EtW-- •
'J	T	L, W	l\	A	LJ	-I Ч
-.: 44 65 LAKELAND BLVD EUCLID,OHIO S3
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
VOL. ХХХТТ. — LETO XXXIL
EQUALITY
VISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), FEBRUARY 2, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 23
DomaČe vesti
Zaroka
NORVEŠKA NE BO IZROČILA УОЈАШ BAZE TUJIM SILAM
Švedska je zavrgla pakt, ker želi ~ ohraniti svojo striktno nevtralnost
OSLO, Norveška, 2. feb.—Norveška je danes obvestila Sovjetsko zvezo, da razmotriva o možnosti, da se priključi Atlanskemu paktu zapadnih sil, da pa ne bo izročila vojaške baze tujim silam.
Naznanilo norveške vlade je odgovor na vprašanje Sovjetske
MISS OLGA JANŠA
Poznana Mr. in Mrs. Anton Jansa iz 6301 St. Clair Ave, ki Vodita Green Beverage Store na 256 E. 156 St., naznanjata, da sta se zaročila njiju hčerka Olga in Mr. Richard D. Bill, sin Mrs. Sue Bill, 1669 Crawford . Rd. Miss Jansa je pohajala Kent State univerzo, Mr. Bill pa študira na Ohio univerzi, kjer je član društva Beta Theta Phi. Poroka se bo vršila v juniju • Bilo srečno!
Robert St. John bo imel predavanje
Znani radijski komentator in pisatelj Robert St. John, ki je spisal dve knjigi o Jugoslaviji, v nedeljo ob 6. zvečer kot
bo
gost židovske Histadurt kam-, panje imel predavanje v Carter hotelu v Clevelandu.
žalostna vest
Slovenski pogrebnik in trgo
s pohištvom, Mr. Anton Gr
'^ina in njegov nečak Jože Grdi
sta prejela žalostno vest, da
15. januarja umrl Matija Gr
<Jina, brat Antona in oče Jože
ta. Pokojni je umrl na domu v
Vasi Prevale v 85. letu starosti
je mnogim poznan tu v Ame
^jki, kjer se je nahajal pred le
ti. Pogreb se je vršil ob veliki
Udeležbi na nedeljo popoldne in
pokopan je bil na pokopališče
poleg cerkve sv. Vida v Preser-
ЈЦ. Bodi mu lahka domača gru ua!
bolnišnice
Obče poznani Mr. Joseph Kun j® vrnil iz Lakeside bo! ^isnice, kjer je prestal operaci-30- Sedaj se nahaja na svojem jomu na 15610 Waterloo Rd ga prijatelji lahko obiščejo
Nov grob
zveze, ki je želela vedeti, če se DO Norveška priključila Atlantskemu paktu in na svojem ozem-ju odobrila vojaške baze zapad-nim silam.
V	uradnem odgovoru je norveška vlada med ostalim rekla, da proučuje obliko in pogoje, jod katerimi bi se Norveška pri-ružila predlaganemu paktu, oda v odgovoru, ki je bil izročen sovjetskemu ambasadorju, je Norveška naznanila, da se ne 30 priključila nobenemu sporazumu, po katerem "bi bila obvezana izročiti vojaške baze tujim silam tako dolgo, dokler ne bo napadena ali izpostavljena nevarnosti napada.
Skandinavski blok razbit,
radi nesodelovanja Švedske
Zedinjene države so upale, da bodo v Atlantski blok vključile skandinavske državć. Toda pogovori med Norveško, Dansko in Švedsko so se končali z neuspehom, ker se Švedska ne želi priključiti Atlantskemu paktu, jfač pa hoče ohraniti svojo strogo nevtralnost.
V	odgovoru je norveška vlada izjavila, da je Norveška upala, da bo organizacija Združenih narodov zagotovila mir in varnost. Ti upi pa da doslej niso sili uresničeni.
Na koncu je norveška vlada poudarila, da sta Norveška in Sovjetska zveza živeli v miru (ot sosedni državi in izrazila prepričanje, da je sovjetska vlada seznanjena z norveško tradicijo v delu za mir in z njeno že Ijo, da ohrani prijateljske odno-šaje z vsemi miroljubnimi državami.
FRANCIJA BO POŠILJALA JEKLO?
PARIZ, 1. feb.—Dliplomatič-ni krogi v Parizu so danes razkrili, da so ameriški uradniki vprašali francosko vlado, da-li bi Francija mogla jamčiti, da bo etno pošiljala v Zedinjene države 2,000,000 ton jekla.
Ta ponudba je bila podana v zvezi s produkcijo jekla v Po-rurju. Ameriška vlada je namreč pripravljena, da spremeni načrte za produkcijo jekla v Po-rurju, če lahko jeklo dobi iz Francije. Francija je večkrat protestirala proti zvišani industrijski produkciji Porurja, ker se boji za svojo varnost.
Francija producira letno osem milijonov ton jekla, toda jamčiti ne more, da bo pošiljala v Ameriko zahtevano količino, ker ji lahko delavske stavke zmešajo štrene.
DEL MESTA SE SESUL ZAPUŠČENI ROV
CARBONDALE, Pa., 1. feb. — Danes se je tu sesul v podtalni zapuščeni premogovnik cel blok mesta. štirje prebivalci so bi-li ranjeni, štirinajst hiš pa je skoro popolnoma uničenih.
Sreča v nesreči je, da so prebivalci radi podtalnega bobnanja bili pravočasno obveščeni o nevarnosti in so zbežali na ulice predno so se hiše sesule.
Prizadet je le del mesta, ki se nahaja bližini premogovnikov. S^mo mesto šteje 20,000 prebivalcev. Moški, žene in otroci so bosi in na pol oblAčeni zbežali iz hiš na s snegom pokrite ulice. Pet minut pozneje se je zemlja stresla, in se po-greznUa v rov. Tri hiše so padle v 25 čevljev globok rov, 11 ostalih фе je nevarno nagnilo.
Policija in okoliško prebivalstvo so takoj priskočili na pomoč prizadetim družinam.
SPOR MED AVSTRIJSKIMI IN SLOVENSKIMI KOMUNISTI
DUNAJ, 31. j an.—Komunistična stranka koroških Slovencev je baje danes predlagala avstrij skim komunistom obnovo sodelovanja.
Na podlagi nepotrjenih poročil je dr. Franc Zwitter, voditelj slovenskih komunistov na Koro škem, obiskal glavni urad av strijske Komunistične stranke, da poravna spor, kije nastal radi lojalnosti koroških Slovencev maršalu Titu. Avstrijska stranka je baje pripravljena na obnovo prijateljskih odnošajev, toda ne more podpirati jugoslovanske zahteve za priključitev Koroške k Jugoslaviji in ne zahteva za reparacijami.
Zgubila se je
Policija je včeraj na Euclid Ave. pri 59. cesti našla neko ženo, ki je tavala okrog brez cilja. Bila je to neka Mrs. Gertrude Fink, ki je za božič prišla iz Jugoslavije. Težava je bila v tem, ker 30 policaji z ženo, ki je stara 68 let, niso mogli sporazumeti, kajti ne govori angleščine. Vozili so jo sem in tja, telefonirali na vse strani in na razne načine skušali priti v stike z njenimi sorodniki. Ko pa je končno prišel na policijsko po stajo sin zgubljene žene, se je ugotovilo, da je vsa zmeda bila odveč. Mrs. Fink je namreč imela za rokavom pismo s svojim točnim naslovom.
•Jacob intihar
Kot smo včeraj poročali, je preminil Jacob Intihar, p. d. angar, star 69 let, stanujoč 3- 1180 E. 61 St. Doma je bil vasi Zginarja pri Velikih La-ah, odkoder je prišel v Ame-. ® P^'^d 47 leti. Zadnjih 27 let ^ <jelal pri Cleveland Twist je član društva Na-št. 5 SNPJ,
^^Pušča sina Alberta тчо Jane, v stari domovini Anna je umrla v ћ +	^°Sreb se bo vršil
2 S v ^j^traj ob 9:15 uri iz VoH	pogrebnega *za-
a y cerkev sv. Vida in nato "a pokopališče Calvary.
20 milijonov podpore za brezposelne v Ohiju
Ohijski urad za brezposelni-ške podpore je lani izplačal vkupno $20,042,596 podpor brezposelnim delavcem, od katerih se nekateri nahajajo na počitnicah v Floridi in Califomiji.
Od te vsote je samo cleveland-skim brezposelnim delavcem izplačano $6,478,434. Toda iz Floride in Califomije se je do danes zglasilo še 1,078 ohijskih dćlav cev, ki želijo, da se jim podporo pošilja kar tja.
Guverner Lausche bo od zakonodajne zbornice zahteval, da zviša brezposelniško podporo.
Borba proti tuberkolozi je v Ohiju zelo uspešna
Guverner Lausche je včera; pohvalil uspešno borbo proti tu berkolozi v 88 okrožij Ohia. Ob enem je ponovno zagotovil, da bo od zakonodajne zbornice za hteval finančna sredstva za na daljevanje borbe proti jetiki.
Za vprašanje pobijanja te ne varne in nalezljive bolezni se je Lausche zanimal že leta 1946, ko je sprožil državni zdravstve ni program. Od tedaj se je sta nje dosti zboljšalo. Število po stelj za bolnike se je zvišalo, tekočem letu se bo pa še več. Zdravljenje se bo omogočilo večjem številu bolnikov, ki bodo tudi dobili brezplačno streptomycin.
Zdravniški izvedenci venije-jo, da se bo število umrljivosti za tuberkolozo v prihodnjih petih letih znižalo na 1,000 letno, dočim je leta 1941 znašalo 2,923.
Tuberkoloza resno ogroža Jugoslavijo, poroča ameriški časnikar v New York Times
NEMŠKI KOMUNIST OBSOJEN V ZAPOR
DUESSELDORF, 1. feb.—Voditelj nemških komunistov v zapadnih zonah Max Remann je ail danes obsojen na tri mesece zapora radi "hrabljenja deskri-minacije proti Nemcem, ki so pomagali vojaškim vladam zapadnih sil."
Canterburšlu dekan odobrava aretacijo Jožefa Mindszenty-a
Triintrideset madžarskih katoliških duhovnikov podprlo vladne reforme
LONDON, 1. feb. —Canter-aurški dekan R&j/; Hewlett Johnson, je danes skupaj z 20 ostalih anglikanskih duhovnikov podprl madžarsko vlado, katera je aretirala katoliškega kardinala Jožefa Mindszenty-a Anglikanski duhovniki so zvezi z zadevo objavili posebno izjavo, v kateri so med ostalim rekli:
"Mi zavračamo splošno obsodbo madžarske vlade v naši državi radi aretacije Mindszentya v sedanjem stanju, ko nihče ni imel prilike, da bi proučil doka ze."
*
BUDIMPEŠTA, 1. feb. —Tri intrideset katoliških duhovni kov je danes objavilo izjavo, s katero pravijo, da sedanja madžarska vlada sloni na "sociali stični resnici iz Evangelija."
Izjavo madžarskih katoliških duhovnikov, ki so s tem obsodili kardinala Mindszenty-a, je raz-pečala uradna vladna agencija. Duhovniki so zagotovili, da sedanje reforme madžarske vlade soglašajo z naukom Jezusa Kristusa.
Graduant
Danes bo z odliko graduiral iz Western Reserve univerze, kjer bo prejel "Master's degree", Charles Merhar iz 11009 Clifton Blvd. Mladi graduant je vnuk poznanih iJčkojrtih Mr. in Mrs. Frank Zaviršek ter nečak poznanega pokojnega odvetnika v Phoenix, Ariz., Joseph В. Zaviršek. — Čestitamo!
NEMKA PRIPOROČA IZPOSOVANJE MOŽKIH
HAMBURG, 1. feb. —Neka nemška učiteljica, ki je bila dvakrat omožena, se je odločila, da bo nadaljevala s kampanjo za iz-posojevanje možev.
Učiteljica je Mrs. Dorothea Klage iz Kiela. želela bi, da se v novo ustavo za zapadno Nemčijo vključi zakon, po katerem bi se Nemkam, ki radi pomanjkanja možkih, ne morejo biti poročene, dovolilo, da bi se lahko vsaj za nekaj časa izposodile može tujih žensk. Ko bi zanosile, bi Nemke pošteno vrnile može ženam, katerim prav za prav tudi pripadajo.
Po mnenju nemške učiteljice je kakšnih 7,000,000 Nemk, ki niihtjo nobenega upanja, da bi mogle dobiti stalnega zakonske ga druga, kajti rodi vojne so največ stradali možki. Meni tudi, da so možki v zakonu popolnoma odveč.
Kitajski komunisti zahtevajo preveč, pravi Li Tsung
NANKING, 1. feb. — Začasni Dredsednik nacionalistične Kitajske Li Tsung-jen je danes opozoril komuniste, naj ne zahtevajo novih pogojev, ampak naj začnejo z mirovnimi pogajanji.
V uradni izjavi, ki jo je poslal voditeljem Ljudske armade, je Lie rekel, da se ne bo moglo zadostiti njihovim zahtevam, če 3odo danes postavljali eno za-itevo, jutri pa drugo. Obenem pa je dal vedeti, da imajo nacio nalisti še vedno dovolj sil, da bi nadaljevali vojno.
Opazovalci sodijo, da je Li sicer krepko odgovoril komuni stom, toda vse to ne pomeni niČ, kajti vojaški položaj za njega je skoro brezupen.
Komunisti so sedaj začeli zahtevati, da Lie takoj aretira vojne zločince, v prvi vrsti Čiang-kajšeka. Predvčerajšnjim pa so obsodili nacionaliste, ker so osvobodili nekega japonskega vojnega zločinca.
Medtem ko nacionalisti skušajo doseči premirje, se komunistične armade pripravljajo za napad na veliko nacionalistično postojanko Hankow. Poročila pravijo, da se pred tem mestom nahaja okrog 120,000 komunistov, ki so pripravljeni za napad. Sile Ljudske armade so' začele obstreljevati tudi veliko ameriško mornariško bazo Tsingtao, iz katere se baje nameravajo ameriški marine! v najkrajšem času umakniti. Tsingtao je popolnoma obkrožen že dalj časa.
Istočasno nekatera mesta nameravajo skleniti separatni mir po vzgledu na Peiping. V Nan-tingu se je že organizirala skupina profesorjev, ki se bodo podali na mirovna pogajanja s komunisti v Peinpingu. Začasni predsednik Li pa je baje svetoval tudi lokalnim voditeljem mi-ijonskega mesta Šangaja, naj stopijo v zvezo s komunisti, da bi sklenili separatni mir. Pa tudi v samem Hakonwu vojaški poveljnik mesta gen. Pai Čun-hsi razmotriva o mirni predaji mesta.
Načelnik danskega Rdečega kriza pravi, da so jugoslovanske oblasti z velikimi napori znižale umrljivost
Madžarska postala judska demokracija
BEOGRAD, 1. feb. (Poroča; M. S. Handler)—Dr. Paul Andresen, načelnik skupine danskega Rdečega križa, ki skupaj z Mednarodnim nujnostnim skladom za otroke pri organizaciji Z. N., pobija tuberkolozo v Jugoslaviji, je danes izjavil, da še dežela nahaja v sredini nevarne epidemije tuberkoloze, vsled katere umre dnevno do 100 otrok.
Dr. Andresen je dalje rekel, ^
da je dnevno zaraženih z bacili tuberkoloze 4,000 oseb, večinoma otrok, ter da od tega števila 400 njih zboli za tuberkolozo.
Pristavil je, da se je na teden dni trajajoči konferenci z jugoslovanskimi uradniki sklenilo,
da se bo nadaljevalo s tuberko-loznimi preiskušnjami 100,000 otrok na mesec, da bi se pobilo nalezljivo bolezen, ki se širi iz severnega dela Jugoslavije (Slovenije, menda.—Op. ured.) v srednji del (Hrvaško, Liko, Bosno) in dalje proti jugu (Srbija,
Crnagora).
Po umrljivosti radi tuberkoloz je Jugoslavija na drugem mestu Danski načelnik Rdečega križa je opozoril, da je po umrljivosti radi tuberkoloze Jugoslavija danes na drugem mestu v Evropi. Na prvem se nahaja Poljska,
kjer na vsakih 100,000 prebivalcev umre za tuberkolozo 250.
Zadnji teden je v Beograd bilo poslano iz Kopenhagena za mednarodno proti-tuberkolozno kampanjo v Jugoslaviji pet kil streptomycina in nedoločena količina BC vakcine in tuberku-lina.
Predvčerajšnjem je poteklo eno leto delovanja Otroške misije v Jugoslaviji. V enem letu je mednarodna organizacija oskr bela Jugoslavijo z 2,000,000 funtov mleka v prahu, 14,000,000 funtov suhega (tako imenovanega "skim") mleka, 1,850,000 funtov maščobe in margarina 560,000 funtov ribjega olja in več kot 2,000,000 funtov mesa in ribjih produktov.
Jugoslovanske oblasti vlagajo skrajne napore
Načelnik misije za nujnostni otroški sklad dr. Tabor Adler ki je po narodnosti Čeh, pa je naznanil, da se je zadnje mesece več pozornosti posvečalo zdravniškemu programu. Večji del hrane, ki je po programu prišla za otroke, se je razdelilo v šolah Dr. Adler je dalje izjavil, da so jugoslovanske oblasti z velikimi napori uspele, da so znižale umrljivost otrok radi tuberkuloze na predvojno raven. Pred vojno je na vsakih 1,000 otrok umrlo 150, kar je samo po sebi ogromni razmer.
KATOLIŠKI DUHOVNIK RANJEN V NEW YORKU
NEW ORK, 1. feb. — Policija je danes po dramatičnem lovu aretirala nekega 40 let starega možkega, ki je ranil katoliškega duhovnika Rev. Vincenta J. Campbella.
Napadalec je v borbi s policijo bil sam težje ranjen. To je neki Elmer Stanford, za katere-iga pravijo, da nima rad duhovnikov.
Rev. Campbella je napadalec ranil v nogo, ko se je nahajal v spovednici.
KONFERENCA O ŽITU
WASHINGTON, 27. jan.— Včeraj se je začela mednarodna konferenca o žitu, na kateri je zastopano 50 držav. Med drža vami udeležnicami se nahajata tudi Sovjetska zveza in Argentina, ki proizvajata največji del žita sveta.
Sovjetski predstavnik Sergej Vorisov, ki je zastopnik ministra za zunanjo trgovino, je izjavil, da Sovjetsko zvezo ne zanima zgolj žitni sporazum, pač pa vsaki sporazum, ki bi prispeval napredku sveta.
BUDIMPEŠTA, 1. feb.—Madžarska republika je ob priliki svoje tretje obletnice obstoja bi-a proglašena za ljudsko demo-, kratično republiko.
Državna fronta neodvisnosti, v kateri sodelujejo razne stranke pod vodstvom komunistov in ki je vladna stranka, je bila imenovana za Ljudsko fronto neodvisnosti.
Voditelj madžarskih komunistov in zastopnik ministrskega predsednika Mathias Rakosi, je postal predsednik Vrhovnega sveta fronte. Ministrski predsednik madžarske, vlade Istvan Dobi, ki je član stranke malih posestnikov in Ferenc Etbei, državni minister in član Kmečke stranke, sta postala podpredsednika sveta.
Madžarska bo v kratkem dobila tudi novo ustavo.
O gornjih spremembah na Madžarskem je govoril Rakosi, ti je objavil tudi tozadevno formalno izjavo. S tem se je po svoji obliki tudi Madžarska priključila ostalim ljudskim demokracijam v vzhodni Evropi.
Cerkev bo vživala polno versko svobodo
V formalni izjavi je bilo zagotovljeno, da bo obstojala polna verska svoboda v novi ljudski republiki, toda vlada bo udarila, če bo cerkev "izrabljala svoje mednarodne zveze za podpiranje notranjih in zunanjih sovražnikov ljudske demokracije."
Dalje je v izjavi zagotovljeno, da "ameriški imperialisti in njihovi sateliti sedaj zamenjujejo nemške fašiste kot sovražniki ljudskih demokracij."
"Madžarska želi ohraniti prijateljske ekonomske in politične zveze z vsemi državami, pod pogojem, da se ne bodo vmešavale v naše notranje zadeve," pravi izjava, ki dalje poudarja potrebo ustanavljanja kmečkih zadrug, ki pa morajo biti popolnoma prostovoljne. Če pa neki kmet želi ohraniti zasebno kmetijstvo, ga mora država zaščititi.
VIŠINSKI NI BOLAN;
JE NA POČITNICAH
MOSKVA, 1. feb.—Moskovski radio je danes zanikal vesti v tisku zapadnih držav, da je zastopnik sovjetskega zunanjega ministra Andrej Višinski resno bolan in da se nahaja v sanato-riju v, Karlovih vareh.
Višinski je po naznanilu moskovskega radia pri odličnem zdravju in se nahaja na počitnicah.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
2. februarja, 1949.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) __________
For Three Months—(Za tri mesece) __________
..$8.50 .. 5.00 .. 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
(Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto) ___________________________________________________ $10.00
For Six Months—(Za šest mesecev) .................................Z .	6.00
For Three Months—(Za tri mesece) ___________________________________L Z I! 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
NEKAJ 0 SLOVENSKEM NARODNEM MUZEJU
Zadnje čase je veliko zanimali j a vzbudila zadeva s Slovenskim narodnim muzejem. Bilo je precej razburjanja in pojasnjevanja tako z ene kot z druge strani. Kot vedno pri takšnih zadevah, niso izostale niti žgoče kritike in napadi na posameznike.
Nedvomno, ta zadeva je še vedno skeleča rana, neza-celjena rana, ki pasejo ne more rešiti z nobenimi trpkimi očitki ali pa trmoglavostjo, pač pa edino s treznim preudarkom in objektivnim ocenjevanjem položaja. Saj smo v preteklosti imeli že dosti podobnih sporov in problemov, ki so na videz izgledali nerešljivi in so grozili s popolnim razkolom in ustvarjanjem nepomirljivega sovraštva. Toda z dobro voljo in potrpljenjem, kakor tudi z razumevanjem" takšnih zadev, se je vse srečno končalo. Tako je tudi z vprašanjem Slovenskega narodnega muzeja. Nobenega razloga ni zakaj ne bi tudi to zadevo rešili v splošno korist vseh ameriških Slovencev.
Slovenski narodni muzej nam je, (če se pravilno določi njegov pomen, naloge in polje delovanja, o kar bomo povedali naše mnenje pri koncu) brez dvoma potreben. To je kulturna ustanova, kakor so kulturne ustanove razne naše čitalnice, dramska in pevska društva, razni prosvetni krožki in šole. Iz tega razloga ni last ene določene ustanove, pač pa vseh ameriških Slovencev, ki se zanimajo za ohranitev naših kulturnih tekovin in so pripravljeni tudi kaj žtrvovati za te namene, ne samo govoriti v prazno nič, več z namenom, da bi takšna vprašanja izkoristili za nete-nje razdora in podpihovanje vzburkanih čutov, kakor pa iz resnične skrbi za n§§Q kulturo. •
Do končnega razdora je prišlo, ko je direktorij SND sklenil, da razpusti muzej, odnosno, ko je iz prepričanja, da je vsa ta leta držal pod svojo streho tuje dete, ki ga ne more več vzdrževati, povabil lastnike, naj vzamejo svoje predmete nazaj.
Z druge strani je bilo podano mnenje, da je dolžnost direktorij a SND, da muzej vzdržuje tudi naprej. G. Erazem Gorshe, ki je vložil največ truda in požrtvovanja, da bi se uresničilo idejo o Slovenskem narodnem muzeju, je med ostalim objavil tekst resolucije, ki jo je predložil letni delničarski konferenci 11. januarja leta 1940. Ta resolucija govori o tem, kako se bo muzej financiralo in poudarja, da bi celotno financiranje Slovenskega narodnega muzeja bilo preobtežilno samo za družbo Slovenski narodni dom. Obenem ugotavlja resolucija, da je nujno potrebno, da se v to ustanovo "zainteresira vse Slovence v Ameriki in vse slovenske organizacije, brez razlike na versko ali politično miselnost, na sodelovanje, tako v moralnem kot v finančnem oziru."
Menimo, da je g. Gorshe mislil na ustanovitev muzeja, ki bi v finančnem in moralnem oziru bil odvisen od vseh Slovencev v Ameriki, in vseh slovenskih organizacij, brez razlike na versko ali politično miselnost, na podlagi striktne enakopravnosti v obvezah in pravicah, kar pomeni, da bi za vzdrževanje in obstoj muzeja ne smela biti odgovorna ena sama organizacija pač pa vse in da se ne bi moglo neizpolnjene obveze s strani številnih nezainteresi-ranih posameznikov in organizacij, ki sicer radi poudarjajo svojo "skrb za kulturo," naložiti na pleča samo. eni ustanovi.
Gornje smo poudarili z namenom, da iz tega kulturnega vprašanja stvorimo res kulturno vprašanje, ki prizadeva vse nas v enaki meri in za katerega pravilno rešitev moramo tudi vsi skupaj prispevati enakopravni delež. Verujemo, da bi na tej osnovi obstojalo soglasje tudi s strani direktorjev SND, ki so na svojih številnih sejah prav gotovo dosti razmotrivali o tem problemu. Lahko je govoriti o kulturi, o našemu ugledu, o "skupni narodni stvari," dokler to nič ne stane. Drugače pa je, ko je treba nekaj priložiti, ko je treba žrtvovati za te namene.
Zadeva je sedaj na mrtvi točki. Ce se bo še vnaprej gonilo, kot to pravijo Hrvati, "mak na konac," je prav gotovo, da bo ta važna kulturna ustanova za vselej zgubljena v neskočnih pričkanjih in medsebojnih očitkih. Sprejeti se mora dejstva takšna kot so. Direktorij SND je objavil izjavo, s katero je s svoje strani očividno zadevo zaključil. Argument, ki se nanaša na muzej, sloni na pravniškem tolmačenju pravil SND in gotovo bi bilo zelo težko takšnemu mnenju ugovarjati.
Jasno je, da g. Gorshe lahko v sodelovanju z še nekaterimi našimi kulturnimi delavci ckličo neodvisno od direk-
UREDNIKOVA POŠTA
NAPREJ V KAMPANJO ZA "STREPTOMYCIN!"
Kakor hitro je glavni tajnik SANSa objavil serijo zahvalnih pisem, ki so prišla iz stare domovine od bolnih slovenskih mladeničev in mladenk, dijakov in dijakinj, so začeli prihajati prvi prispevki za čudodelno zdravilo, ki ga zdravniška veda imenuje "streptomycin."
Kako so nam v stari domovini hvaležni za zdravila, ki so mnogim otela življenje, ki so jim bila poslana potom pokojnega Vincenta Cainkarja, še iz sklada, v katerega smo ameriški Slovenci zbirali pod organizacijo JPO—SS. Teh zdravil je bilp poslano le 4.kg, kot smo razvideli iz objavljenega poročila glavnega tajnika SANSa Mirka Kuhela. Zahvale sinov in hčera našega naroda v stari domovini so nam dokaz, kaj bi se še lahko storilo v prid npsrečnim bolnikom, kateri trpijo radi te krute morilne jetike, ki je posledica njihove podhranjenosti za časa vojna in drugih vojnih grozot, skozi katere je morala iti mladina. Ta pisma so dokaz, da bi se dalo marsikatero življenje nadebudne mladine rešiti.
Ko so bila objavljena prva pisma o učinku tega zdravila in tople zahvale bolnikov, smo v srcu čutili, da če ne drugega smo oteli vsaj nekaj življenj rojakov v stari domovini. Takoj za tem so se začeli naši rojaki oglaševati in podpirati idejo, da bi se zbiralo prispevke v sklad za pobijanje jetike. Frank česen je prišel pred javnost s predlogom, naj bi SANS v ta namen zbral v sklad vsaj $10,-000, kar bi bila že precejšnja pomoč žrtvam tuberkuloze v Sloveniji.
Naši ljudje, ki so vedno pripravljeni pomagat svojcem v rojstni domovini, so pričeli o tem govoriti in razmišljati. Prišli so do prepričanja, da je ideja jako človekoljubna in da je vredna, da se za njo zavzamemo. Mnenja so prevladala, da bi takoj šli na delo in med rojaki in društvi zbirali prostovoljne prispevke, da bi takšna predlagana vsota res bila zbrana skupaj.
Dasiravno še ni s strani ekse-kutive SANSa ničesar določeno glede kampanje in je s strani glavnega tajnika bil naslovljen le apel in vprašano za mnenje raznih podružnic in posameznikov, je ta ideja že bila uresničena, ko se je naš slovenski Collin wood, prav tako kakor za bolnišnico, prvi odzval in podprl akcijo, čeprav je že prispeval mnoge tisočake in je še vedno pripravljen podpirati sklad za Otroško bolnišnico in upravni sklad SANSa. Tudi sedaj so prvi stotaki prišli iz našega Col-linwooda.
Prve so se odzvale naše vrle žene pri ženskem odseku Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Kar presenečen sem bil, ko sta prišli k meni tajnica Ženskega o d s e g a Mrs.
Mary Erjavec in Mrs. Josephine Levstig, kateri sta me obvestili, da so čuteče žene, ki tvorijo ta odsek doma, določile za ta sklad $500. Kar verjeti nisem mogel svojim očem, ko sem videl ček v znesku $500. Te naše čuteče žene so res zaslužile vse priznanje za velikodušni prispevek!
Kdo so te žene? Kdo so te marljive delavke pri SDD na Waterloo Rd.? Ta odsek obstoja že nad 27 let, to je, še preden je bil postavljen ta naš lepi kulturni hram. Vsa ta leta so požrtvovalno doprinašale svoj ogromni delež ne samo za dom, pač so se tudi odzvale vsakemu klicu, kadar je šlo za korist naših preko oceana. Za Otroško bolnišnico so prispevale nekaj stotakov, za "takojšnjo pomoč", kot smo to takrat imenovali. Torej ta dar za zdravila ni ne prvi in prepričan sem, ne zadnji, ki so ga vrle žene poklonile. V tej skupini marljivih čebelic SDD so: Predsednica Josephine Levstik, tajnica Mary Erjavec, (katera je tajnica v odseku vsa ta leta), Ostale članice so Joha-naJPerko, Mary Rupnik, Frances Blatnik, Frances Globočnik, Katherine Volk, Tinca Maras in J. Zabukovec.
Majhna je ta skupina pa so vseeno vsa ta leta ogromno storile in doprinesle S. D. Domu. Ko so se pri tukajšnji organizaciji P. S. zavzele za tako z%a-ni "Baby Shower", so zbrale skupaj lepe vsote, da so nabavile razne potrebščine za dojenčke revnih slovenskih mater v stari domovini. Pred časom pa so nas na dveh delniških konferencah SDD iznenadile in darovale temu kulturnemu hramu kar po dVa tisočaka. Da ne govorimo šfe o kuhinji SDD, ki je opremljena po tem odboru, in ki od začetka vedno skrbi, da je razne posode in pribora dovolj za vsako prireditev in bankete. Lahko se trdi, da prav radi tega prihaja še več tisočev v blagajno.
Kje pa dobe te naše žene denar? Znati se mora, se reče. — Res, znajo kot malo katera skupina. Navadno se zavzemajo za prireditve, ko se nobena druga društva ne bi upala. Ko je bila dvorana SDD za časa Hoo-verjeve depresije prazna, so pogumno priredile ples ali kakšno drugo stvar. S tem so koristile Domu, ki je dobil najemnino, one pa so kot čebelice spravljale in hranile, da se lahko v resnični potrebi darovale za razne dobre namene.
Vsa čast in priznanje tem vrlim ženam! Dajmo jim priznanje za njih doprinose in vrline in ker se tako neustrašno trudijo, da bi vselej, kadar je potrebno, priskočile na pomoč. Koliko je bilo raznih priredb, naj si bo s strani SANSa, Čitalnice, Kluba itd. in te naše žene so bile pripravljene, da prevzamejo kuhinjo pod svojo bskrbo. Posebno Mrs. Erjavec, kot se mi
torija SND poseben sestanek ali pa konferenca oseb, katerim je pri srcu ta naša narodna stvar. Na takšni konferenci bi bilo mogoče na bolj široki osnovi postaviti čvrsti temelj Slovenskem narodnem muzeju in ga popolnoma osamosvojiti, če so nameni res tako iskreni, kot se to zagotavlja. Le s polno neodvisnostjo je možen procvit muzeja, njegova bodočnost bo zagotovljena z enakopravnim sprejetjem obvez s strani vseh posameznikov in organizacij brez verskih ali pa političnih razlik. Hvalevredno je, da so z ene strani že poudarili to našo "nedotakljivo skupno zadevo" in poudarjen jem zamisli, da bi ta naš narodni muzej bil del naših skupnih narodnih spominov in dokumentov, obenem sprejeli ne samo moralno pač pa tudi gmotne obveze. Prepričani smo, da napredni Slovenci tudi he bodo zaostali, saj 30 vedno podprli vsako stvar, ki je pričala o njihovi narodni in kulturni zavednosti.
Torej, dobra volja je že tu in s tem ne bo težko začeti. Naj se torej za blagor našega muzeja skliče takšno posvetd-vanje, naj se z združenimi močmi gre na delo!
(O važnem vprašanju "Kakšen in kaj naj bo resnično Slovenski narodni muzej bomo spregovorili jutri.)
vidi, je v tem domu, Tcot v svojem.
To sem smatral za potrebno, da se omeni v znak priznanja. Vsa čast vam vrle žene!
Torej, led je prebit za zbiranje prispevkov v , sklad za pobijanje jetike potom streptomyci-na.
Ko sem prejel že omenjeni znesek ženskega odseka $500, sem o tem poročal na letni seji podružnice SANSa št. 48. To poročilo je prisotne tako navdušilo, da so takoj izrazili svojo pripravljenost, da gredo na delo za zbiranje prispevkov. Podpisani pa sem priporočil, naj podružnica s svoje strani pristavi še en stotak, tako da bi vkupno v delokrogu naše naselbine znašal prvi prispevek $600. Seja je ta predlog sprejela, dasiravno je naša blagajna sedaj precej skromna, ker vsi prispevki gredo za en ali pa drugi sklad, kamor pač spadajo. Trudili smo se v preteklosti z raznimi prireditvami, da smo naredil kak groš in trudimo se in zbiramo prodajne znamke (Ohio Sale tax(, kar nam po velikem trudu prinese le kakšno vsoto v blagajno.
Ker sem ravno pri prodajnih znamkah, vam priporočam, zbirajte jih in izročite tukajšnji podružnici SANSa, ki jih bo vnovčila in tako okrepčila blagajno. Kar se pa tiče kampanje za streptomycin, pa vsi na delo! Vsak naj prispeva po svoji moči, kolikor more, kajti vsak pa tudi najmanjši prispevek bo dobrodošel.
Na delo tudi ostale podružnice širom Amerike! Pomoč je nujno potrebna, kampanjo se ne bi smelo zavlačevati, ker hi-, tra pomoč je dvakratna pomoč.
Naša podružnica bo imela svojo plesno veselico 29. marca t. 1. Prepričan sem, da se bo podružnica zopet odzvala s kakšnim darom za ta sklad, če bo uspeh dober. Vsi ste vabljeni, da se udeležite prireditve, o ka->| teri bomo poročali več pozneje. Za sedaj toliko, da vpoštevate datum 29. marca.
Res je, da razmere v deželi niso več takšne, kot smo jih bili vajeni med vojno "prosperite-to", kljub temu pa draginja po-jenjuje, dela se še vedno nekaj in zaslužek je tudi dober, Res je tudi, da pomagamo svojcem z raznimi paketi in zaboji, kljub temu pa skušamo' odtrgati kak dolar za človekoljubne namene, za namene, da se otme še kakšno dragoceno življenje slovenskega mladeniča in mladenke v stari domovini. S tem boste storili veliko in dobro delo, pri srcu vam bo lahko, \er se boste zavedali, da ste pomagali najbolj potrebnim.
Torej, na plan! Kdo se bo pr vi odzyal z nadaljnimi prispevki za streptomycin? Pomnite, vsak dolar je dobrodošel! Pri tem se ni treba ozirati na politiko in razna prepričanja, kajti pomen te naše kampanja je človekoljuben in plemenit. Nihče vam ne more očitati, če boste prispevali, da se reši življenje so-člove-ku!
Za podružnico SANSa št. 48: J. F. Durn.
rečem, da smo pripeljali še gor-ke domov. In resnico vam povem, da so ohajske srne boljše kvalitete. Zakaj ? Zato, ker imajo boljšo pašo, kakor pa v penn-sylvanskih hribih.
Mnenje farmarjev glede sr-njadi v Ohiju je različno—vendar je večina farmarjev, ki pravijo, da jim srne delajo preveč škode na polju. En farmer je (za božjo voljo) preklinjal, da je ta prokleta žival samo za škodo .. . Vse, kar pride zelenega yen iz zemlje, takoj odgrizne.
Pa kaj samo to—ta vražja ne-pridi prav žival mi je uničila par sto mladih drevesc in cepičev. Seveda, mi lovci se v takšnem slučaju malo potuhnemo, toda ee strinjamo s farmer jem, ki pravi, da ta žival ne spada tukaj, pač pa v pennsylvanske gozdove, od koder je prišla. Kaj še—naša srca želijo, da bi Bog dal več srnjadi, zajcev, fazanov, lisic, celo volkov in medvedov tukaj v bližini Clevelanda, ne samo v Ohiju. Še 'več—zdaj, ko smo vklenili v državni jarem Franka Lauscheta—mi lovci apeliramo nanj, da nam bi sejal več divjadi v naši državi. Kaj pravite, lovci?
Vse sorte zmot in pomot se pripeti našim jagrom. Prvi dan jage na fazane je naš Janez pozabil en kos puške doma. Bože mili, kako je bil poparjen ob pogledu na puško, ki je bila nerabna za tisti dan! Sreča v nesreči: dobil je štiri fazane! Kako to? Saj ni mogoče—Janez
brez puške—kaj se lažeš ?!
No, kam sem zašel; kmalu bi pozabil, da opišem finese banketa, radi lovskih zgodbic, Mrs. Erjavec je glavna kuharica, torej znano vam je, kot tudi meni, da pod njeno komando je vse prvovrstno pripravljeno. Rekla je, da bo napekla pol tona potic, krofov, pohancev itd.
Cenjeno občinstvo! Vljudno vas vabi naš lovski klub, da nas posetite. Zabave bo obilo za vse do nedelje zjutraj prihodnjega dne.
Če nimate še vstopnic, jih preskrbite takoj, kajti pri vratih so samo izjeme—se težko pride notri, ker bomo imeli strogo stražo in "private!"
Anton Novak.
S pola
Duluth, Minn. — To pišem 14. januarja, na moj 81. rojstni dan. No, takrat, ko sem z Mr. Gor-shetom pričel muzej v SND na St. Clair Ave. V Clevelandu, sem prišel za oni letni rojstni dan s podpisi uradnikov SND in brzo-javil o tem. Takrat "hozana", sedaj pa proč z muzejem.
Dvakrat sem obiskal muzej. Ob zadnjem obisku sem zvedel r|Lvno v vašem krogu obora SND vse drugače. V dolgih frazah sedaj vidim v časopisju. Kam zgodovinski val gre, kai» plovemo, veste vi bolje kot jaz, ki sem čislal vaše poštenje, kakršno sploh imate.
Matija Pogorele, Box 354, Duluth 1, Minn.
ŽIVALI, KI PRESPE ZIMO
Si. Clair Rifle and Hunting Club
V soboto 5. februarja ob 7. uri zvečer se v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. vrši naš banket, na katerem se bo serviralo srnjakovo pečenko in okusne piške bodo na razpolago. V najemu imamo gornjo in spodnjo dvorano in kakopak tudi dve orkestri.
Mi lovci prirejamo bankete vsako leto. Zatorej naši stalni posetniki vedo, da smo jagri fest fantje, da nič ne lažemo, da izvrstno postrežemo, pa magari do zadnje kapljice — srnjakove krvi.
.loj, pa kakšne illlade srnjačke smo letos ustrelili, kot nalašč za banket. Hm, pa domači so— namreč iz naše države Ohio— saj se ne bom nič zlagal, če vam
Na vrtu sem imel prijatelja, s katerim sva si bila dobra. Poleti sem z njim delil marsikak dober grižljaj, a on mi je zato uničeval na vrtu miši in drugo golazen. Ta prijatelj je bil boter jež, ki se je bil spomladi naselil na mojem vrtu. V začetku se me je izogibal, pozneje pa mi je vedno pritekel nasproti in izte-goval svoj smrček, da ugotovi, če mu nisem česa prinesel.
A nekega dno v pozni jeseni se ni zmenil zame. Preveč je bil zaposlen. Tekaj je sem ter tja, nabiral listje in ga nosil v rov pod uto. Sklonil sem se in pogledal v rov. Tam si je ježek postlal mehko, gorko ležišče.
"Ta pa zna!" sem si mislil. "Ko bo vse pripravljeno se bo še enkrat do sitega najedel, potem se bo zvil na svojem ležišču v klopčič in prespal zimski mraz. Stanovanjskih skrbi ne bo imel in tudi za hrano in kurivo mu ne bo treba skrbeti. Ko ga,bo zbudilo pomladansko solnce, bo primežikal iz svojega stanovanja. Nekoliko bolj shujšan bo, a dobre volje. Pogledal bo okrog sebe, preiskal vrt. Miši, krastače, črvi in razni mrčes — vsega bo dovolj. Spet se bo razveselil življenja."
A vse živali niso tako skromne. So tudi izbirčne in razvajene. Med te spada hrček. Ta si za zimo pripravi dvosobno stanovanje — spalnico in jedilnico. Hrček se noče postiti vso zimo kakor jež. Vse poletje je spravljal živež v svojo jedilnico. Ko se umakne pred mrazom v svojo spalnico, je njegova jedilnica prepolna vse mogočnih dobrot — največ žita. Med zimo se večkrat zbudi. Tedaj ima kar pred nosom obloženo mizo. Naje se do sitega in spet zaspi. Hrane ima dovolj, pa zima naj traja dalje kot navadno.
Tudi jazbec i n medved se umakneta čez zimo v svoj brlog, da prespita zimo. Vendar tudi ona dva ne spita neprenehoma do pomladi. Ako nastopi milo vreme in ne zmrzuje ponoči, se medved dvigne iz svojega brloga in gre na lov, da se spet naje in da laže dočaka pomladi. Tudi jazbec vstane v takih nočeh. Teče k najbližjemu potoku, so napije vode in mimogrede zgrabi kako miško, ki jo je povabilo vreme iz luknje. A to ni res, da bi jazbec pozimi sesal maščobo iz svojih tačk, kakor pravijo nekateri ljudje.
Tudi to ni res, da bi polh spa' nepretrgoma sedem mesecev ^ letu. če posije sonce v njegovo duplo, se tudi polh upa po zimi pokukati v svet in se navžiti svežega zraka. Tedaj pregleda ves svoj zaklad želodov in lešnikov, ki ga je jeseni skril po duplih in skalnatih luknjah V bližini svojega doma. Naje se ■tio sitega in se nato vrne na svoje ležišče.
Zimsko spanje živali je nekako omrtvičenje telesa, želodec neha delovati, čreva mirujejo, kri komaj še kroži in celo src® šibkeje bije.
Kam pa izginejo živali, ki ni-majo tople krvi — kače, žab«' krastače, kuščarice? Te živali s® zakopljejo čez zimo v luknje blato ter tam čakajo pomladi' Navadno se skrijejo v zemljo septembra in pridejo spet površje aprila.
Gliste, dolgi deževniki se j®' seni združijo in zlezejo globok^ v zemljo." Tam se zvijejo drUr okrog drugega, v kupo po već desetin skupaj ter nepremičfl" čakajo, da jih toplota zvabi svetlo. Ako pritisne zelo mraz in zleze mrzal globlje ^ zemljo, se ogrci zarije jo v g\o^', Ije plasti, a tudi krt se tedaj umakne v globlje rove ali pa izkoplje nova lovišča.
Tudi nekatere ribe prespe 2'' mo. Krap se pred zimo s polo' vico telesa zarije v blato in P®' premično čaka pomladi.
Najbolj skrbno se pripravi zimo polž. Skrben je in nata*' čen. Najprej si poišče pripra^' no ležišče pod listjem ali le^oi**' Nato se povleče v svojo hisi^^ in pokrije vhod z apnasto st®' no, da mraz ne more do nje#*' Tako zavarovan čaka odhod® mrzle zime.
Seveda prespi jo tudi zimo Ž^' želke. A ne vse, kajti mno$^. žuželk pobere že jesen.
in ose razpuste jeseni svoj^ gnezda. Večina jih pomre, le katere močne samičke preži^'^ zimo, da ustanove pomladi no^" družino. Le-te se skrijejo v ko varno zavetje in čakajo ca mrzlih dni. Mravlje se razidejo, ampak ostanejo ^ mravljišču. Zapro prav skrb"" vse dohode in ležejo spat. trdno vso zimo in ne potrebuj®' jo hrane kakor čebele, ki dremajo irf se tu pa tam »a®' kajo sladkega medu.
"Mlada Koroi"*
ž. februarja, 1949.
ENAKOPRAVNOST
BTRANS
Kako smo z borci armade gradili cesto
Bilo je v dneh, ko je Prva armada osvobodila Beograd in podila sovražnika po Sremu. Nad Beogradom so visele krpe zabuhlih oblakov, pod njimi pa se je zaganjal mrzli jeseinski večer. Zaganjal se je v mlakuže na blatnih cestah, ki so jih razro-vala kopita konj. Dolge kolone vojakov Jugoslovanske in rdeče armade so napredovale . . .
Takrat sem delal v mladinski organizaciji. Marsikaj odgovornega je takrat stalo pred nami. Najprej smo usposobili beograjsko letališče, da So se spustila naša in sovjetska letala. Oficir rdeče armade nam je čestital. Dalje smo popravljali ceste, preko katerih so se potem valili težki tanki Rdeče armade.
Prav v tistih jesenskih dneh smo formirali posebno brigado za Srem. Za takrat je bilo to težka naloga. Vsem je bil znan veter, ki se podnevi in ponoči zaganja po ravnih sremskih ledinah in trga iz zmrznjene prsti koruzo. Da. Srem je kakor ste-Pa v zimski burji. Pa še to; takrat nismo bili tako oblečeni kot danes. Nekateri mladinci so imeli lesene čevlje, usnjenim pa so zehali podplati. "Tovariši, skojevska organizacija ..." je začel sekretar. Omenil je Pavko Korčagina in zmenili smo se: ves aktiv mladine odide jutri na fronto.
Naslednjega jutra je bilo mrzlo. Veter pe bil oster, da je rezal po obrazu. Na železniški postaji smo vstopili na vagone. Takrat ni bilo zaprtih vagonov, ni bilo udobnih, toplih vagonov 2. mehkimi sedeži. Vse so uničili Nemci ob svojem umiku. Bilo je samo nekaj popolnoma odprtih Vagonov, ki so nekoč služili za prevoz peska in kamenja.
Z našo mladinsko delovno brigado so se peljali tudi boyci Jugoslovanske armade. Tudi njim 3e bilo mrzlo. Vedno samo polje in zopet polje. Vse je pokrito s tanko plastjo zmrznjenega sne-Sa; le tu pa tam je veter razgalil preorano zemljo in pokazale se kepe rumene ilovice, ki je od mraza posivela.
D#, bi nam bilo topleje, smo б® stisnili vkup. Sedeli smo na Obojih municije za minometal-Čmolas Makedonec se je pritisnil k meni in jaz k njemu.
—	Tople? — vpraša.
—	Vroče — se pošalim.
Tiho sva se zasmejal a.
—	Na fronto, — vprašam.
—	Da, v prve vrste — odgo-
vori. Povlekel je roko v rokav, kajti rokavice so bile raztrgane in je kazal rdeče prste.
—	Težko je tam, — pravim.
Ni odgovoril. 1,e popravil si je plašč in še višje dvignil ovratnik. Ponovno sem začel pogovor.
—	Odkod si ti? — vprašam.
—	Kičevo, -T- pravi. — Iz Makedonije. Pri nas je lepo. Spomladi ... eh! —
Zamislil se je.
—	Imaš dekle? — me naenkrat vpraša.
—	Ne . . . — mu zmedeno odgovorim. On se je zamislil in obraz je kazal, da se je zamislil na nekaj lepega, prijetnega.
"Pokrat!" je zaklical vodnik. Bosanec je vstal, si popravil plašč in pripravil, da skoči. Izstopili smo v majhni sremski vasici. Hiše kot bi izumrle. Nikogar na ulici.
Za bazo so nam določili šolo. Tam smo našli slamo in uredili takozvano "bazo". Zakurili smo peči s slamo, da so se nam oči solzile. Takoj smo poiskali predsednika vaškega Narodnega odbora, zaradi hrane in zvečer so naši mladinci že dobili Hrano. Takoj se je razživela brigada.
Po večerji se je sestal štab. Imeli smo majhno sobo, v kateri je utripala edina petrolejka, ki smo jo našli v zapuščeni šoli.
Naslednjega dne je bil naš prvi delovni dan za fronto. Pol ure daleč smo korakali do delovnega mesta. Popravljali smo cesto. Pri delu so nas stalno motili kamijoni in dolge kolone vojakov, ki so se pomikale proti fronti. Zasipavali smo globoke mlakuže in planirali razrito cestišče.
V tistih tednih je na fronti vladalo zatišje. Ponoči so škripali vagoni pod težo municije. Fronta se je oskrbovala.
Bilo je v nedeljo. Ker smo skozi teden naredili več, kot je bilo predvideno, smo v nedeljo počivali. Postaja je bila nedaleč od naše mladinske baze. Popoldne je bilo slišati s postaje glas harmonike in še nekakih instrumentov. Vsa brigada je planila na postajo. Res; nekaj vojakov je igralo kolo, četa pa je plesala.
—	Mladina, pridite! — so nam klicali. In šli smo. Stopili smo v kolo in zaigrali. Peli smo o tovarišu Titu, o pravici in fronti. Vsi smo se razigrali.
Zgodaj se je začelo temniti. Sneg okrog postaje smo popol-
noma poteptali, da je bil videti kakor asfalt na bulvarju.
V tem so se vojaki zbrali in podoba je bila, da se je nekaj zgodilo. Vodnik je poiskal nekoga iz štaba. Govoril je; "Nocoj je ofenziva. Toda to ni nič kaj hudega," pravi, "načrt ofenzive predvideva, da bodo kamioni vozili po terenu, kjer sploh ni ceste. Torej na kratko; zgraditi je treba nasip. Hitite, od vas zavisi mnogo!" —
In takoj smo dvignili vso brigado.
Čez nekaj časa je brigada hitela na nasip. Razgalili smo sneg in- začeli trgati zmrznjeno ilovico. Kakor nalašč je bila tokrat, vsaj nam se je zdelo, zemlja najbolj trda.
"Gre za uspeh na fronti," je sopihajoč ponavljal sekretar aktiva.
In res, kot da bi že prihajali kamijoni, je brigada grabila za zemljo in nasip je rasel, se širil in dvigal. Čas je bil omejen. Samo še nekaj ur in po novi poti bi morali ropotati kamioni. V smeri fronte je bilo tiho, a skoraj prav zaradi tega smo za hip pogledali v tej smeri in pričakovali začetek ofenzive. Le kdaj pa kdaj je švignila v zrak rdeča, zelena ali modra raketa in ugasnila še prej ko je padla na ledino.
Samo še eno uro smo imeli in videti je bilo, da ne bomo dokončali v pravem času. To nas je grizlo, toda zemlja je bila tr-
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, doCim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil г novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.: vhod camo
na E. 62 Si.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
da in se držala krčevito za travo in žile.
Prvi kamijon se je že pokazal. Žarel je z dvema žarnicama in topo gledal v nasip, ki se je rumeno-siv dvigal v sredi polja. Kamion se je ustavil in gruča vojakov je skočila z njega; hitela k nam. "Glej, nimajo pušk, ampak lopate" — je naznanil brigadir. Prišli so nam v pomoč. O pravem času. Nismo imeli časa, pozdravljati se. Med delom smo izmenjali nekaj besed in slišati je bilo le težko sopenje in topo udarjanje Zemljinih kep.
Še samo malo, da, sedaj bo gotovo. V tem se je tudi na fronti pričelo. V zrak so planile tri rakete in nato je vse nebo osvetlila artilerija, šele čez nekaj sekund je prispela do nas močna eksplozija. Bobnelo je, kot bi se bojevali pod zemljo. Nebo je neprenehoma osvetljevala artilerija. Naše delo je bilo končano. Četa vojakov, ki nam je prišla v pomoč, se je utovo-rila v kamion. "Hej!" sem slišal za seboj. Makedonec je pokazal vrsto belih zob in pihal v roke. "Zdaj gremo!" pravi. Kamion je potegnil in skoraj 'je padel. Zasmejal se je in še dolgo mahal za nami.

Zđstopniki ^^Enakopravnosti"
Za St. clairsko okioijet
JOHN RENKO 1016 E. 76lh St.
иТ 1-6888 *
7л collinwoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 775 East 236 St. REdwood 4457
Za newburiko okrojpje:
FRANK RENKO lllQl Revere Ave. Diamond 8029
Yesli iz Jugoslavije
Premogovnik so odprli v to-pliškem okraju pri Prokuplju (Srbija). Podjetja lokalnega pomena v Prokuplju so bila doslej slabo preskrbljena z gorivom. Zato so sklenili, da obnovijo premogovnik, kjer so kopali premog pred vojno, potem pa delo opustili zaradi prevoznih težav. Zdaj je prometno omrežje v okraju mnogo boljše, tako da je rešeno tudi vprašanje prevoza premoga iz premogovnika. Zato so začeli spet delati v njem.
«
Letošnja obnova naselij v LR Hrvatski. Po letošnjem programu bi bilo treba obnoviti 17,890 hiš. Izpolnili so 59% programa, razen tega je pa še v delu 2772 ali 15.4%. Najboljše uspehe so dosegli v dalmatinskih okrajih, kjer so končali že 78.5% letošnjih del, gradijo pa 14.3% stavb, ki morajo biti letos končane. Vrednost letošnjih gradbenih del znaša nad 600 milijonov dinarjev.
Novi izdelki gradbene industrije na Hrvatskem. Letos so
________________J и

ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite;
ENdicott07l8
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega
znanca
začeli izdelovati nekaj vrst gradbenega materiala, ki jih doslej še nismo poznali. Ti izdelki se odlikujejo pred starimi vrstami gradiva. Tako so uvedli novo vrsto strešnih žlebakov, ki so mnogo primernejši, ker zanje pri polaganju ni treba toliko malte in letev. Razen tega ti žle-baki mnogo bolje ustrezalo za kritje streh v vetronih primorskih krajih. V opekarnah delajo tudi poskuse z novimi vrstami stropne opeke, ki bi naj nadomestila opaž pri betonskih konstrukcijah. Pri glavni direkciji gradbene industrije so ustanovili laboratorij za preizkušnje novih vrst stavbnega gradiva.
V Slavoniji bodo v večjem obsegu pridelovali riž. Po osvoboditvi so prvič poskusna posejali riž v plitvih ribnikih v Končani na površini 4 ha. Lani so površine, posejane z rižem precej razširili. V Končanici so pridelali 43 stotov riža na hektar. Vsi dosedanji poskusi so bili uspešni. Ugotovljeno je, da so podnebne in talnđ razmere za pridelovanje riža na Hrvatskem do-
volj ugodne. Središče pridelovanja bo postala Slavonija. Z velikimi melioracijskimi deli na Jelaspolju bodo pridobili 600 oralov najboljše zemlje za pomladno setev riža. Ko bodo končana melioracijska dela, bodo riž pridelovali na površini več tisoč hektarov.
#
Velik most gradijo čez Savo pri Ostružnici. Cez most bo držala železniška proga, ki bo vezala Srem s Srbijo, Po graditvi mostu bo zelo razbremenjen beograjski železniški vozel.
•
Reka bo dobila avtomatična telefonsko centralo, ki jo že montirajo. Zmogljivost centrale bo znašala 2000 številk.
' #
Prihodnje leto bodo začeli serijsko izdelovati motocikle. Nedavno so izdelali prvi prototip motocikla v LR Hrvatski; t. j. turno motorno kolo s prostornino 750 ccm. Prihodnje leto bodo začeli že serijsko izdelovati motorna kolesa v moderni tovarni.
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveSe dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!

JOHN OBLAKA

A lof of people intend very seriously to start buying
U. S. Savings Bonds.
They're convinced it's a sound thing to do, but somehow they never seem to get over that last little hurdle— * the dotted line.
This is too bad. Because once you've signed on the dotted line, it's all automatic.
The Bonds are bought for you—month after month; They mount up fast. And in just 10 years, you get $4 back for every $3 you put in.
Why not clear that last little hurdle today? Sign up for ' the Bond-A-Month Plan at your bank!
1146 East 61st St.
HE 2730

tt&fl America's Security Is Your Security j
SKURITY	^--
ENAKOPRAVNOST
Thik is an o&cIaJ U, S. Treasury ađvertisement^prepared under auspices oi Tteasutj ОлфШГГтпЛ шпЛ A4r%rtii^ng Coiwff.
SRANISLAV NUŠIČ:
IZBRANE CRTICE

KIKANDONSKE ZAbEVŠČINE
(Nadaljevanje) t	vse to mirno iz-
® o. toda zdaj so vsaj vedeli, se tu plete: v Majdanpeku a dve 1 stranki. Eno vodi pop 2 Jelisijem, drugo pa uči-
telj Dragoljub. Še sam ne ve, kako in kaj se je zgodilo in zakaj je prišlo do tega, da on nekako vodi stranko, toda tako se je pač izteklo in zdaj, hajd, naj bo, kakor je! In kar je poglavit-
10: njegova stranka je "proti policiji," ali kakor se to še lep-5e reče; "proti vladi!" ,
In zdaj si seveda lahko predstavljate, kako je bilo zadnji lan pred Mitrovim v Majdanpeku. Nihče mi ne bo verjel pa je vendar res, da je Jelisija tisti dan zaprl branjarijo, a pop Pera bi bil celo moral krstiti nekega otroka, pa ni šel v cerkev. Pa je bogme tudi učitelj skomignil z rameni in rekel: kar je, je, in je pognal otroke iz šole; vse se je razletelo po Majdanpeku, dir-Kalo in se gibalo, vpilo in tekalo —in že je bil, bog nam prizane-si, ves Majdanpek kakor ponorel.
Drugi dan, na Mitrovo, je bil zbor. Tu se je zbralo, kar leze in gre, vse ljudstvo in vse'vere in vse je bilo nasršeno. Jelisija je prvi pričel nekoliko glasneje govoriti, dotlej so še samo šušljali v gručah. Reče Jelisija: "Bratje, kakor je navada na vsem svetu, izvolimo predsednika."
"Hočemo!" so vzkliknili z vseh strani. In je nastalo vpitje. Nekateri so vpili: "Pop Pera!" Drugi: "Gozdar Jona!" Tretji: "Učitelj Dragoljub!" Ko so malce utehnili, je spregovoril neki starček, Jevrem, ki ima sina v bogoslovju:
"Ampak, bratje, kaj vam pa je, kdaj smo doslej volili pred'
sednika? Počemu smo se zbrali? Za nič drugega kakor da izberemo govedarja, ki nam bo varoval živino, pa čudo božje! Saj veste, kako smo doslej. Ta imenuje enega, drugi drugega, kogar hočemo pa mir in bog! A kaj vam je zdaj, bratje, tega ne vem. Lejte, tam je Jona, če ga hočete; pa je tam tudi 2ivko, ko nekateri pravijo, da hočejo 2iv-ka. вај je vseeno!"
"Nočemo Jona!"
"Kakšen Živko?"
"Dol z Jonom!"
"Kaj Živko, nočemo Zivka!"
Svet se je razgibal in vreščal.
Gozdar Josip si je zarinil prste v lase* stresal in tulil:
"Volimo predsednika, ljudje, predsednika, da bomo vedeli, pri čem smo!"
"Pop Pera!"
"Gozdar Josip!"
"Učitelj Dragoljub 1"
Spet so se križali glasovi, da nisi mogel vedeti, kaj in kako.
Naposled se je gozdar Josip prerinil skozi gnečo, stekel pred množico in vzkliknil: "Bratje, jaz sem predsednik, pa je, kar je!" Zdaj so jeli vsi vreščati, kajti prav nihče ni natanko vedel, kateri stranki pripada goa-dar Josip. Toda on je stal ponosno in pripravljen na pretep, ako bi ga kdor koli ne hotel za predsednika. Zamahnil je z ro-
ko in rekel: "Shod se je pričel, bratje, koga bomo izvolili za govedarja?"
Jelisija je siknil: "Da se razumemo!"
Pop Pera je zahteval besedo.
"Tu ni treba kaj dosti izgubljati besed!" je rekel predsednik.
"So taki, ki roVarijo," se je iz množice drl oštir Janačko.
"Kaj se to pt-avi?" je povzel predsednik Josip. "Vsakdo Jab' ko svobodno govori, zalo jc shod. Ampak dajmo zdaj, gla-sujnlo!"
Pop Pera je dvignil roko in terjal besedo.
(Daljo prihodnjič)
\
•WRANS
ENAKOPRAVNOST
2. februarja, 1949.
МШАЊ ŠOLOHOV
TIHI DON
TRETJA KNJIGA
(Nadaljevanje)
Štokman se je namuznil in zvito skomizgnil z rameni. Tako porogljivo se je znal zasme-jati, da je smeh bolel bolj kakor udarec z bikovko. Ivanu Aleksejeviču se, je oznojila brada.
Ne da bi razklenil zobe, je ostro lejal.
—	Če sem predsednik, potem ju dam obadva, Griška in brata, zapreti — in v Veške!
—	Bržkone ni pametno, da bi zaprl brata Grigorija Melehova. Zanj se na vso moč zavzema Fomin. Saj ti je znano, kako lepo se o njem izraža . . . Grigorija pa je treba vzeti še danes, pri tej priči! Jutri ga pošljemo v Vežensko, gradivo o njem pa še danes pošlji z miličnikom na konju predsedniku revolucionarnega sodišča.
—	Kaj misliš, ali bi zvečer prijeli Grigorija, a, Osip Davi-dovič ?
Štokman je začel kašljati in, ko je že prišel do sape, si je obrisal brado in vprašal:
'— Zakaj zvečer?
—	Manj jezikov.
—	No, viš, ali veš, da je to . . . bedarija!
—	Mihail, vzemi dva moža in pojdi in pri tej priči snemi Griška. Posadi ga na samo. Razumeš?
Koševoj je zdrsnil s podokni-ce in stopil k miličnikom, štokman je začel hoditi po sobi gor in dol, škripal je z zdelariimi sivimi štibalami, ustavil se je nasproti mize in vprašal:
—	Si zadnji del nabranega orožja odposlal?
—	Ne.	,
—Kako ne ?
—	Včeraj nisem utegnil.
—	Kako ne?
—	Zdajle ga bom poslal.
Štokman se je pomračil, a
precej je dvignil obrvi in naglo vprašal:
—	Kaj sta oddala Melehova?
Ivan Aleksejevič je pomislil,
nagrbančil čelo in se nasmehnil.
—	Oddala sta, kakor je treba, dve puški in dva samokresa. Misliš, da je to vse?
—	Ni?
—	Hoho! Naletel je na pametnejšega!
—	Tudi meni se tako ^ zdi. — Štokman je tenko stisnil ustnice. — Jaz bi na tvojem mestu napravil pri njem po aretaciji natančno preiskavo. Med drugim to povej poveljniku. Ni dosti, da samo misliš, treba je tudi delati.
Koševoj se je vmil čez pol jire. Burno je zdirjal po terasi, razkačeno zalpputal z vrati, stopil na prag, segel po sapo in za-vpil:
—	Tri sto hudičev!
—	Ka-a-aj! — 'je vprašal Štokman, hitro stopil proti^ njemu in grozno buljil z očmi. Dolgi plašč se mu je zapletal med nogami, robovi so bili po golen-kah.
Koševoja je razjaril bodisi njegov tUii glas bodisi še kaj drugega, da je zarjul:
—	Le nikar ne vrti oči! . . — In se je kosmato pridušil. -Pravijo, da je Griška odšel v Singinjskij, k teti. Kaj pa naj zdaj? Kje pa ste bili? Vam je pokazal pete? To imate! Griška ste spustili iz rok! Name pa le nič ne kriči! Moja stvar je lah ka — prijeti in v luknjo z njim. Kaj pa sta vidva mislila? — Od mikal se je štokman, ki je če dalje bolj tiščal proti njemu, se Dslanil s hrbtom na modličasto Bteno peči in se zasmejal. — Ne
sili vame, Osip Davidovič! Ne sili, če ne, te bom sunil, Bog mi je priča!
štokman je obstal ob njem in počil s prsti; upiral je oči v belo Miškovo rezanje, v njegove oči, ki so zrle hudomušno in vdano, in stisnil skozi zobe:
—	Poznaš pot proti Singinu?
'— Poznam.
—	Kaj pa si se vrnil? Pa še praviš, da si se z Nemcem te-pel... šleva! — In z rogajočim se prezirom se je namrščil.
Stepa je ležala odeta z modrikastim megličastim dimom. Izza obdonskega griča je vstajal sočen škrlaten mesec. Pičlo je svetil in ni zatemnil fosforne svetlobe zvezd.
Po cesti proti Singinu je jahalo šest jezdecev. Konji so dirjali v galopu. Zraven Koševoja se je tresel v dragonskem sedlu Štokman. Visok rjav doneč pod njim je ves čas poskakoval in od strani poskušal ugrizniti jezde-co v koleno. Štokman je neomah-Ijivo pripovedoval neko smešno zgodbo. Miška pa se je nagibal nad ločen, se smejal z otroškim, razlivajočim se smehom, da se mu je zaletavalo in je jecljal, venomer pa živo pogledoval pod oglavnico Štokmanu v mrzle, oprezujoče oči.
Skrbna preiskava na Singinu je bila brez uspeha.
26
Grigorij je moral iz Bokovske oditi v Černiševsko. Vrnil se je čez poldrug teden. Dva dni pred njegovim prihodom pa so zaprli očeta. Pantelej Prokofjevič je ravno začel vstajati po pljučnici. Zdaj je bil še bolj siv in koščen kakor koujski okostnjak. Srebmkasta griva las mu je izpadala, kakor da jo je snedel molj, brada se je zamežljala in je bila ob kra jeh čez in čez namiljena s sivino.
Miličnik je prišel ponj in mu dal za pripravo deset minut. Prokof jeviča so — preden so ga odposlali v Vešensko — posadili v Mohovljo klet. Razen njega je sedelo v kleti, v kateri je močno dišalo po janežnikih, še devet starcev in nek častni sodnik.
Petro je povedal Grigoriju to novico in mu, še preden je utegnil priti skoz vrata, nasvetoval; —' Ti, bratec, obrni voz . . .
Vprašali so po tebi, kdaj prideš? Pridi pogrej se, otročička poglej, potlej pa jo odkuri proti Ribni vasi, tamkaj se potajiš in jnalo prevedriš. če bodo kaj poizvedovali, bom rekel, da si odšel v Singin k teti. Vidiš, pri nas so jih sedmero že postavili ob steno, si slišal? Ko bi jo le oče ceneje odnesel... O tebi pa sploh ni da bi govoril!
Grigorij je posedel kake pol urice v kuhinji, potlej pa je ose-dlal konja in na noč odpeketal proti Ribnemu. Melehovlja daljna žlahta, gostoljuben kozak, je skril Grigorija v prizidku za kravjek. Tam je tudi prebil dva dni in se priplazil iz svoje jazbine samo ponoči.
27
Petindvajsetega februarja, drugi dan po vrnitvi iz Singina, je odšel Koševoj v Vešensko, da bi zvedel, kdaj bo, shod komunistične celice. On, Ivan Aleksejevič, Jemeljan, Davidka in Filka so sklenili dati svoji strankarski pripadnosti vidno obliko.
Miška je peljal s sejjoj zadnjo količino orožja, ki so ga bili oddali kozaki, na šolskem dvorišču najdeno strojnico in štok-manovo pismo predsedniku okrožnega revolucionarnega odbora. Po poti v Vešensko so na poljani plašili zajce. V vojnih letih so se tako zaplodili in toliko se jih je potikalo vsepovsod, da si zadel obenj na vsak korak. Kakor rumenkljato latje trstike, tako na go'sto so bili tudi zajčji repi. Pred škripajočimi sanmi ti poskoči siv zajec z belo tre-bušino, repka s čopkom, obrobljenim s črnim okrajkom, in od-drobenti kar po celem. Jemljan je divje tulil:
—	Poči! Daj no, osmodi ga!
Miška je skočil s sani, s kolena poslal za sivo prekopicujočo se keporešto in razočarano gledal, kako so se krogle okrog nje zažirale v belo skuto snega, kepa pa je še urneje bežala, spotoma otresala s pustošnika snežni povrh in se skrivala v goščo.
... V revolucionarnem odboru je bil nerazumljiv direndaj.
Ljudje so preplašeno begali, prihajali so sli na konjih, na cestah je bUo čudno prazno. Miška ni spreumel razloga za nemirno tekanje, zato se je ču-dU. Namestnik predsednika je Štokmanovo pismo raztreseno vtaknil v žep in na vprašanje, ali bo odgovoril, grobo zahru-lil:
—	Zgini, vrag te potiplji! — Ravno na vas mislim!
Po trgu so švigali vozataji. Mimo je priropotala vojaška kuhinja in vse zavila v dim. Naokrog je zadišalo po govedini in lavorovem listju.
Koševoj je zavU v revolucionarno sodišče k znanim fantom na cigareto in pobaral:
Danes še zdrav in vesel
Jutri že lahko odhajaš:
To velja vsem nam, vsak čas in povsod. Neradi mislimo na io. Pravimo: Saj še dolgo lega ne bo; pride pa kakor tat nepričakovano. Toliko hujše je, če na to poprej niti mislili nismo. Vse je vznemirjeno: Le skušen in vešč pogrebnik je v lakih slučajih na mestu, da umiri in potolaži vznemirjene duhove.
A. Grdina in Sinovi
NAZNANJAJO. DA SO POVSEM UREJENI NOVI PROSTORI PODRUŽNICE NA
17010 LAKE SHORE BLVD. ,
za morebitne take glučaje, za Collinwood, Nottingham in Euclid okraje.
HEnderson 2088 ali pa KEnmore 5890
........ M "

'	л,
THE UFE YOU SAVE MAY BE YOUR OWN!
Speeding ol any time it a fast way to the graveyard—but it's about twice as dangerous in bad weather or at night.Take a llHle /onger toge/ there, and you'll have a lot longer to live I
I THIS ADVERTISEMENT IS PUBLISHED IN THE PUBLIC INTEREST BY
ENAKOPRAVNOST
—	Kaj pa je tak živžav pri vas?
Nejevoljno mu je odgovoril Gromov, eden izmed preiskovalnih sodnikov za krajevne zadeve:
—	V Kazanski je nekam nemirno, Ali so se beli prebili, ali pa so se kozaki uprli. Včeraj so bili ondi boji, kakor povedo. Telefonska zveza pa je pretrgana.
—	Na konju bi koga poslali tjakaj.
—	Saj smo ga. Pa se ni vrnil. In zdaj je krenila stotnija v Je-lansko. Tudi tam ni nekaj prav.
Sedela sta pri oknu in kadila. Za šipami čedne trgovske hiše, ki jo je zasedlo sodišče,, se je prašil droben sneg.
Nekje za trgom so gluho za-pečkali streli, blizu borovcev, v smeri proti Cerni. Miška je pre-bledel in spustil cigareto. Vsi, kar jih je bilo v hiši, so zdrveli na plan. Streli so pokali že v polno in grozeče. Razdivjal se je brzi ogenj, a preglušila ga je salva, zažvižgale so krogle, treskale in se zarivale v opaže kol:
nic, v vrata. Na dvorišču je ranilo rdečearmejca. Na plan je pritekel Gromov, mečkal papir in ga tlačil v žepe. Ob revolucionarnem odboru so se uredili ostanki stražne stotnije. Poveljnik v prekratki suknji je'kakor čolniček smukal pred rdečear-mejci, V redu je odvedel stotni-jo v diru proti donski brežini. Začel se je nesrečni preplah. Po trgu so začeli begati ljudje. Mimo se je v galopu pripodil osed-lan konj brez jahača in visoko nesel glavo.
Omočeni Koševoj sam ni vedel, kako se je' znašel na trgu. Videl je, kako se je Fomin v polstencu kakor črn vrtinec utrgal izza cerkve. Za rep njegovega močnega konja je bila privezana strojnica. Koleščki se niso mogli vrteti, strojnica se je drsala po strani, sem pa tja jo je premetaval konj, ki je na vso moč divjal. Fomin se je naslonil nad locnjem, zginil za klancem in pustil za seboj srebrnkljati dim snežnega prahu.
"H konjem!" — je bila prva
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicott 0583
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo, COLLINWOODSKI URAD:
452 EAST 152nd STREET	Tel,: IVanhoe 3118
VABILO NA formalno otvoritev
Maple Heights Poultry
NA 17330 BROADWAY V četrtek 3. februarja
Prijazno se priporočamo našim rojakom in gospodinjam zlasti v Maple Heights in newburski naselbini za poset naše nove trgovine.
Postregli bomo vedno z najboljšo perutnino, vsake vrste, živo ali očiščeno, s svežimi jajci, itd. Naša posebnost bo postreči za večje priredbe—svatbe, bankete, veselice, itd.
Lahko naročite po telefonu in vam pripeljemo na dom.
Montrose 2369 ali Montrose 1917J
ANDY HOČEVAR IN SINOVI

NOVICA -
ША LE TEDAJ
SPLOŠNO VREDNOST KO JO IZVE JAVNOST j
KADAR SE pri vasi hiši pojavi kaj novega, ki bi zanimalo vaše prijatelje in splošno javnost, sporočite tozadevno na
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 5311
Novice radevclje pnobčujemo brezplačno
Miškova misel. Sključil se je v dve gubi, tekal čez razpotja in se sploh ni ustavil. Skoraj je srce zgubil, preden je priletel do stanu. Jemljan je zapregal konje in od strahu ni mogel natakniti v prežnie,
— Kaj praviš, Mihail? Kaj je? — je jecal in zobje so mu šklepetali. Ko je zapregel, je zgubil vajeti. Ko je že pognal, se je ksebnemu pri komatu-odpel lanec.
Dvorišče, kjer sta bila na stanu, je držalo proti stepi. Miška je pogledoval proti borovcem, toda od ondod ni bilo videti strelskih redov, tudi konjenica ni drla v tropu. Nekje so streljali, pota so bila prazna, vse je bilo zapuščeno in žalostno. In tisti hip se je godilo nekaj strahotnega: prekucija je posegala po pravicah.
Medtem, ki je Jemljan priganjal konje, Miška niti očesa ni odmaknil od stepe. Videl je kako je izza znamenja, mimo kraja, kjer je decembra zgorela radijska postaja, pritekel moški v črnem površniku. Tekel je na vso moč, se nizko sklanjal vnic in pritiskal roke na prsi. Po površniku je Koševoj prepoznal preiskovalca Gromova. Toliko je še utegnil videti, kako je izza plota šinil nek jezdec. Tudi tega je Miška spoznal. Bil je vešen-
RAZNO
IZDELOVALEC KOVINSKIH STREH išče zanesljivo osebo, ki bi investirala $15,000 do $20,000 v obstoječem biznesu, ki potrebuje kapital za obratovanje. Imeli smo biz-nesa za $100,000 z 42'.; prebitka lansko leto, in letos lahko imamo $300,000 z dodatnim kapitalom. KRAMIC CORP., 1836 Euclid Ave.
MA 1695
ZGUBIL SE JE PES
ki sliši na ime "Sandy." Rjave in bele barve, "collie" in policijske pasme; tehta okrog 70 funtov. Zgubil se je v okolici E. 60 St. in St. Clair Ave. pred tednom dni, če kdo ve kje je, je prošen, da sporoči, za kar dobi nagrado.
HE 0030
STAREJŠA ŽENSKA
dobi dober dom in plačo za opravljanje lahkega hišnega dela in oskrbo otrok pri slovenski družini. — Vpraša se na
1544 BELVOIR BLVD.—EV 0777
TAKOJŠNJA POSLUGA
COLDSPOT
l-letna garancija Par-Brook Refrigeration Izvršimo popravila na vseh izdelkih Pokličite PR 2033
NEOPREMLJENO
sobo se odda v najem dvema poštenima dekletoma ali pa zakonski dvojici, ki dela. Si lahko tudi kuhati in na razpolago je garaža. Pri mirni družini brez otrok. 19001 ABBY AVE., od E, 185 St.
MAYFAIR UPHOLSTERING STUDIO 20391 Miller Ave.
14709 Euclid Ave., pri Lee Rd.
Pohištvo nanovo tapetiramo,-predelamo, prenovimo in popravimo. Vzmeti pri vežemo in sedeže nanovo predelamo. Poslužite se naših nizkih cen. Za prosti proračun pokličite
PO 2327 - KE 2022
Ali kašljate?
Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad.
MANDEL DRUG
15702 WATERLOO RD.
В. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes. Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
ski kozak černičkin, mlad, razvpit belogardist. Gromova je ločilo od černičkina kakih sto sež-njev, na begu se je nekajkrat ozrl in potegnil iz žepa samokres. Jeknil je strel in še eden. Gromov se je pognal na rob pesknatih kozlov in prožil samokres. černičkin je v teku skočil s konja, pridrževal je uzdo, snel puško in legel za kup snega. Po prvem strelu se je Gromov opo-tekel in z levico grabil po ste-blikah ščavja. Prekopicnil je kozla in se zaril z obrazom v sneg. "Ubit!" — Miška je zazeblo. černičkin je bil najboljši strelec in z avstrijsko karabin-ko, ki jo je bil prinesel z nemške vojne, je prebil sleherno tarčo na vsako razdaljo, ne da bi zgrešil. Ko je bil Miška že na saneh in se je pognal za leso, je videl, kako je černičkin zadir-jal proti grebenu in sekal s sab-bljo črni površnik, počez razprostrt po snegu.
(^Ddlje prihodnjič)
NAPRODAJ
PRODE SE
restavracijski Hamburg Grill,
majhno "steam" mizo, "stoker" fornez in premog. Za podrobnosti se zglasite na 747 E. 185 ST.
BEVERAGE STORE
Proda se dobro obstoječa trgovina s pivom, vinom in mehko pijačo v collinwoodski slovenski naselbin-ni. Za naslov se poizvo v uradu tega lista.
NOVE ZIDANE HIŠE NAPRODAJ
Na 19600 Mohawk Ave. od E.
185 St. 4 sobe in pol, rekreacijska soba, "tile" kopalnica, fornez na plin.
21371 Fuller Ave., od E. 222 St.
6 sob, "tile" kopalnica, fornez na plin.
V obe hiši se lahko takoj vselite. Zgradimo vam hišo po vaših načrtih. Za vsa pojasnila pokličite ob večerih
EUCLID MASON CO. Wickliffe 145 J 2
LEPA NASELBINA V CLEVELAND HEIGHTS—Hiša s 5 sobami, spredaj kamenita, zgodnjega ameriškega tipa; ognjišče na drva. veliko okno v sprejemni sobi; dve spalnici zgoraj. "Tile" kopalnica, velik vrt, krasno dvorišče. Blizu busa, .šole, knjižnice. Po zmerni ceni.—FA 7794.
Colonial tip hiše v Parmi
6 sob, 7 let stara; zamrežen рогбј lepe shrambe, preproge, klet pod vso hišo, moderen fornez na plin 2 kontrolami. Lastnik odhaja iz mesta; dajte ponudbo. Odprto od 2. do '5.
SH 1051
PRAZNO STANOVANJE^
na 2644 E. 114 St., južno od E-Blvd., blizu St. Luke's bolnišnic^' 6 lepih sob za eno družino; veliki lota, garaža. Cena $9,750.
6606 SUPERIOR AVE.
UT 14345
1947 STUDEBAKER
2-door Champion Regal DeLuxe-Radio, grelec in mnogo drugih pO" sebnostih. Pokličite med 1. in 5-pop.
_PO 6389__^
ZELO DOBER NAKUP
Lastnik osebno prodaja delik^' tesno trgovino z C 2 licenco; i«'^ dobro zalogo in opremo ter se do^'.' stanovanje. Na E. 61 St. PrednoSj imajo Slovenci za nakup. Lastni'' prodaja radi drugih zadev.
Pokličite EXpress 8528
APARTMENT POSLOPJA
s 6 stanovanji se proda radi b®" lezni. Vsako stanovanje ima 5 so" in kopalnico. Vpraša se pri FRANK TURK 6902 BAYLISS AVE.
PEKARIJA
dobro uspevajoče podjetje že 2® leto; izvrsten prostor; dobra pril'' ka za priti do izvrstnega bizneS®: lastnik odhaja izven mesta ra"' zdravja; do $2,000 mesečnega d"" hodka. Za podatke pokličite E. W. Battenhouse Henry Heidrich. Realtors Elyria, O.
Tel.: 2415 - zvečer 41-023 800 Lorain County Bank Bldg < Elyria, O.
1946 FORD '
Proda se zaradi ureditve zap"' ščine. Super De Luxe, 8 cilindro^' sedan z 4 Vrati; malo rabljen.
traj v*perfektnem stanju; tajert*' grelec, in Motorola radio v vrstenem stanju. Se mora videti. ^ se lahko upošteva. Prodaja lastni^' MA 3342
E. CLEVELAND—DUPL6#
6 in 6 sob; velike sobe, zgotovli^ no 3. nadst., 1 stanovanje praznfjj priročno za trgovine, cerkva L šole. Dve garaži. To je krasen do^ po zmerni certi $16,000. Poklic*^ lastnika MU 7759.	^