičnih izkušenj Emil Frel hr K UPRIZORITVI FRANCOSKE VESELOIGRE „S'adk@sti rodbinskega ii^ifenia" Veseloigra z? oddih in razve- drilo, bi l.?hk>o prikazana zabavna stran iz meščanskega življenja bur- žoaznih salonov Delo je bilo pred štiride.scti- mi leti upri',orjeno v Narodnem gledališču v Ljubljani, v kate- rem sta nastopala Se zdaj ži- veča pionirja slovenskega gle- dališča, rcži.serja prof Osip Sest in Milan Skrbinšek. Igra je bila uprizorjena tudi v Trstu in v celjsl cm gledališču ter mno.go igratvi po drugih slo- i^enskih odr;h. Za sedanjo upri- zoritev jo je po prevodu A E. dramaturško predelal E F. in jo približal sedanjemu času V njej je prikazan kos plehkega meščanskera življenja, v kate- rem zdolgočaseni ir vsega do- brega siti malomeščanj na ve- do več. kaj naj bi na svetu po- čeli. Avtor ,ie njih prazno živ- ljenje pokrii s tančico smešno- sti, da se m-^rc gledalec smeja- ti njih neumnemu početju, dra- maturška predelava pa je še bolj poudarila komiko in som ter tja zabelila dogajanje s .sa- tiro na malomeščansko življe- nje. Zate ;e sluga, torej člo- vek, ki je najbolj podložen svo- jemu gospodarju in po njem najbolj ne^ocialno izkoriščan, v veseloigri >'Sladkosti rodbin- skega življenja« najpozitivnej- šn oseba Tudi sam jemlje mu- havosti svoje gospode z na- smeškom in ni malo mest v igri, ki izreče nekaj pikrih na njih račun Naravnost klasične pa .so njecove besede, ki lete na upokojenega sodnika, kc se vrne vinjen r krokarije, ko ie ta zahteva od sluge naj mu pri- žge cigareto: »Bivši sodnik? Uboga Francija!« Ali ni s temi besedami očrtana vsa gniloba puhloglave buržoazije, zapad- nega malomeščanstva? Nič čud- nega. da sc ob maščevanju nad sodnikovo ženo. ki mu je vrgla biljardne krogle v glavo, rad pridruži razgrajačem da se na , Ta nacin vsg.i ncKonro mascu- ' je nad njeno brezobzirnostjo proti malemu človeku, ki mu . i izpreminjajo celo njegovo ime, • i kadar jim to ni povšeči, ker je ' i ime sluge podobno ali enako , j njihovemu. • i Veseloigra »Sladkosti rodbin- ' .skega živl,ienj.a« pa je pred- , j vsem namenjena za oddih in zabavo za oddih igralcem in v zabavo občinstvu. Ob teh dru- žinskih »prepirčkih« pa se bo marsikdo spom-nil tudi na svoje ' fX>dobne družinske razmere in si moral priznati da je v istih prav tako smešen, kot so smeš- I ne osebe na odj-u. kajti »slad- kosti« v rodbinskem življenju niso vselej sladke. Čeprav je veseloigra razme- roma precej stara, vendar ak- tualno svežine še ni izgubila. Dramaturška predelava je pre- nesla dejanje iz okostenelega kroga grofov, baronov in kon-1 tes v salonski krog meščanske, družbe, dogajanja pa presadila ! v sedanji čas. Sicer so se pa i podobni dogodki dogajali v i preteklosti, so dogajajo danes in se bodo dcgaja.li vse dotlej, dokler ne bo zamrlo malome- ščanstvo. •k j V tej igri nastopajo: Artur de Teriliac — Franjo Gunžor, Adrien de Teriliac, njegov ne- čak — Boris Kočevar, Annette, Adrienova žena — Erika Steh- likova. Gospod do Thilaudiere — France Vičar, Gospa do Thi- laudiere — Boža Jesenkova, Go- ■spod de Cecicourt. — Danijel Sugman. Theodule, sluga — Lojze Matjašič. Efietlislie zcidriiis, kmsto^iiliii, pogori Glede na važnost in potrebo strokovne izpopolnitve kmečke- ga prebivalstva, ki je predvsem v interesu vsakega posamezni- ka, pripravljajo organizacije Ljudske tehnike in Okrajni od- bor LT in ob sodelovanju Okrajne zadružne zveze in Državnega zavarovalnega zavo- da vrsto predavanj o živino- reji, sadjarstvu in zaščiti polje- delskih kultur pred vsakovrst- nimi škodljivci (kapar itd.). Na teh predavanjih bodo govorili naši znani strokovnjaki ing. An- ton Greif iz Ravnega polja pri Kidričevem, ing. Starki iz Okrajne zadružne zveze v Ptu- ju, višji kmet teh. Vinko Mo- lan iz OZZ Ptuj ter ing Egon Zoreč od Sveta za gospodarstvo pri OLO Ptuj. Opozarjamo kmetijske zadru- ge in kmetovalce na važnost teh predavanj, na katere naj opozorijo še svoje sosede in znance, da bodo res dobro obi- skana ter da bo tako dosežen cilj, ki so si ga postavile ome- njene organizacije glede stro-' kovne izpopolnitve in dviga splošne izobrazbene stopnje na- ših ljudi s podeželja. Predavanja bodo v nasled- njih dneh: v Staršah 10. t. m. ob 8. uri, na Hajdini 10. t. m. ob 13. uri, v Cirkovcih 11. t m. ob 8. uri, v Lovrencu 11. t. m. ob 13. uri, v Majšpcrku 12. t. m. ob 8. uri, v Makolah 12. t. m. ob 13. uri, v Stopcrcah 13. t. m. ob 8. uri, v Zetalah 13. t. m. ob 13. uri, v Vidmu 15. t. m. ob 8. uri, v Podlehniku 15. t m. ob 13. uri, v Grajeni 21. t, m. ob 9. uri in v Turnišču v šoli 22.' t. m. ob 8. uri. BRITANSKI PARLAMENT SPREJEL RESOLUCIJO O OBRAMBNEM PROGRAMU I^ndon, 4. marca (AFP). Bri- tanski Spodnji dom je včeraj zavrnil resoluci,io laburistov, ki obsoja sedanji vladni obrambni program, ter pozneje brez gla- sovanja potrdil vladno resolu- cijo o obrambnih prizadevanjih. Zaostankarje naročnine pro- simo. da jo takoj nakažejo, si- cer bomo morali ustaviti poši- ljanje lista. Nekaj iz kulturno- prosvetnega življenja v Cirkulanah v nedeljo, dne 28. februarja 1954 je izvedlo Izobraževalno- umetniško društvo »Franček Kozel« dobro pripravljen spo- red. Dramatska skupina pod vodstvom tov. Trezike Mohorko je poskrbela z več točkami za razvedrilo in dobro voljo. Tam- buraški zbor nam je dokazal, da ni zastonj trud, ki ga vlaga- jo v delo mladinci pod vod- stvom tov. Franca Korenjaka. Posebno lepo je bilo poslušati pesem »O železni cesti«, ki sta jo zapela tovarišica Orlačeva in tov. Gabrovec. Gledalci in poslušalci so bili zadovoljni, le dvorana je bila mnogo pre- majhna, zato so program po- novili v torek, 2. marca 1954, ob 18. uri. Čeravno je bilo v zadnjem času na odru več lepih in do- brih del, niso izčrpane vse mož- nosti kulturno-prosvetnega de- la. Režiserja resno ovira mali oder ter mala in neodgovarja- I joča dvorana pri izbiri in upri- ! i zoritvi kvalitetnih del. Na eni' I strani pomanjkanje dvorane, i na drugi strani pa samevajo i temelji nedograjenega zadruž- j nega doma. Ob sodelovanju vsega prebi- valstva Cirkulan ne bi bilo pre- I težko začeti zbirati materialna ^ sredstva za zgraditev vsaj ene dobre, potrebne dvorane, kjer i bi se naša mladina kulturno in I prosvetno dvigala in izživljala ter preživela svojo mladost v plodonosnem izobraževalnem delu. T. F. Volilci področno Sredf^Cf, Ormol tn Podgorci! Ljudski poslanec republiške skupščine za področje občin Sre- dišče, Ormož, Podgorci tov. GORSIC MILKO obvešča volivce, da se lahko v svojih zadevah obračajo rva njegovo pi^-arno v Središču št. 142 vsako prvo nedeljo v mesecu. ^ voje pismene predloge in podob- no predložijo v pisarni vsako nedeljo doF>oldne. PTUJSKI TEDNIK Kai rse lidie vun spravilo . • • Vse najboljše za godi Končno smo se oddahnili. Pust in vse, kar je v zvezi z njim, je za nami. Prezgodaj je -^e, da bi lahko objavili točne podatke o tem, koliko vina so v zadnji predpustni dekadi po- pili Ptujčan- Strokovnjaki me- nijo, da se bo povprečna šte- vilka sukala okoli 10 1 na Ptuj- čana, vštevši tudi dojenčke in pa edinega ptujskega abstinen- tn Ce še upoštevamo, da se je cona vinu na zadnji prireditvi dvi;!nila na 260 din in se sploh spomnimo na svojo denarnico, nam je tudi razumljivo, da so gospodinje proglasile mesec ra- cionalne štednje. Pričelo se je že sredi febru- arja v kavarni »Evropa«, kjer so goste presenetili s krofi a la prepečenec. Naslednjo soboto pa je rajanje zajelo množice do tal. V Narodnem domu so se izkazali požrtvovalni godci DPD »Svoboda-. Medtem ko so do- ber odstotek Ptujčanov, ki še vedno čaka na novo dvorano bodočega Lackovega doma, ki bo omogočila kolektivno zabavo vseh Ptujčanov na enem mestu (decentralizirane zabave po raz- nih gostilnah in majhnih dvo- ranah no uživajo ugleda), zvabili v Kidričevo nadvse privlačni plakati. Velika dvorana, godba iz Maribora itd. Skoda, da je razpoloženje pokvarilo dejstvo, IZ JURŠINC v noči od nedelje 21 na po- nedeljek 22. februarja je priza- dela družino Janeza Matjašič v Sakušaku št. 4 nesreča. Zaradi zime jo namreč imenovani se- greval hlev s kurjavo. Nič hu- dega sluteč se je družina od- pravila spat. Zaradi kurjenja So se ponoči nabrali v hlevu strupeni plini ki so uničili dve kravi (eno brejo in eno z ma- lim teletom) Nadalje se je zadušila breja svinja in šest kokoši. Po čudnem naključju je ostalo pri živlejnju te-e, staro 8 dni, zaje in mačka, ki se je tudi nahajala v hlevu. Skupna škoda znaša približ-no 112.000 din. Živina ni bila zavarovana, kar je tem hujši udarec za pri- zadeto družino in obenem do- bpr opomin za vse gospodarje, ki še nimajo domačih živali za- varovanih. da jih zavarujejo. ★ Dne 28. februarja je tukajš- nje izobraževalno drušivo »Oton Zupančič« priredilo komedijo »Scapinove zvijače« Za dobro izvedbo te komedije so bili igralci nagrajeni s polnoštevil- no udeležbo. Ker tukajšnje prebivalstvo nima nobenih možnost' za iz- obraževanje na dramatičnem polju, je zaželjeno da se v bo- doče priredi še več takih In po- dobnih (zaželjeno tud' resnej- ših) iger, kar bo prebivalstvu samo koristilo. * Sestanek šoferjev Združenje šoferjev in avto- mehanikov LRS podružnica Ptuj je pripravila, za nedeljo 7.1 februarja t. 1. ob 9. uri v dvo- rani Zelezničarskega doma na Ormoški cesti, množični sesta- nek z obra-\mavo predlogov za delo podružnice v letošnjem le- tu. poročil delegatov ki so se udeležili .skupščine, in ostalih vprašanj. Rojstva v Ptuju: Irma Lorenčič, Kidričevo 68 — Benjamina; Terezija No- vak. Zerovinci lOa — Antonijo; j Frančiška Robinšak, Sp. Hajdi- , na 58a — Draga; Rozalija Vau- potič, Ptuj, Mariborska c. 8 — Karla; Ana Vouk, Podvinci 34 — Jožefa; Elizabeta Puhar, Iljaševci 26 — Gabrijelo; Jože- , fa Pojko Ptuj. Prešernova 31 — Alenko; Štefanija Grof, Ple- ševica — Jožefa: Alojzija Klan-'šek. Lešie 35 — Milana; ZofMa Pa.šl, Ptui, Jadranska 5 — Stanislava; Martina Mako-' VGcki. Gaborie 118 — Bojana; Tvana Cuš. TTczgovci 57 — Mir- ka: Iv^-nr, Gregorč, Orešje 23 — Albin?.; T.iubica Mali-novič, Ptuj. Zagrebška 1 — Jožefa; Tf-rerija Vrbnjak, Iljaševci 18 — Janeza. Perke v Ptuju Franc Sakelšek, Ptu\ Ašker- čeva 14 in Antonija Sic. Ptuj. Prešernova 20' R^.fael Šetnr. Breg 28 Maj?perk in Ivana Ho- čevar Mair-nerk 11; Vladimir P.ezjak. Krrovin^ 112 in Ana Pal. Zla*'^l;čie 67. Smrti v Ptuju Lud'vik Lašič roj. 1953 Mi- 1?: Albin Gregorčič, roj. 1P.34. Ptu-': Tvan Skaza. roj 1928. Ha1d-'šc 23. da se tamkajšnji prireditelji : niso FKJtrudili vsaj malo karne- valsko dekorirati dvorane (v tem oziru pa vsa čast »Svobo- di«), da je bilo vino slabo, a , o godbi iz Maribora ne duha ne sluha. Kar pa se mask tiče, tu in tam, ne vem kaj so pred- stavljale maske v sodobnih plesnih oblekah ali narodnih nošah. Nekak dostojni zaključek vsega je bil veliki mimohod j mask po našem mestu na pust- j ni torek. Maskirana godba in otroci v maskah (ti so sploh najbolj simpatični) so navdu- šili približno 4000 Ptujčanov, ki so se zbrali v ta namen na trgih in ulicah. Seveda TD »Partizan« je po- j skrbel tudi za naše najmlajše ' ^ Očaran sem bil, ko sem videl I predšolske otroke, kako gracioz- ' no so plesali valček, tango ir • tudi — raspo! Boogie-woogi« še izgleda niso obvladali. ' No, prav je bilo, da ga zadnj: večer tudi njihovi starši, sta- rejši bratje in sestre za zaklju- ček pokronajo. Zato je dostojne poskrbela »Evropa«. Gostom je ; bilo odmerjenih 0,10 m^ za ples ^ glasbo je zvočnik čudovito zma- i ličil, ventilator v kavarni ps I se je zabaval z gledanjem ču- I dovitih mask in je zaradi tega miroval, pri maskah pa so, ra- 1 zumljivo, priznani predstavniki gledališča odnesli prve nagra- de. D. D. ★ Oče se je slabo izkazal z nalogo Profesor- »Janko, tvoja doma- ča naloga je najslabša od vseh nalog v razredu. Moral bom o tem obvestiti tvojega očeta.« Janko: »Prosim nikar, tovariš profesor, sicer mi ne bo hotel nikdar več napisati naloge.« Na zdravstvenem tečaju v Juršincih Medicinska sestra: »Nežika, zakaj morajo biti naša stanova- nja vedno čista?« Nežika: »Da lahko vsak čas pokličemo na pomoč medicinsko sestro.« IZ ZAVRČA Po zadnjem zboru zadružni- kov, ki je bil pred par tedni, je mnogo razpravljanja o no- j vih kandidatih za upravni in ' nadzorni odbor KZ Zavrč. Na j zboru so člani dali vrsto pred- ; logov za izboljšanje dosedanje- : ga dela upravnega odbora KZ i Zavrč, o katerem je sodba, da ' ni bil dovolj iznajdljiv m pod- jeten pri sezonskem odkupova- j nju pridelkov haloškoga prede- j la, vina in sadja. Kaže, da se; pri delu ni dovolj gledalo na' skupne zadružne koristi kit v drugih KZ, kjer so lansko leto mnogo boljše gospodarili kot. prejšnja leta. Pri odkupu vina j se je preveč gledalo na kvan- ^ titeto namesto na kvaliteto vina, | kar KZ Zavrč ravno ni preveč I koristUo. Kaže tudi. da med j upravnim odborom in usluž- ; benci niso pravilni odnosi. Uslužbencem jemlje voljo za delo zapovedovalni odnos upravnega odbora, ki so ga i drugod že zdavnaj zamenjali s j \ življenjskim odnosom, ki je obojestransko koristen. Na zboru se je pokazalo, da gre velikemu delu članstva za izmenjavo nekaterih članov upravnega odbora, zato so tudi I predlagali na novo kandidatno 1 listo člane, o katerih so mne- nja, da boao skrbeli za napre- I dek zadruge. To verjetno ni j .bilo prav dvema članoma in; i knjigovodji, k^ so brez zbora! , dopolnili kandidatno listo z! novim kandidatom. Kaže, da j si je knjigovodja pridobil med j članstvom premalo zaupanja, da i toliko diskutirajo o tem, da bi, ^ moral biti na tem mestu mo- žakar. kot jih imajo v zadru- gah, kjer so lani dosegli večje uspehe. Članstvo se vprašuje, zakaj ni ostalo nad 18 milijo- ne vdinarjev v KZ Zavrč, ki jih ' je prejelo delavstvo v lanskem letu na kmetijskem gospodar- stvu. Seveda, če KZ Zavrč ni imela na zalogi stvari, k= so jih delavci potrebovali, so se- veda šli nakupovat drugam in ' I tam tudi pustili milijone. Zakaj ' niso ostali v KZ stotisoči osta- i lih delovnih ljudi, ki kupujejo vsakodnevno razne potrebe? Vse to je odvisno od sposobno- ! sti KZ Zavrč. Vse to si želi ' članstvo od novega upra\mega : in nadzornega odbora ' Zato bodo šli Zavrčani 7. mar- ca na občni zbor KZ, kjer bodo ' dali pametne predloge za bo- doče delo in izvolili take člane v upravni in nadzorni odbor, ki; jih je KZ Zavrč res pri srcu ■ in ki se bodo trudili v povezavi' z množičnimi organizacijami in obči-i<^k:m odborom dose^^' kar se doseči da. V. K. Na sestanku je spal Franc: »Al^ si slišal, kako je ! Tone smrčal na zadnjem sestan- ku?« j Rudi: »Ja, trikrat me je pre-, budil...« V mestni brivnici Jakob: »Britje, prosim!« Marija: »Brke skrajšati, ali ostanejo kot sedaj?« Jakob: »Ja, brke ... Obrijte najprej polovico, da bom najprej I videl, kako mi pristoja brez j brk .. .1« Na torkovem živinskem sejmu v Ptuju Kmet T. je prodajal konja. Več kupcev se je ustavljalo pri njem ■ in ga spraševalo za ceno. Edeu [ izmed kupcev je bil najbolj nad- . ležen, poleg tega pa je ponujal I še najnižjo ceno. Ker T. ni ve- : del, kako bi se ga rešil mu je rekel: i »Umaknite se, da vas konj ne . brcne!« Kupec je pogledal konja in ); kmeta T. :n odvrnil: i j »Brcnil, morda že. samo kdo . mu bo nogo dvignil!« ' Prert s^dišfem zaradi i žaljenja časti Micka: »Res boš tožila Roziko zaradi žaljenja časti?« Ivanka: »Ja, tožba je že vlo- žena.« Micka: »Ali te je res ozmerja- la z gosko? « Ivanka: »Direktno ni tega rek- la, pač pa da smatra gos za zelo pametno žival, če mene po- gleda ...« Iz Rodnega vrha Kako srečni so kraji, ki že imajo elektriko! Tudi mi si že- limo, da bi v naše skromne do- move že skoraj bila napeljana električna luč. Kako vse dru- gače bi bilo potem pri nas. Pri ; boljši razsvetljavi bi se tudi laže doma po večerih učili. Mar- sikdo bi tudi raje vzel časopis I in knjigo v roke in zaradi slabe luči in pomanjkanja petroleja ne bi bilo treba iti s kurami spat. Kjer je že elektrika, imajo tudi kino predstave. Poučni fil- mi tam dvigajo in razširjajo ljudem znanje in jih tudi od- . i vračajo od popivanja. Posebno ! mladina najde tam več korist- } nega kot kje na hišnih veseli- I cah ob muziki in pijančevanju, '; Res dobro bi bilo, če bi tudi v i našem kraju priredili včasih ! kino predstave v naši šoli. Kljub temu, da nimamo elek- j trike, so v stari Jugoslaviji bile j večkrat pri nas poučne kino ; predstave. Ali bi ne bilo mo- i goče, da bi vsi oddaljeni kraji, ki še nimajo elektrike, tudi v današnjem času bili lahko de- . ležni takih poučnih predstav, i Gotovo so še kje stari kino- I aparati, ki bi nam brez elek- I trike lahko pomagali do tako \ zaželenih kino predstav. Saj : mnogi naši stari in tudi mladi ljudie še danes ne vedo, kaj je to kino. Prosimo torej, da s kinom pride nekdo tudi na naš breg. • Posebno zdravstvene slike, kot I so jih ob slikanju pljuč imeli rentgenski avtomobili, so nam zbudile željo do kina. Angelica Serdinšek, učenka V. odd. Olajšave za letni dopust še naprej v veljavi I v državnem tajništva za na- rodno gospodarstvo FLRJ so da- nes sodelavcu Tanjuga sporočili, da ostanejo dosedanji predpisi I o popustih med izkoriščarviem letnega dopusta za. sedaj še v veljavi. Popuste je rooRoče iz- koristiti v obmorskih, zdravili- ških in planinskih turističnih lu^jih, ki jih je kot takšne raz- glasil republiški tajnik ra na- j rodno gospodarstvo. j V državnem tajništvu so po- sebej poudarili, da bodo gostin- ' ska podjetja do dokončne odlo- | čitve o popustih imela pravico do represa za tiste delavce in I uslužbence, ki bodo medtem I prebili v njih svoj letni dopust.' Jugcslovansko-nemški razgovori Zahodnonemško zunanje mini- strstvo je včeraj sporočilo, da se Zah. Nemčija in Jugoslavija pogajata o finančnih obvezno- stih, ki jih je Jugoslavija spre- jela nase v skladu s snorazu- mom novembra leta 1950. Na- men teh pogajanj je — kot pra- vi poročilo —. da bi jugoslo- vanska plačila veVladili s se- danjimi okolnostmi. To ni laž Nepovabljeni svatje Neki chicaSki tovarnar Je pre- svojo poroko razposlal znancer in prijateljem p smena vabila n svojo svatbo. To je izkoristi neki hudomuSnež. ki je dal vabi la ponatisniti ter jih razposla nekaj sto povprečnim ljudem šoferjem, pos^treščkom, raznašal cem časopisov itd. Posledice te ga skoraj nj mogoče opisati ; Mnogi od »povabljenih« splol j niso šli v cerkev, temveč narav ' nost v bogatašev dom, kjer si i pričakali povratek svatov l cerkve v navdušenem razpolože nju po tem, ko co že ob skali bo- gato založene bifeje bogataševe ga doma. Novi nasilski avto — ali pa stavka V nekem manjšem mestu Veli ke Britanije so gasilci pred krat j kim napisali pismo, k: so ga na slovili na mestno občino. Pismi se je med drugim glasilo; »Al nam omogočite nabavo novega gasilskega avtomobila, ali pa bo mo stavkal:. Presedlo nam je ži namreč, da se ljudje, mesto pi požaru zbirajo pred gasilskiri ' domom jn nesramno smejejo, ki ' mi brezirroešno poskušamo spra viti gasilski avto v pogon, med tem pa dogorevajo poslopja ... Štorklja z aluminijasto nogo v veterinarski bolnišnici " Bremenu v Zapadni Nemčiji s nahaja že nekaj časa štorklja, k :ma eno nogo iz aluminij« Štorkljo so našli otrocj brez en^ noge, ki se je le s težavo držal j pokonci. V bolnišnici so štorkl; nadomestili nogo z aluminijast protezo, s katero že dela prv korake. Winston Churchill ne posluša, kar mu ne ugajj 2e nekaj časa uporablja Win ^ ston Churchill dva slušna apara ta, ko posluša govore poslance v parlamentu. Ce ga govor ka terega poslancev posebno jezi ministrski predsednik izklop , slušne naprave ter strmi v strop ' Na nekatere poslance to ne vpli va in govorijo dalje. S kolesom okrog sveta Neki 27-letni turški državljai se je pred nekaj dnevi pripel j a I na kolesu v Singapur, potem ki ; je v 15 mesecih prevozil Evropi ^ po dolgem in počez. Iz Singapu I ra namerava v Indonezijo, poz ! neje pa bo obiskal še Hongkom in prepotoval obe Ameriki p . dolžini in širini. Moda — za pse V neki newyorški trgovini zi potrebščine živali so razstavil i modne vzorce za pse. Tako ji S predviden za špansko dogi ' Sherlock Holmes plašč, rumen; kopalna halja za terijerje, črn pgiletot za pudle in tesno se pri legajoči modri flanela'st: jaket perzijskim ovratnikom za vse iz ven mesta potujoče pse vseh rai Zvečer v „pisarno" V nekem mestu Severne .A.me. rike so odprli restavracijo, ki ji v krajšem času postala znana da I leč okoli in ki je vedno dobr( I obiskana. Imenuje se »The Of fice« (pisarna) in omogoča mo škim, ki delajo v pisarnah, poto lažiti doma čakajoče zakon ! ske družice, češ, da so imel ' opravke v »pisarni«. Namiznoteniški dvoboj V nedeljo, 28. februarja, sta se srečala v prijateljskem dvoboju moštvo »Ruda Sever« iz Gorišni- ce in Dijaški dom — Ptuj. Mo- štvo dijaškega doma, v katererc sb nastopali najboljši igralci gim- nazije ni pokazalo tako kvaliteL ne igre kot. se je pričakovalo, Kljub visoki zmag: 9:1, so ptuj- ski dijaki naleteli na borbenega nasprotnika, posebno v prvih petiJi igrah posamezno in v parih, j Najbolj kvalitetna igra je bila i med prvakom gimnazije Mauri- ' čem in zelo dobrim Donajem , Mali srednješolec je sicer poka- zal nekaj uspelih potez, toda na I splošno je igral precej slabše kot običajno. Ostra borba se je vodila tudi v drugi igri posamez- no, kjer je Hauberju iz Ptuja s I skrajno požrtvovalnostjo uspelo premagati drugega igralca Goriš- nice. Točko za Gorišnico je osvo- fil Golob Štefan z zmago nad No- vakom. Dvoboj je potekal v prijatelj- skem razpoloženju, za kar gre vsa zahvala vodstvu (Norišnice, ki je mlade ptujske igralce po- vabilo na prijateljsko srečanje, v želji razvijati športne odnose z drugimi društvi. V tem oziru je dvoboj popolnoma uspel. Vodstvi obeh moštev sta se sporazumeli na povratni dvoboj, ki bo 21 marca v Ptuju. -ko VABILO Odbor SZDLS — Ptuj — I. teren je pripravil za soboio 6. marca t. 1., ob 20. uri proslavo Dneva borbenih iena v prosto- rih kavarne »Evropa«. Po sporedu družbena zabava. Vabljeni vsa člani ??ZDLS — Ptuj — I. teren. Odbor MESTNI KINO PTUJ 5. — 8. marca 1954: »Intermezzo« Tednik »Zenica Ameriški film 9. — 11. marca 1954: »Mamljiva nevarnost« Nemški film Tednik »Moravska svatba« 12. — 15. marca 1954: »Ivanhoe« Ameriški barvni film 16. — 18. marca 1954: »Obtožba« Italijanski film 19. — 22. marca 1954: »Makao« Ameriški film 23. — 26, marca 1954: »Poročil sem se^ s čarovnico« Ameriški film 27. — 29. marca 1954: »Privlačne zvezde« Nemški film i 30. marca — 1. aorila 1954: j »Prijateljice noči« Francoski film Okrajno gledališke Ptuj Nedelja, 7. marca ob 15 (3.) uri Cvetko Golar- »DVE NE VE STI«, vesela igra v treh de janjih. Devetič. Torek, 9. marca ob 20. (8.) uri Maurice Hennegutn: »SLAD KOSTI RODBINSKEGA 2lV LJENJA«, veseloigra v trei dejanjih Premiera- Režija i: scena Emil Frelih k. g. Četrtek, 11. marca ob 20 (8.) uri Cvetko Golar. «DVE NEVE STI«, veseloigra v treh de janjih. Desetič. Zadnja večer na predstava! Sobota, 13, marca ob 20 (8.) uri Maurice Kennequin. »SI.AD KOSTI RODBINSKEGA 2lV LJENJA«. veseloigra v tre! dejanjih Prva repriza! Nedelja. 14. marca ob 15 (3.) uri Maurice Henneguin: »SLAD KOSTI RODBINSKEGA ZlV LJENJA«. Tretjič. Prodaja vstopnic pri gledali ški blagajni dan pred predsta vo in na dan predstave od IJ do 17 ure. ob nedeljah in praz nikih od 9 do 11. ure ter en uro pred predstavo. — Rezer vlranje vstopnic v gledališk pisarni (telefon štev. 71) dnev no od 8. do 12. ure razen o ponedeljkih. ____ Strokovna vzgoja obrtnih kadrov ■ Okrajna obrtna zbornica Ptuju je od svoje ustanovitv dalje organizirala več strokov nih tečajev za razne obrtn stroke z namenom, da obrtnir kadrom omogoči nadaljrio stro kovno in splošno izobrazbo. Za nimanje za te tečaje, kakor j bilo vidno iz dosedanjega ob I iska je med obrtništvom pre ' cejšnje, vendar bi jih ob več I jem odzivu laiiko bilo več, ka j bi bilo vezano na manjše stro I ške. Bili bi še nadaljevalni te čaji itd. To se posebno opaž; pri usnjarski stroki, ki bi pre šla s strokovno vzgojo svoji! kadrov, z izboljšanjem kvalite te svojih izdelkov in z razniir novimi modnimi vzorci iz ta kozvane sezonske (kakor j sami imenujejo) stiske (pade konjunkture). Tudi zaposlite' kvalificiranih delavcev bi bil večja, na drugi strani pa bi po trošnik lahko po svojem okusi I in svoji želj' prišel do novej j ših vzorcev čevljev in seved I do boljše kvalitete i Pereče vp^^ašanje pri nas j šušmarstvo, o katerem smo ž dosti pisali in govorili. Borb proti šužmarstvu se je zadnj čaise precej zaostrila, še bolj p se bo z novo uredbo o obrtn: štvu. Tudi med šiišmarji je pre i cej sposobnega obrtniškega ka I dra. Potrebno bi ga bilo vklju I čiti v redne obrtniške vrist< j kolikor ima seveda predpisan i pogoje (mojst-rski izpit). Zaradi tega se je zbornic odločala, da bo skupno z vajer sko šolo Za razne stroke v Pfcu ju oi^anizirala 3-mesetčni teča za vse tiste, ki želijo opravil mojstrski izpit in jim s ter i omogočiti vključitev v obrt. Te Čaj l:^ 4-krat tedensko v popol danskih urah, da bi se ga lahk udeležili tudi obrtni pomočn- ici. ki so zaposleni. Obsegal b 150 ur strokovnega pouka i: približno isto število ur sploš nega pouka. Obrtna zbornica j tozadevno že razposlala razpis na občinske ljudske odbore i: je preiela že nekaj prijav. Ko likoT bo zadostno število nr javljencev, se bo tečaj pričel ž sredi tega meseca v vajensl* šoli za razne stroke v Ptuju. Mnenja smo, da bi se teg tečaja moralo udeležiti čim ve obrtnih pomočnikov, praiv po sebno tistih iz šuŠTnar^ih ws nadalje p^ je dolžnost vseh vei jih obrtnih podjetij, da vpliva jo na svoje obrtniške kadre, d se te^a tečaja udeležijo že : ozirom na to, ker je v Ptuji in torej vezan le na minimaln- stroške. REZRVNI OFICIRJI! V četrta, 11. marca t 1., ol 15. uri bo v Ptuju v dvorani pred vojaške vzgoje (p>oStna zgradba zanimivo predavanje za rezerv, ne oficirje s področja mesti Ptuja. Vabljeni v»i! Odbor zdriiženja ROJ, MALI OGLASI UGODNO PRODAMO: trakto; znamke »AlHs Chalmers« vprežne pluge in brane. — Kobilarna Turnišče pri Ptufu p. Ptuj, p. p. 48. PRODAM SENO IN OTAVO enovprežni voe v nosilnost 1000jarem in vprežrK opremo. Feliks SamperL, Nov; vas št. 13, Ptuj. PRODAM zelo dobro ohranjei globok otroški voziček z ode- jico. Naslov v upravi lista. PRODAM 4,30 ha gozda v Sed j dlašeku. Vprašati v upravi. I NA PRODAJ 2,30 ha njive Ogled in pojasnila pri Kuhai Janži, Budinei. PRODAM šivalna stroj. Vpra- šati v upravi. Prodam vrtno parcelo pri Zor- ■ čičevem mlirtu. Vprašati \ upravi. Tržna inšpekcija ptuj- skega okraja je resen tekmec inšpekcij Celja, Maribora in M. Sobote ^ Državni sekretariat za gospo- darstvo LRS je izdal bilten re- • i publiške inšpekcije tržišča, •' katerem je prikazana aktivnos ■ trgovinske inšpekcije ptuj^egs okraja. Med 22 okraji Slovenij< • je ptujski okraj glede vloženil ■ prijav v zvezi z raznimi trgo- vinskimi prekrSkl na 10 me- ■ stu, glede rešenih pa na 6. me- ' stu. Glede na vsoto izrečenil denarnih kazni je tržna in- špekcija ptujskega okraja m 12 mestu, glede na preprečeiK ' škodo Pa na 5. mestu. Kljul maloštevilnemu osebju je tržn? inšpekcija ptujskega okraja ^ resni tekmi s tržnimi inšpek- cijami Celje-mesto, Maribor- mesto, Celje-<^olica In Murski ' Sobota. • S primernkn povečanjem §te- • vila njenega osobja na števtl< ' 9 oseb bodo njeni uspehi §< ' boljši, ki se bodo odražali OJ manjši škodi, ki se še maraikj« ' povzroča ravno po krivdi neza- ■ dostne inšp^cije kot prepreče- valca škode na področju trgo- vine. : NASVETI ZA ; VSAKOGAR T Da zmehčaš trdo meso, zlast ^ od stare živifie, prilij juhi ča- " šico konjaka ali drugega do- " i brega žganja. Meso bo postak ^ mehko, duh po alkoholu pa s< ^ bo med kuhanjem popolnomč porazgubil. ^ Ce je kokc^ zdrava, spozna- ~ mo po barvi njene kože. Kožj zdrave kc^oši je tenm<»deča bolne pa bledo-rožnata, uveh ali pomodrela. Mrzel greben j< " mak, da je nehala nesti. Oč i zdrave kokoši so bistre in či- ste, zalepljene pa pomenijo bo ® lezen. Perje je pri zdra^nh glad. ^ ko in lesketajoče, motno pa ka- že na golazen. Bolne kokoši s< " mršave, debele pa so slab< ■ nesnice. % e Stari fižol se bo hitrej< skuhal, če dodamo vodi žličk« a jedilne sode. To uporabljamt i tudi pri kuhanju starega gra- - j ha. Se bolje Pa je, fižol al j i grah dan poprej namočiti t i ' vodi. n — — — Medeninaste predmete l9hk( _ j in dobro očistinu) s kisom ii 0 ' soljo. g Mokrega dežnika nikar n< ^ odpiraj popolnoma, ampak po- vezni polzaprtega na ti? a'i p; g ga obesi, da se posuši. Tudi t p omari naj dežnik \nsi 1 Olupljeno čebulo daj ^ ~ mrzlo vodo, ki v njej zadrž ' olje in preprečuje, da bi pekla ^ I Ce je če'bula zelo ostra, jo lu- ^ pimo v mrzli vodi. ^ Jed se bo hitro ohladila č' ^ i primešaš vo<1i. v kateri jo hla- - i diš, precej soli L! _ _ _ I Lithdlej ostane dalje čas« - in se Tie ^omi. če ga namažeš : 3 oljem in kisom v razmerju 1:1 J Cr« si =ajca nretrdo ^kiihala 3 jih dai za neV?- vodo; hitro se bodo zmehčala.