UST
CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551	Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.	NAROČNINA: Za vse ameriške države in za celo leto $ arg. 7.—; za pol
Dirección y Administración: GRAL. v _. oesar Díaz 1657, u. T. 59 - 3667 - AÑO (Leto) XIII. BUENOS AIRES, 26 DE JUNIO (JUNIJA) DE 1942 Num. (Stev.) 24		leta $ arg. 4.—
Bend pripravljalo novo ofenzivo no 'izhodu
SEBASTOPOL
SE ŠE ZMEROM DRŽI — V BERLINU NAPOVEDUJEJO NOVO “VELIKO OFENZIVO ’’ — TEŽKE NEMŠKE ZGUBE V DOSEDANJIH BOJIH
Preteklega 22. junija si je Hitler j roke. Toda Sebastopol se še drži. — o katerem zatrjujejo, da je zelo Njegovi branitelji še zmerom odbi-nervozen mož — najbrž spet pulil | ja,jo sovražne navale, čeprav se zdi lase. Ta dan je bila obletnica tistega j to skoro never jetno, ako pomislimo, za naciste nesrečnega trenutka, ko [ da imajo Nemci ogromno premoč je Hitler dal povelje za napad na | pri Sebastopolu tako v pehoti, ka-Rusijo. Seveda je takrat računal, da kor v topništvu, tankih in letalih.
bo vse šlo tako gladko, kakor mu je šlo dotlej v zapadni Evropi, na Norveškem in na Balkanu. V šestih tednih bomo v Moskvi — je obljubljal svojim od zmag pijanim Tevtoncem, toda minulo je že leto dni in v Moskvo nemška vojska še ni prilezla. Nasprotno, ko je Moskvo imela v začetku zadnje zime takorekoč pred nosom, se je kolo vojne sreče začelo tako zelo obračati v nasprotna smer, da je “nepremagljiva” nacistična armada začela korakati spet vtisto smer, odkoder je bila prišla ter jo je pravi čudež rešil popolnega poraza, kakor je Hitler pred nedavnim sam priznal.
Da bi svojim ljudem spet vlil poguma in zaupanja v zmago, jih je Hitler skušal ob obletnici napada na Rusijo osrečiti s poročilom, da je vsaj ena izmed postojank, ki jih Rusi tako krčevito držijo, padla v nemške roke: Sebastopol. Ukazal je svojemu generalu Mannsteinu, da mora to krimsko trdnjavo na vsak način zavzeti, in Mannstein si že dvajset dni prizadeva, da bi ta ukaz izvršil. Cele divizije Nemcev in Romunov, ki po krivdi domačih izdajalcev umirajo za večjo nemško čast in slavo, so že izkrvavele pred seba-stopolskimi utrdbami, preden so nekatere teh utrdb padle v nemške
Rusi priznavajo, da je položaj za branilce vsak dan težji, vendar pa zagotavljajo, da se bodo branili do zadnjega moža. Rusko vojno vodstvo je že naredilo nekoliko poskusov, da bi pritisk na Sebastopol olajšalo z izkrcavanjem čet na raznih točkah Krima, večjega uspeha pa te akcije ne morejo imeti, ker so Nemci zbrali le preveč sil na tem polotoku. Koliko časa se bo moglo mesto še upirati, ni mogoče prerokovati, gotovo pa je to, da so Nemci že doslej prav drago plačali morebitno zasedbo te trdnjave.
V Berlinu so te dni spet začeli govoriti o “skorajšnji splošni in veliki ofenzivi” proti Rusom. Napovedujejo, da bodo udarili na več krajih obenem in se seveda spet tolažijo z upanjem, da bodo Rusi na enem ali drugem koncu popustili. Nemško vojno vodstvo je v zadnjih tednih sprožilo nekoliko močnih napadov pri Harkovu, ruske obrambe pa ni moglo streti. Sedaj bo baje poskusilo svojo srečo na severu, v zvezi s Finci. Tam prav posebno nadleguje Nemce Murmansk, kamor prihaja angleški in ameriški vojni materijah Te dobave bi Nemci radi prestrigli. Tudi proti Leningradu se bodo baje na novo zakadili. Lenin
brodovja v Baltiku, katero močno nagaja Nemcem; če bi se jim posrečilo zavzeti to pristanišče, bi Baltik očistili ruskih podmornic in drugih vojnih edinic, ki neprestano ograža-jo nemške vojne transporte.
Ob obletnici nemškega napada so v Moskvi objavili seznam zgub, ki jih je Nemčija utrpela v tej vojni. Trde, da je zgubila vsaj deset milijonov mož, ranjenih, ubitih ali zajetih. Nobenega dvorna ni, da je doslej padel na vzhodni fronti dober del najboljših nemških čet in zato Rusi s trdnim zaupanjem gledajo v bodočnost. To, kar se dogaja pri Sebastopolu, je najbrž tudi Nemcem. Dokazalo, da je ruska vojska postala še mnogo bolj trd oreh, nego je bila lani, ko si je cb njem nacistična armada skoro neozdravljivo polomila zobe.
Morda se pripravljajo v Evropi zelo važni dogodki v zvezi z rusko fronto. Iz Washingtona prihaja vest, da je bil tam dosežen sporazum glede otvoritve druge fronte v Evropi, ki jo Rusi že delj časa zahtevajo za m. da bi se nekoliko razbremenila njihova vojska, ki še leto dni nosi ves pritisk osovinskih armad. V Anglijo je prispel ameriški general, ki bo prevzel vrhovno vodstvo zavezniških operacij v Evropi. Otvoritev take nove fronte v času, ko so Nemci zbrali vso u v/tj.o moč za nov napada proti Rusiji, bi utegnila temeljito zmešati štrene nemškemu glavnemu stanu in morda tudi nepričakovano skrajšati sedanjo voj-
grad je oporišče ruskega vojnega no.
Katoliki na Angleškem in na Nemškem •
Splošno je znano, kaj počenjajo hitlerjevci v imenu nacizma nad podjarmljenimi narodi. Na Poljskem in v Sloveniji so vero sploh odpravili. Duhovnikov slovenskih m, drugi pa nimajo kaj delati, ker jih narod ne' razume. Krstov in porok t i več v cerkvi. Celo na Nemškem je bilo razgnanih mnogo redov, moških in ženskih. Slavni samostani so danes kasarne in bolnice. Verske organizacije so vse prepovedane po celi Nemčiji. In vendar se smatrajo Nemci za najbolj kulturen narod. V nobeni deželi na svetu niso vzeli človeku te najbolj osnovne pravice, kot je ta, da svojega Boga časti in svojo vest drži. Samo na Nemškem je to mogoče.
Nekaj povsem drugega nam povedo poročila iz Anglije.
Ta dežela ima samo 3 milijone katolikov. Angleži so namreč protestanti kakor Nemci, le da nekoliko drugačni. Ti katoliki imajo 2580 cerkva in kapel. Imajo tudi veličastne katedrale, kakor veličastna katedrala v Westminsteru, veličastna cerkev v bizantinskem slogu. Sedaj se gradi največja angleška cerkev, katedrala v Liverpoolu, ki da bo sploh največja cerkev na svetu.
V	sedanjem času, ko so morali zapustiti svojo domovino v Evropi mnogi izobraženci in preprosti vseh narodov, so našli tudi za svojo vero oporo v Angliji. Tam imajo sedaj Poljaki edino cerkev, ki jim je v celi Evropi svobodno na razpolago, to je v Islingtonu. Vsi katoliki iz evropskega kontinenta so našli ne le varstvo temveč tudi podporo v Angliji, kjer je danes verska strpnost nasproti katolikom večja, kot ni bila nikdar.
V	Angliji je postalo nadvse živahno gibanje med katoliško mladino, ki pripravlja pot prenovi socijalne-ga reda na osnovi načel evangelija in papeških okrožnic. Tako daleč so
se uveljavili katoliški krogi da stopa med angleškimi revijami na vodilno mesto katoliška “Dublin Re-view” in tednik “The Tablet”. Posebno odlično mesto zavzema na Angleškem katoliška dobrodelnost.
Vse to pripravlja pot zbližan ju in morda končnemu zedinjenju vseh krščanskih cerkva.
Boji v Libiji
Angleži so doživeli kaj neprijeten poraz v Libiji. General Rommel se je izkazal za spretnega stratega, ki jc ukanil to pot angleškega Ritchieja. Angleži so zgubili Tobruk, ki so ga poldrugo leto držali v rokah trdno, kljub napopisnim prizadevanjem italijansko-nemških poskusov, da ga osvoje.
Kako je do tega prišlo, je teško dognati. Vse kaže, da so Nemci bili mnogo močnejši, kot so Angleži domnevali. Ob začetku napada so dali Nemci vtis, da je njihova sila preslaba za veliko ofenzivo, kar je Angleže zapeljalo na napačno taktiko in so tako zgubili premnogo sil, ko so nastopile nove nemške edinice. Več kot število vojske pa je odločil nov kanon 88 mm, kateri je izne-nadil angleške tanke. Padec Tobruka je pa seveda tudi v zvezi z dejstvom, da je bilo mesto premalo oskrbljeno z vojnimi potrebščinami. To je pa spet posledica sredozemskega morskega boja.
Posledica tega angleškega poraza bo resna nevarnost za Egipt, koder bodo skušali Nemci najti pot do Sueza in še dalje proti Indiji, kjer bi si radi podali roko z Japonci.
Da bi pa to preprečili, zato hite sedaj Angleži in Amerika in upajmo, da bodo že ustavili na pravem mestu naval.
Aleksandrija, kjer živi nekaj tisoč naših rojakov, ne kaže nobenega vznemirjenja radi nemških uspehov v Libiji. To mesto ima 750.000 prebivalcev in je dobro preskrbljeno z vsem, kar potrebuje za hrano in tudi za obrambo.
Na potu do Egipta stoji trdno za-
varovana egiptovska meja, kjer so Angleži že mnogo nemških in italijanskih poskusov zavrli in odbili. Tako smemo upati, da bo tudi to pot.
Francija v precepu
Nemčija rabi delavnih sil. Hitlerju pa je treba tudi nekaj, s čimer ho zadovoljil nemško potrebo po “vidnih uspehih” sedanje vojske.
Laval je bil spet na delu. Njegova dolžnost je po naročilu Hitlerjevem, da preskrbi vsaj 350.000 delavcev za nemško vojno industrijo. Še več'pomena pa ima, če bi mogel pridobiti Francoze za sodelovanje z Nemci. Z nova je-torej na dnevnem redu Korzika in Niza. To pot je obljubil Hitler, da bo že on dopovedal Mussoliniju, da naj pusti te dežele v miru. . . Toda Francozi morajo dati potrebne delavce. In če se bo to zgodilo, se bo tudi vrnil vsaj en del jetnikov, katerih je na Nemškem
1,500.000.
Vse te stvari so pereče in je nedvomno Francozom mnogo do tega. Hitler pa hoče tudi za Nemce nekaj vidnega. Zahteva del francoskih kolonij, nadalje francosko trgovsko mornarico....
“Če pa ne boste....” Saj vemo, kako bijejo Nemci z pestjo po mizi, in tako in še huje zna Hitler.... “Potem boste pa imeli totalitarno vlado Doriotovo; Niza in Korzika gresta Italiji, vaši vjetniki pa ostanejo v nemških jetniških taboriščih ...”
Laval ima v svojih rokah vsa francoska propagandna sredstva in je odločen pristaš “novega reda”, tako da je položaj za Francoze res skrajno nevšečen, kajti mnogo teže je vstrajati odločno na svojem stališču, kadar človeka njegovi “prijatelji” začnejo prigovarjati. Nasproti sovražniku je človekovo stališče vedno jasno opredeljeno.
Kaj se bo pa zgodilo, to je odvisno največ od razvoja dogodkov, kateri pa upajmo, ne bodo neugodni za zvezno stvar.
Turčija na straži
Na Bližnjem vzhodu se nekaj pripravlja, to vidijo Turki, a ne vedo kaj. Dogodek, ki je zbudil mnogo komentarjev, je bil pretekli teden, ko je več ameriških bombnikov pristalo na turških tleh, na povratku iz Rumunije, kjer so bombardirali petrolejske naprave. Nemci so se zelo potrudili, da bi iz tega dogodka izkovali obtožnico proti Turčiji in ni dvoma, da bo Hitler to navedel v svojem govoru, kadar bo podal razlago svojega pohoda proti Turčiji, če bo do tega prišlo.
Turčija je pod vtisom dejstev spet posegla v žep in§ odobrila 150 miljo-nov funtov (čez 2 miljardi pesov) za vojne namene.
Še o boju za Madagaskar
Francija je dala uradno izjavo o zgubi podmornice Monge, ki že 2 meseca ni javila nobenega poročila in je zato smatrati, da se je potopi*-la. Znano je, da je bila ta podmornica zgublena v bitki za Diego Sua-rez, ko so Angleži stopili na otok Madagaskar. Podmornica je imela 63 mož posadke. Ta podmornica je že osma, ki so jih Francozi zgubili od tedaj, ko so podpisali z Nemci premirje.
Neutemeljeni glasovi
Nekateri listi so prinesli vest, da se bo kralj Peter II. v kratkem poročil z neko grško princezinjo. V zvezi s to govorico so merodajni jugoslovanski krogi v Londonu izjavili, da se vprašanje poroke našega kralja ne postavlja in da takega vprašanja sploh ne more hiti, dokler jugoslovanski narod, ki je se-dai zasužnjen in izpostavljen najhujšemu trpljenju, ne dobi spet svoje svobode in neodvisnosti. Govorice, da se bo kralj Peter poročil pred koncem sedanje vojne, so torej izmišljene in popolnoma neutemeljene.
Vidovem dnevu
BITKA «NA KOSOVEM POLJU
Zadnji srbski car slavne rodovine Nemanjičev je bil Uroš, sin mogočnega carja Dušana. Ko je car Dušan umrl, je bil Uroš še otrok. Za njega je vladal Vukašin, namestnik pokoinega carja. Dokler se mu je mladi vladar pokoril, mu oni ni delal nobenih zaprek. Ko pa se je začel postavljati na lastne noge, se je Vukašin razsrdil ter carja med nekim turškim napadom ubil.
Srbski velikaši so si nato izvolili sremskega grofa Lazarja za carja ker je bil po svoji ženi Milici v tesni rodbinski zvezi z Nemanjiči.
V tistih časih je moralo srbsko ljudstvo pretrpeti mnogo turških napadov ter vrh tega plačevati vsako leto turškemu sultanu znatno vsoto denarja. Car Lazar se je tekom časa prepričal, da Turki s tem še niso bili zadovoljni, ampak da so čakali le ugodnega trenutka, da bi z vso močjo planili nad Srbe. Hotel jih je torej prehiteti. Prilika se mu je zdela ugodna, ko so mu Bolgari, Albanci, Bošnjaki in Ogri obljubili pomoč. Prenehal je plačevati Turkom davek ter je udaril na nje. Izprva mu je bila sreča mila, a leta 1389. so Turki pobili na Kosovem polju krščansko vojsko popolnoma: O tej bitki vedo veliko pripovedovati srbske narodne pesmi.
Dne 15. rožnika leta 1389. (na dan sv. Vida) je na Kosovem polju vse mrgolelo vojakov turških in krščanskih; daleč na okoli so se belili šotori obeh nasprotnikov. Turkom je zapovedoval sam sultan Mu-
rat, Srbom pa hrabri starček car Lazar.
Lazarjev zet Miloš Obilic je sklenil umoriti Murata. Po narodni pesmi je razodel carju svojo namero tako-le:
“Ja nevjera nikad bio nišam nit sam bio, niti ču kad biti. nego sjutra mislim u Kosovu za hriščansku vjeru poginuti.
Ja ču otič sjutra u Kosovu i zaklat ču turskog car — Murata i stat ču mu nogom pod gr’oce, akoli mi Bog i sreča dade. ”
Priplazil se je v turški tabor ter zaprosil, naj ga dovedejo k sultanu, ker bi rad bil sprejet v turško vojsko. Kar se je potem zgodilo, opisuje Muratov sin, poznejši sultan Bajazit, ki je tudi bil na Kosovem polju, i"ekoe:
“Ko se mu (Obilicu) na njegovo prošnjo dovoli, da sme presvetlemu sultanu poljubiti noge, tega ne stori, marveč zasadi otrovan han-džar, ki ga je imel skritega v rokavu, sultanu v telo ter ga tako težko rani, da je umrl. To izvršivši je Miloš hotel pobegniti'turškim vojakom, katerih je bilo kakor zvezd na nebu; toda hrabri vojaki so ga dohiteli in razsekali na kose.”
Na to se je začela strašna bitka. Tri dni so se nasprotniki zaganjali kakor divji levi drug v drugega — zmagali pa so naposled neverniki. Brez števila krščanskih junakov je nadlo na krvavem Kosovem polju. Vrlega carja Lazarja pa so Turki ujeli ter mu nar uovelje sultana Ba-iazita odsekali glavo.
Narodna pesem opisuje, kako je carica Milica zaznala za Lazarjevo Smrt:
“Pošetala carica Milica izpod grada bijela Kruševca, s n jorne šecu dvije mile kčeri: Vukosava i lijepa Mara;	,
k njima jezdi Vladeta vojvoda na doratu, na konju dobrome; Vladeta je konja oznojijo i u b’.jelu p jenu obukao.
Pita njega carica Milica:
“Oj Boga ti, kneževa vojvodo!
Što si tako konja oznojio?
Ne ideš li sa polja Kosova?
Ne vid.je li čestitoga kneza, gospodara i moga i tvoga?”
Al besjedi Vladeta vojvoda:
“Oj Boga mi, carice Milice!
Ta ja idem sa polja Kosova, al ne vidjeh čestitoga kneza, več ja vidjeh kneževa zelenka, tj er a ju ga po Kosovu Turci, a knez, mislim, da je poginuo.” Kad to začu carica Milica, proli suze niz bijelo lice.”
Ta nesrečna bitka je imela jako hude nasledke za Srbe. Bila je premagana srbska vojska, prelomljena pa tudi ograja, ki je branila do tedaj Turkom nositi svoje zastave dalje proti zahodu. Srbske neodvisnosti je bil konec in za Srbe se je začela sužnost pod težkim turškim jarmom, ki je trajala blizu 500 let. Narod in dežela sta propadala.
Atentator na italijanske častnike v Ljubljani umrl
V zadnji številki Slovenskega lista je bilo javljeno, da je nekdo vrgel bombo skozi okno v restavracijo, kjer je zbirališče Italijanov.
Nemška agencija od 19. t. m. iz Milana pa poroča, da je bil atentator dijak Milan Česnik.
Kakor ta agencija javlja je bil Česnik poznan “komunist”, ki je bil v stalni zvezi s “komunisti” v planinah. Ko se je po izvršenem atentatu hotel oddaljiti iz Ljubljane ter odditi v planine, ga je zalotila straža. Oddala je nanj več strelov ter ga težko ranila.
Dr. Ortiz odstopil od državnega predsed-ništva
Državni predsednik dr. Ortiz, kateri je že pred časom izročil vodstvo izvršne oblasti podpredsedniku dr. Castillu vsled bolezni, je sedaj svoje predsedniško mesto definitivno oddal ter odstopil.
Njegov odstop bo pretresal kongres, ki bo najbrže vpošteval njegove razloge za odstop.
“MO TERCERO”
Komaj se je pojasnil dogodek z argentinsko ladjo “Victoria”, ki je bila torpedirana pred 2 meseci in so Nemci priznali, da so jo napadli oni in pristali tudi, da bodo dali odškodnino za popravo, že je razburil argentinsko javnost nov dogodek. To pot je torpedo zadel bolje. Bila je ladja Rio Tereero (4800 ton), ki je šla na dno, kakih 200 km zunaj ameriškega pristanišča, od koder je vozila običajno trgovsko blago v Buenos Aires.
Zadeva je to pot bolj resna. Nemški razglas o razširjenju vojne zone stopi v veljavo šele 26. junija, a to ladjo so potopili 6 dni preje, tako da je Argentina primorana, da resno nastopi in zahteva zadoščenje. Ni izključeno, da bi ta dogodek ne privedel do nevarnega spora. Saj argentinska javnost ne bo mogla trpeti, da bi se njene ladje kar tako potapljalo in stavilo v nevarnost živlije-nje argentinskih državljanov.
Kakor je sedaj dokazano, je lad-djo Rio Tereero torpedirala nemška podmornica "Innsbruck” in so bili pri tem 4 mornarji ubiti,.' eden je bil ranjen, eden pa se je zgubil ob času vtonitve ladje.
LETOŠNJA KORUZA
Letošnja koruza seveda spet več v napoto kot v dobiček. Ker ni izvoza, zato je država tudi letos odločil la, da pokupi vso koruzo od producentov in sicer po ceni 4.50 za 100 kg. Odbiti pa bodo še določeni stroški prevoza in ruženja. Kdor bi se oodločil da si odkupi koruzo nazaj, jo lahko dobi tako, da sprejme od države 50 centov -za 100 kg, tako da država odkupi po ceni 4.50 $ in proda po 4.— $. Razliko doplača država kot podporo pridelovalcu.
Tako bodo tudi letos imeli pre-šiči prav ceno krmo.
MEDENI DAN
O medenem kruhu in medeni deželi smo že brali in pokušali... Toda medeni dan je nekaj novega. In prava resnica je, da je tudi “medeni dan”, katerega so slavili čebelarji 22 junija. Proslavili so ta dan z zborovanjem v beli dvorani mestnega sveta (Consejo deliberante) in nato s tovariško večerjo v veliki restavraciji.
Največje veselje tega dne pa je bilo za šolarje, katerim so razdelili lončke medu. Ni nam pa znano, koliko je bilo teh srečnih medenih ob-darovančkov. Tudi v nekaterih bolnicah so bili deležni bolniki medenega veselja.
najbrže razlastila plinsko družbo, da s tem uredi preskrbo s plinom.
MESTNI DELAVCI ZAHTEVAJO IZBOLJŠANJE PLAČ
V nedeljo so se zbrali delavci mestnih klavnic. Na zborovanju so ugotovili ne le, da je treba odpraviti razne zlorabe v delu, ker so v nekaterih podjetjih nadzorniki neupravičeno zadrževali delavce več v delu, kot to odreja poslovnik, temveč so z vso energijo zahtevali povišanje plače za 10%, kar je tembolj upravičeno, kajti cene so vsem potrebščinam narastle za 40%.
OBJAVE J. N. 0.
Osrednji odbor Jugoslovanske narodne odbrane je poslal na Ruski ! Rdeči križ $ 1000.—. Te dni je od-i bor prejel od ruskega poslaništva v l Washingtonu, datirano 21. aprila j 1942 potrdilo o prejemu 236.34 do-| lar.jev,, kar odgovarja vrednosti $ 1000.— argentinskih pesov ter zahvalo.
GOZDNI ZAKON
Argentina ima razsežne gozdove, ki dajejo dragocen les. Teh gozdov je največ v severnem delu, zlasti v Chacu. Krasni gozdovi so tudi na jugu v deželi jezer v Bariloehe.
Ker je les zelo važna panoga narodnega gospodarstva in je Argentina uvozila letno velike količine lesa iz Evrope in severne Amerike, zato je bil sedaj izdelan zakon o zaščiti argentinskih gozdov, da se od-pornore s tem domači lesni produkciji, ob enem pa tudi racionalizira sekanje gozdov, ki je v mnogih krajih povzročilo zelo veliko in nepopravljivo škodo v klimatičnih razmerah. Znano je namreč, da v veliki meri vplivajo gozdovi na klimo kraja in na divjanje neviht.
V Misiones je bilo 25.000 ha gozda določenega za izdelavo papirja.
LADJA “DIAMANTE” PRISPELA IZ NORFOLKA V SEV. AMERIKO
Ladja “Rio Diamante” je prispela iz Norfolka v Sev. Ameriki in je pripeljala 5500 ton premoga. Na potu so potegnili iz vode tudi 8 brodolomcev neke ladje, ki je eksplodirala. Katera ladja je bila in zakaj je šla na dno morja, pa ni bilo še pojasnjeno.
OB OBLETNICI RUSKE VOJSKE''
Ob obletnici nemškega napada na Rusijo je priredil “Odbor'demokratske Argentine” zborovanje . v Luna Park v nedeljo 21. junija, kjer se je zbralo mnogo simpatižantov. Na častnem mestu so bili kipi predstavnikov glavnih demokratičnih držav: Amerike, Anglije in Rusije. V govorih pa je bilo dano častno priznanje tudi Kitajski. Iz besed govornikov je zvenela ne le želja temveč tudi polno zaitpanje v zmago nad totalitarizmom, ki je že do nenadomestljivega izkrvavel na ruskih bojiščih.
IMELI SMO ZIMO
Koncem julija in v avgustu je toplomer že marsikatero leto padel pod ničlo v tej deželi. Toda v sre-1 di junija je pa nekaj izrednega, kar smo letos doživeli v Buenos Airesu, da je padla toplota na 5.6 stopinj pod ničlo, kakor se je zgodilo 19. japija. Še bolj čudno pa je to, da so. imeli mraz tudi .v Santa Fe in celo v Misiones pod ničlo. Santiago del Estero, ki je vroča dežela, je imel kar cele dneve temperaturo pod ničlo.
NAMERAVAJO RAZLASTITI PLINSKO DRUŽBO
Ker obstoja velika težava za nabavo novih plinskih cevi, je nastal spor med Compania Primitiva de Gas in YPF radi starih plinskih napeljav, ki jih hoče YPF kupiti po pametni ceni toda plinska družba jih noče odstopiti. Zato bo oblast
EMBASSY OF THE
UNION OF SOVIET SOCIALIST REPUBLICS ■WASHINGTON. D C
April 21, 1942
Conilto Central Yugoe3lavo (Jugoslavenaka. liprodna Obrana)
Santiago del Eatero 629 _
Buenos Airea, Argentina
Gentleman:
Thank you very much for your generous donation. The money (t236.33) will be forwarded to the- Red Cross in the U-S.S.R. where it will be highly appreciated.
I alco wish to thank you for the sympathy with our country and people expressed in your cable to the Presidium of the Supreme Soviet.
Youra sincerely,
vanov, kakor so na tem mislili in delali: Kolar, Mickiewicz, Puškin, Kačič, Ševčenko, Masaryk in drugi.
Z ozirom na razumevanje vseh Slovanov za združitev, je vseslovanski odbor določil, da se skliče Prvi vseslovanski kongres na 15. in 16. avgusta, na katerem bo izvoljen stalen odbor, v' katerem bi bile zasto pane vse slovanske organizacije.
BRATJE! Odbor je napravil svoje delo, sedaj je nadaljno odvisno od vas. Zato morajo na ta dneva biti prisotne vse organizacije, skupine in vidni predstavniki velike slovanske družine, tudi iz najoddaljenejših krajev provinci j.
To storiti je naša dolžnost, z ozirom na trpljenje milijonov naših bratov, ki trpe v naei-fašistični suž-nosti. Kdor se kongresa ne bo udeležil, je sovražnik lastnega, naroda in skrit petokolonist.
Društva, skupine naj pošljejo na kongres svoje zastopnike, ki pa morajo biti polnoletni. Imena zastopnikov je javiti eimpreje naravnost na: Comité pro Unidad de los Eslavos en la Argentina, calle Mármol 629, Buenos Aires.
Odbor
‘1DIA DE LA BANDERA ’ ’ *
20. junija je posvečen spominu argentinske zastave. Ta dan se vrše po celi deželi svečanosti. Posebno pa se zbere množica in uradno pretstav-ništvo na dvorišču cerkve sv. Domi- \ nika na ulici Defensa, kjer počivajo zemeljski ostanki generala Belgra-na, ki je oče argentinske zastave. Tudi letos se je zbrala množica ta dan. Znano je tudi, da se v cerkvi Santo Domingo hrani kot vojna trofeja angleška zastava, ki so jo vzeli Angležem, ko so v osvobodilnih bojih poskusili osvojiti Argentino.
PRVOVRSTNO KOSILO!
MEDNARODNA KUHINJA — OBED $ 1.20 — 6 JEDI
Florida Bridge Club
Vsak četrtek zvečer ob 21.30 uri
BRIDGE TURNIR
Vsak mesec
RUMMY in SKAT TURNIR
Klub se obrača na vse interesirane, da se turnija udeleže. Natančnejše podatke se dobi pri klubovem vodstvu osebno ali po telefonu od 10—-16 ure (tel. 32 - 3871) od 16.30—20 ure pa (tel. 32-3182)
VIAMONTE 741	BUENOS AIRES
Se priporoča VODSTVO.
ŽELEZA NI
“Verižniki”, — tako smo imenovali doma trgovske ljudi, kateri so znali naglo obogateti v času naglih sprememb v cenab^— so na delu v Argentini in sVsi^e marsikaj pri-verižili. Posebno železo jim je napolnilo žepe.
Pred vojno je bila cena 20 cent. za kg na debelo. Veletrgovine z železom so takoj izrabile položaj in začele porivati cene kvišku in prignale na 80 cent. Tedaj je pa oblast posegla vmes in določila maksimalno ceno 50 cent. Kar nenadno je železa — zmanjkalo. Dve veliki firmi, ena v Buenos Airesu in ena v Santa Fe, sta pokupili na skrivaj vse večje zaloge. Kmalu se je železo spet dobilo, toda po ceni do 1.80 $ za kg. In še tako je, da javne ustanove, namreč državne zgradbe, ne dobe železa, ker se boje verižniki, da bi prišli v pest. Med tem pa, ko se vrše take nerednosti na železnem trgu, država brezbrižno pusti rjaveti 2 milijona ton starega železa, katerega bi lahko industrijalizirali in odpo-mogli sedanji stiski.
Prevod se glasi:
Poslaništvo Unije Sovjetskih socijalističnih republik WasMngton
21. aprila 1942
Gospodje!
Zelo se Vam zahvaljujemo za Vaš plemeniti dar. Denar 256.34 amer. dolarjev se bo dostavilo Sovjetskemu rdečemu križu, kjer ho visoko cenjen.
Tudi želim, da se Vam zahvalim za simpatije moji zemlji in narodu, katere ste izrazili v svoji brzojavki, poslani Vrhovnemu vodstvu Sovjeta.
Z iskrenim pozdravom
Litvinov, poslanik.
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dr. A. AZAGUIRRE.
Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučab. obistih, .ietrab, želodcu, živčevju, glavobol in revmi jem. Ženske bolezni.
Analizacije krvi, vode itd. so izvršene po Profesorju Narodne Univerze v Buenos Airesu Dr. I. Raffo.
RAYOS X, DIATERMIA in ELEKTRIČNO ZDRAVLEJNJE. Zdravniški pregled $ 3.—
Sprejemamo: od 9—-12; pop. od 15—21. — Ob nedeljah in praznikih od 9—12.
GOVORI SE SLOVENSKI
S U I P A C H A 28
(1 kvadro od Av. de Mayo v višini 800)
Slovenska babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, r. večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici “Raw-son”, se priporoča vsem Sloven kam. Sprejema penziouistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ANA CHRPOVA
ENTRE RIOS 621
U. T. 38 Mayo 8182
Prvi vseslovanski kongres v Argentini
Odbor Udruženja Slovanov v Argentini nam je poslal v objavo poziv za vseslovanski kongres, ki se ima vršiti v dneh 15. in 16. avgusta 1942, katerega tu objavljamo:
POZIV
na prvi slovanski kongres v Argentini
BRATJE SLOVANI! Pred osmimi meseci se je po vidnih osebnostih slovanskih skupnosti ustanovil Odbor Udruženja Slovanov v Argentini.
Po pravdah, potrjenih od tukajšnjih oblasti je odbor pričel po principih Prvega slovanskega zborovanja v Moskvi: “Enaki med enakimi, v slovanski družini ni velikih, ne malih”, za združitev vseh Slo-
ZLATE RESNICE
Grd, da ni gršega, je pijanec, ‘ali sedemkrat grša je pijanka.
Kriva vzgoja otrok je slabih časov mati.
Tudi beseda človeka ubije.
Kjer nobene postave ni, tam veljajo same pesti.
Denar se lahko povrne, dobro ime pa težko ali nikoli ne.
Časi so prav taki, kakršni so ljudje.
Šiba naj bo zdravilo, ne vsakdanje kosilo, za otroke.
Potrpežljivost rožice sadi, jeza pa trnje.
Ne, kjer dobro živijo, ampak kjer se dobro zadržijo, tam je dobra služba.
Čast in služba človeka premeni, pa ga malokdaj poboljša.
Anton Martin Slomšek
UKAZ OD VEKOMAJ
“V potu obraza boš jedel svoj kruh”. To je neizpremenljiv zakon narave. Ženi jc bilo odrejeno, v bolečinah roditi, a možu — delati. Žena se ne more otresti svoje usode. Če vzame dete, ki ga ni rodila, za svoje, svoje, bo vzlic temu ostalo to dete tuje in ona ne bo deležna materinskega veselja. Isto velja o moškem delu. Ako mož je kruh, ki ga ni pridelal, ne postane deležen tistega veselja, ki izvira iz dela.
Bondarev
ŠTORKLJA
V ponedeljek 22. t. m. je štorklja 'osetila hišo Slavka Furlana v Floridi ter prinesla njegovi ženi Jolandi punnčko-prvoro j enko.
Mlada mati, kakor tudi rojenka sta pri najboljšem zdravju.
Srečnim staršem ob tem veselem dogodku iskreno čestitamo!
Krojaenica ‘Gorica’ Franc Leban
WARNES 2191	Bs. Aires
Nasproti postaje La Paternal
••«-•••»-o-«—*
TRGOVINA JESTVIN
“Bela Ljubljana”
IVAN MOČNIK
Sapaleri 2700 na Paternalu U. T. 59 - 0467

que no sepa que
PLAG;
es un cigarrillo de VIRGINIA LEGITIMO



PEVSKE VAJE “SLOVENSKE-DOMA”
V nedeljo točno ob 5 uri popoldne pevske vaje za ženske. Pridite vsi.
Načelnik
Vidovdanska proslava
Sokol Dock Sud-Boca in Sokol Buenos Aires I. skupno z ostalimi našimi društvi priredita v soboto 27. junija, ob 9 uri zvečer v dvorani "“Jugoslovanskega doma” na Dock Sudu, ulica J. M. Nunez 1751
VIDOVDANSKO PROOSLAVO
na kateri bodo sodelovala tudi druga naša narodna društva.
Spored:
1.	Govor, staroste Ljesar.
2.	Prisega vseh Sokolov.
3.	Golgota.
4.	Narodne pesmi.
5.	Proste vaje, ženska in moška deea.
6.	Proste vaje, izvaja sokolska četa.
7.	Deklamacija, Jelisava Straničič.
8.	Vaje češkoslovaškega društva.
9.	Vaje s venci, izvaja naraščaj in deca.
10.	Telovadba Sokola Bs. Aires 1. in Češkoslovaškega, katero na glasovir spremlja sest. I. Hruby.
12.	Poljske igre, izvaja deea Polj-
skega društva.
13.	Petje.
14.	Balalajke, izvajajo Belorusi.
15.	.“Hej Slovani”, gledališčni prizor izza časa srbsko-avstrijske vojne 1914—1918.
16.	Vstajenje, živa slika.
17.	Govor g. Nikole Vilharja.
18.	Vaje na bradji, izvaja jugoslovanski in češkoslovaški Sokol.
Po končanem sporedu ples. Vstopnina: Moški $ 1.50; ženske $ 0.50.
Rojaki in rojakinje udeležite se proslave!
J. N. 0,
Objave Primorskega odbora
V ponedeljek 22. junija se je vršil sestanek Primorskega odbora, na čigar sestanku je bila pred dnevnim redom sprejeta sledeča resolucija:
1.	Povodom obletnice neupravičenega in zahrbtnega nemškega napada na Rusijo, izražamo tople simpatije hrabri ruski vojski, ki že leto dni uničuje nemško silo in se žrtvuje za končno in popolno zmago demokratskih narodov nad krutim nepri-jateljem. Od zmage zj edin jenih narodov, mi Slovenci in Hrvatje pričakujemo osvohojenje vseh krajev, kjer so naseljeni Srbi, Hrvati in Slovenci in njihovo zedinjenje v veliko in svobodno in demokratsko Jugoslavijo.
2.	Povodom jugoslovanskega narodnega praznika Vidovdana dajemo globoko spoštovanje vsem junakom padlim na bojnem polju, v borbi za svobodo in neodvisnost našega naroda. Klanjajoč se niihovjm truplom, klanjamo se pred onimi ne-številnimi žrtvami, katere so dale svoje življenje na oltar svobode in katere so padle pod krvnikovo roko krvoločnega zavojevalca.
Bezolucija je bila enoglasno sprejeta.
Za resolucijo se je prešlo na dnevni red.
Bkelnilo se je, da se 6. septembra, ko ves jugoslovanski narod proslavlja rojstvo kralja Petra II., priredi tudi komemoracijo za Bidovca, Miloša, Marušiča in Valenčiča, ki so padli kot žrtve fašističnega terorja, ustreljeni na Bazovici pri Trstu nalašč na dan, ko je ves narod v Ju-goslariii nroslavlial rojstvo prestolonaslednika, sedanjega kralja Petra II.
Sklenilo se je tudi poslati delegate na vseslovanski kongres, ki se
odveč, akç se o tem vprašanju zopet govori in sicer za podlago te zgodovinske črtice jemljemo francoski zgodovinsko geografični slovar M. N. Bouillet, izdaja leta 1893, toraj knjiga, ki se jo lahko smatra, da je pisana od ljudi, ki so živeli daleč od naših krajev ter jih zato lahko smatramo za nepristranske.
Na strani 735 pod črko Gaule (Galija), to je velik del ozemlja, ki predstavlja v glavnem okraje Francije in Severne Italije in to pred Kristusovim rojstvom, govori o prebivalstvih, ki so bivali v teh krajih in piše med drugim : “ ... et que le Vénétiens semblent être de race j slave” (in oni iz Benečije izgleda, da so slovansko pleme). Natančnejše se izrazi pod črko Vénétes in sicer: “peuple slave d’origine, qui donna son nom a la Vénétie. Les.Vé-nédes de la Baltique el les Vénétes de 1 ’ Italie de la Gaule semblent avoir été des peuplades de même origine, toutes appartenant à la race wende.” (Veneti, narod slovanskega izvora, M je dal svoje ime Veneči ji. Venedi iz Baltika in Veneti is italijanske Galije, izgleda, da so narodi istega izvora, obojni pripadajoči rasi Vendov).
Ti Vén;ti so se najbrže pridružili Galom, ki so tile prodirali proti Franciji in Italiji v VI., V. in IV. stoletju pred Kristusom. Vsi ti narodi so bili podjarmljeni od Rimljanov tekom III., II. in I. stoletja pred. Kristusom.
Koncem IV. stoletja je vpad mongolskih Hunov v vzhodno Evropo, povzročil takozvano barbarsko invazijo na zahod in jug, namreč v rimsko cesarstvo. Naj hujše so se obnašali Vandali, germansko pleme, ki so leta 403 vpadli v Galijo in 409 v Tfeerio (Španijo). Njih divjanje je bilo tako strahovito, da je ostala beseda vandalizem v vseh jezikih kot izraz naj divjega pustošenja.
Drugi znameniti poruševalec in osvojevalec je bil Atila, hunski kralj, “bič božji”, kakor so mu pra-
zapad in na jug.
Tako beleži zgodovina, da so se okoli leta 610 pojavili novi ljudje v pokrajino Venecijo, ki je v onih časih bila mnogo večja kot današnja italijanska Benečija, ker je k njej spadala tudi Istra.
Pleme, ki je prišlo v te kraje se je zvalo Venedi in je spadalo k veliki slovanski skupini Vendov. Slovar na strani 2040 pod besedo Wen-des (Vendi) pravi: “L’idiome ušuel en Styrie, en Carinthie, en Carniole et en Croatie est ancore aujourd’hui le wende”. V prevodu: navadni jezik, ki se govori na štajerskem, Kranjskem, Koroškem in Hrvaškem je še danes vendski.
Da je ta vendski jezik, naš slovenski jezik, je vsakemu razumljivo, žalibog iz mogočnega naroda, ki je bil svojeas, smo se precej zmanjšali, toda smo kljub dosedanjim viharjem vztrajali že 14 stoletij, kar je gotovo jamstvo naše žilavosti in vztrajnosti.
Srečko Stepančič
V
Prireditve 665!ovee-skega doma” “Slovenski dom” se pripravlja na večje prireditve, ki se imajo vršiti ena začetkom avgusta, druga pa sredi oktobra, najbrže 11. oktobra. Natančneje bo objavljeno v prihodnjih številkah “Slovenskega lista”.	ima vršiti 15. in 16. avgusta t. 1. v ’ Buenos Airesu. Za tem se je razpravljalo še o drugih važnih in tekočih zadevah, ki se tičejo delovanja Primorskega odbora. „ i * . Kraii so naši! <3 Od kdaj so Slovani v naših krajih, je dandanes zelo važno. Pre-mnogokrat se državniki sklicujejo na taka dejstva za utemeljevanje , teritorijalnih zahtev. Radi tega ni
SUIVOVICA		———			— l
ŽGANJE	!
PELINKOVEC	
	VERMUT
Zlatko	KIS Bade!
Avenida Maipú 3146-50 Olivos F.C.C.A. U. T. Olivos (741) -1304	
Domača nabava tfSlo-venskega doma'
V nedeljo se je vršila domača žaba “Slovenskega doma”. Morda je bilo res mrzlo, ker šele dolgo po napovedani uri so začeli obiskovalci polagoma prihajati. Pač pa so bili točni Devotčani in nekaj žensk iz Villa Oblina, ki so več kot dve uri dolg čas prodajali. V slučaju namreč, ko se spored še ne more izvajati, bi morala vsaj godba zabavati ljudi. Je pa vedno tako, da godba ne igra, dokler niso prostori primerno zasedeni. To pa, da ni še veliko ljudi, bi godce ne smelo motiti, oni bi morali igrati, kajti ljudje kateri so ob napovedani uri na mestu, postanejo nestrpni, čakati uro in še več, da se spored začne. Drugo vprašanje je, če so godci naročeni in plačani samo za ples.
Tudi se vedno opaža, da začnejo godci šele pripravljati svoje instrumente, ko bi morali že davno igrati. Na te nedostatke bi morali prireditelji gledati.
Pri tej domači zabavi je bilo opaziti, da se je tudi s pripravljanjem odra prepozno začelo.
Zabava se je torej pričela z veli-=aiomo===soraos=
VIDOVDAN
28. junija pridite k maši za vojne žrtve v SPODNJI CERKVI SV. ROZE (Pasco 431). Ob 11 uri.
Pel bo slovenski zbor.
ko zamudo. Krivda zato leži na posetnikih, deloma na prirediteljih.
Prvo so nastopili pevci, ki so zapeli več pesmi pod vodstvom Franca Trebšeta. Nato pa je prišla na vrsto komična spevoigra “Snubači”. Tu je pa pač treba pohvaliti tako šminkarja kakor igralce, ker so v kaj malem času nastopili, da se je zdelo skoro nemogoče, da so to tisti, ki so pravkar na odru peli.
Vsi igralci, to je treba reči, so se dobro odrezali, čeprav bi mogoče nastopili še boljše, če .bi bilo kaj več vaj.
Igrica je kratka in lepa ter so jo udeleženci z zanimanjem poslušali in ji sledili. Take in slične spevoigre bi moral “Slovenski dom” večkrat dati na oder pri domačih zabavah.
Udeležba ni bila velika, vendar zadovoljiva, posebno če vzamemo v pretres precej neprimerno vreme za prireditev v nezaprtem prostoru.
JUGOSLOVANSKA RADIO URA
Opozarjamo naše rojake in rojakinje, ki poslušajo jugoslovansko uro, da prenos te ure od sobote 6. junija ne bo več zvečer, kakor do sedaj, ampak bo ob 3 uri do 3.30 popoldne.
Vzemite torej to na znanje ter poslušajte še nadalje ta prenos.
IZ R0SARIJA
VIDOVDANSKA PROSLAVA V ROSARIJU
Letošnja proslava Vidovdana se bo vršila v Rosariju v soboto 27. junija ob 9 uri zvečer v francoski dvorani, ulica San Luis 846.
Sodelovala bodo pri proslavi vsa jugoslovanska društva. Tamburaško in pevsko društvo “Zagreb”, Slovensko delavsko društvo “Triglav” in organizacija seljačke stranke “Stjepan Radič”. ;e305=.^--J0c30'L—. noao
V petem stoletju in sicer v dražbi
557 so vnadli v Panonijo nek drugi mongolski narod, sorodnik Hunov, |to so Avari. Boji, ki so jih imeli Slovani z Avari, so povzročili da so slovanska plemena tembolj silila na

PERRAMUS
SUKNJO
OBLEKO
dobite na veliko izbiro iz najfinejšega blaga. CENE ZMERNE — DELO PRVOVRSTNO
Kro j ačnica
LEOPOLD UŠAJ
GARMENDIA 4947 La Patemal Buenos Aires
KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo
Berto Černič
DORREGO 1583 — Gs. Aires U. T. 54 - 3588
Slovenski stavbenik
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do tehničnega konstruktorja FRANCA KLANJŠEK
Av. Francisco BEIRO 5329-31 Villa Devoto U. T. 50 - 0277
a
©
D
¿(©C
Jugoslovansko društvo 6žSantopomoč”
Vabi
vse rojake in rojakinje iz mesta in Avellanede na
DOMAČO ZABAVO
katera se ho vršila v SOBOTO 4. JULIJA ob 8 uri zvečer v prostorih našega črnogorskega rojaka, ulica MANUEL ESTEVEZ 75 na AVELLA NEDI (pol kvadre od Puente Barracas)
Poleg PLESA, bo tudi BOGAT SREČOLOV.
Sviral bo orkester iz Berissa.
K obilni udeležbi vabi
ODBOR
©
a
a
©
IOE
¡¡os;
a
©
3(


Dr. LUÍS RAZUMNEY
t	KIRURGIČNI ZOBOZDRAVNIK
|	DIATERMIA — ELECTROCIRUJIA
i
|	Sprejema vse dni od 14 do 20 ure.
SEGUEOLA 1848 — U. T. 67 - 3961 — BUENOS AIRES
ZOBOZDRAVNIKA
DRA. SAMOILOVIC de Falicov in
DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure.
DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723

VELIKI ZAVOD “RAMOS MEJIA”
MODERNI PROTIVENERIČEN PRIPOMOČEK
B LENORA Gl A aguda, napačno zdravljena
Naš način zdravljenja popolen in brez bolečin KRI, LUEŠ IN KOŽA: Lišaj, Izpadanje las ženske, PLJUČNE, SRČNE.
SPOLNA SLABOST: se opomore po načinu Prof. Fiirbringerja. REUMATIZEM že zastarel ŽELODEC: Kislina, Napetje in Rana HEMOROIDE IN POVAPNENJE ŽIL brez operacije GRLO, NOS IN UŠESA:	Divje meso, Vnetje in oglušenost
POPOLNO OZDRAVLJEN,JE $ 30.—. — PLAČEVANJE PO $ 5.—. ANALIZE BREZPLAČNO. — Naša priznana Klinika z 20 letnim delovanjem, je upravljana po SPOSOBNIH SPECIJALISTIH.
GOVORI SE SLOVENSKO Sprejema od 9 do 21 ure — ob nedeljah od 8 do 12 ure RIV A D A VIA 3070 (PLAZA ONCE)
List izdajata “SLOVENSKI DOM” in KONSORCIJ
Cerkveni vestnik
28.	junija Vidovdan. Maša je pri sv. Rozi v spodnji cerkvi ob 11 uri za vojne žrtve. Pel bo slovenski zbor.
Ob 12 uri maša v gornji cerkvi za Karolino Budin.
Molitve se ne vrše, pac pa se vde-ležimo procesije na Paternalu pri sv. Neži, ki se začne ob 15.30 uri.
29.	jun. Sveta Peter in Pavel. Prvaka apostolov, katerih grobova sta v Rimu in je zato v Rimu tudi sedež krščanstva. Ne zato, ker je Rim italijanski, temveč zato, ker je tamkaj sv. Peter postavil svoj sedež! Stolnica svetega Petra in Pavla je ne le največja temveč tudi najvažnejša cerke vna svetu, ker v njej uči i za vesoljni krščanski svet naslednik svetega Petra.
5. jul. je Cirilova nedelja. Maša bo na Paternalu na Av. del Čampo ob 10 uri in sicer z vso slovesnostjo, ker je ta dan paternalska šagra in ob enem tudi god našega pevovodje Cirila Jekšeta, ki s toliko požrtvovalnostjo vodi naše cerkveno petje.
Ob 12 uri je maša pri sv. Rozi za Leopolda Brundola.
Molitve bodo na Paternalu z začetkom ob 16 uri. Nato pa sledi čajanka in še drug program paternal-ske šagre.
*
Cirilova nedelja
je že od nekdaj bila Slovencem po-meben dan. Bila je spomin našega narodnega in verskega prebujenja, zato se je narod zbiral, da izrazi svojo hvaležnost velikima apostoloma Cirilu in Metodu, katerima gre zasluga, da naš narod ni vtonil v zgodovini. Ta dva sveta moža sta namreč 'postavila temelje slovanski kulturi in tako tudi slovenski samobitnosti.
Dopoldne bomo imeli ta dan sveto mašo s petjem velikega zbora, popoldne pa bomo imeli tudi nekaj razvedrila, ki ga pripravlja Bratov-! ščina Živega rožnega venca s pomočjo vseh vernih rojakov, kateri imate kaj srca za slovensko službo božjo na Paternalu.
Prosim gospodinje in dekleta, da se kaj potrudite, da bomo imeli kaj okusnega na mizi. Moški boste pa že poskrbeli tudi za kako dobro kapljo da ne bomo pili suhega kropa. Naj bo to tudi dokaz hvaležnosti pater-nalskemu in avežanedskemu Cirilu, ki vršita tako lepo nalogo med na-
SLOVENSKO STAVBENO PODJETJE
A. S. V. L.
A. STOKA & V. LOJK
T. KONSTRUKTORJA Pisarna: LOPE DE VEGA No. 3136
Buenos Aires
Tel. 50-4300 Prv. 54-2756 Part.
Plane, Ekonomične betonske kalkule, Občinske tramita cijo, Firma, Ob. Sanitarias itd. — Za zidanje, povečanje, in popravo hiš v mestu in deželi z takojšnim in več časnim plačevanjem v komodnih mesečnih obrokih, manjših kot najemnina katero plačujete sedaj.
M ATERI.T ALI IN DELO PRVOVRSTNO.
Plane in preračune brezplačno.
OBIŠČITE NAŠO PISARNO.
mi, da vodita petje.
Tudi v denarnih prispevkih bo prav prišlo.
Prinesite na Av. del Čampo 1653 pred molitvijo, ali pa tudi lahko v šolo na Paz Soldan 4924. Kdor bi želel kako pojasnilo, naj se obrne na gospo Cotičevo v Villi Devoto, Av. F. Beiro 5388 ali pa do sester na Paternalu (Tel. 59-64,13).
Povabljeni ste vsi rojaki, da se vdeležite slovesnosti dopoldne in popoldne in da sedete z nami tudi k mizi, kjer bo poskrbljeno za dober prigrizek pa tudi za veselo razvedrilo, ker bomo iTVieli kino.
**
*
Na Avellanedi
'mo prav lepo praznovali šesto ob letnico. Bilo je poskrbljeno za polne mize, ki so se smejale v samih okusnih pecivih in tudi okusne kapljice smo imeli dovolj. Zbralo se je lepo
število rojakov in z veselim razgovorom nam je kar prehitro ugasnil dan.
Predsednik društva Slov. Krajine, Preininger, je tudi povzel besedo in povdaril veliko važnost te slovenske službe božje. Saj šele to je dalo pobudo, da so se zavedli tudi Prekmurci, da bi lahko kaj skupnega ustvarili in je sad tega dela tudi lepo društvo, ki je zbralo v svojih vrstah vse zavedne prekmurske Slovence.
Spomnil je tudi nato, da se dobe nekateri, ki zabavljajo čez “popa”, čeprav nimajo ničesar obsojati na našem gospodu, ki stori vse kar more in zato ničesar ne zahteva in prosi kot to, da bi se zbirali in da bi bili vredni ljudje in Slovenci.
Tudi na one je spomnil, kateri se danes ponujajo tujcu, zato — ker je tujec gospodar v naši zemlji.
‘‘Jaz pa sem Slovenec, ker me je slovenska mati rodila in bom ostal in vsi naši vredni ljudje morajo tako misliti, če so vredni sinovi naroda našega, ki je tisoč let znal zvesto hraniti zaklad materinega jezika.” V veselem razpoloženju je bila nato zabava s kinom in nam je bil čas kar prekratek. ..
Janez Hladnik
I Slov. Babica {
j FILOMENA BENEŠ-BILKOVA \
j , Diplomirana na Univerzi v I
j Pragi in v Buenos Airesu
f Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer | •	:
I LIMA 1217 — BUENOS AIRES |
• U. T. 23 - Buen Orden 3389	1
f	i
PRVOVRSTNA KROJAČNICA
“LA ESTRELLA”
ZA JESENSKE IN ZIMSKE OBLEKE
V ZALOGI VELIKA IZBIRA BLAGA ZNAMKE SUPERLAN
Stanislav Maurič
TRELLES 2642 — Buenos Aires U. T. 59-1232
t	POZOR!
TRGOVINA o^VLJEV BELTRAM |	Vas podomače postreže.
I če hočete biti elegantno in dobro obuti, posetite | to trgovino, imeli boste na razpolago veliko i izbero vsakovrstnih čevljev, copat za delo, šport j in izlete. — Pridite, pa se boste prepričali! Se priporoča
j Albert Beltram
| DONATO ALVAREZ 2288 — BUENOS AIRES
KNEZ SEREBRJANI
ROMAN IZ ČASOV IVANA GROZNEGA
Nadaljevanje 9
“Vem, batjuška, vem pa tudi, da me je pohvalil zato. A vendar ne mo-“Ah, ti, trmoglavec! Odkod pa se rem ostati!”
je vzela ta tvoja volja? Kaj pa se je danes zgodilo s tabo? Zakaj si se odločil oditi sedaj, ko te je car odlikoval in te izenačil z načelniki? Zakaj hočeš vprav sedaj proč?” “Meni je že dolgo težko živeti med vami, batjuška, to veš sam, a sam sebi nisem verjel; od mladih nog sem vedno slišal od vseh strani, da je volja carjeva volja božja in da ni večjega greha, kakor drugače misliti nego car. In oteč Levki in vsi popi slobodski so mi šteli v velik greh, da ne mislim kakor vi. Nehote sem pričel včasih premišljevati, ali imam res sam prav zoper vse vas? Nehote sem odkladal odhod odtod. A danes” — je nadaljeval Maksim in rdečica mu je živo zaigrala na obrazu — “danes sem spoznal, da imam jaz prav. Ko sem zaslišal 'kneza Serebrjanega, ko sem zvedel, da je on razbil tvojo ogledno četo, ker je morila, in ni utajil svojega pravičnega čina pred carjem, ampak je šel kakor mučenik zanj v smrt, takrat je vztrepetalo za njega moje srce, kakor še nikdar za nikogar, iz moje duše je izginilo omahovanje in bilo mi je jasno kot beli dan, da pravica ni na naši strani!”
“Torej ta te je spravil ob pamet?” je zakričal Maljuta, že itak jezen na Serebrjanega; “torej ta te je spravil ob pamet? Naj mi le pride v pest; nagle smrti ne pogine ta pes!”
“Gospod ga varuj tvojih rok!” je rekel Maksim in se prekrižal. “On ne bo pustil, da bi ti pogubil vse, kar je v Rusiji dobrega. Da!” je navdušeno nadaljeval sin Maljute; “komaj sem videl kneza Nikito Ro-manoviča, že sem izprevidel, da bi , bilo dobro živeti z njim skupaj, in rad bi ga bil prosil, naj me vzame k sebi, toda sram me je bilo. Ne u-pam si ga pogledati, dokler nosim to obleko.”
Maljuta je poslušal sina in dve čuvstvi sta se borili v njem. Hotel je zakričati na Maksima, zateptati nad njim z nogami in ga z grožnjami prisiliti k pokorščini; toda ne-
prostovoljno spoštovanje je uklepa-lo njegovo jezo. Izprevidel je, da pretnje sedaj nič ne pomagajo, in v svoji nizki duši je pričel iskati drugih pripomočkov, da bi pridržal sina.
“Maksimuška!” je rekel in je navzel ljubeznjiv izraz, kolikor mu je to dovoljevalo njegovo zversko lice; “nisi izbral pravega časa za odhod. Tvoja beseda je bila danes carju po volji. Čeprav si me hudo prestrašil, vendar so se naju očivid-no usmilili svetniki božji in omehčali srce batjuški gosudarju. Namesto da bi te kaznoval, te je pohvalil, ti povišal plačo in ti podaril sobolji kožuh. Boš videl, če ne boš sedaj prišel više! Ta čas pa, zakaj bi ne ostal tukaj?”
Maksim je padel Maljuti k nogam.
“Ne morem živeti tu, batjuška, rem i nne morem. Ne morem po-ne morem! Da bi ostal doma, ne mo-slušati po cele dneve ihtenja in pla-kanja, ne morem gledati, da je moj oče —” j Maksim je umolknil.
“No?” je vprašal Maljuta.
“Da je moj oče — rabelj!” je rekel Maksim in povesil oči, kakor bi se bil ustrašil, da je mogel očetu reči tako besedo.
Toda Maljute ni užalil ta priimek. “Rabelj in rabelj, to je razlika!” je rekel in pogledal v kot sobe. “Preprost človek je nekaj drugega, više postavljen pa zopet nekaj drugega; nekaj drugega je kaznovati navadne zločince, in nekaj drugega bojarje, ki podkopujejo carski prestol in skušajo omajati vso državo. Z razbojniki nimam nobenega posla. Moja sekira ne seka drugega kot izdajalske glave bojarjev.” “Molči, oče!” je rekel vsta.iaje Maksim; “ne žali mi srca s takimi 'besedami! Kdo izmed tistih, ki si jih ti ugonobil, je kedaj mislil izdati carja? Kdo izmed njih je hotel u-nropastiti državo? Ne zaradi njihove krivde, marveč zaradi svoje zlobe sekaš bojarske glave! Ko bi ne bilo tebe, bi bil tudi car bolj usmiljen. Toda vi iščete izdajo, vi z mukami izsiljujete priznanje, vi, vi ste krivi vse krvi. Ne, oče, ne jezi Boga, ne obrekuj bojarjev in reci rajši, da hočeš na vsak način do kraja iztrebiti bojarski stan!”
“Zakaj jih pa ti naenkrat zagovarjaš?” je rekel Maljuta z zlobnim nasmehom. “Ali ti je prijetno gledati, da si ti, ki si postaven in
lep, med njimi vedno zadnji? V čem na ip Lrlorkoii izmed niih boljši od tebe? Y ceni 'pa se odlikujejo pred nami? Ali so fhorda iz drugega ila nego mi? Ako se bahajo z bogastvom, le počakajte ! Car ne pozabi svojih zvestih služabnikov; in ko umro na morišču Količevi, ne dobi nihče drugi njih premoženja kot mi. Dovolj sem se mučil ž njimi v mučilnici: vražje so žilavi, psi prekleti!”
Zloba je zakipela v srcu Maliute, a še je uoal, da prepriča Maksima, in le skrivil usta v laskav smehljaj. Tak smehljaj ni pristoial Maljuti in ko ga je Maksim gledal, ga je postalo strah.	|
Toda Maliuta ni opazil ničesar. | “Maksimuška”, je rekel, za t-oca sem hranil novce? Za koga se ubiiam in delam? Ne hodi od mene, ostani pri meni! Mlad sl še. nisi še goden za bojno službo. Ne bodi od mene! Snomni se. da sem tvoj oče! Kadar te pogledam, se mi zjasni v duši. kakor če bi me car pohvalil ali kakor če bi mi dal roko poljubiti, in ako bi tebe kdo razžalil, bi .ca živega snedel!”
Maksim je molčal. Maliuta si je prizadeval, da bi dal svojemu o-brazn nežen izraz.
“Ka.i me res nimaš prav nič rad, Maksimuška? Ali se ti res nič ne gane v srcu zame?”
“Nič. batjuška!”
Maliuta ie premagal jezo.
“A kai noreče car. ko zve o tvo-iem odhodu, če pomisli, da si odšel od nlega?”
“Sai nrav od nieca grem. batjuš-va! Strah me ie nred njim. Vem. da Rog veleva 1 i ubiti ga. a ko vidim. vai dela. se vse obrne v meni. Rad M ca ljubil, a nimam moči. Ko odidem iz Sloborie in ne bom imel nred očmi nedolžne krvi, notem hnm, ako Bog da, caria zonet ljubil. Ako na ca ne bom ljubil, mu bom vsai služil, le med onričniki ne!” “Kai bo na s tvoio materjo?” je vplroi Malin+n, da bi norabil zadirie sredstvo. “Take žalosti ne preživi! Umoriš jo, starko! Le noglej jo, kako bolna ie. golobica!”
“Usmiljeni Bog ne zapusti matere.” ie z vzdihom odgovoril Maksim. “Ona mi odpusti”.
Maliuta ie jel hoditi po sobi gor in dol. Ko se je ustavil nred Maksimom. je bil popolnoma izginil Du-heznlvi Uuaz, ki si ga ie prej silil na lice. Njegov surovi obraz je izražal samo nezlomljivo voljo.
“Poslušaj, golobradec,” je rekel s spremenjenim izrazom in glasom. “Doslej sem te prosil, sedaj pa ti pravim tole: ne dam ti na pot svojega blagoslova. Ne dovoljujem ti oditi. Če pa se ne uneseš, te še jutri prisilim, da boš z lastnimi rokami moril carjeve zločince! Mogoče, da nehaš biti taka baba, ko si sam okrvaviš roke, in da potem nehaš zaničevati očeta. ’ ’
• Maksim je prebledel ob Maljuti-nih besedah in ni odgovoril ničesar. Videl je, da je beseda Grigo-rija Lukjanoviča trdna in da ne zlomi očetove volje.
“Tako”, je nadaljeval Maljuta, “sedaj sem se pomenil s tabo. Kmalu bo pozna noč, čas je carju nesti ključe od zaporov. In dežuje tudi! Daj mi plašč! — Le poglej ga, kako ti je uren. ‘Oditi hočem, ne morem živeti tukaj! ’ Popusti mu, pa bi menda še mene po svojem kopitu umeril! Ne, bratec, prehitro si razpel krila! Ukrotil sem drugačne, kakor si ti! Jaz te naučim ubogati ! Uj, kakšno vreme! Daj mi čepico! Kako se to bliska! Glej no, kako se nebo odpira, kakor bi vsa Sloboda gorela! Zapri okno in pojdi spat, morda preženeš do zjutraj neumnost iz glave. Tvoj Serebrjani mi bo že še prišel v roke. Tega mu ne pozabim!”
Maljuta je odšel. Ko je ostal Mak-sim sam, se je mračno zamislil.
V hiši je bilo tiho. Samo zunaj je besnela nevihta. Veter, ki se je včasih uprl v okno, je pregibal verige in vezi, viseče na steni, da so udarjale druga ob drugo in zlovešče rožljale z železnim žvenketom. Maksim je šel k stopnicam, ki so držale v prvo nadstropje, k njegovi matčri. Sklonil se je naprej in poslušal. Vse je bilo tiho v zgornjem nadstropju. Maksim je šel tiho po strmih stopnicah in se ustavil pred vrati, za katerimi je počivala njegova mati.
“Gospod, moj Bog!” je govoril Maksim sam pri sebi. “Ti mi gledaš v srce, ti poznaš moje misli. Ti veš, Gosnod, da se ne protivim batjuški iz ošabnosti in tudi ne iz kljubovalnosti. Odpusti mi, moj Bog, če prestopam tvojo zapoved! Odpusti mi tudi ti, mati moja! Zapuščam te brez tvoje vednosti, odhajam brez blagoslova, vem, matuška, da ti ranim srce; toda ti bi me ne pustila rade volje! Odpusti mi, matuška, ne boš me več videla!”
Maksim je pokleknil in poljubil prag pred njeno sobo. Potem se je
prekrižal nekajkrat in odšel po stopnicah na dvor-. Dež je lil tako silno, kakor bi se jezil na vse ljudi božje. Žive dnše ni bilo zunaj. Maksim je šel v konjušnico; hlapci so spali. Sam si je iz staje izpeljal najljubšega konja in ga osedlal. Veliki pes čuvaj, ki je bil priklenjen pri vhodu, je prilezel iz pesnjaka in je začel cviliti in skakati, kakor da bi čutil slovo. To je bil kosmat pes, po plemenu pastirski volkodav. Dolga in hrapava dlaka temnosive barve mu je padala na črni gobec, tako da skoro ni bilo videti njegovih pametnih oči.
Maksim ga je pogladil, pes pa mu je položil črne tace na rame in mu pričel lizati obraz.
“Z Bogom, Bujan!” je rekel Maksim. “Pridno čuvaj naš dom in zvesto služi materi!” Skočil je v sedlo, odjahal skozi vrata in oddirjal od očetovega doma.
Ni še prišel niti do nasipa, ko je zaslišal glasno lajanje in zagledal Bujana, ki je skakal okrog konja, veseleč se, da se je odtrgal z verige in da lahko spremlja svojega gospodarja.
11. Nočni sprevod.
Medtem ko je Maljuta govoril s sinom, je car neprestano molil. Pot mu je že lil z obličja; krvave lise na njegovem visokem čeln, povzročene od prejšnjih poklonov do tal, so se zopet jasneje pokazale od novih poklonov. Naenkrat ga je prisilil šum v sobi, da se je ozrl. Ugledal je svojo dojiljo Onufrevno.
Stara je bila njegova dojilja. Vzel jo je na svoj dvor rajni veliki knez blaženega spomina Vasilij Ivanovič; služila je še Heleni Glinški. Ivan se ji je bil rodil v roke; in na njenih rokah ga je blagoslovil njegov umirajoči oče. Govorilo se je o Onnfrevni, da ve marsikaj, česar nihče niti ne sluti ne. Glinški so se je bali, dokler je bil car še majhen, in Šujski in Belski so si prizadevali, ustreči ji kolikor možno.
Onufrevna je zvedela mnogo skritih stvari z vedeževanjem in se nikdar ni zmotila. Ko je bil knez Te-lepnjev na višku svoje moči — Ivan je bil takrat štiri leta star —, mu je prerokovala, da umre od gladu. In tako se je tudi zgodilo. Mnogo let je minilo od takrat, toda starcem je bilo to prerokovanje živo zapisano v spomin.	,
(Nadaljevanje)