SKUPSCINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
		
Letnik IX.	Novo mesto, 13. aprila 1972	Št. 8
VSEBINA
' OBČINA Jt O C E V J E :
116. Odlok o upravnih taksah
117. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o območjih krajevnih skupnosti v občini Kočevje
OBČINA NOVOME STO:
118. Odlok o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja
119. Odlok o povračilu osebnega dohodka, potnih in drugih stroškov odbornikom, funkcionaijem in članom organov občinske skupščine Novo mesto
120. Odlok o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
121. Odlok o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja
122. Odlok o proračunu občine Novo mesto za leto 1972
123. Odlok o izločanju sredstev za delno nadomestitev stanarine
124. Odlok o razveljavitvi odloka o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo upravnim organom občinske skupščine Novo mesto med materialne stroške
125. Sklep o spremembi sklepa o ustanovitvi komisije za samoupravno pravo delovnih oiganizacij
126. Odlok o občinskih upravnih taksah
127. Odlok o razpisu nadomestnih volitev v občinski zbor
128. Odlok o razpisu nadomestnih volitev v zbor delovnih skupnosti
129. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje dozidave osnovne šole Brusnice
130. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje dozidave osnovne šole „Milka Sobar-Nataša“ Novo mesto ter za sofinanciranje gradnje vodovoda na območju KS Birčna vas in vzdrževanje poti, kijih upravlja KS Birčna vas
131. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje dozidave osnovne šole Bršlin ter za sofinanciranje vzdrževanja pokopališča v Prečni, zgraditve avtobusnega postajališča v Prečni ter vzdrževanja krajevnih poti, ki jih upravlja krajevna skupnost Prečna
132. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega
samoprispevka za sofinanciranje dozidave osnovne šole Žužemberk
133. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje dozidave osnovne šole „Martina Kotarja“ v Šentjerneju ter za sofinanciranje ureditve pokopališča v Orehovici in vzdrževanja krajevnih poti, ki jih upravlja krajevna skupnost Orehovica
134. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje dozidave osnovne šole Vavta vas
135. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje dozidave osnovne šole Stopiče in vzdrževanje komunalnih naprav in cest, ki jih upravlja krajevna skupnost Stopiče, na območju krajevne skupnosti Stopiče
136. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje dozidave osnovne šole Bršlin ter za sofinanciranje ureditve pokopališč, gradnje vodovoda in dveh mostov na območju KS Bučna vas
137. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje dozidave osnovne šole Brusnice ter za sofinanciranje gradnje dvorane v Gabrju in vzdrževanje krajevnih poti v KS Gabrje
138. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje novogradnje osnovne šole Dolenjske Toplice
139. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje novogradnje Posebne šole Šmihel in dozidave osnovnih šol Katja Rupena, Milka Šobar-Nataša ter Bršlin
140. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje adaptacije in preureditve osnovne šole „Katja Rupena“ v Novem mestu ter za sofinanciranje vzdrževanja pokopališč in poti, ki jih upravlja KS Mali Slatnik
141. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje dozidave osnovne šole „Martina Kotaija“ Šentjernej
OBČINA SEVNICA :
142. Odlok o davkih občanov
143. Odlok o preskrbi s pitno vodo ter o upravljanju in vzdrževanju javnih vodopreskrbnih objektov v občini Sevnica
OBČINA KOČEVJE
116.
Na podlagi 4. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, štev. 7/72) in 130. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega
zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. marca 1972 sprejela
ODLOK o upravnih taksah
1.	člen
V	občini Kočevje se uvajajo upravne takse za spise in dejanja v
upravnih stvareh pri občinskih organih, kot tudi za druge predmete in dejanja pri teh organih.
2.	člen
Z organi iz prvega člena tega odloka so mišljeni: 1. upravni organi občinske skupščine Kočevje; 2. organizacije združenega dela in
druge organizacije, kadar v okviru javnih pooblastil, katere jim daje zakon, ali na podlagi zakona izdan predpis, odločajo o upravnih stvareh na zahtevo strank.
3.	člen
Taksam zavezane spise, dejanja in druge predmete (v nadaljnjem bese-
dilu: spise in dejanja) ter višino taks določa taksna tarifa.
4. člen
Nobena taksa se ne sme pobrati, če ni v taksni tarifi predpisana, prav tako se ne sme pobrati večja ali manjša taksa, kot je predpisana.
5. člen
Glede splošnih določb in oprostitev se neposredno uporabljajo določila republiškega zakona o upravnih taksah.
6. člen
Dovoljenje za prodajo taksnih vrednotnic izda pooblaščenim prodajalcem svet za družbeni plan in finance. Pooblaščeni prodajalci taksnih vrednotnic v maloprodaji smejo kupovati taksne vrednotnice samo pri enoti Službe družbenega knjigovodstva Kočevje, morajo jih imeti vedno na zalogi ter organizirati prodajo tako, da bodo na razpolago uporabnikom skozi ves delovni čas.
Provizija za prodajo taksnih vrednotnic v maloprodaji znaša 7 % od nominalnega zneska kupljenih taksnih vrednotnic.
7. člen
Za občinske upravne takse se neposredno uporabljajo tarife republiškega zakona o upravnih taksah (Uradni list, št. 7/72).
8. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o upravnih taksah (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/69).
9. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 423-6/72-4/1
Datum: 24. marec 1972
Predsednik občinske skupščine Kočevje:
MIRO HEGLER, 1. r.
117.
Na podlagi 113. člena ustave Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 10/63), amandmaja XLI ustave Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 51/71) in 130. člena ter 218. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. marca 1972 sprejela
ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o območjih krajevnih skupnosti v občini Kočevje
1.	člen
Odlok o območjih krajevnih skupnosti v občini Kočevje (Skupščinski Dolenjski list, št. 3/65) se v
1.	členu točka 8 spremeni in se glasi:
Krajevna skupnost Predgrad ža naselja: Dol, Hreljin, Jelenja vas,
Laze, Paka pri Predgrađu, Predgrad, Spodnja Bilpa in Vrt.
2. člen
V	1. členu se za 13. točko dodajo nove točke:
14. Krajevna skupnost Stari log za naselja: Stari log, Smuka in Stari breg;
15. Krajevna skupnost Polom za naselja: Polom, Seč in Vrbovec;
16. Krajevna skupnost Koprivnik, Laze pri Oneku in Rajhenau;
17. Krajevna skupnost Vimolj za naselja: Brezovica pri Predgradu, Čeplje, Kralji, Vimolj pri Predgradu in Nemška loka.
3. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 025-4/64-3/1
Datum: 24. marec 1972
Predsednik občinske skupščine Koče\je: MIRO HEGLER, 1.1.
OBČINA NOVO MESTO
118.
Na podlagi 26., 27., 28. in 30. člena zakona o izobraževalnih skupnosti in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8/69) in 143. in 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske, št. 8/64, 12/65 in 21/65 ter Skupščinski Dolenjski list, št. 14/67 in 3/68) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1972 sprejela
ODLOK
o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja
1. člen
Določijo se naslednji viri sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja v občini NovO mesto:
1. občinski prispevek za izobraževanje od osebnega dohodka iz delovnega razmerja;
2. občinski prispevek za izobraževanje od osebnega dohodka: iz kmetijske dejavnosti, iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav in občinski prispevek iz skupnega dohodka občanov;
3. občinski davek od prometa blaga na drobno.
2. člen
Stopnja občinskega prispevka za izobraževanje od osebnega dohodka iz delovnega razmerja znaša 3,5 odstotka od s predpisi določenih osnov.
Občinski prispevek za izobraževanje iz 2. točke 1. plena tega odloka znaša 60 odstotkov od plačanih občinskih davkov.
Od občinskega davka od prometa blaga na drobno po 3. točki 1. člena
tega odloka se izloča za financiranje vzgoje in izobraževanje 20 odstotkov.
3. člen
Dohodki po tem odloku so dohodek Temeljne izobraževalne skupnosti Novo mesto.
4. člen
Sredstva, ki bodo zbrana s prispevki in davki iz 2. člena tega odloka se smejo v letu 1972 uporabiti do zneska 27,300.000 dinaijev.
Ko dosežejo sredstva, zbrana iz prispevkov in davkov, znesek iz prvega odstavka tega člena, odvaja Služba družbenega knjigovodstva vsa presežna sredstva na poseben račun občine Novo mesto za' negospodarske investicije. O namenski uporabi tako zbranih sredstev bo sklepala občinska skupščina.
5. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi sredstev za vzgojo in izobraževanje (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/69, 8/70 in 6/71).
6. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1972.
Številka: 402-06/67
Datum: 30. marec 1972
Predsednik občinske skupščine Novo mesto:
.	FRANCI	KUHAR,	l.r.
119.
Na podlagi 2. člena družbenega dogovora o osnovah za nadomestila odbornikom, poslancem in voljenim ter imenovanim funkcionarjem št. 115-2/71 in 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske, št. 8/64,	12/65 in
21/65) ter skupščinski Dolenjski list, št. 14/67 in 3/68) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1972 sprejela
ODLOK
o povračilu osebnega dohodka, potnih in drugih stroškov odbornikom, funkcionaijem in članom organov skupščine občine Novo mesto
1. člen
S tem odlokom se zagotavlja izvrševanje ,,družbenega dogovora o osnovah za nadomestila odbornikom, poslancem in voljenim ter imenovanim funkcionarjem" pri določanju osebnega dohodka, potnih stroškov za službena potovanja in drugih stroškov odbornikom, članom organov skupščine občine in drugim udeležencem na sejah skupščine občine Novo mesto.
I.	Povračilo osebnih dohodkov
2. člen
Pravico do povračila osebnega dohodka imajo: predsednik in pod-
predsednik občinske skupščine, predsednika obeh zborov, predsedniki svetov, komisij in drugih kolegijskih organov, odborniki, člani svetov in komisij za udeležbo na sejah skupščine in njenih organov.
3. člen
Predsedniku skupščine občine se določi mesečno povračilo osebnega dohodka v višini od 4500 do 5500 dinarjev.
Podpredsedniku skupščine občine se določi mesečno povračilo osebnega dohodka v višini od 4000 do 5000 din.
Predsednikom zborov, svetov in komisij skupščine občine se določi nagrada v višini do 2000 dinarjev.
Predsedniku in podpredsedniku skupščine občine, ki opravljata to funkcijo neprofesionalno, pripada največ 25 % osebnega dohodka.
4. člen
Višino mesečnega povračila osebnega dohodka (in nagrade) določi ob upoštevanju 3. člena tega odloka komisija za volitve in imenovanja in
o	tem izda odločbo.
Pri določitvi višine povračila osebnega dohodka upošteva komisija družbeni pomen funkcije, obseg in zahtevnost dela, strokovnost in delovne izkušnje.
5. člen
Odborniki občinske skupščine in člani njenih organov imajo pravice do nadomestila za izgubljeni osebni dohodek za tisti čas, ko sodelujejo na sejah, delovnih sestankih teles, katerih člani so, ali če opravljajo nalogo, ki terja njihovo prisotnost v kraju, kjer se naloga opravlja.
Delovni organizaciji, v kateri je odbornik ali član komisije v stalnem delovnem razmerju, se lahko na njeno zahtevo izplača izgubljeni del osebnega dohodka.
6. člen
Stroške za prehrano in prenočišče, ki nastanejo v zvezi z udeležbo na seji skupščine, seji sveta, komisije ali drugega organa, se upravičencem povrnejo:
do 8 ur - 30 dinarjev, nad 8 ur - 40 dinarjev.
7. člen
Za odbornike, ki opravljajo samostojen poklic, zasebne kmetovalce in obrtnike se šteje, da so izgubili redni zaslužek, če so na delovni dan opravljali svoje funkcije v skupščini ali njenih organih.
Upravičencem iz prvega odstavka tega člena se priznava nadomestilo za izgubljeni osebni dohodek, ki znaša:
do 8 ur - 40 dinarjev nad 8 ur - 60 dinarjev.
8. člen
Mesečno nadomestilo osebnega dohodka se usklajuje z gibanjem osebnega dohodka v gospodarstvu, upoštevaje pri tem predvsem rezultate produktivnosti dela, gibanja družbenega proizvoda in druge rezultate gospodarjenja.
Usklajevanje za tekoče leto izvrši komisija za volitve in imenovanja na
STRAN 14 ' DOLENJSKI LIST - Št. 15(1150) - 13. aprila 1972
DOLENJSKI UST - St. 15 (1150) - 13. aprila 1972 STRAN 15
podlagi uradnega akta Zavoda SR Slovenije za statistiko.
9. člen
Predsedniku in podpredsedniku skupščine občine, ki .profesionalno opravljata funkcijo v skupščini, pripada za čas nezmožnosti za delo zaradi bolezni do 30 dni 90 % osnove mesečnega osebnega dohodka.
V	primeru nezmožnosti za delo zaradi nesreče pri delu pripada 100% nadomestilo mesečnega povračila osebnega dohodka.
Osnova za izračun višine nadomestila za čas nezmožnosti za delo je mesečno povračilo osebnega dohodka v preteklem letu.
10. člen
Predsedniku, podpredsedniku in voljenim funkcionarjem skupščine občine, ki profesionalno opravljajo funkcije, se ob upokojitvi izplača še znesek v višini mesečnega nadomestila osebnega dohodka; v primeru smrti pa se izplača njegovi družini znesek v višini dvakratnega nadomestila osebnega dohodka.
11. člen
“ Predsedniku in podpredsedniku skupščine občine se mesečno povračilo osebnega dohodka po določbi
3.	člena tega odloka izplačuje tudi potem, ko mu je prenehala funkcija v skupščini in še ni stopil na delo ali ni bil izvoljen na drugo dolžnost, ki mu zagotavlja mesečne osebne dohodke, vendar najdalj 12 mesecev od dneva, ko mu je prenehala funkcija v skupščini.
II.	Povračila, ki se obračunavajo v breme materialnih stroškov
12. člen
Odbornikom, funkcionarjem, članom svetov in komisij ter drugim sodelavcem pripada dnevnica, kadar izven Novega mesta opravljajo družbene zadeve po sklepu skupščine občine, njenih organov, svetov in komisij.
Dnevnice za službeno potovanje znašajo:
- dnevnica za službeno potovanje, če čas potovanja traja od 8 do
12	ur - 60 din;
- dnevnica za službeno potovanje, če čas potovanja traja od 12 do 24 ur - 80 din
in stroški za prenočevanje na podlagi računa.
Za službeno potovanje v tujino pripadajo dnevnice in druga povračila po določbah uredbe o izdatkih za službeno potovanje v tujino, ki se priznavajo	republiškim organom
med materialne stroške.
13. člen
Za osebni prevoz na službenem potovanju se priznavajo zneski, predpisani v potniški tarifi za prevoz po običajni poti in s prevoznim sredstvom, ki omogoča najprimernejši način potovanja za izvršitev službene naloge.
14. člen
Odbornikom, funkcionaijem, članom svetov in komisij je za službeno
potovanje dovoljena uporaba lastnega vozila v primerih, ko to narekuje smotrnost ali narava opravila in ni ustrezne prometne zveze ali nastopijo drugi razlogi, ki onemogočijo uporabo javnega prometnega sredstva.
Povračilo stroškov za uporabo lastnega vozila v službene namene znaša 0,90 din za dejansko prevoženi km.
15. člen
Odbornikom, funkcionarjem, članom sveta in komisij ter drugim udeležencem pripada za udeležbo na sejah občinske skupščine in njenih organov povračilo stroškov prevoza ob naslednjih pogojih;
- če so se udeležili seje, sestanka ali razgovora, na katerega so bili vabljeni,
- če so za prihod na sejo, sestanek ali razgovor uporabili javno prometno sredstvo.
16. člen
Potni stroški se priznavajo v višini potniške tarife za običajno pot z javnim prometnim sredstvom.
Za prevoz z lastnim vozilom se priznavajo potni stroški v smislu 13. člena.
17. člen
Nalog za izplačilo potnih stroškov izdaja odredbodajalec proračuna občine na podlagi evidence, ki jo vodi skupščinska pisarna.
18. člen
Predsedniku in podpredsedniku skupščine občine, ki profesionalno opravljata funkciji, pripada regres za letni dopust v višini 600 dinarjev.
III.	Prehodne in končne določbe
19. člen
Sredstva za povračilo mesečnega osebnega dohodka, nadomestila za izgubljeni osebni dohodek za udeležbo na sejah, dnevnice in povračila potnih stroškov odbornikom, funkcionarjem, članom svetov in komisij po določilih tega odloka se zagotavljajo v proračunu občine Novo mesto.
20. člen
Za izvajanje tega odloka skrbi komisija za volitve in imenovanja.
21. člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o nagradah odbornikom občinske skupščine Novo mesto in o osebnem dohodku funkcionarjem, ki jih voli ali imenuje občinska skupščina Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 20/67) in odlok o povračilu potnih in drugih stroškov odbornikom, članom svetov, komisij in drugih kolegijskih organov občinske skupščine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske, št. 15/65 in Skupščinski Dolenjski list, št. 3/68 in 6/71).
22. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenj-
skem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1972.
Številka: 114-01/65 Datum: 3Q marec 1972
Predsednik
občinske skupščine Novo mesto;
FRANCI KUHAR, 1. r.
120.
Na podlagi 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske, št. 8/64,	12/65 in
21 /65 ter Skupščinski Dolenjski Ust, št. 14/67 in 3/68), 68. člena in 70. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 17/71) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1972 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
1.člen
Ustanovi se svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Novo mesto kot družbeno telo.
2. člen
Svet ima predsednika, tajnika in
11	članov.
Predsednika, tajnika in člane sveta imenuje skupščina občine Novo mesto izmed predstavnikov, zainteresiranih organov in organizacij ter strokovnjakov s področja cestnega prometa.
Mandatna doba predsednika, tajnika in članov sveta traja 4 leta in so lahko po preteku te dobe ponovno imenovani.
3. člen
Naloge sveta so:
- obravnava in proučuje cestno prometno problematiko,
- pospešuje prometno vzgojo in izobrazbo udeležencev v cestnem prometu,
- usmerja prometno vzgojo in preventivno dejavnost organov in organizacij, ki se ukvarjajo z vprašanji varnosti cestnega prometa ter usklajuje njihovo delo,
- razširja prometno-vzgojne publikacije ter razvija in pospešuje varnost cestnega prometa in prometno vzgojo prek drugih sredstev javnega obveščanja,
- predlaga organom in organizacijam, ki se ukvarjajo z vprašanji cestnega prometa, ukrepe za izboljšanje njihove varnosti,
- opravlja tudi druge zadeve s področja preventive in vzgoje v cestnem prometu.
4. člen
Natančnejše določbe o delovanju sveta se določijo s poslovnikom o delu, ki ga sprejme svet.
5. člen
Sredstva za izvrševanje nalog sveta določi občinska skupščina v vsakoletnem proračunu na podlagi programa dela sveta.
6. člen
Strokovne naloge za svet opravlja tajnik sveta, } upravno-admini-strativno delo pa oddelek ,za upravno pravne zadeve pri občini Novo mesto.
7. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 22-016/63
Datum: 30. 3. 1972
Predsednik občinske skupščine Novo mesto: FRANCI KUHAR, 1. r.
121.
Na podlagi 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske, št. 8/64, 12/65 in, 21/65 ter Skupščinski Dolenjski list, št. 14/67 in 3/68), 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 20-129/71) in pravilnika o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše in stanovanja (Uradni list SRS, št. 20-212/71) je občinska skupščina Novo mesto na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1972 sprejela
ODLOK
o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja
1. člen
S	tem odlokom se določa vrednost posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti «tano-vanjske hiše oz. stanovanja po 2. členu zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanoj^nj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, štev. 20-129/71) in po pravilniku o enotni metodologiji zd izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oz. stanovanja v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 29-212/71).
2. člen
Za izračun prometne vrednosti zemljišč se določijo tri cone.
Poprečna gradbena cena za kv. m stanovanjske površine za leto 1972 znaša za:
- cono I. 2500 din,
- cono II. 2300 din,
- cono III. 2100 din.
3. člen
Poprečni stroški za komunalno ureditev zemljišč znašajo od poprečne gradbene cene stanovanj iz 2. člena tega odloka:
- za individualno komunalno potrošnjo 4 %,
- za kolektivno komunalno potrošnjo 7 %.
4. člen
Posamezne cone obsegajo:
I. cona - mesto Novo mesto,
II. cona obsega mestna in druga
naselja, za katere je potrebno izdelati urbanistične in zazidalne načrte po določilu 1. člena odloka o določitvi naselij in območij, za katere je potrebno izdelati urbanistične načrte, zazidalne načrte ali urbanistični red ter uskladiti obstoječe urbanistične dokumentacije (Skupščinski Dolenjski list, štev. 1/68),
III.	cona - vsa ostala naselja na območju občine Novo mesto.
5. člen
Za izračun prometne vrednosti zemljišč in izrabljenosti hiše oz. stanovanja veljajo določila pravilnika o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oz. stanovanja (Uradni list SRS, št. 29/71).
6. člen
Za zagotovitev realnih osnov izračuna in določitev poprečne gradbene cene stanovanj za naslednja leta mora oddelek za gospodarske in družbene dejavnosti skupščine občine Novo mesto tekoče spremljati indeks cen stanovanj na območju občine.
7. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 36-04/71-2
Datum: 30. 3. 1972
Predsednik
občinske skupščine Novo mesto: FRANCI KUHAR, 1. r.
122.
Na podlagi 11., 30. in 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) in 126. člena ter
8.	točke 143. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske, št. 8/64, 12/65 in 21/65 ter Skupščinski Dolenjski list, št. 14/67 in 3/68) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1972 sprejela
ODLOK
o	proračunu občine Novo mesto za leto 1972
1. člen
Občinski proračun za leto 1972 obsega:
din
- dohodke v znesku	40,760.000
- razporejene dohodke
v znesku	40,160.000
- nerazporejene dohodke
tekočp proračunsko rezervo
v znesku	600.000
2. člen
Od dohodkov proračuna občine
Novo mesto iz 1. člena tega odloka,
ki so vsebovani v bilanci dohodkov,
pripada:
1.	komunalnemu skladu:
- prispevek	za	uporabo mest-
nega zemljišča - 100%,
- davek na tovorna cestna mo-
toma in priklopna ter kombi vozila
-	100%
2. skladu za pospeševanje turizma:
- turistična taksa - 100 %
3. kulturni skupnosti:
- odstopljeni republiški davek od avtorskih pravic - 100 %
- odstopljeni republiški davek od prometa blaga na drobno, po stopnji 0,5 % - 100 %,
4. skladu za pospeševanje kmetijstva:
- občinski davek iz kmetijske dejavnosti - 25 %
5. skladu za neposredno otroško varstvo:
- davek od osebnega dohodka: iz kmetijske dejavnosti, iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti in iz opravljanja intelektualnih storitev -5%,
6. rezervnemu skladu:
- od vseh dohodkov iz 1. člena tega odloka po izločitvi dopolnilnih sredstev republike - 1 %.
3. člen
Sredstva, ki se zberejo z davkom od osebnega dohodka iz delovnega razmerja in davkom od prometa blaga na drobno, se smejo v letu 1972 uporabiti do zneska 28,322.000 din.
Ko dosežejo sredstva iz prvega odstavka tega člena znesek 28,322.000 dinarjev, odvaja služba družbenega knjigovodstva vsa presežena sredstva na poseben račun občine Novo mesto - negospodarske investicije. O namenski uporabi tako zbranih sredstev bo sklepala občinska skupščina.
4. člen
Dohodki, ki jih ustvarjajo s svojo dejavnostjo upravni organi in občinsko javno pravobranilstvo, razen občinskega sodišča, občinskega javnega tožilstva in sodnika za prekrške, so dohodek njihovih finančnih načrtov in jih smejo uporabiti kot sredstva za svojo redno dejavnost in posebne namene.
m
5. člen
Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1972 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim odobrena s tem proračunom.
Občinski organi in drugi uporabniki sredstev ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegale zneske, določene za leto 1972 in tudi ne ustvarjati obveznosti za občinske proračune naslednjih let, če niso take obveznosti določene z zakonom ah aktom občinske skupščine.
Za izvajanje določb prvega in drugega odstavka tega člena ter za zakonito, smotrno in primerno uporabo sredstev, ki so crganu odobrena v občinskem proračunu, je odgovoren predstojnik organa kot odredbodajalec.
6. člen
Svet za finance občinske skupščine Novo mesto je pooblaščen:
1.	da omejuje proračunsko potrošnjo, če na podlagi poročil o izvrševanju proračuna ugotovi, da do-
hodki ne dotekajo po predvidenem planu; če pa ugotovi, da dohodki iz
1.	člena tega odloka ne bodo doseženi do konca leta, o tem obvesti občinsko skupščino in ji predlaga ustrezne spremembe proračuna;
2. da odloča o uporabi nerazporejenih dohodkov (redne proračunske rezerve) do zneska 10.000 din v vsakem posameznem primeru;
3. da odloča, da se v primeru neenakomernega dotekanja proračunskih dohodkov vzame iz rezervnega sklada posojilo, ki ga je treba vrniti do 31. 12. 1972;
4. da odloča o dodelitvi sredstev, predvidenih v razdelku „nerazporejeni dohodki14 za nove namestitve;
5. da sme spreminjati namen in
višino sredstev, ki je v občinskem proračunu razporejena za posebne namene, -v okviru posameznega razdelka in proračunskega namena ter v proračunu razporejenih sredstev, če je to potrebno.
7.	člen
Nosilci sredstev, razporejenih s proračunom, so:
1. tajnik občinske skupščine za 3. razdelek;
2. oddelek za gospodarske in družbene dejavnosti za 1. razdelek,
3. oddelek za upravno pravne zadeve za 2. razdelek;
4. oddelek za finance za 4., 13., 14. in 15. razdelek.
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena prenaša sredstva, ki so v posebnem delu proračuna razporejena za dejavnost državnih organov, zavodov, skladov in druž-beno-političnih organizacij ter društev oddelek za finance, tem no-
silcem sredstev neposredno iz proračuna.
8. člen
Da bi občinska skupščina lahko kontrolirala izvrševanje proračuna, ji morajo organi, skladi in organizacije, ki dobivajo sredstva iz občinskega proračuna, pošiljati svoje finančne načrte in druga poročila, ki jih za to potrebuje.
Finančne načrte in spremembe teh morajo organi, skladi in organizacije dostaviti občinski skupščini v
8	dneh po sprejemu in vsaki morebitni spremembi, druga potrebna poročila pa na zahtevo sveta za finance občinske skupščine.
Če upravni organ za finance ne prejme od organov, skladov in organizacij zahtevanih podatkov iz prvega odstavka tega člena, sme začasno ustaviti nakazovanje s proračunom določenih sredstev organu, skladu ah organizaciji, ki teh podatkov ni dostavila.
9. člen
Pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1972 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci občinskega proračuna za leto 1972, ki je sestavni del splošnega dela tega proračuna.
10. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1972.
Številka: 400-01/72
Datum: 30. 3. 1972
Predsednik
občinske skupščine Novo mesto: FRANCI KUHAR, l.r.
Vrsta
dohod.
1
2
3
5
6 7 9
Glav.
nam.
03
04
05
06
07
12
13
14
15
16
17
18 19
PREGLED dohodkov in razporeda dohodkov proračuna občine Novo mesto za leto 1972
Dohodki	Skupaj
Davki iz oseb. dohodka	14,978.000
Davki - ostali	21,372.000
Takse	2,050.000
Dohodki po posebnih zveznih predpisih	1,450.000
Dohodki organov in razni drugi dohodki	500.000
Dopolnilna sredstva	360.000
Prenesena sredstva	50.000
SKUPAJ:	40,760.000
Razpored dohodkov	Skupaj
Kultumo-prosvetna dejavnost	3,760.000
Socialno skrbstvo	3,152.630
Zdravstveno varstvo	^2,170.440
Komunalna dejavnost	4,790.000
Delo državnih organov	10,233.500
Dejavnost krajevnih skupnosti	820.000
Dejavnost družbeno-političnih organizacij	1,286.500
Negospodarske investicije	11,025.930
Gospodarske investicije	91.000
Gospodarski posegi	690.00C
Proračunske obveznosti iz prejšnjih let	1,750.000
Rezervni sklad	390.000
Nerazporejeni dohodki	600.000
SKUPAJ	40,760.000
DOLENJSKI LIST - Št. 15 (1150) - 13. aprila 1972
DOLENJSKI LIST — Št. 15 (1150) — 131 aprila 1972 STRAN 17
123.
Na podlagi 27. člena zakona družbeni pomoči v stanovanjskeir gospodarstvu (Uradni list SRS št 5/72) in 143. ter 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64, 12/65 in 21/65 ter Skupščinski Dolenjski list št. 14/67 in 3/68) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1972 sprejela
ODLOK o izločanju sredstev za delno nadomestitev stanarine
1. člen
Organizacije, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter občani, ki uporabljajo pri opravljanju samostojne dejavnosti dopolnilno delo drugih oseb, so dolžni v letu 1972 iz sredstev, ki jih izločajo za stanovanjsko graditev po 29. členu zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj /Uradni list SRS št. 5/72), plačevati 7 %za delno nadomestitev stanarine.
2. člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka se plačujejo na poseben račun kot sredstva za kritje razlik v stanarini pri službi družbenega knjigovodstva.
3. člen
Sredstva za delno nadomestitev stanarine pripadajo organizacijam za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v višini, ki ustreza razliki med skupnim zneskom stanarine in zneskom stanarine, ki jo plačujejo nosilci stanovanjske pravice izračunane po predpisih, ki so veljali v letu 1970.
4. člen
Sredstva za delno nadomestitev stanarine se izplačujejo tromesečno na podlagi dokumentirane zahteve organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami.
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1972.
Številka: 402-037/65-8
Datum: 30. 3. 1972
Predsednik
občinske skupščine Novo mesto: FRANCI KUHAR, 1. r.
124.
Na podlagi 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64, 12/65 in 21/65 ter Skupščinski Dolenjski list št. 14/67 in 3/68) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1972 sprejela
ODLO K o razveljavitvi odloka o izdatkih za potne »n druge stroške, ki se
priznavajo upravnim organom občinske skupščine Novo mesto med materialne stroške
1. člen
Odlok o izdatkih za potne in dru«; ge stroške, ki se priznavajo upravnim organom občinske skupščine Novo mesto med materialne stroške (Uradni vestnik Dolenjske št. 29/65, 23/66 in Skupščinski Dolenjski list št. 3/68) se razveljavi.
2. člen
Materijo, ki je bila doslej urejena s citiranim odlokom, uredijo upravni organi občinske skupščine s posebnim pravilnikom v skladu s samoupravnim sporazumom o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov, ki velja za upravne organe.
3. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 114-28/62
Datum: 30. 3. 1972
Predsednik
občinske skupščine Novo mesto: FRANCI KUHAR, 1. r.
125.
Na podlagi 154. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64, 12/65 in 21/65 ter Skupščinski Dolenjski list št 14/67 in 3/68) je občinska skupšči na Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1972 sprejela
SKLEP o spremembi sklepa o ustanovitvi komisije za samoupravne pravo delovnih organizacij
1. člen
V	3. členu sklepa o ustanovitv komisije za samoupravno pravo delovnih organizacij (Skupščinski Dolenjski list št. 11/70) se beseda „sedem “ črta in nadomesti z besedo ,-,devet“.
2. člen
Ta sklep začne veljati, osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
-	Številka: 021-01/67
Datum: 30. 3. 1972
Predsednik
občinske skupščine Novo mesto: FRANCI KUHAR, 1. r.
126.
Na podlagi 3., 4. in 31. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS št. 7/72) in 126. in 238. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64, 12/65 in 21/65 ter Skupščinski Dolenjski list št. 14/67 in 3/68) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1972 sprejela
ODLOK o občinskih upravnih taksah
1. člen
Za spise in dejanja v upravnih stvareh ter za druge predmete in dejanja pri organih v občini Novo mesto se plačujejo občinske upravne takse.
2. člen
Kot organi so po tem odloku mišljeni:
1. upravni oigani občine Novo mesto,
2. organizacije združenega dela in druge organizacije, kadar v okviru javnih pooblastil, katere jim daje zakon ali na podlagi zakona izdan predpis, odločajo o upravnih stvareh na zahtevo stranke.
3. člen
Občinske upravne takse se plačujejo po določbah zakona o upravnih taksah in taksni tarifi, predpisani " zakonom o upravnih taksah (Uradn list SRS št. 7/72).
4. člen
Taksne vrednotnice prodajajo pooblaščene organizacije združenega dela ter oigani in organizacije (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni prodajalci). Dovoljenje za prodajo taksnih vrednotnic izda svet občinske skupščine, pristojen za finance.
Pooblaščeni prodajalci morajo vedno imeti v prodaji potrebne količine taksnih vrednotnic. Taksne vrednotnice morajo biti občanom na razpolago v poslovnem času organizacije združenega dela oziroma njene poslovne enote, druge organizacije ali organa.
5. člen
Izvajanje tega odloka nadzoruje za davčne zadeve pristojni upravni organ občine.
6. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o upravnih taksah (Skupščinski Dolenjski list št. 14/69).
7. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 423-02/65
Datum: 30. 3. 1972
Predsednik občinske skupščine Novo mesto: FRANCI KUHAR, 1. r.
127.
Na podlagi 114. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin (Uradni list SRS, št. 5/69) in 127. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64, 12/65 in Skupščinski Dolenjski list št. 14/67 in 3/68) je občinski zbor skupščine občine Novo mesto na seji dne 30. marca 1972 sprejel
ODLOK o razpisu nadomestnih volitev v občinski zbor
1. člen
Razpišejo se nadomestne volitve v občinski zbor skupščine občine Novo mesto v volilni enoti 1 in 36.
2. člen
Nadomestne volitve v občinski zbor bodo v ponedeljek, 15. maja 1972.
3. člen
Volitve bo izvedla občinska volilna komisija po določilih zakona o volitvah odbornikov občinskih ?kupščin.
4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 013-01/65
Datum: 30. 3. 1972
Predsednik občinskega zbora:
LADO KOTNIK, 1. r.
128.
Na podlagi 114. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin (Uradni list SRS, št. 5/69) in 127. člena statuta občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 8/64, 12/65 in 21/65 in Skupščinski Dolenjski list, št. 14/67 in 3/68) je zbor delovnih skupnosti občinske skupščine Novo mesto na seji dne
30.	marca 1972 sprejel
ODLOK o razpisu nadomestnih volitev v zbor delovnih skupnosti
1. člen
Razpišejo se nadomestne volitve v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine Novo mesto v 2. volilni enoti, ki obsega delovno organizacijo Industrijo motornih vozil Novo mesto - presemico, karosemico, lakirnico, montažo, galvaniko, vodstvo proizvodnje in planski oddelek.
2. člen
Nadomestne volitve v zbor delovnih skupnosti bodo v petek, 12. maja 1972.
3. člen
Volitve bo izvedla občinska volilna komisija po določilih zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin.
4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 013-01/65
Datum: 30. 3. 1972
Predsednik zbora delovnih skupnosti: NIKO RIHAR, 1. r.
129.
Na podlagi 42 člena statuta KS Brusnice, 162. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69) v zvezi z 261. členom zakona o davkih občanov (Uradni list SRS št. 7/72) je svet krajevne /skupnosti Brusnice, na predlog zbora volivcev za območje krajevne skupnosti Brusnice, z dne 26. marca 1972, na svoji seji dne 6. aprila 1972, sprejel
SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje dozidave osnovne šole Brusnice
1.
Za območje krajevne skupnosti Brusnice se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje dozidave osnovne šole Brusnice.
Dozidava osnovne šole Brusnice je določena v enotnem sedemletnem programu gradenj osnovnih šol v občini Novo mesto.
Pravico glasovati na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik za naselja krajevne skupnosti Brusnice.
3.
Referendum bo v nedeljo, dne 14. maja 1972, ob 6. do 20. ure na glasovalnih mestih, ki jih na predlog krajevne skupnosti določi občinska volilna komisija.
4.
Na referendumu glasujejo volivci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo:
glasovnica
referendum dne 14. maja 1972 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje dozidave osnovne šole Brusnice.
Krajevni samoprispevek bi bil predpisan za dobo sedmih let, in sicer od 1. junija 1972 do 31. maja 1979 in bi ga plačevali:
- delavci in upokojenci v višini
1 % od nfeto osebnih dohodkov ali pokojnin,
- obrtniki, gostilničarji in drugi občani z lastnimi dohodki v višini
2 % davčnih osnov,
- lastniki zemljišč v višini 2 % katastrskega dohodka.
Lastniki zemljišč, ki so v delovnem razmerju ali so upokojenci, bi plačevali samoprisevek samo iz osebnega dohodka iz delovnega riz-merja oziroma pokojnine.
Plačevanja samoprispevka bi bili oproščeni:
- zavezanci, katerih osebni dohodek ali pokojnina ne presega
1.000.00 dinarjev mesečno.
- zavezanci, katerih dohodek od kmetijskih zemljišč ne presega
1.000.00 dinarjev,
- vajenci, dijaki in študentje od vajeniških nagrad oziroma štipendij,
- invalidi, katerih invalidnost presega 70 %.
Samoprispevek se ne bi plačeval tudi od socialnih podpor, priznavalnin, invalidnin in otroškega dodatka.
Znesek 1.000,00 dinarjev za zavezance pod zap. št. 1 bi veljal za leto 1972. V naslednjih letih pa se bi letno zviševal za odstotek statistično ugotovljenega porasta življenjskih stroškov.
GLASUJEM
„ZA‘
„PROTI “
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo „ZA“, če se strinja z uvedbo samoprispevka, sicer pa besedo „PROTI“.
5.
Za postopek o referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin. Postopek vodi in ugotovi izid glasovanja občinska volilna komisija.
6.
Sredstva za izvedbo referenduma se zagotovijo v finančnem načrtu KS Brusnice za leto 1972.
7.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 6/72
Datum: 6. 4. 1972
Predsednik sveta krajevne skupnosti: Ivan Perhaj, 1. r.
130.
Na podlagi 20. člena statuta KS Birčna vas, 162. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69), v zvezi z 261. členom zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72) je svet krajevne skup'nosti Birčna vas na predlog zbora volivcev v Birčni vasi z dne 22. marca 1972, na svoji seji dne 6. aprila 1972 sprejel
SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje dozidave osnovne šole „MILKA ŠOBAR-NA-TAŠA“ Novo mesto ter za sofinanciranje gradnje vodovoda na območju KS Birčna vas in vzdrževanja poti, ki jih upravlja KS Birčna vas
1.
Za območje krajevne skupnosti Birčna vas se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje dozidave osnovne šole „Milka Šobar-Nataša“ Novo mesto ter za sofinanciranje gradnje vodovoda, na območju KS Birčna vas in vzdrževanje poti, ki jih upravlja KS Birčna vas.
Dozidava osnovne šole „Milka So-bar-Nataša“ Novo mesto je določena v enotnem sedemletnem programu gradenj osnovnih šol v občini Novo mesto.
2.
Pravico glasovati na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik za naselje krajevne skupnosti Birčna vas.
3.
Referendum bo v nedeljo, dne 14. maja 1972, od 6. do 20. ure na glasovalnih mestih, ki jih na predlog krajevne skupnosti določi občinska volilna komisija.
4.
Na referendumu glasujejo volivci neposredno in tajno z glasovnico.
Na glasovnici je naslednje besedilo:
glasovnica
referendum dne 14. maja 1972 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje dozidave osnovne šole „Milka Sobar-Nataša" Novo mesto in za sofinanciranje gradnje vodovoda na območju KS Birčna vas in vzdrževanje poti, ki jih upravlja KS Birčna vas, v krajevni skupnosti Birčna vas.
Krajevni samoprispevek bi bil predpisan za dobo sedmih let in sicer od 1. junija 1972 do 31. maja 1979, in bi ga plačevali:
- delavci in upokojenci v višini
1 % od neto osebnih dohodkov ah pokojnin,
- obrtniki, gostilničarji in drugi občani z lastnimi dohodki, v višini
2 % davčnih osnov,
- lastniki zemljišč v višini 2 % katasterskega dohodka.
Lastniki zemljišč, ki so v delovnem razmerju ali so upokojenci, bi plačevali samoprispevek samo iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja oziroma pokojnine.
Plačevanja samoprispevka naj bi bili oproščeni:
- zavezanci, katerih osebni dohodek ali pokojnina ne presega
1.000.000 dinarjev mesečno,
- zavezanci, katerih dohodek od kmetijskih zemljišč ne presega letno
1.000.00 dinarjev.
- vajenci, dijaki in študentje od vajeniških nagrad oz. štipendij,
- invalidi, katerih invalidnost presega 70 %.
Samoprispevek se ne bi plačeval tudi od socialnih podpor, priznavalnin, invalidnin in otroškega dodatka.	’
Znesek 1.000,00 dinarjev za zavezance pod zap. št. 1 naj bi veljal za leto 1972. V naslednjih letih pa se naj bi letno zviševal za odstotek statistično ugotovljenega porasta življenjskih stroškov.
S samoprispevkom zbrana sredstva se bodo uporabila v višini 50 % za sofinanciranje dozidave osnovne šole „Milka Sobar-Nataša“ Novo mesto, v višini 50 % pa za sofinanciranje gradnje vodovoda na območju KS Birčna vas in vzdrževanja poti, ki jih upravlja KS Birčna vas, v krajevni skupnosti Birčna vas.
GLASUJEM
5.
Za postopek o referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin. Postopek vodi in ugotovi izid glasovanja občinska volilna komisija.
6.
Sredstva za izvedbo referenduma se zagotovijo v finančnem načrtu KS Birčna vas za leto 1972.
7.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 24/72
Datum: 6.4. 1972
Predsednik sveta krajevne skupnosti: JANEZ HROVATIČ,-!, r.
„ZA‘
„PROTI “
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo „ZA“, če se strinja z uvedbo samoprispevka, sicer pa besedo ,»PROTT*.
131.
Na podlagi 19. člena statuta KS Prečna, 162. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69), v zvezi z 261. členom zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/62) je svet krajevne skupnosti Prečna na predlog zbora volivcev v Prečni z dne 26. marca 1972, ha svoji seji dne 5. aprila 1972 sprejel
S KLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje dozidave osnovne šole Bršljin ter za sofinanciranje vzdrževanja pokopališča v Prečni, zgraditve avtobusnega postajališča v Prečni ter vzdrževanja krajevnih poti, ki jih upravlja krajevna skupnost Prečna
1.
Za območje krajevne skupnosti Prečna se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje dozidave osnovne šole Bršljin ter za sofinanciranje vzdrževanja pokopališča v Prečni, zgraditve avtobusnega postajališča v Prečni ter vzdrževanja krajevnih poti, ki jih upravlja krajevna skupnost Prečna.
Dozidava osnovne šole Bršljin je določena v enotnem sedemletnem programu gradenj osnovnih šol v občini Novo mesto.
Pravico glasovati na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik za naselje krajevne skupnosti Prečna.
3.
Referendum bo v nedeljo, dne 14. maja 1972, od 6. do 20. ure na glasovalnih mestih, kijih na predlog krajevne skupnosti določi občinska volilna komisija.
4.	‘
Na referendumu glasujejo volivci neposredno in tajno z glasovnico.
Na glasovnici je naslednje besedilo:
oo
DOLENJSKI LIST - St. 15 (1150) - 13. aprila 1972
DOLENJSKI LIST - Št. 15 (1150) - 13. aprila 1972 STRAN 19
glasovnica
referendum dne 14. maja 1972 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje dozidave osnovne šole Bršljin in za sofinanciranje vzdrževanja pokopališča v Prečni, zgraditve avtobusnega postajališča v Prečni ter vzdrževanja krajevnih poti, ki jih upravlja krajevna skupnost Prečna v krajevni skupnosti Prečna.
Krajevni samoprispevek bi bil predpisan za dobo sedmih let in sicer od 1. junija 1972 do 31. maja 1979 in bi ga plačevali:
- delavci in upokojenci v višini
1 % od neto osebnih dohodkov ali pokojnin,
- obrtniki, gostilničarji in drugi občani z lastnimi dohodki, v višini
2 % davčnih osnov,
- lastniki zemljišč v višini 2 % katastrskega dohodka.
Lastniki zemljišč, ki so v delovnem razmerju ali so upokojenci, bi plačevali samoprispevek samo iz osebnega dohodka iz delovnega raz-meija oziroma pokojnine.
Plačevanja samoprispevka naj bi bili oproščeni:
- zavezanci, katerih osebni dohodek ali pokojnina ne presega
1.000.00 dinarjev mesečno,
- zavezanci, katerih dohodek od kmetijskih zemljišč ne presega letno
1.000.00 dinarjev,
- vajenci, dijaki in študentje od vajeniških nagrad oz. štipendij,
- invalidi, katerih invalidnost presega 70 %.
Samoprispevek se ne bi plačeval tudi od socialnih podpor, priznavalnin, invalidnin in otroškega dodatka.
Znesek 1.000,00 dinarjev za zavezance pod zap. št. 1 naj bi veljal za leto 1972. V naslednjih letih pa se naj bi letno zviševal za odstotek statistično ugotovljenega porasta življenjskih stroškov.
S samoprispevkom zbrana sredstva se bodo uporabila v višini 50 % za sofinanciranje dozidave osnovne šole Bršljin, v višini 50 % pa za sofinanciranje vzdrževanja pokopališča v Prečni, zgraditve avtobusnega postajališča v Prečni ter vzdrževanje krajevnih poti, ki jih upravlja krajevna skupnost Prečna v krajevni skupnosti Prečna.
GLASUJEM „ZA"	„PROTI"
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo ,,ZA“, če se strinja z uvedbo samoprispevka, sicer pa besedo ,,PROTI“.
Za postopek o referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin. Postopek vodi in ugotovi izid glasovanja občinska volilna komisija.
6.
Sredstva za izvedbo referenduma se zagotovijo v finančnem načrtu KS Prečna za leto 1972.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Do-
lenjskem listu.
Številka: 16/72 Datum: 5. 4. 1972
Predsednik sveta krajevnih skupnosti: JOŽE DRAGMAN, 1. r.
132.
Na podlagi 10. točke 12. člena statuta krajevne skupnosti Žužemberk, 162. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69), v zvezi z 261. členom zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št: 7/72), je svet krajevne skupnosti Žužemberk dne 23. marca 1972 sprejel
SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinandranje dozidave osnovne šole Žužemberk
1.
Za območje krajevne skupnosti Žužemberk se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje dozidave osnovne šole Žužemberk.
Dozidava osnovne šole Žužemberk je določena v enotnem sedemletnem programu gradenj osnovnih šol v občini Novo mesto.
2.
Pravico glasovati na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik za naselja krajevne skupnosti Žužemberk.
3.
Referendum bo v nedeljo, dne 14. maja 1972 od 6. do 20. ure na glasovalnih mestih, ki jih na predlog krajevne skupnosti določi občinska volilna komisija.
4.
Na referendumu glasujejo volivci neposredno in tajno z glasovnico.
. Na glasovnici je naslednje besedilo:
g 1 a s o v n i c a
referendum dne 14. maja 1972 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje dozidave osnovne šole Žužemberk
Krajevni samoprispevek bi bil predpisan za dobo sedmih let, in sicer od 1. 6. 1972 do 31. 5. 1979 in bi ga plačevali:
- delavci in upokojenci v višini
1 % od neto osebnih dohodkov aU pokojnin,
- obrtniki, gostilničarji in drugi občani z lastnimi dohodki v višini
2 % davčnih osnov,
- lastniki zemljišč v višini 2 % katastrskega dohodka.
Lastniki zemljišč, ki so v delovnem razmerju ah so upokojenci, bi plačevali samoprispevek samo iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja oziroma pokojnine.
Plačevanja samoprispevka bi bili oproščeni:
—. zavezanci, katerih osebni do-
hodek ali pokojnina ne presega
1.000.00 din mesečno,
— zavezanci, katerih dohodek od kmetijskih zemljišč ne presega letno
1.000.00 din,
— vajenci, dijaki in študentje od vajeniških nagrad oziroma štipendij,
— invalidi, katerih invalidnost presega 70 %.
Samoprispevek se ne bi plačeval tudi od socialnih podpor, priznavalnin, invalidnin in otroškega dodatka.
Znesek 1.000,00 din za zavezance pod zap. št. 1 bi veljal za leto 1972.
V	naslednjih letih pa bi se letno zviševal za odstotek statistično ugotovljenega porasta življenjskih stroškov.
GLASUJEM
»ZA“
„PROTT
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo „ZA“, če se strinja z uvedbo samoprispevka, sicer pa besedo ,,PROTI“.
5.
Za postopek o referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin. Postopek vodi in ugotovi izid glasovanja občinska volilna komisija.
6.
Sredstva za izvedbo referenduma se zagotovijo v finančnem načrtu krajevne skupnosti Žužemberk za leto 1972.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 87/72 Datum: 23. 3. 1972
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Žužemberk: IVAN PLUT, 1. r.
133.
Na podlagi 25. člena statuta KS Orehovica, 162. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69), v zvezi z 261. členom zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/62) je svet krajevne skupnosti Orehovica na predlog zbora volivcev v Orehovici z dne 26. marca 1972, na svoji seji dne 3. aprila 1972 sprejel
SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje dozidave osnovne šole „Martina Kotaija“ v Šentjerneju ter za sofinanciranje ureditve pokopališča v Orehovici in vzdrževanja krajevnih poti, ki jih upravlja krajevna skupnost Orehovica
1.
Za območje krajevne skupnosti Orehovica se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje dozidave osnovne' šole „Martina Kotarja" v Šentjer-
neju ter za sofinanciranje ureditve pokopališča v Orehovici in vzdrževanja krajevnih poti, ki jih upravlja krajevna skupnost Orehovica.
Dozidava osnovne šole „Martina Kotarja" v Šentjerneju je določena v enotnem sedemletnem programu gradenj osnovnih šol v občini Novo mesto.
2.
Pravico glasovati na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik za naselje krajevne skupnosti Orehovica.
3.
Referendum bo v nedeljo, dne 14. maja 1972 od 6. do 20. ure na glasovalnih mestih, ki jih na predlog krajevne skupnosti določi občinska volilna komisija.	*
4.
Na referendumu glasujejo volivci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo:
glasovnica
referendum dne 14. maja 1972 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje dozidave osnovne šole „Martina Kotarja" v Šentjerneju in za sofinanciranje ureditve pokopališča v Orehovici ter vzdrževanja krajevnih poti, ki jih upravlja krajevna skupnost Orehovica v krajevni skupnosti Orehovica.
Krajevni samoprispevek bi bil predpisan za dobo sedmih let, in sicer od 1. 6. 1972 do 31. 5. 1979 in bi ga plačevali:
- delavci in upokojenci v višini
1 % od neto osebnih dohodkov ali pokojnin,
- obrtniki, gostilničarji in drugi občani z lastnimi dohodki, v višini
2 % davčnih osnov,	.
- lastniki zemljišč v višini 2 % katastrskega dohodka.
Lastniki zemljišč, ki so v delovnem razmeiju ali so upokojenci, bi plačevali samoprispevek samo iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja oziroma pokojnine.
Plačevanja samoprispevka naj bi bili oproščeni:
- zavezanci, katerih osebni dohodek ali pokojnina ne presega
1.000.00 din mesečno,
- zavezanci, katerih dohodek od kmetijskih zemljišč ne presega letno
1.000.00 din,
- vajenci, dijaki in študentje od vajeniških nagrad oziroma štipendij,
- invalidi, katerih invalidnost presega 70 %.
Samoprispevek se ne bi plačeval tudi od socialnih podpor, priznavalnin, invalidnin in otroškega dodatka.
Znesek 1,000,00 din za zavezance pod zap. št. 1 naj bi veljal za leto 1972. V naslednjih letih pa se naj bi letno zviševal za odstotek statistično ugotovljenega porasta življenjskih stroškov.
S samoprispevkom zbrana sredstva se bodo uporabila v višini 50 % za sofinanciranje dozidave osnovne šole „Martina Kotarja" v Šentjerneju, v višini 50 % pa za sofinanciranje ureditve pokopališča v Orehovici in vzdrževanja krajevnih poti, ki
jih upravlja krajevna skupnost Orehovica v krajevni skupnosti Oreho-
GLASUJEM
,,ZA‘
„PROTI44
Glasovalec izpolni glasovnico ' tako, da obkroži besedo ,,ZA“, če se strinja z uvedbo samoprispevka, sicer pa besedo „PROTI44.
5.
Za po opek o referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin. Postopek vodi in .gotovi izid glasovanja občinska volilna komisija.
6.
Sredstva za izvedbu re^renduma se zagotovijo v .inančnem načrti. KS Orehovica za leto 1972.
7.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 24/72
Datum: 3. 4. 1972
Predsednik sveta krajevne skupnosti: ANTON JAKŠE, 1. r.
134.
Na podlagi 41. člena statuta krajevne skupnosti Straža, 162. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69), v zvezi z 261. členom zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72) je svet krajevne skupnosti Straža na predlog zbora volivcev v Straži z dne 23. 3. 1972, na svoji seji dne 6. aprila 1972 sprejel
SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje dozidave osnovne šole Vavta vas
1.
Za območje krajevne skupnosti Straža se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje dozidave osnovne šole Vavta vas.
Dozidava osnovne šole Vavta vas je določena v enotnem sedemletnem programu gradenj osnovnih šol v občini Novo mesto.
2.
Pravico glasovati na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik za naselja krajevne skupnosti Straža.
3.
Referendum bo v nedeljo, dne 14. maja 1972 od 6. do 20. ure na glasovalnih mestih, ki jih na predlog krajevne skupnosti določi občinska volilna komisija.
4.
Na referendumu glasujejo volivci neposredno in tajno z glasovnico.
Na glasovnici je naslednje besedilo:
glasovnica
referendum dne 14. maja 1972 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denaiju za sofinanciranje dozidave osnovne šole Vavta vas
Krajevni samoprispevek bi bil predpisan za dobo sedmih let, in sicer od 1. 6. 1972 do 31. 5. 1979 in bi ga plačevali:
- delavci in upokojenci v višini
1 od neto osebnih dohodkov ali pokojnin,
- obrtniki, gostilničarji in drugi občani z lastnimi dohodki, v višini
2 % davčnih osnov,
- lastniki zemljišč v višini 2 % katastrskega dohodka.
Lastniki zemljišč, ki so v delovnem razmerju ali so upokojenci, bi plačevali samoprispevek samo iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja oziroma pokojnine.
Plačevanja samoprispevka bi bili oproščeni:
- zavezanci, katerih osebni dohodek ali pokojnina ne presega
1.000.00 din mesečno,
- zavezanci, katerih dohodek od kmetijskih zemljišč ne presega letno
1.000.00 din,
- vajenci, dijaki in študentje od vajeniških nagrad oziroma štipendij,
- invalidi, katerih invalidnost presega 70 %.
Samoprispevek se ne bi plačeval tudi od socialnih podpor, priznavalnin, invalidnin in otroškega dodatka.
Znesek 1.000,00 din za zavezanca pod zap. št. 1 bi veljal za leto 1972.
V	naslednjih letih pa bi se letno zviševal za odstotek statistično ugotovljenega porasta življenjskih stroškov.
GLASUJEM
„ZA4
„PROTI44
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo „ZA44, če se strinja z uvedbo samoprispevka, sicer pa besedo „PROTI44.
5.
Za postopek o referendumu .se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin. Postopek vodi in ugotovi izid glasovanja občinska volilna komisija.
6.
Sredstva za izvedbo referenduma se zagotovijo v finančnem načrtu krajevne skupnosti Straža za leto 1972.
7.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 30/72
Datum: 6. 4. 1972
Predsednik sveta krajevne skupnosti Straža: JOŽE ŠTOK, l.r.
135.
Na podlag 23. člena statuta krajevne skupri*#»ti Stopiče, 162. člena
zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69), v zvezi z 261. členom zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72), jfe svet krajevne skupnosti Stopiče na predlog zbora volivcev z dne 26. marca 1972 na svoji seji dne
5.	a. ila 1972 sprejel
SKLEP
0 razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje dozidave osnovne šole Stopiče in vzdrževanje komunalnih naprav in cest, ki jih upravlja krajevna skupnost Stopiče, na c imočju krajevne skupnosti Stopiče
1.
Za območje krajevne skupnosti Stopiče se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje dozidave osnovne šole Stopiče in za vzdrževanje komunalnih naprav ter cest, ki jih upravlja krajevna skupnost Stopiče.
Dozidava osnovne šole Stopiče je določena v enotnem sedemletnem programu gradenj osnovnih šol v občini Novo mesto.
2.
Pravico glasovati na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik za naselja krajevne skupnosti Stopiče.
3.
Referendum bo v nedeljo, dne 14. maja 1972 od 6. do 20. ure na glasovalnih mestih, ki jih na predlog' krajevne skupnosti določi občinska volilna komisija.
4.
Na referendumu glasujejo volivci neposredno in tajno z glasovnico.
Na glasovnici je naslednje besedilo:
glasovnica
referendum dne 14. maja 1972 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denaiju za sofinanciranje dozidave osnovne šole Stopiče in vzdrževanje komunalnih naprav in cest, ki jih upravlja krajevna skupnost Stopiče.
Krajevni samoprispevek bi bil predpisan za dobo sedmih let. in sicer od 1. 6. 1972 do 31. 5. 1979 "in bi ga plačevali:
- delavci in upokojenci v višini
1 % od neto ošebnih dohodkov, ali pokojnin,
- obrtniki, gostilničarji in drugi občani z lastnimi dohodki, v višini
2 % davčnih osnov,
- lastniki zemljišč v višini 2 7' katastrskega dohodka.
Lastniki zemljišč, ki so v delovnem razmerju ali so upokojenci, bi plačevali samoprispevek samo od osebnega dohodka iz delovnega razmerja oziroma pokojnine.
Plačevanja samoprispevka bi bili oproščeni:
- zavezanci, katerih osebni dohodek ali pokojnina ne presega
1.000.00 din mesečno,
- zavezanci, katerih dohodek od kmetijskih zemljišč ne presega
1.000.00 din letno,
- vajenci, dijaki in študentje od vajeniških nagrad oziroma štipendij,
- invalidi, katerih invalidnost presega 70 %.
Samoprispevek se ne bi plačeval tudi od socialnih podpor, priznavalnin, invalidnin in otroškega dodatka.	s	'
Znesek 1.000,00 din za zavezance pod zap. štev. 1 bi veljal za leto 1972. V naslednjih letih pa se bi letno zviševal za odstotek statistično ugotovljenega porasta življenjskih stroškov.
S samoprispevkom zbrana sredstva se bodo uporabila v višini 60 % za dozidavo osnovne šole Stopiče, v višini 40 % pa za sofinanciranje vzdrževanja komunalnih naprav in cest, ki jih upravlja krajevna skupnost Stopiče.
GLASUJEM
„ZA44
„PROTI44
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo „ZA14, če se strinja z uvedbo samoprispevka, sicer pa besedo „PROTI44.
5.
Za postopek o referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin. Postopek vodi in ugotovi izid glasovanja občinska volilna komisija.
6.
Sredstva za izvedbo referenduma se zagotovijo v finančnem načrtu krajevne skupnosti Stopiče za leto 1972.
7.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 9/1-72
Datum: 6. 4. 1972
Predsednik
sveta krajevne skupnosti Stopiče: FRANC KASTELIC, l.r.
136.
Na podlagi 33. člena statuta KS Bučna vas, 162. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69). v zvezi z 261. členom zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72) je svet krajevne skupnosti Bučna vas, na predlog zbora volivcev v Dol. Ka-mencah z dne 26. marca 1972, na svoji seji dne 6. aprila 1972 sprejel
SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje dozidave osnovne šole Bršlin ter za sofinanciranje ureditve pokopališč, gradnje vodovoda in dveh mostov na območju KS Bučna vas.
1.
Za območje krajevne skupnosti Bučna vas se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje dozidave osnovne
STRAN 20 DOLENJSKI LIST - Št. 15 (1150) - 13. aprila 1972
STRAN 20 DOLENJSKI LIST - Št. 15 (1150) - 13. aprila 1972
šole Bršlin ter za sofinanciranje ureditve pokopališč, gradnje vodovoda in dveh mostov na območju krajevne skupnosti Bučna vas.
Dozidava osnovne šole Bršlin je določena v enotnem sedemletnem programu gradenj osnovnih šol v občini Novo mesto.
2.
Pravico glasovati na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik za naselje krajevne skupnosti Bučna vas.
3.
Referendum bo v nedeljo, dne 14. maja 1972 od 6. do 20. ure na glasovalnih mestih, ki jih na predlog krajevne skupnosti določi občinska volilna komisija.
4.
Na referendumu glasujejo volivci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo:
glasovnica
referendum dne 14. maja 1972 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje dozidave osnovne šole Bršlin in za sofinanciranje ureditve pokopališč, gradnje vodovoda in dveh mostov v krajevni skupnosti Bučna vas, v krajevni skupnosti Bučna vas.
Krajevni samoprispevek bi bil predpisan za dobo sedmih let, in sicer od 1. 6. 1972 do 31. 5. 1979 in bi ga plačevali:
- delavci in upokojenci v višini
1 % od neto osebnih dohodkov ali pokojnin,
- obrtniki, gostilničarji in drugi občani z lastnimi dohodki, v višini
2 % davčnih osnov,
- lastniki zemljišč v višini 2 % katastrskega dohodka.
Lastniki zemljišč, ki so v delovnem razmeiju, ali so upokojenci, bi plačevali samoprispevek samo iz osebnega dohodka iz delovnega raz-meija oziroma pokojnine.
Plačevanja samoprispevka naj bi bili oproščeni:
- zavezanci, katerih osebni dohodek ali pokojnina ne presega
1.000.00 din mesečno,
- zavezanci, katerih dohodek od kmetijskih zemljišč ne presega letno
1.000.00 din,
- vajenci, dijaki in študentje od vajeniških nagrad oziroma štipendij,
- invalidi, katerih invalidnost presega 70 %.
Samoprispevek se ne bi plačeval tudi od socialnih podpor, priznavalnin, invalidnin in otroškega dodatka.
Znesek 1.000,00 din za zavezanca pod zap. št. 1 naj bi veljal za leto 1972. V naslednjih letih pa se naj bi letno zviševal za odstotek statistično ugotovljenega porasta življenjskih stroškov.
S samoprispevkom zbrana sredstva se bodo uporabila v višini 50 '7c za sofinanciranje dozidave osnovne šole Bršlin, v višini 50 7r pa za sofinanciranje ureditve pokopališč, gradnje vodovoda in dveh mostov v krajevni skupnosti Bučna vas.
GLASUJEM
„ZA“
,PROTI*1
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo „ZA“, če se strinja z uvedbo samoprispevka, sicer pa besedo „PROTl“.
5.
Za postopek o referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin. Postopek vodi in ugotovi izid glasovanja občinska volilna komisija.
6.
Sredstva za izvedbo referenduma se zagotovijo v finančnem načrtu KS Bučna vas za leto 1972.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 27/72 Datum: 6. 4. 1972
Predsednik sveta krajevne skupnosti: IVAN AVBAR, 1. r.
137.
Na podlagi 19. člena statuta krajevne skupnosti Gabrje, 162. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69), v zvezi z 261. členom zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72), je svet krajevne skupnosti Gabrje, na predlog zbora volivcev v Gabrju z dne 25. marca 1972, na svoji seji dne 6. aprila 1972 sprejel
SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje dozidave osnovne šole Brusnice ter za sofinanciranje gradnje dvorane v Gabrju in vzdrževanje krajevnih poti v KS Gabije
1.
Za območje krajevne skupnosti Gabrje se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje dozidave osnovne šole Brusnice ter za sofinanciranje gradnje dvorane v Gabrju in vzdrževanje krajevnih poti.
Dozidava osnovne šole Brusnice je določena v enotnem sedemletnem programu gradenj osnovnih šol v občini Novo mesto.
Pravico glasovati na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik za naselje krajevne skupnosti Gabrje.
3.
Referendum bo v nedeljo, dne 14. maja 1972, od 6. do 20. ure na glasovalnih mestih, ki jih na predlog krajevne skupnosti določi občinska volilna komisija.
Na referendumu glasujejo volivci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo:
glasovnica
referendum dne 14. maja 1972 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje dozidave osnovne šole in za sofinanciranje gradnje dvorane v Gabrju in vzdrževanje krajevnih poti v krajevni skupnosti Gabrje.
Krajevni samoprispevek bi bil predpisan za dobo sedmih let in sicer od 1. junija 1972 do 31. maja 1979 in bi ga plačevali:
- delavci in upokojenci v višini
1 % od neto osebnih dohodkov ali pokojnin,
- obrtniki, gostilničarji in drugi občani z lastnimi dohodki, v višini
2 % davčnih osnov,
- lastniki zemljišč v višini 2 7c katastrskega dohodka.
Lastniki zemljišč, ki so v delovnem razmeiju ali so upokojenci, bi plačevali samoprispevek samo iz osebnega dohodka iz delovnega raz-meija oziroma pokojnine.
Plačevanja samoprispevka naj bi bili oproščeni:
- zavezanci, katerih osebni dohodek ali pokojnina ne presega 1:000,00 dinarjev mesečno,
- zavezanci, katerih dohodek od kmetijskih zemljišč ne presega letno 1.000,00
- vajenci, dijaki in študentje od vajeniških nagrad oz. štipendij,
- invalidi, katerih invalidnost presega 70 %.
Samoprispevek se ne bi plačeval tudi od socialnih podpor, priznavalnin, invalidnin in otroškega dodatka.
Znesek 1.000,00 dinarjev za zavezance pod zap. št. 1 naj bi veljal za leto 1972. V naslednjih letih pa se naj bi letno zviševal za odstotek statistično ugotovljenega porasta življenjskih stroškov.
S samoprispevkom zbrana sredstva se bodo uporabila v višini 50 % za sofinanciranje dozidave osnovne šole Brusnice, v višini 50 % pa za sofinanciranje gradnje dvorane v Gabrju in vzdrževanje krajevnih poti v krajevni skupnosti Gabije.
GLASUJLM
,.ZA“
„PROTI “
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo ,,ZA“, če se strinja z uvedbo samoprispevka, sicer pa besedo „PROTI".
5.
Za postopek o referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin. Postopek vodi in ugotovi izid glasovanja občinska volilna komisija.
Sredstva za izvedbo referenduma se zagotovijo v finančnem načrtu KS Gabrje za leto 1972.
7.
Ta sklep začne veljati naslednji
dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 15/72 Datum: 6. aprila 1972
Predsednik sveta krajevne skupnosti Gabrje:' VINKO RUKŠE, 1. r.
138.
Na podlagi 25. člena statuta KS Dol. Toplice, 162. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uiad-ni list SRS, št. 7/69), v zvezi z 261. členom zakona o davkih občanov (Uradni list SRS. št. 7/72), je svet krajevne skupnosti, na predlog zbora volivcev Dolenjske Toplice z dne
23.	marca 1972, na svoji seji dne 24. marca 1972 sprejel
SKLEP
o	razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje novogradnje osnovne šole Dolenjske Toplice
J.
Za območje krajevne skupnosti Dolenjske Toplice se razpiše referendum za podaljšanje krajevnega samoprispevka za sofinanciranje novogradnje osnovne šole Dolenjske Toplice.
Novogradnja osnovne šole Dolenjske Toplice je določena v enotnem sedemletnem programu gradenj osnovnih šol v občini Novo mesto.
Pravico glasovati na referendumu imajo občani, ki >o vpisani v splošni volilni imenik za naselja krajevne skupnosti Dolenjske Toplice.
3.
Referendum bo v nedeljo, dne
14.	maja 1972. od 6. do 20. ure na glasovalnih mestih, ki jih na predlog krajevne skupnosti določi občinska volilna komisija.
4.
Na referendumu glasujejo volivci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo:
glasovnica
referendum, dne 14. maja 1972 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje novogradnje osnovne šole Dolenjski.' Toplice
Krajevni samoprispevek bi bil predpisan od časa, ko poteče sedanji samoprispevek (29. decembra 1973) pa do 31. maja 1979 in biga plačevali:.
- delavci in upokojenci v višihi
1 % od neto osebnih dohodkov ali pokojnin,
- obrtniki, gostilničarji m drugi občani z lastnimi dohodki, v višini
2 % davčnih osnov,
- lastniki zemljišč v višini 2 -katastrskega dohodka
Lastniki zemljišč, ki so v delovnem razmerju ali so upokojenci, .bi plačevali samoprispevek samo si/ osebnega dohodka iz delovnega ra?-
meija oziroma pokojnine.
Plačevanja samoprispevka bi bili oproščeni:
- zavezanci, katerih osebni do-» hodek ali pokojnina ne presega
1.000.00 dinarjev mesečno,
— zavezanci, katerih dohodek od kmetijskih zemljišč ne presega letno
1.000.00 dinarjev,
- vajenci, dijaki in študente od vajeniških nagrad oz. štipendij,
— invalidi, katerih invalidnost presega 70 %.
Samoprispevek se ne bi plačeval tudi od socialnih podpor, priznavalnin, invalidnin in otroškega dodatka.
Znesek 1.000,00 dinarjev za zavezance pod zap. št. 1 bi veljal za letno 1972. V naslednjih letih pa se bi letno zviševal za odstotek statistično ugotovljenega porasta življenjskih stroškov.
GLASUJEM
„ZA‘
.PROTI ‘
Glasovalec izpolni glasovnicc tako, da obkroži besedo „ZA“, če se strinja z uvedbo samoprispevka, sicer pa besedo „PROTI“.
Za postopek o referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin. Postopek vodi in ugotovi izid glasovanja občinska volilna komisija.
6.
Sredstva za izvedbo referenduma se zagotovijo v finančnem načrtu KS Dolenjske Toplice za leto 1972.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 73/72 Datum: 24. 3. 1972
Predsednik sveta krajevne skupnosti Dolenjske Toplice: ALOJZ BRADAČ,!, r.
139.
Na podlagi 41. člena statuta krajevne skupnosti Novo mesto, 162. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69), v zvezi z 261. členom zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72), je svet krajevne skupnosti Novo mesto, na predlog zbora volivcev z dne 27. marca 1972 in 28. marca 1972, na svoji seji dne 6. aprila 1972 sprejel
SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje novogradnje Posebne šole Šmihel in dozidave osnovnih šol Katja Rupena, Milka Šobar-Nataša ter Bršlin
1.
Za območje krajevne skupnosti Novo mesto se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka
za sofinanciranje novogradnje Posebne šole Šmihel in dozidavo osnovne šole Katja Rupena, Milka Šobar-Nataša ter Bršlin.
Novogradnja Posebne šole Šmihel in dozidava osnovne šole Katja Rupena, Milka Šobar-Nataša in Bršlin je določena v enotnem sedemletnem programu gradenj osnovnih šol v občini Novo mesto.
2.
Pravico glasovati na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik za naselja krajevne skupnosti Novo mesto.
Referendum bo v ponedeljek, dne
15.	maja, 1972 od 5. do 20. ure na g lasovalnih mestih, ki jih na predlog krajevne skupnosti določi občinska volilna komisija.
Na referendumu glasujejo volivci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo:
glasovnica
referendum dne 15. maja 1972 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje novogradnje Posebne šole Šmihel in dozidave osnovne šole Katja Rupena, Milka Šobar-Nataša ter Bršlin
Krajevni samoprispevek bi bil predpisan za dobo sedmih let in sicer od 1. junija 1972 do 31. maja 1979 in bi ga plačevali:
- delavci in upokojenci v višini
1 % od neto osebnih dohodkov ali pokojnin,
- obrtniki, gostilničarji in drugi občani z lastnimi dohodki, v višini
2 % davčnih osnov,
- lastniki zemljišč v višini 2 % katastrskega dohodka.
Lastniki zemljišč, ki so v delovnem razmeiju ali so upokojenci, bi plačevali samoprispevek samo iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja oziroma od pokojnine.
Plačevanja samoprispevka bi bili oproščeni:
- zavezanci, katerih osebni dohodek ali pokojnina ne presega
1.000.00 dinarjev mesečno,
- zavezanci, katerih dohodek od kmetijskih zemljišč ne presega letno
1.000.00 dinaijev,
- vajenci, dijaki in študentje od vajeniških nagrad oziroma štipendij,
- invalidi, katerih invalidnost presega 70 %.
Samoprispevek se ne bi plačeval tudi od socialnih podpor, priznavalnin, invalidnin in otroškega dodatka.
Znesek 1.000,00 dinaijev za zavezance pod zap. št. 1 bi veljal za leto 1972. V naslednjih letih pa se bi letno zviševal za odstotek statistično ugotovljenega porasta življenjskih stroškov.
5.
Za postopek o referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin. Postopek vodi in ugotovi izid glasovanja občinska volilna komisija.
6. *
Sredstva za izvedbo referenduma se zagotovijo v finančnem načrtu krajevne skupnosti Novo mesto za leto 1972.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 22/1-72 Datum: 6. 4. 1972
Predsednik sveta krajevne skupnosti Novo mesto: STANE ŠMID, 1. r.
GLASUJEM
„ZA‘
„PROTI'
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo „ZA‘\ če se strinja z uvedbo samoprispevka, sicer pa besedo „PROTI“.
140.
Na podlagi 20. člena statuta KS Mali Slatnik, 162. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7 /69), v zvezi z 261. členom zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72) je svet krajevne skupnosti Mali Slatnik, na predlog zbora volivcev na Malem Slatniku z dne 27. marca 197.2-, na svoji seji dne 6. aprila 1972, sprejel
SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje adaptacije in preureditve osnovne šole „Katja Rupena“ v Novem mestu ter za sofinanciranje vzdrževanja pokopališč in poti, ki jih upravlja KS Mali Slatnik
^ -1.
'Za območje krajevne skupnosti Mali Slatnik se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje adaptacije in preureditve osnovne šole „Katja Ru-pena“ Novo mesto ter za sofinanciranje vzdrževanja pokopališč ter poti, ki jih upravlja KS Mali Slatnik.
Adaptacija in preureditev osnovne šole „Katja Rupena“ Novo mesto je določena v enotnem sedemletnem programu gradenj osnovnih šol v občini Novo mesto.
2.
Pravico glasovati na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik za naselje krajevne skupnosti Mali Slatnik.
3.
Referendum bo v nedeljo, dne 14. maja 1972, od 6. do 20. ure na glasovalnih mestih, ki jih na predlog krajevne skupnosti določi občinska volilna komisija.
4.
Na referendumu glasujejo volivci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo:
■ glasovnica
referendum dne 14. maja 1972 o
avedbi krajevnega samoprispevka v ienarju za sofinanciranje adaptacije in preureditve osnovne šole „Katja Rupena" Novo mesto in za sofinanciranje vzdrževanja pokopališč in poti, ki jih upravlja KS Mali Slatnik v krajevni skupnosti Mali Slatnik.
Krajevni samoprispevek bi bil predpisan za dobo sedmih let in sicer od 1. junija 1972 do 31. maja 1979 in bi ga plačevali:
- delavci in upokojenci v višini
1 % od neto ose trnih dohodkov ali pokojnin,
- obrtniki, gostilničarji in drugi občani z lastnimi dohodki, v višini
2 % davčnih osnov,
- lastniki zemljišč v višini 2% katastrskega dohodka.
Lastniki zemljišč, ki so v delovnem razmeiju ali so upokojenci, bi plačevali samoprispevek samo iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja oziroma pokojnine.
Plačevanja samoprispevka naj bi bili oproščeni:
- zavezanci, kateirh osebni dohodek ali pokojnina ne presega
1.000.00 dinarjev mesečno,
- zavezanci, katerih dohodek od kmetijskih zemljišč ne presega letno
1.000.00 dinarjev.
- vajenci, dijaki in študentje od vajeniških nagrad oz. štipendij,
- invalidi, katerih invalidnost presega 70 %.
Samoprispevek se ne bi plačeval tudi od socialnih podpor, priznavalnin, invalidnin in otroškega dodatka.
Znesek 1.000,00 dinaijev za zavezance pod zap. št. 1 naj bi veljal za leto 1972. V naslednjih letih pa se naj bi letno zviševal za odstotek statistično ugotovljenega porasta življenjskih stroškov.
S samoprispevkom zbrana sredstva se bodo uporabila v višini 50 % za sofinanciranje adaptacije in preureditve osnovne šole „Katja Rupena" Novo mesto, v višini 50 %pa za sofinanciranje vzdrževanja pokopališč in poti, ki jih upravlja KS Mali Slatnik v krajevni skupnosti Mali Slatnik.
GLASUJEM „ZA“	„PROTI"
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo ,,ZA“, če se strinja z uvedbo samoprispevka, sicer pa besedo „PROTI11.
5.
Za postopek o referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin. Postopek vodi in ugotovi izid glasovanja občinska volilna komisija.
6.
Sredstva za izvedbo referenduma se zagotovijo v finančnem načrtu KS Mali Slatnik za leto 1972.
7.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 12/72
Datum: 6. 4. 1972
Predsednik sveta krajevne skupnosti: ANGEL LAZAR, 1. r.
DOLENJSKI LIST - Št. 15 (1150) - 13. aprila 1972 STRAN 19
DOLENJSKI LIST - Št. 15 (1150) - 13. aprila 1972
oo
141.
Na podlagi 25. člena statuta KS Šentjernej, 162. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69), v zvezi z 261. členom zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72) je svet krajevne skupnosti Šentjernej, na predlog zbora volivcev, na svoji seji dne 19. marca 1972 sprejel
SKLEP
0 razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje dozidave osnovne šole „Martina Kotaija“ Šentjernej
1.
Za območje krajevne skupnosti Šentjernej se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje dozidave osnovne šole ,,Martina Kotarja*1 Šentjernej.
Dozidava osnovne šole „Martina Kotarja" Šentjernej je določena v enotnem sedemletnem programu gradenj osnovnih šol v občini Novo mesto.
2.
Pravico glasovati na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik za naselje krajevne skupnosti Šentjernej.
3.
Referendum bo v nedeljo, dne
14.	maja 1972 od 6. do 20. ure na glasovalnih mestih, ki jih na predlog krajevne skupnosti določi občinska volilna komisija.
4.
Na referendumu glasujejo volivci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo:
glasovnica
za referendum dne 14. maja 1972 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje dozidave osnovne šole „Martina Kotarja** Šentjernej.
Krajevni samoprispevek bi bil predpisan za dobo sedmih let in sicer od 1. junija 1972 do 31. maja 1979 in bi ga plačevali:
- delavci in upokojenci v višini
1 % od neto osebnih dohodkov ali pokojnin,
- gostilničarji, obrtniki in drugi občani z lastnimi dohodki v višini
2 % davčnih osnov,
- lastniki zemljišč v višini 2 % katastrskega dohodka.
Lastniki zemljišč, ki so v delovnem razmerju ali so upokojenci, bi plačevali samoprispevek samo iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja oziroma pokojnine.
Plačevanja prispevka bi bili oproščeni:
- zavezanci, katerih osebni dohodek ali pokojnina ne presega din
1.000.00 mesečno,
- zavezanci, katerih dohodek od kmetijskih zemljišč ne presega letno
1.000.00 dinarjev,
- vajenci, dijaki in študentje od vajeniških nagrad oziroma štipendij,
- invalidi, katerih invalidnost presega 70 %.
Samoprispevek se ne bi plačeval tudi od socialnih podpor, priznavalnin, invalidnin in otroškega dodatka.
Znesek 1.000,00 dinarjev za zavezance pod zap. št. 1 bi veljal za leto 1972. V naslednjih letih pa bi se letno zviševal za odstotek statistično ugotovljenega porasta življenjskih stroškov.
GLASUJEM
„ZA*
„PROTI*
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo ,,ZA“, če se strinja z uvedbo samoprispevka, sicer pa besedo „PROTI**.
5.
Za postopek o referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin. Postopek vodi in ugotovi izid glasovanja občinska volilna komisija.
Sredstva za izvedbo referenduma se zagotovijo v finančnem načrtu KS Šentjernej za leto 1972.
7.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: KS-24/1-1972
Datum: 5. 4. 1972
Predsednik sveta krajevne skupnosti: TONE KOVAClC, 1. r.
OBČINA SEVNICA 142.
Na podlagi 6., 10. in 13. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-73/72) ter 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik Celje, št. 35/64) je občinska skupščina Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 7. marca 1972 sprejela
ODLOK o davkih občanov
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Davki se v občini Sevnica določajo - obračunavajo in predpisujejo po določbah zakona o davkih občanov, po določbah tega odloka in po predpisih izdanih na tej podlagi. *
2. člen
Občani prispevajo za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb, ki se financirajo iz proračuna občine s tem, da plačujejo davke.
3. člen
Občani plačujejo davek iz dohodka, doseženega z osebnim delom, dohodka, doseženega z uporabo dopolnilnega dela drugih, dohodka od premoženja in premoženjskih pravic in od premoženja, ki ga imajo ali pridobijo v SFRJ.
4. člen
Stopnje davkov v občini Sevnica se določijo s tem odlokom za tiste
vrste dohodkov, za katere je po republiškem zakonu o davkih občanov pristojna občinska skupščina.
II.	VRSTE DAVKOV
5. člen
Občani plačujejo po tem odloku;
- davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja,
- davek od osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti,
- davek od osebnega dohodka gozdov,
- davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti,
- davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev,	,
- davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav,
- davek na dohodke od stavb,
- davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic,
- davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih,
- davek na dobitke od iger na srečo.
III. DAVEK
. OD OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA
6. člen
Občinski davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja se plačuje po stopnji 2,70 % od osnov določenih s posebnimi predpisi.
7. člen
Na podlagi pavšalne osnove se plačuje davek iz delovnega razmerja od naslednjih dohodkov:
1. od osebnih dohodkov gospodinjskih pomočnic, zaposlenih v zasebnih gospodinjstvih - 500 din,
2. od osebnih dohodkov oseb, zaposlenin pri krajevnih skupnostih
-	600 din,
3. od osebnih dohodkov ribičev in lovcev, zaposlenih v ribiških oziroma lovskih podjetjih, zavodih* zadrugah ali drugih organizacijah -500 din,
4. od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih v domovih, planinskih društev - 400 din,
5. od osebnih dohodkov gospodarskih pomočnikov pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih - 200 din.
IV. DAVEK
OD OSEBNEGA DOHODKA
IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI
8. člen
Davek iz kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek od negozdnih površin, se obračunava po katastrskem dohodku.
9. člen
Glede na proizvodne, ekonomske in prometne pogoje se zaradi določitve stopenj občinskega davka od kmetijstva, območje občine Sevnica razdeli na II a, II b, III a, in IV. skupino, v katere spadajo tele katastrske občine:
- V II. a skupino: Blanca, Bo-štanj - del (Boštanj, Dol. Boštanj), Brezovo, Kladje, Kompolje — del (Kompolje, Šmarčna), Log - .lel (Log - Radna), Loka, Sevnica, Šentjur na Polju, Šmarje,
- v II. b skupino: Boštanj - del (Apnenik, Kompolje - del), Jr.„lan-ca, Mrtovec, Novi Grad, Log - del (Konjsko, Lukovec, Preska. Lazt*> Žigr«ki vrh, Žurkov dol,
- v III. a skupino: Bučk :. f <»vcji dol, Metni vrh, Poklek. ... studenec, Tržišče, Sentjan? ico.
- v III. b skupino: Hubanjica, Krajna brda, Krsinji vrh, Laknice, Ledina, Podboršt, Podgorje, Podvrh, Vrh, Trnovec, Telče, Zabukovje,
- v IV. skupino: Cerovec, Cir-rrik, Kal, Okroglice, Radež.
10. člen
Občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plačuje:
1. od katastrskega dohodka negozdnih površin:
- v II. a skupini po stopnji 20 7o
- v II. b skupini po stopnji 17 %
- v IH. a skupini po stopnji 14 %
- v III. b skupini po stopnji W%
- v IV. skupini po stopnji 6 %
2. od vrednosti lesa, določenega za posek, ki predstavlja osebni dohodek iz gozda po stopnji 15 %.
Davek se odmerja po stopnji skupine, kjer ima zavezanec pretežni del katastrskega dohodka.
11. člen
Začasno so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki zemljišč:
1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna - 10 let
2. na katerih se zasadijo novi vinogradi - 5 let
3. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki
a) novi nasadi črnega ribeza — 4 leta
b) novi nasadi breskev in marelic
-	5 let
c) novi nasadi drugega sadnega drevja - 8 let.
Oprostitve po prvem odstavku tega člena se priznavajo zavezancem, katerim je kmetijstvo glavni vir preživljanja * in sicer, če so dela opravljena strokovno in skladno s programom srednjeročnega razvoja občine.
Začasno oprostitev po tem členu uveljavlja zavezanec z vlogo, ki jo vloži pri davčnem organu do konca leta, v katerem so nastali pogoji za oprostitev.
12. člen
Davka na dohodek od kmetijstva so oproščeni zavezanci iz v&nskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi, če skupni lemi katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 1000 din in če se tem zavezancem odmetja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov.
Višinski kraji v smislu prvega odstavka tega člena so tale naselja:
- vsa naselja v k. o. Hubanjica, Kal, Kladje, Krajna brda. Krsinji vrh, Lakence, Okroglice, Podgorje, Podvrh, Poklek, Radež, Selce, Telče, Trnovec, Vrh in Zabukovje,
- v k. o. Boštanj: Apnenik,
- v k. o. Cirnik: Mali Cimik, Svinjsko,
- v k. o. Kompolje: Jablanca, Novi grad,
- v k. o. Ledina: Ledina,
- v k. o. Log: Laze, Preska,
- v k. o. Metni vrh: Metni vrh,
- v k. o. Pijavice: Gabrijelski hrib, ,
- v k. o. Studenec: Arto,
- v k o. Tržišče: Sp. Vodale. Vrhek. Zg. Vodale,
- v k. o. Žigrski vrh: Čanje in ?;?rski vrh.
13. člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in vlagajo sredstva v preusmc.it-. v gospodarstva in v preuredite, itano-vanjskih in gospodarskih prostorov v
turistične namene, se ne glede na višino osebnih dohodkov lahko prizna olajšava, če zavezanec vloži v te namene sredstva v višini vsaj 50 % katastrskega dohodka od svojih zemljišč, vendar najmanj 2000 dinarjev.
Olajšava po prvem odstavku tega člena znaša 20 % od vloženih sredstev, vendar pri nabavi mehanizacije največ toliko, kot znaša 3-letna odmera davka, za vse ostalo pa največ toliko, kot znaša 5-letna odmera davka.
Olajšavo po tem uveljavlja upravičenec s pismeno zahtevo pri davčnem organu v letu, v katerem je nabava ali gradnja izvršena.
Vrednost opravljenih del bo ocenila posebna strokovna komisija pristojnega upravnega organa.
14. člen
Zavezancem davka od kmetijstva, katerih otroci obiskujejo šolo za kmetovalce, se prizna olajšava v višini 50 % od odmerjenega občinskega davka od kmetijstva za dobo dveh let, pod pogojem, da ima učenec pozitivni učni uspeh.
15. člen
Zaradi pospeševanja živinoreje uživajo zavezanci davka od dohodka iz kmetijstva še naslednje olajšave:
Če pogodbeno oddajo zadrugi letno nad 150 kg žive teže goveje živine ali svinj na 1 ha obdelovalne zemlje, se prizna olajšava v višini 25 odstotkov, če pa oddajo pogodbeno nad 100 kg na 1 ha obdelovalne zemlje, se prizna olajšava v višini 15 odstotkov. '
V smislu določb tega člena se smatra, da je zavezanec zadostil pogojem, ko predloži potrdilo delovne organizacije o izpolnitvi pogodbene obveze.
V. DAVEK
OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
16. člen
Stopnje občinskega davka iz obrtne dejavnosti so progresivne in znašajo:
Če znaša osnova din
do
30.000 do
35.000 do
40.000 do
50.000 do 60.00C do
70.000 do
80.000 do
90.000 do od 110.000 do od 130.000 do nad 150.000
od
od
od
od
od
od
od
od
30.000
35.000
40.000
50.000
60.000
70.000
80.000 90.000
110.000
130.000
150.000
Stopnja % . 8 10 12 15 ' 18 21 24 28
32
33
34
35
Osnova za odmero davka se lahko zniža za 50 % za naslednje obrtne stroke: kolarstvo, sodarstvo, popravljanje čevljev, sedlarstvo, krovstvo, šiviljstvo in kovaštvo.
Zavezanci, ki so stari nad 60 let -ženske in nad 65 let — moški, pa opravljajo storitveno dejavnost in ne zaposlujejo tuje delovne sile, so oproščeni davka od obrtne dejavnosti.
17. člen
Davek iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnpm znesku plačujejo zavezanci, katerih celotni dohodek po odbitku stroškov ne presega 25.000 dinaijev in če ne zaposlujejo tuje delovne sile.
Ne glede na določbo prvega od-
stavka tega člena se obdavčujejo po dejanskem dohodku zavezanci, ki se ukvarjajo s prevozništvom z motornimi vozili, zavezanci, ki se pretežne ukvarjajo z obrtno proizvodnjo, gostinsko dejavnostjo in žage.
18. člen
Višino pavšalnega letnega zneska, ki ga plačajo zavezanci iz 17. člena tega odloka, določi davčni organ, upoštevajoč naslednja merila: stroko, kraj obratovanja oziroma oddaljenost od prometnega centra, opremljenost delavnice, pridobitne sposobnosti v odnosu na strokovne fizično sposobnost.
Pavšalni letni znesek po prejšnjem odstavku ne sme presegati 3250 din.
Davčni organ, glede namerila določena v prvem odstavku tega člena upošteva najnižji znesek pavšalnega letnega zneska, ki znaša za posa mezne stroke:
Stroka	Najnižji letni znesek
1. kovači	300
2. avtomehaniki	500
3. kleparstvo in vodoinstalat. 400	
4. ključavničarstvo	400
5. finomehanika	'500
5. urarstvo	200
7. elektroinstalacije	600
8. soboslikarji	700
9. pečaiji	300
10. tesarji	500
11. zidarji	700
12. mizarji	400
13. kolaiji	200
14. sodarji	200
15. krojači	200
16. šivilje	200
17. čevljarji	200
18. potočni mlini	100
19. brivci	500
20. frizeiji	500
21. tapetniki	400
22. sedlarji	200
23. apnarji	500
24. žganjekuha	700
25. žaganje drv	300
26. pre tiskanje tkanin	150
27. fotografi	250
28. druge obrti	300
19. člen
Zavezancem davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki vložijo sredstva v razširjeno reprodukcijo, se prizna posebna olajšava za tele dejavnosti:
- proizvodna obrtna dejavnost,
- storitvena obrtna dejavnost,
- gostinstvo.
Olajšava po prvem odstavku tega člena se prizna upravičencu na pismeno zahtevo v letu, v katerem je oprema nabavljena, oziroma gradnja ali adaptacija končana. Zahtevku mora predložiti celotno dokumentacijo o višini vloženih sredstev.
Olajšave po tem členu se priznajo samo zavezancem, ki vodijo predpisane poslovne knjige pod pogojem, ce davčni oigan poslovnim knjigam ni odrekel verodostojnosti.
20. člen
Občinski davek od obrtnih dejavnosti (po odbitku) v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (v nadaljnjem besedilu: davek po odbitku) se plačuje:
1. od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu - 8 %
2. od prejemkov zavarovalnih poverjenikov - 20 %
3. od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pr a vic - 15 %
4. od provizij uličnih prodajalcev časopisov, knjig, revij in sodobno -15 %
5. od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno -15 %
6. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov - 15 %
7. od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči (nakladanje, razkladanje in podobno) — 10%
8. od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti - 15 %
9. od dohodkov delavcev, ki delajo doma ali priložnostno opravljajo storitve za oigianizacije združenega dela, državne organe in druge oigan izacije - 20 %
10. od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v kladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz prve do devete točke tega odstavka - 20 %
11. od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabnih umetnosti ali z razmnoževanjem ali izda janjem drugih avtorskih del, ki nt štejejo za izvirnike - 15 %
12. od osebnega dohodka zakonca, ki dela najmanj polovico polnega delovnega časa v gospodarsk dejavnosti zavezanca in je sozavaro van kot družinski član zavezanca kot nosilca zavarovanja -r 15 %
13. od osebnega dohodka družinskih članov, ld delajo najmanj polovico polnega delovnega časa v gospodarski dejavnosti zavezanca, in so prijavljeni kot samostojni nosilci za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje - 15 %
14. od dohodkov potujočih zabavišč - 20 %
Davka od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka so oproščeni dohodki, ki jih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja storitev na družbeno kmetijskih posestvih pod pogojem, da delovna organizacija od izplačanih zneskov odvede najmanj 5 % v lastni sklad za pospeševanje kmetijstva.
Po tem členu so oproščeni plačila občinskega davka tudi oskrbovanci Doma počitka Impoljca od dohodkov, ki jih prejmejo za delo v delovni terapiji.
21. člen
Izvrševalci storitvenih obrtnih dejavnosti, ki so na novo oziroma prvič priglasili obrt, so lahko oproščeni aavka od obrtnih dejavnosti za dobo enega leta od začetka opravljanja take dejavnosti.
O oprostitvi po tem členu odloča svet za gospodarstvo in finance občinske skupščine Sevnica.
VI. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
£2. člen
Stopnje davka iz osebnega dohodka od intelektualnih storitev so progresivne in so določene v 16. členu tega odloka.
23. člen
Davek iz osebnega dohodka od intelektualnih storitev v pavšalnem znesku plačujejo duhovniki in cerkvene ustanove. Pavšalni letni znesek ne more biti nižji od 500 dinarjev.
24. člen
Stopnja davka iz intelektualnih storitev po odbitku je proporcionalna in znaša 15 %.
VII. DAVEK
OD OSEBNEGA DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV
IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
25. člen
Občinski davek od osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se plača po stopnji 3 %.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se ta davek plačuje po stopnji 10 odstotkov od osebnih dohodkov od avtorskih pravic:
1. doseženih od reklamnih slik, risb in plastike, reklamnih pisanih in govoijenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi reprodukcijskih del,
2. od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del,
3. od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah,
4. od dohodkov reproduktivnih umetnikov, od izvedb glasbenih del na zabavno športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, varietejih, gostinskih obratih in podobnih prireditvah.
VIII. DAVEK
NA DOHODKE OD STAVB
26. člen
Davek na dohodke od stavb (v nadaljnjem besedilu: davek od stavb) se plačuje od vsake stavbe na območju občine Sevnica ne glede na to, ali stavbo uporablja lastnik sam ali uživalec, ali pa jo daje v najem.
Stavbe izven območja mesta Sevnica in naselja Šmarje razen poslovnih stavb ali delov stavb, so oproščene davka od stavb. V Sevnici in Šmarju so davka od stavb oproščene tudi kmetijske-stanovanjske stavbe, in stavbe, katerih mesečni osebni dohodek na družinskega člana ne presega 550 dinarjev.
27. člen
Del stanarine ali najemnine, ki je namenjena za amortizacijo ter stroške vzdrževanja in upravljanja stavb in se pri določanju davčne osnove odbija od kosmatega dohodka, se določa na 60 odstotkov od stanarine ali najemnine oziroma stanarinske ali najemninske vrednosti. Navedeni odstotek se v določeni višini priznava ne glede na dejanske stroške, ki jih je zavezanec imel v zvezi z vzdrževanjem stavbe.
28. člen
Stopnja davka na dohodke od stavb je proporcionalna in znaša 30%.
IX. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN
PREMOŽENJSKIH PRAVIC
29. člen
Davku na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic (v nadaljnjem besedilu: davek od premoženja) so zavezani dohodki od nepremičnin in premičnin, oddanih v zakup, dohodki od podnajemnin, priložnostni dohodki, doseženi s prodajo stvari večje ali trajnejše uporabne vrednosti, dohodki od drugih premoženjskih pravic, če se od takih dohodkov ne plačuje kakšen drug davek.
DOLENJSKI LIST — Št. 15 (1150) — 131 aprila 1972 STRAN 17
30. člen
Davka na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic so oproščeni:
1. dohodki od podnajemnin,
2. dohodki od oddajanja opremljenih sob v turistične namene.
Te oprostitve ne veljajo za dohodke od oddajanja stanovanjskih prostorov, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo samo za počitek ali oddih (počitniške hišice in podobno).
31. člen
Pri določanju davčne osnove za davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic se kot davčni odbitki priznavajo dejanski stroški, če so ti izkazani, pri zakupninah premičnin pa se priznava amortizacija v višini 25 odstotkov od dosežene zakupnine.
32. člen
Stopnja davka od nepremičnin in
pravic je progresivna in znaša:	
Od davčne osnove din	Stopnja %
do 5.000	12
5.000 do 10.000	15
10.000 do 15.000	18
15.000 do 20.000	21
20.000 do 25.000	24
25.000 do 30.000	• 27
30.000 do 35.000	30
35.000 do 40.000	33
40.000 do 45.000	36
45.000 do 50.000	40
nad 50.000	45
X. DAVEK NA DOHODEK, DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA
DRUGIH
33. člen
Osnova za davek na tujo delovno silo je dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb.
Dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, se določi v odstotku na izplačani bruto osebni dohodek oseb, s katerimi je sklenjeno delovno razmerje in znaša 20%.
34. člen
Davek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb, se plača po stopnji 10%.
XI. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
35. člen
Stopnja davka od iger na srečo je proporcionalna in znaša 10 %.
XII.	POSTOPEK ZA ODMERO IN POBIRANJE DAVKOV
1.	Vložitev napovedi
36. člen
Rok za vložitev nape vedi za odmero davka je 31. januar.
2.	Poroštvo
37. člen
Zavezanci od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti morajo na zahtevo davčnega oigana predložiti pismeno izjavo vsaj enega občana, če v roku šest mesecev niso poravnali davčnega dolga. V primeru če zavezanec - dolžnik poroštva ne zagotovi, se mu odvzame dovoljenje za opravljanje dejavnosti za dobo dveh let.
Poroštvo po prvem odstavku tega člena velja za celotno premoženje poroka in njegove osebne dohodke
do tiste višine, kot to dovoljujejo predpisi. Davčni organ lahko glede na okoliščine primera zahteva, da se porokove obveznosti zavarujejo z vknjižbo zastavne pravice v zemljiški knjigi v korist občine Sevnica.
XIII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
38. člen
Pooblašča se svet za gospodarstvo in finance občinske skupščine, da lahko na obrazložen predlog davčnega organa odloči, da se davčni dolg deloma ali v celoti odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujnega preživljanja zavezanca in njegovih družinskih članov.
39. člen
Z dnem, ko začne .veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevkih in davkih občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 5-139/71).
40. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1972.
Št.: 42-1/72-4
Sevnica, dne 7. marca 1972
Predsednik občinske skupščine Sevnica: MARJAN GABRIČ, 1. r.
143.
Na podlagi 5. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega pomena (Uradni list SRS, št. 16/67), 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26/65) in 100. člena statuta občine Sevnica (Uradni vestnik okraja Celje, št. 35/64) je občinska skupščina Sevnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. novembra 1971 sprejela
ODLOK o preskrbi s pitno vodo ter o upravljanju in vzdrževanju javnih vodopreskrbnih objektov v občini Sevnica
1. člen
S	tem odlokom so predpisani pravni, zdravstveni in higiensko tehnični pogoji vodopreskrbe izjavnih vodovodov na območju občine sevnica.
2. člen
Javni vodovodi so vsi tisti vodo-preskrbni objekti in naprave, ki pie-skrbujejo s pitno vodo več gospodinjstev oziroma uporabnikov.
3. člen
Vodopreskrbni objekti in naprave so vodna področja, črpališča, zajetja, vodo hrami, vodovodna omrežja s priključki do vodomerov, javne izlivke, hidranti in drugi objekti in naprave, ki so potrebni za resno preskrbo s pitno vodo.
4. člen
Javne vodovode, ki so družbena lastnina, upravljajo in vzdržujejo Komunalno stanovanjsko podjetje Sevnica in krajevne skupnosti.
Z javnimi vodovodi, ki so jih zgradili cbčani sami, delovne in druge organizacije, lahko upravljajo tudi uporabniki sami.
Krajevne skupnosti lahko oddajo javni vodovod v upravljanje komunalnemu stanovanjskemu podjetju, neposredni uporabniki pa krajevni skupnosti ali komunalnemu stanovanjskemu podjetju.
5.	člen
Komunalno stanovanjsko podjetje Sevnica in krajevne skupnosti morajo pri načrtovanju in razvoju javnih vodovodov stalno sodelovati z občinsko skupščino in njfenimi organi.
Skupina občanov, ki namerava graditi vodovod, mora sodelovati s krajevno skupnostjo, občinsko skupščino in njenimi organi, dolžni pa so si pred pričetkom del pridobiti soglasje koristnikov vode in vira, od koder bodo napeljali vodovod in dovoljenje upravnega organa, pristojnega za gradbene zadeve.
6. člen
Vsi upravljavci javnih in zasebnih vodovodov morajo sprejeti pravilnik • o upravljanju in vzdrževanju javnih vodovodov in jih predložiti v soglasje svetu za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve občinske skupščine Sevnica.
7. člen
Pravilnik predpisuje natančna določila v zvezi z upravljanjem in vzdrževanjem javnega vodovoda, zlasti pa:
- organizacijo upravljanja vodovoda, .
- pravice in dolžnosti upravljavca in uporabnikov javnega vodovoda s poudarkom na dolžnosti upravljavca, da skrbi za redno dobavo pitne vode in za pravočasno obveščanje koristnikov o začasni prekinitvi dobave vode,
ti
DOLENJSKI LIST
O
- višino vodarine in način plačevanja,
- pogoje za priključitev novih uporabnikov in višino prispevka,
- higienske, sanitamotehnične in druge pogoje, ki zagotavljajo pravilno in nemoteno obratovanje vo-dopreskrbnih objektov in naprav.
8. člen
Upravljavci javnih vodovodov so dolžni voditi in nadzirati pravilno obratovanje in uporabo javnih vodovodov, dajati potrebna navodila in opozorila, zlasti pa:
- da uporabnike nemoteno preskrbujejo s kvalitetno pitno vodo,
- da skrbijo za' pravilno obratovanje vodovoda,
- da redno pobirajo vodarino,
- da vodijo evidenco vseh uporabnikov vode, evidenco finančnega poslovanja in kataster obstoječega stanja voaopre skrbnih objektov in naprav v skladu s sklepi in smernicami občinske skupščine in pristojnega sveta,
- da predlagajo v upravno kaznovanje kršitelje določb tega odloka.
9. člen
Dostop do vodopreskrbnih objektov in naprav ter ravnanje z napravami na omrežju se sme dovoliti le strokovni osebi upravljavca javnega vodovoda. Ključe hidrantov lahko uporabljajo tudi pooblaščene osebe gasilskih enot.
10. člen
Uporabniki morajo biti praviloma neposredno priključeni na vodovodno obrežje.
11. člen
Poraba vode iz javnih vodovodov se meri z vodomeri. Pavšalni odvzem je dovoljen le izjemoma in s soglasjem upravljavca vodovoda..
V roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka morajo vgraditi vodomere vsi uporabniki vode na območju m'sta Sevnica in naselij Loka pri Zidanem mostu, Boštanja in Krmelja. Vsi drugi koristniki vode na območju občine pa morajo vodomere vgraditi v roku šestih mesece\ ali v roku, ki ga bo določil upravljavec oziroma koristniki.
Vodomeri se morajo nsmestiti posebej za vsak objekt, ki ima hišno vodovodno napravo priključeno na javni vodovod.
12. člen
V naseljih, kjer ni javne kanalizacije, obstaja pa vodovodna nape-ljava ali pa je le-ta v gradnji, je ob-
-4*
P'
-tl*
r..
vezno, da imajo vsi objekti, ki so ali bodo priključeni na vodovodno omrežje, urejene odtoke odpadne vode.
13. člen
V	primeru požara se za gašenje po potrebi uporabi vsa voda, ki je v bližini na voljo, ne glede na to, ah je vir vode javni ali zasebni vodovod, studenec, vodnjak ah kakršnokoli drugo zajetje.
14. člen
Uporabniki vode morajo redno plačevati vodarino v rokih, kijih določa pravilnik upravljavca.
15. člen
Javne izlivke oziroma pipe je dovoljeno uporabljati za pitje, jemanje vode za gospodinjstvo in za napajanje živine.
16. člen
Upravljavec javnega vodovoda lahko prepove uporabo vode za zalivanje vrtov, za zidarska dela, pranje avtomobilov in podobno, če vode primanjkuje ali v primeru večjih popravil.
Upravljavec mora na kfajevno običajen način obvestiti uporabnike vode o ukrepu iz prejšnjega odstavka.
17. člen
Uporabniki javnega vodovoda so dolžni skrbeti za vzdrževanje interne inštalacije vodovodnega omrežja.
Kot interna inštalacija se smatra priključek od primarnega in sekundarnega voda do uporabnika in vsa inštalacija v objektu.
18. člen
Ob vsaki gradnji vodovoda ah njegovi razširitvi je potrebno upoštevati možnost naknadnih priključkov na vodovod, posebno v krajih, kjer je pričakovati več novogradenj (industrijski centri in turistično zanimivi kraji). Hkrati je treba vgraditi tudi ustrezno število hidrantov.
Po navodilih upravnega organa, pristojnega za požarno varnost v skladu z veljavnimi predpisi, je treba vgraditi ustrezno število hidrantov tudi v naseljih, kjer že obstaja vodovod.
19. člen
Vsi uporabniki javnih vodovodov (občani, državni organi, gospodarske organizacije, zavodi in ustanove) na območju vodovodnega omrežja imajo ob enakih pogojih enako pravico do dobave vode ter
novih priključkov v mejah določb tega odloka, če ni z drugimi predpisi drugače določeno.
20. člen
Upravljavci javnih vodovodov so ob pomanjkanju vode dolžni voditi evidenco dobave oziroma porabe vode ter obveščati uporabnike o motnjah v dobavi.
V	primeru pomanjkanja vode zaradi suše, večje okvare na napravah in podobno, imajo prednost pri preskrbi z vodo tiste delovne organizacije in službe, ki imajo poseben pomen pri oskrbi prebivalstva (zdravstvena služba, šole in otro-ško-varstvene ustanove). Upravljavci vodovodov so dolžni skrbeti, da imajo takšni uporabniki najnujnejšo količino vode vedno na razpolago.
Podroben način oskrbovanja z vodo delovnih organizacij in služb iz prejšnjega odstavka se določi v pravilniku upravljavca.
21. člen
Upravljavec vodovoda mora v skladu s pravilnikom dovoliti stalne ah začasne priključke na javni vodovod, kolikor so izpolnjeni tile pogoji:
- če to dopušča kapaciteta vode in vodovodnega omrežja,
- če je plačal s pravilnikom
Eredvideni znesek prispevka za na-nadni priključek na vodovod,
- če je k vlogi za priključek priložena situacija napeljave in objekta, kamor se namerava izvršiti napeljava,
- če je inštalacija v objektu bodočega uporabnika tehnično pravilno izvedena.
Upravljavec mora imeti podatke o kapaciteti vira vode ter o dimenzijah primarnega in sekundarnega omrežja.
22. člen
Sanitamo-tehnični nadzor nad javnimi vodovodi na območju občine opravlja pooblaščen zdravstveni zavod.
23. člen
Vsi uporabniki javnih vodovodov so dolžni izvajati ta odlok ter prijavljati pomanjkljivosti in kršitve upravljavcem in drugim pristojnim organom.
24. člen
Uporabnikom, ki ne upoštevajo navodil upravljavca vodovoda ah prekomerno trošijo vodo (zalivanje vrtov v sušnih mesecih itd.) ah dvakrat zaporedoma ne plačajo vodarine ah ne vgradijo vodomera v dolo-
čenem roku kot določa ta odlok, se lahko odklopi priključek na vodovodno omrežje.
Z denarno kaznijo do 3000 din se kaznujejo pravne osebe oziroma do 300 din posamezniki, če:
1. brez dovoljenja upravljavca uporabljajo vodo z javnega vodovoda ah drugemu naročijo ah dovolijo, da to stori;
2. kljub opozorilu po nepotrebnem ah negospodarno uporabljajo vodo izjavnega vodovoda;
3. priključno hišni ah parcelni vod na javne vodovode ah na hišno napeljavo pred vodomerom, pa za priključek nimajo potrebnega soglasja;
4. pooblaščeni osebi upravljavca vodovoda ne dovolijo stopiti na kraj ah prostor, kjer so vodopreskrbni objekti ali naprave, vključno s hišnimi priključki in vodomeri,
5. brez dovoljenja upravljavca vodovoda uporabljajo vodo iz javnega vodovoda za zalivanje vrtov, za zidarska dela in druga dela v prepovedanem času,-
6. pri javnih izlivkah ah v zavarovanem področju zajetja delajo ‘kaj takega, s čimer lahko onesnažijo pitno vodo,
7. kot uporabniki ne priglasijo upravljavcu okvare ah napake na napravi javnega vodovoda,
8. namenoma poškodujejo naprave javnih vodovodov.
Enako še kaznuje upravljavec:
1. če zaradi slabega gospodarjenja z vodopreskrbnimi objekti ne bo poskrbel za nemoteno dobavo pitne vode,
2. če pravočasno ne obvesti koristnikov vode o začasni prekinitvi dobave vode.
Z denarno kaznijo do 300 din se kaznuje obenem s pravno osebo tudi odgovorna oseba gospodarske ah druge organizacije.
Postopek za kaznovanje vodi iz izreka kazni sodnik za prekrške občinske skupščine Sevnica.
25. člen
Upravljavci javnih vodovodov morajo dosedanje upravljanje vključno s sprejetjem pravilnika uskladiti z določili tega odloka v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
26. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem hstu SRS.
St. 324-1/71-3
Sevnica, dne 26. novembra 1971.
Predsednik občinske skupščine Sevnica: Marjan Gabrič, 1. r.
UK ■ : tit
fe-
h
DOLENJSKI UST - Št. 15 (1150) - 13. aprila 1972 STRAN 15
IGNORANTIA LEGIS N E Ml NE M EXCUSAT so rekli že stari Rimljani, pri nas pa velja:
NEPOZNAVANJE ZAKONA NIKOGAR NE OPRAVIČUJE!
V ŠT. 4,
KI JE ŽE V PRODAJI!
2r>o
>
BO
DOLENJSKI LIST - Št. 15 (1150) - 13. aprila 1972 STRAN 13