Glasilo Udruževtja Jugoslov. Učitelistva. — Poverjeništvo Ljubljana. Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubliani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati tranko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 40'— K pol leta .... 20'— „ četrt leta . . . . 10 — „ posamezna Številka po 80 vin. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska erkrat . . 90 vin. „ „ „ dvakrat. . 80 „ „ „ „ trikrat . . 50 „ za nadaljnja uvrščenja od petit-vrste po 40 vin. Oznanila sprejema L'f)ieljska tiskarna. Naročnine, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov; Upravništvo Učiteljsk. Tovariša v Ljubi-}an4, Mestni trg št. 17/HI. Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklamacije so proste poštnina Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin. za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 45 K. Telefon uredništva Stev. 312. Članstvo Zaveze jugoslovanskega uči-teljstva ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. Vzpored Zavezinega delegadjskega zborovanja. V zmislu sklepa upravnega odbora Zaveze se sklicuie Zavezina delegacija na zborovanie na 27. in 28. dan meseca avgusta 1^20 v Mariboru. Zborovanie se vrši po nastopnem vznoredu: Dne 27 avgusta: 1. Ob pspl 10. uri dcooldne sela upravnega odbora z odseki v posvetovalnici deške meščanske šole. Dnevni red: I. Izročitev došlih predlogov. nasve-iov in resolncii odsekom. 2 Skuono Dosvetovanie upravnega odbora z odseki, II. Takoi do skupni seii se začno Posvetovanja v odsekih in se vrše ves dan v pisarnah m posvetovalnicah I. in IV. deške ljudske šole. III. Ob 18. skupna seia upravnega odbora z odseki v posvetovalnici deške meščanske šole. Dnevni red: 1. Poročilo o delovaniu Zaveze od zadnieva uelegaciiskega zborovanla. 2. Poročilo odsekov o svolih sklepih. 3. Predlogi in nasveti. Dne 28. avgusta. I. Ob do! 10. uri dopoldne delegacii-sko zborovanie v veliki dvorani »Narodnega doma« do 12. ure in se nadalhiie ob pol 14. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Tarnikovcuporočik) o delovanju Zaveze od 6. septembra 1919. 3. Poročilo o računskih zaključkih. 4. Poročilo računskih pregledovalcev. 5. Proračun za 1. 1921. 6. Mariborsko - Velikovške resolu-Ciie. Poročevalec Anton Hren. nadučiteli v Studencih pri Mariboru. 7 lavna Kvalifikacija. Poročevalec Ivan Re/eKak. nadučiteli v Žalni. 8. Pasivna volilna pravica učitelistva. Poročevalec Josip Lapaine. nadučiteli v Cerkljah pri Kraniu. 9. Vorašanie nadzornikov: a) Kdo nadzoruj? b) Kodreien župniku in v mestih pa za to določenemt! kaplanu — direktorju. Ker ni bilo posebnih postav o razmerju med župnikom in učiteliem in pa ker ie b!l učiteli kot mežnar in organist skorai popolnoma pod oblastio župnika, tedai ie Silo niegovo razooloženie odvisno od tega kako sta se razumela z župnikom. — Okraini šolski nadzornik ie bi! vselej dekan. deželni oa kak kanonik, ki se ie kai boli zanimal za šolo. — Tako le šlo čisto počasi naorei. Posebno na deželi so šolo obiskovali samo otroci premožnejših liudi. da so se naučili malo brati, pisati in računati. Glavno ie bil verouk. Duhovnik 'e prišel v začetku tedna v šok) in povedal učiteliu. koliko nai otroci do sobote /naio. In učiteli rim ie moral to vsak dan vtepati v glavo.' Ako v soboto niso še znali, ie bil učiteli — slab Iz teh časov imamo še danes tisti posebni nauk za spoved in obhaiilo. Ko so otroci ta nauk odpravili iih ni bilo več v šolo. Še le v zadnjem desetletju se ie že tudi tu obrnilo na bolje. — Magnatom na gradeh se sploh ni nič mudilo, da bi niih oodložniki kal več znali, ker so se bali boli in boli konkurence, kaiti rnarsikak v iedinšoini izrelen kmečki tantič >e prekosil mehkužnega graiskega študenta. Duhovščina ie bila pa zadovoljna. da ie imela ministrante ln se torei ni nič kai zavzemala za splošne šole. — A oo letu 1848. Ie boli in boli vrelo med 'iudstvom. ki ie zahteyalo vedno več pravic za se in za svoie otroke. Toda razna gospoda >e na vse mogoče načine zadrževala naravni razvoi. dokler nI prišla — kazen t. i potom leta 1866. ko so nas Prusi pri Kralievem Gradcu nabili s svo-i''mi šotanhni voiaki. Zato ie takrat šlo od ust do ust: »Avstriio >e premagal pruski učiteli! v — Napredni možje so koi videli, da treba urediti šolo. da bodo naši ljudje tudi kai znali in ne bo več toliko analfabetov. Ko so tem nazorom pritrdili še v Avstriji gd nekda» vsegamogočni voiaški krogi, so nri nas izdali šolski zakon z dne 14. 5. 1S60. ki ie bil izdelan do pruskem vzorcu, kar so mu nasprotniki radi očitali, dasi ie čisto naravno naslanjati se na to. kar ie dobro ali vsai boljše, nego domače. Ta zakon ie še danes v bistvu veliaven in se ie le malo izoremenil ali pa dopolnil v preteklih 51. letih. A ta zakon ie naletel na silen odpor v takozvanih konservativnih krogih. Ker si ic lastila država vse nadzorstvo šole ktero ie imela do sedai cerkev, tedai se ie ta z vso silo uprla temu zakonu In papež Pii IX. ga ie preklel. Vendar le pa tiste čase države imela že toliko moči. da se ni umaknila ored cerkveno anatheino. Lin-ški škof Rudnier >e bil obsoien na zapor ker ie preveč vneto ščuval na upor proti šolskemu zakonu. Seveda ga je cesar po-milosui. —11 Ko ic cerkev videla, da ne more glede šole nroti državi nič opraviti, ie pa začela odnehavati. Naš blagopokojni dr. Janez Zlatoust Prfgačar bi ne bil nikdar liublian ski škof. ako ne bi bil šolskemu zakonu prijazen. A on ie računal z razmerami in >e v svoiem prvem pastirskem listu priporočal duhovščini, nai uvažuie šolski zakon in se Poslužuje pravic, katere ii ta zakon daie. — Prigodilo se ie torej, da ie liublianski škof priporočal tisti zakon, katerega ie rimski škof zavrgel. — Ce tudi nova šolska postava nI mogla delati čudežev, ie oa vendar že samo ta da se ie ve!;ko več liudi vsai brati, pisati i t. d. naučilo, oči vidno dvigalo liudsko iz&brazbo liudsko delo liudsko blagostanje tako naglo, da si ie Avstrija kmalu opomogla in brez posebnih posledic prenesla veliki polom leta 1373. In če se ie leta 1S66. reklo, da ie pruski učiteli premagal Avstriio. tedai se >e po letu 1870. lehko reklo, da ie avstrijski učiteli dvignil svo»o domovino v par desetletjih tako. kakor to Drete niso v par stoletlih. V prvih letih novega šolskega zakona je seveda povsod manjkalo šol, še bolj pa kvalificiranih učiteljev. Zato so nas takrat vabili v učiteljišča s siren-skimi glasovi in nam obetali zlate gradove in zlate — ovratnike. Govorilo in pisalo se je prav resno o podržavljenju šole in o učiteljih državnih uradnikih. Ni čuda tedaj, da je marsikateri mladenič zapustil 5., 6., 7. ali celo 8. šolo in se vpisal na učiteljišče v nadi, da čim preje pride do poštenega kruha. Učili so se tako pridno, da so naši učitelji zasloveli po sosednih deželah in je bilo nekaj nastavljenih celo na Dunaju. Na službah srno delali z vnemo, učili se naprej ter zvesto izvrševali dane ukaze nadeiajoč se tistih obljubljenih — egiptovskih mesenih loncev: prostosti in dobre plače, kakoršno nam je obetal § 55. drž. šol. zakona. Toda nismo iih pričakali v postarani Avstriji. Država je sicer prevzela vse nadzorstvo nad šolo, a plačevale naj bi dežele. Po deželah so se pa stranke bale ena druge in niso upale deželi naložiti novih davkov. Videlo se je celo, da ni bilo raznim magnatom sploh nič za napredek ljudstva, ker so se bali izučenih ljudi, mase se tem lažje vodijo in vladajo, kolikor bolj so nevedne! Zato se nobenemu ni nič kaj mudilo izpeljati § 55. drž. šol. zakona, ki določuje, da se mora učitelju dati stanu primerna plača. Učitelj je moral prei služiti za priberačene merice žita itd., zdaj so mu pa dežele dale tako plačo, da ni mogel umreti ob nji, živeti pa tudi ne. In prav po črki se je uresničil pregovor: „Prazna mošnja — cagov mož!" Posamezne politične stranke so jih vabile v svoj tabor z obljubami in miloščinami. In reveži so šli za boljšim koščkom kruha. To je bila žalostna doba našega stanu. Od leta 1870. so več nego desetletja Nemci ..kupovali" učitelje po 25, 30, 40 gld. na leto! In prigodilo se je. da nas je bilo pri slovenskem učiteljskem društvu celih 35 članov in smo šli iskat predsednika društvu na — Ig-Studenec tjo nad-učitelja Govekarja. ker v Ljubljani ni hotel nihče se izpostaviti nemškim šika-nam. Potem so pa prišli časi. da je moral vsakdo imeti žig na čelu. kakšnega političnega nazirania je. Nastala so „katoliška bralna društva" ali celo „Slovensko katoliško izobraževalno društvo". In do- bili smo tudi katoliško učiteljsko društvo, kakor bi bila druga učiteljska društva j turška, kineSfca ali sam Bog vedi kak- ! šna. Učiteljstvo so torej razcepili v dva. tri tabore, a plačati jih pa niso hbteli j stanu primerno v smislu § 55. veljavne j državne postave. Dlvide et impera! še več. Ko se je država že toliko ojunačila. i da j« dala deželam iz davka na žganje ; nekaj stotisočfev podpore. s katero nai bi j se v prvi vrsti uredile učiteljske nlače, je j pri nas te stotisoče dežela kar zase pora- ! bila. — Našega stanu pač tiiso hoteli rri- . poznati ne dežela, ne država: Hlapec si ■ bil _ hlapec ostani! Tisti, ki smo prvi : maturirali po rtcvem šolske hi zakonu leta 1873.. smo torej celih 15 let čakali na uresničenje obljub § 35. Še le v Jugoslaviji se je našlo toliko razsodnih narodnih \ zastopnikov, da so pripoznali važnost na- ] šega stanu in nam nakazali primerno pla- j oo. S tem so pa naš stan potegnili iz po- 1 litičnih borb in ga postavili na edino pravo t. j. kulturno stališče. Ako bi ne bilo ; te nesrečne svetovne vojske bi bil moral j naš stan še dolgo capljati za politikarji lačen iti želen in samo uoati boliših časov. — Zdaj smo torej po tisočletni tr- j njevi poti prišli do stalnosti in bili spre- i jeti med druge stanove. Zdaj smo na last- ! nih nogah, da se lahko popolnoma pcsve- ] timo svoji vzvišeni nalogi in se v polni meri zavedamo važnosti svojega stanu. Saj vendar le naš stan daje človeku v 1 prvi vrsti orodje, s katerim si služi vsakdanji kruh in si kuje svojo srečo. Kar si človek pridobi na podlagi in s pomočjo v j šoli pridobljenih naukov, to mu država varuje z vojaki in drugimi gosposkami. cerkev pa s časnimi in večnimi kaznimi. ! V šoli dobivajo ljudje nauke, s kterih pomočjo se dvigajo k delu in dvigajo : s tem celoto — državo. Le razumni, iz-učeni in dobro vzgojeni ljudje morejo na-bavliati nove vrednote in v večii meri. nego iih nuino potrebujejo za svoie žiivlie-nje. To daje državi blagostanje. Topi ljudje ostajajo berači in ne morejo tvoriti lastne države, ne morejo priti niti do svoje strehe. — To bi morala država imeti vedno pred očmi. ako hoče lepo urejeno hiševanje. Naš stan je nastal iz duhovnikovega strežaja in se le počasi dvigal. Živel ie od milosti svojih gospodarjev in si moral vsakdanji kruh pribe-račiti. Ni čuda potem, če ni imel veljave in ugleda. A rastel je z vsakim dnem. če tudi počasi, pa gotovo. Danes smo kot resni kulturni delavci med prvimi stanovi naroda. Pa ni še dokončano dviganje našega stanu. Vsestransko izobražen in 1 dobro vzgojen učitelj bo postal po 20. 30 letih šolske službe še nekak voditelj in kulturni nadzornik svojega okoliša. — Te svoje veljave v državnem življenju se moramo mi zavedati v polnem obsegu in se potruditi z vsemi močmi, da smo jo tudi vjredni. Zato pa učitelj ne more več hoditi v politične razprtije in spletkarije. On se mora brigati za svoj stan, da si vsak dan izpopolnjuje svoje znanje in se vsak dan dviga višie in višje. Učitelj mora biti v šoli in zunaj nje idealno korekten, točen delavec in nepri-stransk ter dobrohoten svetovalec. Res da mora pri današnjih nenormalnih razmerah vkljub urejenim plačam biti skrajno skromen in varčen. Omejiti se mora na najpotrebnejše in bolj kakor kedaj „varovati bel denar za črne dneve." Saj se danes povsod težko izhaja in drugod še težje nego pri nas. A te razmere ne bodo trajale večno. Prišli bodo kmalu boljši časi in potem bo učitelj brez skrbi za vsakdanji kruh točno in z veseljem izvrševal svojo vzvišeno nalogo. Saj je že stara navada, da za dežjem solnce sije. Dokler trajajo te neurejene razmere in drago življenje, tako dolgo bodo trajale tudi doklade in se manšale za cenami in ne pred cenami. Danes me ni sram v navadnih dneh in za v šolo nositi zakrpane obleke, sram me pa je dati za liter vina 24 K. Tudi smodk pokadim polovico od nekdaj. Glede jedi sem ostal pri stari navadi: pri skromni meščanski hrani, ker naše telo je stroj, ki hoče v postrežbi red. Vidimo pa lahko, da smo v predvojnih časih nrecei — ootratno živeli. Veliko sira. salam, šunke, tort itd. se je snedlo za nameček samo, da smo imeli za pet minut dober okus v ustih! Včasih sem nosi! s sabo po dve vrsti bonbon-čkov. zdaj pa že nad pol leta uživam grenko kavo in ne čutim zaradi tega nobene oslabelosti. Privoščim tisto svojo porcijo sladkorja raje ženi. ki je boli navezana na kavo, če tudi iz ječmena. Seveda je pa tudi toliko previdna, da se ne ustavi pred vsakim iziožnim oknom, kadar pride v Ljubljano, uvažujoč stari pregovor: Česar r>ko ne zagleda, tega tudi oko ne poželi. Ve pa tudi še. da se ženska veljava ravna po njeni spretnosti v hiše-vanju. ne pa no ceni njenega klobuka. — Če sem torej učitelj in ne morem s svojo plačo vsega imeti, kar poželi iz mladih dni razvajeno srce. tedaj se moram kot razsoden človek brez kislih obra- zov prilagoditi danim razmeram, kajti „kdor pameten mož je, ta misli z glavo, nespametni v zid zaletava se ž njo!" Vse težave stanu moram inOško prenašati, \ se njegove dobrote pa zmerno uživati. Računati moram s preteklostjo našega stanu. ki ie bila tako žalostna, da ima stan še danes maio veljave in se le posameznim posreči pridobiti si ugleda z napornim delom med narodom in ideaiho korektnim vedenjem. Zdaj smo V prehodni dobi. Ko bodo pa začeli odbirati najboljši ihaterijal ža učiteljišča, ko bodo ta lPaterijal najboljše učne moči vzgojile iti izličile in ko bode tako Izučeno učiteljstvo narodova inteligenca z veseljein sprejela v svoj krog v mestu in na deželi, potem bodo pa prišli za pravega učitelja res lepi časi. Seveda so še ljudje na svetu, ki nam teh časov ne privoščilo. S temi moramo računati. S taktnim in korektnim nastopanjem, s točnostjo v službi, z dobrohotno pomočjo pri vseh kulturnih prizadevanjih družbe bomo ogreli tudi naj-mrzlejše srce. Učitelj ne more računati, da bo na mah preobrazil v starih šegah utrjene ljudi, če tudi jim prireja sestanke in gospodarska predavanja. A mladim ljudem se da veliko dopovedati že v šoli in moteni iih neliati v živlienie imatoč vedno pred očmi. da mora biti takorekoč po dnevi in po noči popolnoma korekten. Zastaviti se mora za to, da napreduje sam v učenju in vzgoji in da to podava ljudem, ker — dobra izreja brani uboštvu pod streho! Treba je imeti pred očmi, da človeka ne naredi srečnega toliko učenost, kakor pa dobrota srca: Razum brez srca je :— peč brez drva, je mlin brez — vode. je — prazno polje! Mladino bomo pridobili z ljubeznijo in potrpljenjem. Ker je mladina up naroda in nada na srečne dni, tedaj je vredna vsega požrtvovanja. Odgoja brez ljubezni ne velja nič. Učitelj, ki uvaja red z ledeno ostrostjo, podi mladino od sebe. Otrok ljubi strogo pravičnega učitelja še takrat, kadar ga trdo kaznuje. Ako pa čuti tudi učiteljevo ljubezen in gorkoto do njega, tedaj mu je otroško udan! — Tako torej učitelj postaja kulturni delavec prve vrste in si osvaja častno soci-jalno mesto. V politiko se ne more vtikati, ker mora biti vsem otrokom dober, pravičen iti ljubeznjiv oče in pa neoporečen na vse strani. S tem pa ni še rečeno, da ne sme volili zastopnikov v postavodajal-no zbornico. Volil bo, agitiral oa ne bo. Naravno pa je, da ne bo volil takih, ki jim je vsak napredek zopern, ki jim n. pr. ni — meščanska šola simpatična. — ki jim ni za moške učne moči, ker bodo že ženske naučile ljudi brati in pisati. Več pa itak ne potrebujejo. — ali pa celo, ki bi radi učiteljem numerirali kosti, da jih bodo mogli na sodni dan zbrati in odnesti daleč — daleč! Učitelj ne sme več tekati za mate-rijelnim dobičkom in prodati moža za skledo leče. Učitelj mora ostati mož, ker le mož more izrejati može! — In domovina potrebuje mož!!! Naš položaj je torej lep, upaooln, idealen. Glede materi-jelne strani moramo paziti, da nam mkdo ne krati pravic, glede moralne bomo pa vestni delavci pri pouku in vzgoji v šoli in zunai nje in pri vsakem kulturnem po-kretu. Cilj naš je: Sreča naroda, slava domovine! Vreden je ta cilj, da zanj zastavimo vse svoje dušne in telesne moči! Bog daj srečo! Samostanska vzgoja. (Dopis.) „Ne vlada vselej svet pokoj sred tihega zidu." Naša vlada v Sloveniji hoče prote-žirati samostansko učiteljišče v Mariboru! Zato noče ustanoviti kljub pomanjkanju učiteljev samostojno javno žensko učiteljišče. Sicer pišejo nemški inozemski listi, da je minister prosvete Pribičevič razveljavil tozadeven dr. Verstovšekov sklep, a se še pri nas v Sloveniji noče o tem poročati. Bodi že temu kakor hoče, nameravam vam danes pisati o samostanski vzgoji, katere dobrine sem čutila na lastni koži. Samostanska vzgoja je kot vsaka vzgoja v zavodih splošna, ne pa individualna. Najprvo se gre za to, da se gojenec nekako duševno informira in zavodovemu redu prilagodi. Otroci se ne smatrajo tamkaj kot otroci, ampak kot neka stvar s posebno številko. Kakor se štejejo v zavodu mize, stoli, čaše, žlice, tako štejejo tudi tebe. Ti jim nisi več kot ena miza. kot en stol itd. Nikdo te ne vpraša, kai misliš, kaj čutiš, česa želiš, ampak tako moraš misliti, tako moraš čutiti, to moraš želeti. Otroku, ki ima mehko čuteče srce. ne povzročiš hujšega gorja nego. ako ga vtakneš v samostan. Dolgotrajno domotožje. grenke solze in vzdihi bodo sledili tvojemu krutemu ukrepu, predno ga izleči blagi zdravnik Čas in prijateljica Navada. Gorje mu pa. ako ie individualiteta, ki hodi svoja posebna pota ali hoče že imeti, no - v višiih letnikih so ta včasih primeri svok- oosebtu; nazore. Trikrat forie pa | nesreeniei, ako je samostanska vzgoja ni , toliko ofpilila, da razume skrivati lepo ' svoje, misli s sklepanjem rok in pobožnim obračanjem oči proti nebu. Kdor tega ne zna — mi odkriti ljudje sicer to imenujemo hinavstvo, pa kdor tega ne zna. je izgubljen! Drakouična sredstva se rabijo v p boljšanje — preti tudi, ako nisi bogatih staršev, ki plačajo posaben kup denarja — izključitev. Prvi smoter samostanske vzgoje je , duševiio uniformiranje vseli gojencev po eni in isti šabloni, katere vrhunec ie -hinavstvo. Drugi smoter je vzgajati črni gardi nove bojevnike. Temu smotru služi vsaka priložnost. Pouk vseh predmetov je prila-goden tej nalogi. Vse se poučuje le iz tega vidika. Dušesiovje, vzgojeslovje. prirodo-znanstvo in književnost. Kaj znanost, kaj umetnost — prazen nič! Vse je podrejeno ie eni misli. Kdor črpa svoje znanje samo iz samostanskega vira. ta je enostransko informiran. Le sreča, da vleče mladino radovednost iskat novih potov in virov znanosti. Sicer je strogo prepovedano citati časnike, pa ravno prepovedan sad tniče. Različni pisatelji so na samostanskem indeksu. njih imena, dela in o groza — brezbožno živlienie se omenja ie v miniaturni obliki. Bog ne daj brati kako tako delo! Zopet vzrok, da mladina v počitnicah ali morda tudi v samostanskih skrivnih kotičkih sega po prepovedanem blagu. Tako smo si vendar vkljub zaprekam in ! prepovedim izpolnile znanost v literaturi. Imela sem vsled negativnega pouka več koristi, kot če bi se nam zapovedalo klasike citati. Samostanske učenke niso vse enake. Ene slepo verujejo in sprejemajo, kar se iim pripoveduje ter se svoje naloge dobesedno na pamet nauče, to so netalentirani elementi. Druge pa premišljujejo, primerjajo nauke z življenjem, ki jih obdaja ter po tem sodijo. Te so nevarne. Med temi sem bila tudi jaz. Smatrala sem vero kot nekaj plemenitega in vzvišenega, ki obla-I žuje srce in dušo. Vsak kdor ie pobožen, : kdor rad moli, mora imeti tudi lepo dušo ! in plemenito srce. Pa mislite da je tako! i Samostan vam je svet v malem, mala i državica z vladarico na čelu. Najdeš med i njimi različne temperamente, različne značaje. Dobre in slabe. Sreča te sitna, stara devica, ki se vedno krega in sitnari ali pa mlada, histerična sestra, ki v svoji melanholiji dela mučeniški obraz; najde se tu vesela, brezmiselna duša, ki živi med samostanskim zidovjem brezskrbno življenje ali pa apatičen značaj, ki je zadovoljen, če je malo dela in zadosti jeia ter si ne beli glave z drugimi skrbmi. ■ Žive oa med samostanskim zsidovjem tudi fanatični elementi, ki preklinjajo pokvarjeni svet in se čudiio. da Bog zopet ne da deževati ognja in žvepla, seveda ne manjka tudi zares pobožnih svetniških duš, pa te so bolj redke. Lahko pa rečemo, da ti nudi samostan vse živlieniske tipe ako sestre preštudiraš. Ravno tako je s človeškimi vrlinami in slabostmi. Lajiki si morda predstavljajo, da vlada v samostanu zgolj ljubezen in mir. Ne. temu ni tako. Tam se ravno tako prepirajo kakor med svetom. Ravno tako so sestre maščevalne proti tebi. ako se s čim pregrešiš, ravno tako ti le težko odpuste, kot svetni ljudje. Ravno tako vlada v samostanu ne-voščljivost in zavist kot med svetom. Seveda nevoščljiv ost posvetno blago. ta skrb v samostanu odpade, pač pa nevošč-ljivost med sestrami za priljubljenost pri gojenkab. N. pr. v samostanu je bila mlada. lepa, zelo izobražena sestra. O nji je šla govorica, da je vsled nesrečne ljubezni vstopila v samostan. Oboževale smo jo zaradi romantike, ki to je obdajala in zaradi njenega prisrčnega obnašanja. V isti meri pa so jo sovražile sestre zaradi njene priljubljenosti. Revica je prestala zaradi nas mnogo grenkih ur in si je res z angelsko ootroežliivcstio služUa nebesa. Blag ji bodi spomin, saj jo že dolgo krije hladna zemlja! Ravno tako so sovražile drugo nam priljubljeno sestro. Ta je bila zelo energična in narodna. Kot navdušena Slovenka ie poučevala pri nas slovenščino in reči moram, da smo se pri njej mnogo naučile, posebno slovenske slovnice. Dobro in natančno je poučevala tudi zgodovino slovenske literature do modernih oisateltev. Zato pa ie tem boli. kakor ie bilo pač njenemu značaju primerno, udrihala po njej nevšečih pisateljih. Takrat so tudi Nemke morale obiskovati slovenščino in tem je pošteno zagrenila življenje. Trepetale so pred njo in nas milo prosile naj jim pomagamo. Sicer tudi nam ni prizanašala in gorje Slovenki, ki ni znala dane naloge! Me učenke smo čutile zdravo jedro v raskavi obliki ter smo io zelo rade imele in ji mnogo več kot drugim učite-; liicam zaupale. Zato oa ie ves samostan ni maral in akoravno ie bila tako dobra učiteljica, so jo zaradi narodnega čuvstvo- vanja odstranili iz učiteljišča in poslali v neko podružnico na deželi. Tako se tedaj maščujejo in sovražijo v sarridštaiiu. Ko smo se začele učiti dušeslovja sem začel:) v samostanu opazovati okoli-c:j po duševni kvaliteti, pa sem naenkrat spoznala, da pobožnost še ni vse. da po božnost ne preobrazi značaja in ne pospešuje plemenitosti duše. Srce ostane vedno eno in isto. tudi če še tako moliš, se v svojem značaju ne spremeniš, če nisi drugače blag človek. Prišedša enkrat do tega spoznanja, so našli vsi nauki o po-božnosti pri meni gluha ušesa. Kaj mi pomaga molitev, kaj hoja k spovedi, ako pa ostanem isti grešnik, isti neplemenit, ne-postrežljiv, jezljiv in opravljiv značai tu-dijoo kesu in spovedi! Tudi med svetom lahko isto opazujete. Ali so terciialke sami plemeniti značaji? Ne! Kdo rad svojega bližnjega opravlja? Kdo rad skopari? Poznam pobožno ženico, ki hodi vsak dan v cerkev, a ima drugače značaj Har-pagona. Mislite, da .io je pobožnost naredila plemenitejšo? Kaj še! Svoje podložne imovita posestnica — izrablja huje kot največji liberalni grešnik, pusti jih gladovati in se z delom ubijati, a plača jim le par krajcarjev. Lahko bi še vam omenila pri samostanski vzgoji — o zaljtibljenem prijateljstvu. kjer en del prevzame vlogo ljubimca. pa nočem se pogljabljati v stvari psi-hijatrije, katere nisem skusila iz lastnega življenja, ker na mene v tem oziru ni vplivala samostanska vzvoia. Pač pa še nekaj druzega. Najbrž se nam v samostanu ni dalo toiiko hrane kot bi naša zdrava, razvijajoča telesa rabila, ker smo si preskrbovale hrano še na drug način. Deloma so nam prinašale hrano učenke, ki so doma stanovale ter so nam io v mestu nakupile ali pa smo io - anek-tirale. Pregrešile smo se na ta način zoper peto božjo zapoved. Ko so šle sestre ob 6. uri zjutraj v cerkev molit, me pa na samostanski vrt na ogled! Prinesle smo salate ter jo osnažile in napravile. Jedle srno solato ob 6. uri zjutraj! Nikdar v življenju ni i ni nobena slastna pečenka, nobeno fino pecivo tako dišalo, kakor v samostani! ob 6. mi ziutrai zelena solata! Morda zato. ker je bil „hec" — ali pa smo bile res lačne. Ali pa tudi zato, ker smo delale nekaj prepovedanega. Nas je veselilo in mikalo samo to, kar je bilo prepovedano. a rnrzilo nam je vse. kar je bilo zapovedano. Še danes je ostala v meni reka tnria :r duh orxoziciie. Ako kdo reče ..ne", pa me miče reči „da", ako kdo za-pove: „Idi na desno!" — pa jo krenem gotovo na levo. Tudi uspeh samostanske vzgoie! Če pregledam vrste svojih tedaniih samostanskih tovarišic, najdem, da niti ena ni pri Slomškovi zvezi, niti ena izmed njih ni tercijalka: precej mnogo jih je dobrih mater in pridnih gospodinj. — a nobena ne prestopi rada. ako ni k temu prl-morana. praga, kjer je bila za nas večletna našo individualnost moreča ječa. Iz naše organizacije. Skupne zadeve. Za deleiMcIjsko zborov. Zaveze v Mariboru je dovolila južna železnica 50 % popusta in sicer tako. da velja celi vozni listek od vseh postaj Slovenije tudi za povratek. — Izkaznice, ki opravičujejo za to usodnost, dobe udeleženci pri svojih društvih, ki naj jih udeležnikom takoj dostavijo. Veljavne so od 25. avg. do 1. sept. Delegati in vsi oni udeleženci našega zborovanja, ki potujejo iz Ljubljane ozir. potujejo preko Ljubljane, dobe legitimacije za znižano vožnjo v strokovnem tajništvu. Delegate za delegacijsko zborovanje UJU, poverjeništva Ljubljana dne 28. avgusta v Mariboru ie nadalje prijavilo: XXIX. Učit. društvo za Konjiški okraj: 79. Serajnik Lovro — Prihova. 80. Schell Henrik — Konjice. 81. Mravljak Karol — Zreče. Namestniki: 64. Mravljak Amalija — Zreče. 65. Kržič Janko — Spitalič. 66. Malenšek Alojz — Konjice. XXX. Učit. društvo za marenberški okraj: 82. Lešnik Mirko — Marenberg. 83. Porekar Vladimir — Vuzenica. Namestniki: 67. Womer Ivan — Muta. 68. Golob Josip — Vuzenica. XXXI. Učiteljsko društvo za ljutomerski okraj: 84. Mavrič Karol — Sv. Peter tik Radgone- 85. Bernard Erlinda — Sv. Jurij ob Sčavnici. 86. Koprivec Aleksander Ščavnica. Namestniki: 69. Ivanjšič Ludvik — Sv. Jurij ob Še. 70. Cvetko Fran — Vučja vas. 71. Mihaličeva Nada — Veržej. Društvene vesti. + Učiteljsko društvo za mariborski šolski okraj je zborovalo dne 5. avgusta v vrtu Narodnega doraa v Mariboru ob prav povoljni udeležbi. Predsednica tov. Ciodec je poročala o pote- j ku učiteljskega kongresa v Beogradu. Z veliko , pozornostjo srno sledili slikovitemu izvajanju ; predsednice. Nad vse zanimivo nam je opisala j osebne vtise in doživljaje. Velik aplavz je popla- j čal njen temeljito zasnovani referat. — Drugo točko dnevnega reda je tvorilo predavanje tov. . Albina Spreitz »Pota k poznavanju človeka«. — Govoril je o fiziognomiki, mimiki, frenologi)! In grafologiji. O slednji disciplini je podal nekaj Iz- | sledkov in priporočal študij grafologije za pravilno presojo duševnih svojstev sočloveka. Grafolo- i gija je važen donos k individualni psihologiji in j ista je neprecenljiva opora uspešni vzgoji in po- j uku. Zborovalci so vzeli z velikim odobravanjem j reierat na znanje. Nato je sledila volitev članov v učiteljsko j razsodišče. — Enoglasno so bili izvoljeni: Pred- j sedntk: Franc Pirkmeier, nadučitelj v Framn. ! Namestnik: Anton Godec, učitelj v Limbušu. Prl-sednika: Franc Kramer, okrajni učitelj, Frančiška Konečnik, učiteljica v Selnici. Namesnika: Jernej Črnko, nadučitelj v Sv. Marjeti in Skrbinšek Ljudmila, učiteljica v Planicah. Nadaljna točka dnevnega reda »Javna kvalifikacija učiteljstva« se je odgodila za poznejši čas, da se poizkuša prakso. Ta predlog tov. Kna- \ iliča se je enoglasno sprejel. Glede preskrbe stanovanj članom Zavezine-ga delcgacijskega zborovanja, ki se vrši 28. t. nt se je na predlog tov. Lasbacher sklenilo, da stopita odbora obeh učiteljskih mariborskih društev v kontakt. S tem je bil izčrpan dnevni red zborovanja. Sklepčno je še pozdravila predsednica došlega gosta g. dr. Vladimira Semeca, ki je animira! učiteljstvo za telesno in duševno nego po telovadbi. To zborovanje je zopet pričalo o lepem edinstvu v tem društvu organiziranega učiteljstva. — Tajnik. + Učiteljsko društvo za ptujski okraj je zborovalo v četrtek dne 12. avg. t. 1. zadnjikrat v tem šol. letu. Tov. predsednik pozdravi navzoče, posebno pa goste tov. g. Rud. Dostaia in soprogo in gospo Marinčevo. Omenja nadalje, da se je o priliki zborovanja Slomškove zveze slučajno mudil v Mariboru, kjer naših tovarišev ni bilo videti. Vsakemu slepcu mora danes b'ti jasno, kdo dela razdor v naših vrstah. So to Omenja nadalje prispevke za rezervni sklad. Učiteljsko društvo je pred meseci enoglasno sklenilo, da plača vsak član 5% od svoje dra-sinjske doklade za rezervni sklad, a do danes se je odzvala temu jedna polovica članov. Na predlog tov. Pečeka je pristopilo učiteljsko društvo tvornici učil z enim deležem. Tov. Kveder predlaga, da pristopi vsaka šola z enim deležem. Ker se nikdo ni seč zglasil k besedi, je tov. predsednik zaključil zborovanje. Šmarsko-rogaško učiteljstvo ie Imelo svol zadnji občni zbor v tem šolskem letu dne 1. avgusta iu šoli v Slatini. Tovariš predsednik pozdravi zbrane člane ter prečita opravičila tovarišev s Sladke gore in od Sv. Štefana, kjer boleha že par mesecev tov. Srabotnik. Želimo, da skoro čil in zdrav poseti društvena zborovanja, kojih se je vedno rad udeleževal. Sestanek v učilnici so danes posetili ljubi nam gostje oziroma naš mladi narašča]: g. Marica Voršičeva, mešč. učiteljica: sestrici Danica in Milica Glinšekovi, Milivoj Zidar, Franjo Korbar in Srečko Sekirnik. Vsem srčni pozdrav ter srečno in prijetno bodočnost na poti, ki so st jo začrtali v mladih idealnih dušah! Živeli! Čital se je zapisnik zadnjega našega društve- j nega zborovanja ter se nelzpremenjen odobril m I podpisal. Glavna točka današnjega učit. sestanka j pa je poročilo o kongresu jugoslovanskih učite- j Ijev in učiteljic v Beotrradti. Kot poročevalka Je | stopila na oder tovarišica Lavračeva Marica Iz j St. Vida pri Grobeinern. V duhu smo poleteli z j živahno kažipotnico proti slovanski prestolicl. 1 Mnogo zanimivosti in naravnih slik na desni In t levi - a pred nami cilj poleta starodavni Beo- ! je pri plebiscitni komisiji v Celovcu, nadomeščal •;a je vladni koncipijent Velikonja, strastni klerikalec in po izredni milosti dr. Gosarja še vedno sedi v višjem šolskem svetu bivši okrajni šolski nadzornik znani Franc Lavtižar. Tako se jim Je posrečilo, da so prodrli s svojimi predlogi za vse okraje razven Ljubljane z 9 oz. 8 glasovi proti 5 oz. 6. Celo zloglasnega Simona, ki je bil že Vložil prošnjo za upokojitev, so potegnili Iz stare šare, onega Simona, k: je med vojno denunciral podrejeno učiteljstvo, češ, da je srbofilsko, so spravili v ternopredlog za Radoljiškl šolsk! okraj. In takega človeka naj ministrstvo prosvete imenuje za šolskega nadzornika?! Za takega avstrijakanta in sovražnika Srbov sta glasovala celo dva državna uradnika. Z gosp. Francetom Gabrškom bomo pa ob priliki spregovorili resno besedo in povedali, kako je postal s pomočjo Zaveze višji šolski nadzornik, kaj je obljubil takrat in kako drži sedaj dano besedo. Toliko za sedaj. Imenovanja: za stalni učni moči na šest-razredni pomožni šoli za manj nadarjene v Ljubljani sta bila imenovana Josip Mihelič in Marija Matkovič, začasno pa Štefanija Gruden ter se ji je dal rok enega leta, da napravi izpit iz slovenščine: za stalnega kateheta sta se imenovala o. Modest Novak in Franc Kogej; prvi se prideli IU. mestni deški ljudski šoli, drugi pa I. deški meščanski šoli v Ljubljani; nadučiteljsko službo v Cerknici je dobil Adoli Harmel, učiteljski služb, pa Ivana Zwölf in Ivana Ukmar; učiteljske ilu?-be so dobili: Julijana Maričeva v Dragatušu, Marija Lenger-Nagodetova v Semiču, Stanko Vrezec v Suhorju, Angela Gerčarjeva v Dobu, ivan Ste-novec ir Marija Šibovčeva v Domžalah. Alojzija Vrbičeva na Homcu, Pavla Dežmanova in Tere- kinja« res takoj udomačila ter si od raznobojnih prizorov vtisnila, -najlepše spomine. Poslušalci so z vidnim zanimanjem sledili njenemu spretnem« in mičnemu opisovanju posameznih nastopov, dejani in nehanj učiteljskih kongregistov. Natančno in točno poročilo je prinesel tudi naš stanovski list »Učit. Tovariš.« Buren aplavz je bila najlepša zahvala in dokaz, da je svojo nalogo na govorniškem odru izvršila izborno. Predsednik se ji zahvali in priporoči za njeno poznejše sodelovanje na tem prostoru. Ob enem pa Izrazi občno željo društvenikov, da naj tudi njene ostale sovrstnice kot enakopravne z moškimi — nastopijo s podavanji in govorii Naši .Marici, dični In spretni predhodnici »krilatih« sotrudnic na govorniškem in predavateljskem odru pa krepaK »Živio«! Na predlog tovariša predsednika se z ozl-rom na vandalizem in sovražnosti laških pijavk ustanovi v društvu: »Jugoslovanska Matica«, kratko povedano — korltarji, k! hočejo trenotnl i Člani iste so vsi društveniki ter plačujejo letno grad, kjer se je podavateljica kot »mala Sloven- j zija Črnologarjeva v Komendi. Gizela UšiVčnike- položaj v Sloveniji izkoristiti v svoje sebične namene. Ako tako ljudje zapuščajo naše vrste — srečna jim pot in mnogo uspeha — ne trgamo se za nje. V naših vrstah bodo ostali značaji in to more biti naši stvari le v hasek! Gosp. Ferdo Livpša se je opravičil, njegovo predavanje pride mogoče pri enem prihodnjih zborovanj na dnevni red. Tudi predavanje tov. nadzornika g. Flereta je izostalo, ker mu je je nujna pot k sorodnikom onemogočila udeležbo: naprositi ga hočemo z;> prihodnje zborovanje. Ker sta napovedat i predavanji izostali, naprosil je tov. predsed. gosta g. Rud. Dostaia, da poroča o osebnih iitisih o priliki kongresa v Beogradu. Tov. Dostal se je prošnji odz/al ter nam povedal mnogokaj zanimivega s kongresa. Povdarjal je posebno nediscipliniranost iz-vestaega dela udeležencev ter ¡zrazil upanje, da bo ta nedostatek gotovo sčasoma izginil. Lep za-datek ima v tem oziru reševati — Sokolstvo. Poročevalec je bil za svoja izvajanja burno akla-miran. Nato nam je še tov. Osk. Žolnir, ki se Je tudi udeležil kongresa, podal nekoliko slik in sličic, ki so se mu nudile o priliki potovanja in bivanja v Beogradu. Omenjal je posebno bogastvo Posavja ter življenje v Beogradu in gostoljubnost Beogradčanov. Pri tej priliki je tudi omenil stroške za svojo osebo, kar mu je tov. Ko-vačec zameril, češ o stroških se ne sme govoriti v prisotnosti — soprog. Tovariš predsednik se poročevalcema za poročili iskreno zahvali Razpravljalo se je tudi o preosnovi društvenih pravil. Tov. ravnatelj Kveder priporoča, naj do prihodnjega zborovanja vsak učitelj (ica) preštudira nova pravila, da se potem lahko o niih debatira. Tovariša Dostal in Peček sta mnenja, da tre-H počakati novih vzornih pravil. Volitve v raz-sodišče se preložijo na prvo zborovanje v no-vetn šolskem letu, ki se bo vršilo 11. nov. t. 1. m 28. avgusta t. 1. sevrši v Maribru delegatsko zborovanje Zaveze, 29. avgusta pa sokolja slavnost. Ker je bil za orlovsko takor. dobljen učiteljem dopust, zahtevajo zborovalci, ^a se tudi za sokolsko slavnost dovoli primeren dooust. Tov. Serona predlaga, da učiteljsko društvo naprosi okrajni šolski svet za dvodnevem dopust, da se učiteljstvo more udeležiti delegacij-staga zborovanja in sokolske slavnosti. Predlog •e sprejet. Tov. Ivan Zolnir poroča o zborovanju javnih ''aineščencev. Kdo je prav za prav javni nameščenec? Oni so dobili 25% doklade — a mi? Ali smemo pri takih razmerah roke križem dr-*»ti? Izgleda, da smo mi učitelji samo za štafa-žo. __ Obenem naprosi strokovnega tajnika, da v te) zadevi kaj stori. ! 12 dinarjev ali mesečno po 1 dinar tov. Ivanki j Zupančičevi, naši marljivi blagajničarki. Sklepč-! no smo se zjedinili glede prihodnjega zborovanja. ki bo toraj na dan 8. grudna to je na praznik ' v Šmarju pri Jelšah. Ker se želi bolj obširen dnevni red — zato tovarišice na delo!! Tozadevno temo je pravočasno vposlati našemu društve-! nemu predsedniku Tomažu Kurbusu na Slivnici j pri Celju. S tem je bil dnevni red izčrpan ter j se predsednik vsem zbranim iskreno zahvali za i obisk, želeč iim prav res lepih in prijetnih po-; čitnic ter zadovoljivega in čilega svidenja v po-zno-rameni jeseni. Pozdravljeni! j Iz Jugoslavije. — Radi predstoječega delegacijskesra i zborovanja smo izdali današnjo številko ! predčasno, da jo prejmejo naši delegati in S delegatinje še pred svojim odhodom v | Maribor. — Popravek. Pri sestavljanju vzpo-reda za delegacijsko zborovanje v Mariboru se je vrinila v zadnji številki našega lista neljuba pomota. Sestavljalec vzpo-reda ic navala 1 r-ri točki 13. pod I. dnevnega reda za 28. avgust in pri točki 2. pod II. istega dne pomotoma paragrafe iz osnutka pravil, ki smo ga priložili 23. številki našega lista, mesto da bi vzel za podlago pravila kakor smo jih priobčili v zadnji številki Uč. Tovariša. V vzporedu, ki ga prinašamo zopet danes na prvem mestu, sta obe dotični točki popravljeni. — Višji šolski svet je dovolil v svoji zadnji seji vsem šolam, ki imajo šolski sklep koncem tega meseca, da z o žirom na delegacijsko zborovanje »Zaveze« in sokolsko prireditev v Mariboru sklenejo šolsko leto že 26. t. m. Učiteljstvo ima na šolah, kjer traja šolsko leto preko 1. septembra in se udeleži mariborskih prireditev, za dotične dni dopust. Iz XIII. seje višjega šolskega sveta. V četrtek in petek dne 19. in 20. t. m. se je vršila seja višjega šolskega sveta. Predsednik prof. Vadnja! je otvoril sejo in ugotovil sklepčnost. Nato Je prebral vložene samostojne predloge in interpelacije. O samostoj. predlogih se je razpravljalo koncem seje, na interpelacijo člana ravnatelja Jelenca v zadevi ženskega učiteljišča v Mariboru, je odgovarjal višji šolski nadzornik dr. L. Poljanec. — Pojasni! je zgodovino tega zavoda od prevrata sem ter poudarjal, da se bo moralo opustiti, ker ni zanj potrebnih učnih moči. Potem se je prešlo na dnevni red. Višji šolski nadzornik E. Gangl je poročal o tropredlogih za imenovanje okrajnih šolskih nadzornikov na bivšem Kranjskem. Klerikalci so si znali za to točko izbrati pravi trenutek. Vladni svetnik dr. Skaberne va v Mengšu, Angela Cerarjeva v StranjJh- službo nadučiteljice v Ribnici je dobila Pavla Tomšičeva, nadalje so bili imenovani: Ana Hirsch-mannova za učiteljico v Besnici, Stanislava Mi-helčičeva v Selcah: za nadučitelja na Bučki je imenovan Josip Trobiš, v Škocijanu pa Ludovik Pirkovič, za učiteljico istotam pa Roza Pirko-vič; za nadučitelja v Trebelnem je imenovan Vinko Klanšek: oddaja enega učnega nirtsta za moške v Tržiču se je odložila za prihod, sejo, tr.o učno mesto za ženske se nanovo razpiše. Učiteljski službi v Mokronogu sta dobi'i Alfonza Babnikova in Josipina Ahačičeva. Učiteljske službe so dalje dobile: Franja Mršnikov;» v Hi-njah, Marija Benedičič-Franketova na Mirni, Ne-žika Koščeva in Hedvika Schvveigerieva v Št. Petru pri Novem mestu, Marija Lapajr'itova v Lazah pri Uršnih selih, i mesto se na tej šoli nanovo razpiše, Pavla Strumbljeva v Gor. Sušicah, Franja Kosec-Milavčeva in Ernestina Zajčeva v Trebnjem, Alojzij Bulovec na Koroški Beli, Marija Horvat-Nosanova v Kranjski gori, Franja Pogačnikova na Dobravi pri Kropi, Angela Oren-kova na Ovšišah, Pavla Semenova v Lescah; imenovanje učiteljske učne moči na Jesenicah se odloži. Za nadučitelja sta bila imenovana: Janko Škufca na Drenovem griču in Makso Jpvan v Polhovem Gradcu; prošnja učitelja Ponik\ ir°;a za nadučiteljsko mesto za Veliki trn se zivrn-. Nadučitelj Andrej Vilfan, dosedaj učitelj na sa-lezijanskem zavodu na Rakovniku se premesti v Soro, Iva Premelčeva, učiteljica v Tomišlju, na Vič. Učitelju Francu Petriču se podal.iši bolezenski dopust za eno leto. 30 učnih mest, za kateie ni bilo prosilcev, se nanovo razpiše. Učiteljska imenovanja na bivšem Štalersk m. Za nadučitelje oziroma nadučiteljice so bili imenovani: Antonija Rottova za nadučiteljico na dekliški ljudski šoli v Konjicah, Rudolf Koser za nadučitelja v Vitanju, Ivan Čeh pri Mali Nedelji, Miroslav Pučelik v Krčevini pri Mariboru, Anton Mohor pri Sv. Marjeti na Dravskem polju, Josip Cenčič v Rogatcu, Ivan Glinšek v Rogaški Slatini, Alojzij Krajnc v Pcljčanah. Hinko Šumer v Šmarju pri Jelšah, Alojzij Majcen v Selnici ob Dravi, Anton Strigl v Keblju, Janko Kržič v Špl-taliču in Mirko Marinič pri Sv. Marku niže Ptuja. Učiteljske službe so dobili: Fran Hajnšek na deški in Marija Vrečkova na dekliški šoli v Št. Jurij« ob j. ž.; Marija Brumnova v Št. Juriju ob Ščavnici, eno mesto za moške prosilce se razpiše: Anton Kovačec, Marija Kovečečeva in Marija Dominkuševa pri Sv. Petru tik Radgone, eno mesto za moško učno moč se nanovo razpiše: Rudolf Kallan v Trbovljah na deški šoli; Ciril Vrtovec na Loki pri Zidanem mostu; dosedanja suplentka na tej šoli Terezija Fabjanova se prideli dekliški ljudski šoli v Trbovljah; Marija Ka-bova pri Sv. Križu pri Ljutomeru, Ciril Miki v Ljutomeru na deški šoli, Štefanija Špindlerjeva v Vržeju. Viljelmina Kožuhova v Hočah, Ivan Luk-nar in Marija Weber-Stegnarjeva v Teznu, Frančiška Brataničeva in Marija Preskerjeva v Ormožu; mesto za moško učno moč se nanovo razpiše za moške in ženske; Friderik Venigerholz in Zofija Okornova v Središču, Ljudevit Belšak pri Veliki Nedelji, Vekoslav Kegl pri Sv. Marku niže Ptuja, Anton Stefanciosa in Josipina Cenčič-Bel-šakova v Rogatcu, Ana Boštjančičeva v SenvnicI, Simon rišer pri Sv. Petru na Medvedjem selu, Gusta Janežičeva v Šoštanju, Ana Orebenčeva v Št. Juriju ob Taboru, Josipina Strigl-Kleinova v Keblju, Jelisava Jugova v Špitaliču, Josipina Simončičeva pri Sv. Andražu v Le-skovcu. Za učiteljico ž. r. d. na dekliški meščanski šoli je imenovana Josipina Tratnikova. Nanovo se razpišejo: nadučiteljska in učiteljska služba na Cvenu, dve učiteljski mesti pri Mali Nedelji, za moške prosilce takoj, za ženske pozneje. učiteljska služba ni Humu in nadučiteljska služba pri Sv. Martinu na Pohorju. Za razpisani učni mesti v Št. IIju in S. g. in v Rajhenburgu se vrneta kompetenčna spisa, da stavita okrajna šolska sveta nove predloge: za razpisano ucn^ mesto v Limbušu se vrše nova j>oizvedovanja. 15 razpisanih učnih mest, za katere ni bilo prosilcev, se nanovo razpiše. Upokojeni rudniški učitelj Avguštin Šabec se reaktivira in stalno nastavi v Stoprcah. Vodstvo dekliške ljudske šole v Celju se poveri začasno Srečkotu Exelnu do oddaje vodstva ženski voditeljici. Sklene se namreč, da se vse samostojne dekliške ljudske šole na bivšem Štajerskem razpišejo in vodstva po-dele ženskim učnim močem. Marija Pfeifer, učiteljica v Hrastniku, se prideli v službovanje na šoli pri Sv. Petru v Ljubljani. Na lastno prošnjo se upokojijo: a) stalno: Marija Exel-Černetova, Ivan Kutnar, Matija Heric, Marija Trstenjakova, Katarina Cehova, u. ž. r. d., Ljudmila Omejc-Bukovčeva, Anton Ogorelec, Frančiška Megliče-va, u. ž. r. d., Bogomir Siter, Friderik Zinauer. Franc Jaklič, Olga Bradaškova, Marija Dominkuševa in Albina Gorec-Pogačarjeva, otroška vrtnarica; b) začasno: Ivanka Kovačič-Kocmuto-va, Frančiška Bezeljak-Bayerjeva, Olga Novak-Majcnova in Ana Fink-Šuflajeva. Okoliška ljudska šola v Ptuju se razširi v šestrazrednico in se loči v deško in dekliško. Dalje se sklene, da se mešana mestna nemška petrazredna ljudska šola v Ptuju opusti, nemški otroci pa se priklopijo slovenski šoli po eni nemški vzporednici. Ljudska šola v Sp. Polskavi se razširi iz tri- v štiriraz-rednico: podružnica na Pragerskem se izpremeni v redno dvorazredno ljudsko šolo. Pogoji za to so pa samo dani, če se pritegne južna železnica. Zato se razširitev izvrši samo pod pogojem, ako dospe od južne železnice ugoden odgovor. Deška ljudska šola v Kranju se razširi v petrazrednico in obenem sistemizira peto učno mesto. Sklene se ustanovitev redne ljudske šole v Vrčicah in v Lazih. Potem se vzame na znanje preustrojitev zasebnega ženskega učiteljišča in vadnice šolskih sester v Mariboru in dovoli ustanovitev učnega tečaja k meščanski šoli na tem zavodu. Naroča se ravnateljstvu, da predloži podrobni načrt za ta tečaj. Potem se dovolijo nekatere preureditve na celjskih in mariborskih meščanskih šolah. Višjemu šolskemu svetu se je dalo pooblastilo, da sme meščanskim šolam prideljevati učne moči in ustanavljati IV. nastavne razrede na onih meščanskih šolah, kjer so za to dani pogoji. Nato se je dovolila ustanovitev meščanskih šot s prihodnjim šolskim letom, ako bodo izpolnjeni do takrat vsi pogoji, v sledečih krajih: v Slov. Gradcu, Velenju, na Jesenicah, v Trbovljah in Zagorju. Za ljudske šole v Kranju se je sistemizi-ralo stalno katehetsko mesto. Dovolila se je premestitev nekega profesorja iz Kočevja na obrtno šolo v Ljubljani in stavil predlog za narneščenie ! gimn. ravnatelja v Murski Soboti. Več srednješolskih profesorjev se je pomaknilo v višji činov, razred. Slednjič se je vršila razprava o samo-: stojnih predlogih. Ravnatelj Jelene je predlagal, da naj se učiteljski abiturijenti zglašajo za službena mesta pri okrajnih šolskih svetih in ne prt ; višjem šolskem svetu. Sklenilo se je, da se v bodoče napoti vsak prosilec na predpisano uratf-I no pot za vlaganje prošenj, in da,se bo naznanilo , vsem okrajnim šolskim svetom, da so odloki, s^ j katerimi so se dosedaj sporočila imena takih pro-! silcev, razveljavljeni. Na predlog istega predla-| gatelja se ie sklenilo, da izda višji šolski svet na vse okrajne šolske svete v bivši Štajerski razpis, ki določa za tekoče šolsko leto zaključitev v četrtek, dne 26. avgusta t. 1., da se učiteljstvo udeleži Zavezinega delegacijskega zborovanja In Sokolskega zleta. Oni učitelji pa, ki imajo šolo Se po 1. septembru, dobe pa tiste dni dopust. Kanonik Nadrah je predlagal, da naj se prepove telovadba šolske mladine pri Sokolih in Orlih, gosp. predsednik Vadnjal pa je stavil dodatni predlog, da naj se prepove uporaba šolskih telovadnic vsem telovadnim društvom. Sklenilo se je, da se Nadrahov predlog izroči poverjeništvu, Id naj reši zadevo v sporazumu z ministrstvom prosvete; Vadnjalov dodatni predlog je bil sprejet z večino glasov. Nadučitelj Štrukelj je predlagal, da naj višji šolski svet stori vse potrebne korake, da se učiteljstvo odpusti od vojaškega vežbanja. k vojaškim vajam naj se kličejo učitelji samo ob počitnicah. Predlog je bil sprejet. Nato je zaključil predsednik sejo. — Preosnova učiteljišč. V ministrstvu za prosveto se izdeluje obširen načrt za preosnovo naših učiteljišč. — O posetu ljubljanskega učiteljstva v No-I vem Sadu razpravlja novosadski »Učiteljski Glasnik« obširnejše v svoji 7. številki z dne 9. t. m. ter pravi med drugim: »Posle učiteljskog kon-: gresa u Beogradu ljubljansKO učiteljsko pevačko društvo priredilo je sjajan koncerat u Novom : Sadu 20. jula o. g. u Hotel Slobodi. Novosadski učitelji i učiteljice učinili su sve potrebne prlpre-: me da koncerat što sjajnije ispadne. Velika sala j »Svobode« bila je dupkom puna, što je neoblčna | pojava u ove tople dane, kada je silna novosad-ska publika na strani Pevanje je ispalo izvrstno Dod vodjenjem korovodje i učitelja Ferda Juvan-ca. Publika je sa vanrednom toplinom i iskre-nošču pozdravljala svaku pijesmu lepih slovenač-kih narodnih melodija. O. Jelica Sadarjeva, kojit je pratila g. Albina Svetkova, svojim lepim, ško-lovanim i muzikalnim pevanjem požnjela je van-redno lep uspeh i pljeskanju ne beše kraja; obe umetnice dobile su lepe kite cveča, a svima je predat jedan lep venac sa natpisom na narodnoi trclcinici: »Srbi-učitelji i učiteljice iz Novog Sa- da — svojoj brači i sestrama iz Ljubljane«. Posije koncerta je bio drugarskl sastanak kod »Bele ladje«, gde su bili sv i gosti i gošče, svl novo-sadski učitelji i učiteljice i velik broj novosad-skog gradjanstva. Bratinske in rodoljublve zdra-vice su tom prilikom izrekli: g. Gjorgc Petrovič i g. arhimandrit dr. Vladimir Dimitrijevič, ua što se u ime slovenačkog učiteljstva, u kiinja-stom govoru zahvalio S. naJzorrik Engelbe.t Gangl. I ovom prilikom su brača Slovenci ctpe-novoosnovano poduzevali 2—3 'epe pesme. Cele veče jc proteklo u bratskom i usrducm raspolo-ženju i zabavljanje je trajalo do 2 s-.ta u noč, kada su se svi gosti razišli. Suira — dan su razgledali: Učiteljski konvikt, knjižim >.Natoše-viča«, slike u Sabornoj crkvi i u Matici irbskoi. Zatim še pregledano novoosnovano poduzeče Zadružne Banke na limanu, gde je g. dr. Kobal. brat Slovenac i direktor Banke priredio zakusku. Po podne su gosti odputovali, ispr-ačeni od svih novoiadskih učitelja i učiteljica. Rastanak Je bio vrlo usrdan, upravo bratski. Brača i sestre iz Ljubljane su vanredno prijatno bili iznenadjeni u Novoni Sadu. Govorili su: »Mnogo lepoga smo slušali o Novom Sadu, ali mi smo potpuno očarani. Sve je ovde lepo i bogato, sve kulturno i ljuba/no. Pa naša brača učitelji i učiteljice, kako su ljubazni i predusretljivi!« — Tovariš Emil Adamič Je srečno došel v Maribor ter svoj prihod v domovino naznanil s sledečim pismom: Čez šest dolgih let stopil sem zopet na tla svoje svobodne domovine in prvi, ki me je prisrčno pozdravil na domači zemlji. Je bil Oskar Dev s svojo družino in njegov mogočni moški zbor. Globoko se zahvaljuiem nJemu z j družino in njegovemu zboru za gostoljubni spre- j jem in za najlepše darilo ob mojej vrnitvi v Jugoslavijo; za prekrasno slovensko pesem. — Emil Adamič. — Dragemu tovarišu kličemo: Dobrodošel v naši sredi! — Pozdravni večer tov. Emilu Adamiču je priredilo pevsko društvo „L]ublj. Zvon" v soboto, dne 21. t. m. v veliki dvorani ljubljanskega ..Narodnega doma". Dvorana ie bila nabito polna. ko ie vstopil Adamič burno pozdravljen od zbranega občinstva. Z lepim nagovorom je pozdravil slavljenca pevovodja g. Zorko j Prelovec ter mu izročil diplomo častnega članstva, katero čast je bilo društvo skladatelju podelilo letos o priliki desetletnice svojega obstanka. V imenu pevskega zbn-ra „Glasbene Matice" je izpregovoril tov. A. Rapč, nakar so sledili še drugi govorniki ter izražali vsi veliko veselje, ki navdaja Adamičeve čestilce nad njegovo vrnitvijo v domovino. „Ljubljanski Zvon" je odpel večjo vrsto Adamičevih in drugih moških in mešanih zborov, med katerimi se je zlasti odlikoval slavljenčev „Vasovalec", ki ga je moral zbor ponoviti. K sklepu vse prireditve se je še tov. Adamič zahvalil z iskrenimi besedami na nepričakovanem in tako slavnostnem sprejemu, nakar je bil zaključen prelepi večer. — Za obrtno-nadaljevahie šole. Dne 27. junija t. 1. je zborovala v Ljubljani Zveza strokovnih obrtnih zadrug ter predložila Trgovski in obrtni zbornici resolucijo, v kateri med drugim stoji: Vpeljejo naj se za Slovenijo podučni tečaji za rokodelske vajence po prestani učni dobi in to za one vajence, ki nimajo prilike obiskovati med učno dobo obrtno-nadaljevalnih šol. Tečaj naj bi trajal 2 do 3 mesece v zimskem času. Poučttie nai se o vseh onih nredmetih. ki so potrebni za obrtne stroke. Stroške teh tečajev naj bi prevzela država, ob eiem nai bi se mani «povitim delile državne štipendije, da se zamorejo tudi ubožni teh tečajev udeležiti. Dne 6. avgusta je pa Zveza odposlala županu dr. Tavčarju, ki naj ukrene vse potrebno, da se prej kot možno uvede zopet prepotre-ben pouk na obrtno-nadaljevalnih šolah v Ljubljani. Zveza poudarja nadalje, da se mora dobiti brezpogojno neki izhod, da se otvorijo obrtno-nadaljevalne šole, ker drugače nastane nepreračunljiva stagnacija v izobrazbi obrtniškega naraščaja, ki b< imela za posledico, da bi tuji izdelki preplavili naš trg ter uničili ie itak žalostno eksistenco obrtnika. Da se pride v okom tej veleresni skrbi, se mora otvoriti pouk na obrtno-nadaljevalnih šolah, naj potem ta pouk stane kolikor hoče. ker je, ako le še kratek čas tratimo s cin-canjem, ogrožena bodočnost in procvit obrtništva, zajedno pa tudi blagor države. Edino z rednim poukom zamore obrtni naraščaj v splošnem napredovati, ker le tako, bode zi-mo^el delati v prosoeh obrtnega stanu m v korist in ponos naše države. — Maturantom in maturantiniara mariborskega drž. moškega učiteljišča iz leta 1920. Prosim vse one, ki imajo izposojene knjige iz knjižnice mariborskih učiteljišnikov, da jih prinesejo ob priliki Zavezinega zborovanja s seboj v Maribor. Knjižničar: Zidar Milovan. — Tovarišem maturantom ljubljanskega učiteljišča \z leta 1910 sporočam, da praznujemo našo desetletnico dne 3. septembra v Kamniku. Po prihodu vlaka ob pol 10. se zberemo v rest. Kenda. Popo-ludne obiščemo grob j>esnika Medveda, si ogledamo Zadnikarjev muzej i. dr., potem pa poletimo v Kamniško Bistrico. Na veselo svidenje! Primožič. — Maturanti mariborskega učiteljišča iz ieta 1910! Na moj poziv v Št. 2S. »U. T.« se je dose-aaj zglasilo od 19 še živih tovarišev 9, kateri se z mojim predlogom po večini strinjajo. Ker je ie še malo časa, predlagam, da se snidemo v soboto, dne 28. t. m. ob 20. uri v Narodnem domu v Mariboru, kjer določimo skupno nadalini program našemu slavju. Na vsak način se udeležimo v nedeljo korporativno sokoiske siavnostt. Apeliram na vse tovariše, da se sestanka zanesljivo udeležijo, da na primeren način obhajamo lOlet-nico mature! Na svidenje v lepem Jugoslovanskem Mariboru, kjer smo preživeli najlepši čas našega življenja — naša dijaška leta! — Fran Golež, nadučitelj v Stranicah. — Zborovanje daimatinskega učiteljstva. Savez učiteljskih društava v Dalmaciji sklicuje skupščino na dan 9. septembra t. 1. v Splitu, da se na novo organizuje v smislu novih pravil Udruženja Jugoslovanskega Učiteljstva. Na dnevnem redu je: 1. Poročilo uprave Saveza: 2. Izvršitev sklepov prvega učiteljskega kongresa; 3. Volitev novega poverjeništva za Dalmacijo. — »Hrv. pedagoško-kujlževnoga zbora< glavna skupština se vrši u dvorani Hrvatskog učiteljskog doma, dne 29. kol. 1920. u 9 sati pr!-Je podne. Dnevni red: A) XLV. glavne skupštine (dne 29. kolovoza u 9 sati prije podne). 1. Otvo-renje skupštine. 2. Izvještaj tajnikov za god. I 1919-20. 3. Izvještaj blagajnikov za god. 1919. 4. Izvještaj upravitelja naklade knjiga za god. 191i>. 5. Izvještaj čuvara» Hrv. školskoga muzeja« za god. 1919. 6. Izvještaj revizijskoga odbora o pregledanju društvenih računa za god. 1919. 7. Izbor revizijskoga odbora, koji če pregledati društvene račune za god. 1920. 8. proračun za god. 1921. 9. Izbor predsjednika. tajnika i blagajnika za trogodlšte M>20-1923. 10. Prijedlozi. (Članovi treba da svoje eventualne prijedloge najave pismeno predsjedništvu barem tri dana prije održanja skupštine § 45. posl. reda). B) Svečane sjednice (dne 29. kolovoza o. g. u 10 sati prije podne). 1. Govor predsjednikov. 2. Progla- 5 en je zaključaka XLV. glavne skupštine. 3. Jezična obuka i narodno uzgajanje. Predaje pravi član Antun Tunkl. — Ljubljanskemu učiteljstvu na znanje: Premog je zagotovljen, toda stal bo na dom postavljen najmanj 600 K tona. Plač;>t! ho treba takoi. roki niso dovoljeni. — V kmetijski tečaj v Št. Jurju ob južni železnici, ki bo traj-al od 6. septembra do 3. oktobra t. 1. so se sprejeli sledeči tovariši: Srebrnic Fr., učitelj, Teharje; Senica Robert, nadučitelj. Št. Peter v Sav. dolini; Zemljič Branko, učitelj, Rečica; Zeilhoier Alfonz, začas. učitelj, Konjice; Kobal Karel, učitelj, Podčetrtek; Kuhar Antoo, učitelj, Trbovlje; Majer Drago, nadučitelj, Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah; Kogl Vekoslav, učitelj, Sv. Marko niže Ptuja; Lovrec Jožef, nadučitelj, Majšperg; Brglez Franc, učitelj, Slov. Bistrica; Serbec Josip, učitelj, Slov. Gradec; Šega Franjo, učitelj, Šmarje pri Jelšah; Zdolšak Bogomir, zač. šolski voditelj, Letuš; Piši Ivo, učitelj, Sevnica; Janšovec Franc, začasni učitelj, Sv. Jur ob Ščavnici; Jankovič Peter, nadučitelj, Vojnik. — Osni vanje pučkih knjižnica. Mno, ga prosvjetna i dobrotvorna društva oso-bito ona na sehma obračaju se „Narodnoj Zaštiti" sa željom, da im se pomognu osnovati pučke knjižnice. „Narodna Za-štita", savez dobrotvornih dTuštava obrača se ovima na našu javnost s molbom da je u tom poslu podupre. Pojedinci, koji imam kniš?e koie bi bik r-odesne za tu svrhu. a više ih ne trebaju, umoljavaju se. da te knjige poklone i da ih predadu sakupljačima u dotičnom mjestu, odnosno da to jave pismeno „Narodnoi Zaštiti". Za sakupljanje tih knjiga se osobito obračamo na našu omladinu srednjih in visokih škola, naše učiteljstvo te na sva prosvjetna i dobrotvorna društva u provinciji. te molimo svakoma tko iri hio u tom ro-doljubnom poslu sudjelovati. da o tom obavijesti ..Narodnu Zaštitu" u Zagrebu, Josipovac 30, gdje če dobiti eventualno daljne upute. — Razpis učiteljskih služb. Radovljiški okrajni šolski svet razpisuje nadučiteljsko službo na štirirazrednici v Srednji vasi, učiteljstvo In vo-diteljsko službo na enorazrednici pri Sv. Križu nad Jesenicami ter učiteljske službe na Bledu, v Bohinjski Bistrici, Gorjah, Kamni gorici, dve na Koroški Beli, v Kropi in v Srednji vasi. Pravilno opremljene prošnje je vlagati do dne 25. avgusta 1920. — Učiteljjske službe. Kakor smo izvedeli, je v ptujskem šolskem okraju prostih več učiteljskih služb, ki se vse zasedejo s 1. novembrom t. 1. Ker pa se bodo oddajale v najkrajšem času, opozarjamo re-flektante, da takoj v pošljejo pravilno o-premljene in kolekovane prošnje na okrajni šolski svet v Ptuju. — Ferialni tečaj za učitelje u Zagrebu. Fe- rijalni tečaj za učitelje, koji je započeo počet-kom prošlog mjeseca a bio razdjeljen u dva di-| jela, u odio za više i za niže pučke škole, svršlo i je 13. avgusta. Predavači bili su povjerenik dr. . Bazala, inšpektori Bosanac i Radkovič, kao i sve-' učlliški profesuri i docenti. Tečaj za niže pučke škole održao je prošlog tjedna dva kurza: za pučko prosvjetni rad i za socijalno političko dje- lovanje. Na svršetku tečaja održan je u Strelja- , ni. gdje su učesnici kroz zijelo vrijeme imali men- i su, mali komers, kojem su prisustvovali profe- j sori i predavači povjerenik dr. Bazala i predsjed- nik prehrane Šandor A. Aleksander. Učesnici za- j hvalili su toplim riječima povjereniku i predava- i čima za uloženi trud u pogledu njihovog obra- j zovanja, a gospodinu Aleksandru za brigu oko ; njihove prehrane. Može se reči, da Je ferialni ] tečaj uspio i ispunio svoju zadaču. mogoče s prihodnjim letom. — Sprejmejo se še sledeči predlogi: Razpišejo naj se takoj vsa učna mesta na učiteljiščih. Ravnatelj pedagogija bodi odličen pedagog in sin našega naroda. Na zavodu nai se nastavijo akademično izobraženi profesorji in strokovnjaki, ki imajo potrebne izpite iz učnega jezika. Slovensko učiteljišče nai se obnovi s prihodnjim šolskim letom v Gorici, kjer je zgrajeno v ta namen moderno urejeno šolsko poslopje. Država nai razpiše v svrho šolanja siromašnih dija- Državna kmetijska šola na Grmu i kov sedanjemu času odgovarjajoče usta- priredi dne 31. avgusta t. 1. celodneven tečaj za pridelovanje in spravljanje toba- , ka. dne 6. in 7. septembra t. 1. pa dvodne- . ven tečaj za uporabo sadja in zelenjadi. — Na državni kmetijski šoli na Grmu j pri Novem mestu se prične novo šolsko leto 1920—21 dne 4. novembra t. 1. Učen- j ci se sprejemajo v zimsko šolo in v letno j šolo. Zimska šola traja dva tečaja čez zimske mesece ter je namenjena sinovom nove. — Glede deželne učiteljske konference se sprejme sledeči predlog odseka: Protestira se proti odredbi, ki določa italijanščino kot edino razpravni jezik na deželni učiteljski konferenci v Trstu. Glede poučevanja italijanščine protestirajo zbo-rovalci proti njeni vpeljavi na ljudskih šolah. kjer se ni že prej poučeval kak tuj jezik. — Vpostavijo nai se čim preje vsi okrajni in deželni šolski zastopi. Otvorijo iz živinorejskih in poljedelskih krajev, j nai se s prihodnjim šol. letom vse sloven- • • f>l/A lifirnlo Ir ^ <1 !/% X «1 Af _ .. _ S a Letna šola. namenjena sinovom iz vinorodnih krajev, traja eno celo ieto. Prošnje za soreiem ''e vložiti pri nodnisar.em ravnateljstvu do 1. oktobra 1.1. Prošnji je priložiti: domcvnico ozir. krstni list. zadnje šolsko izpričevalo, zdravniško izpričevalo o telesni in duševni sposobnosti, nravstveno izpričevalo in izjavo starišev ali varuhov, s katero se zavezujejo plačevati stroške šolania. Spreiemali se bodo samo Kmečki sinovi, ki ostanejo po končani šoli na svojem domu, ki so najmanje 1-6 let stari ter z dobrim uspehom končali ljudsko šolo. Oskrbnina je nastavljena na mesečno 240 K in se zamore plačevati even-tuelno tudi v živilih. Za sinove ubožnih posestnikov ie oddati nekai oopolnoma ali pa polovično prostih mest. Za ta mesta je predložiti uradno potrjena (od županstva in davkarije ter župnega urada) ubožna spričevala. Natančneiša pojasnila daie ravnatelistve državne kmetiiske 5ole na Grmu pri Novem mestu. — Kongres jugoslovanskih dobrovoljcev za Slovenijo združen z občnim zborom Društva jugoslovanskih dobrovoljcev za Slovenijo se bo ske in hrvatske srednje šole. — Ko se je še določilo, da bodi prihodnje delegacijsko zborovanje v Postojni, je predsednik zaključil lepo uspeli prvi jugoslovanski učiteljski kongres v zasedenem ozemlju. Da bi bilo prihodnje zborovanje usojeno našim zasužnjenim tovarišem in tovarišicam v milejših razmerah, je naša najiskrenejša želja! —r Učiteljsko društvo za logaški okraj je zborovalo dne 8. julija v prostorih ljudske šole v Idriji. Navzočih je bilo 31 članov ozir. članic. Zborovanje je posetil dični predsednik tržaške -Zveze« tov. A. Grmek. Izmed mnogih predlogov je bil važen oni za pristop v delavsko zbornico, ki je bil od zborovalcev soglasno spreiet. Odbor se Je na novo konštituiral sledeče: Predsednik Leopold Punčuh, tajnik Otmar Novak, blagajnl-čarka Fanči Kenda, odbornika Jožef Turk in Marija Kavčič. —r Tretja učiteljska konferenca tržaških slovenskih ljudskih šol se je vršila dne 9. Julija v slov. mestni ljudski šoli pri Sv. Ivanu. Konferenci je predsedoval okr. šol. nadzornik Anton Craizer. Prisoten je bil tudi magistratni asesor dr. dn Ban. Svojim namestnikom ie nadzornik Craizer vršil letos dne 8. septembra v LJubljani. Vzpo- ' določil tcv. Germeka. Na dnevnem redu so bile red je določen tuko-ie: Dopoldne zadušnica za padle dobrovoljce, po zadušnici veliko inanife-stacijsko zborovanje, popoldne občni zbor »Društva jugoslov, dobrovoljcev za Slovenijo«, a zvečer velik komerz združen z ljudsko veselico. Kongresa se udeleže vsi slovenski dobrovoljcl, j običajne volitve, preuredba 1J. šole, učne knifge uradni spisi, razbremenitev razredov in posebni razredi za nerazvite otToke, izvenšolske ustanove, učiteljska izobrazba (preosnova učiteljiš*., okr. učit. knjižnica in učila), šolski zdravnik in posebni predlogi. Ob sklepu se je konferenca zavzela z vso energlčnostjo za po krivici prega- kakor tudi vse dobrovoljske organizacije Jugosla- j «,„„,. T . vije in zastopniki češko-slovaških dobrovoljcev. »'™ega tov Hreščaka .z Lokev na Krasu. _____ __, ________ —r Okrajna učiteljska konferenca /a se- žanski okraj se je vršila v. Sežani dne 9 julija pod predsedstvom okr. šolskega nadzornika De-monteja in ob navzočnosti civilnega komisarja, ki Je učiteljstvo pozdravil s par sladkimi besedami. Na pozdrav se je odzval tov. Bole ki le med drugim omenja! premestitev tov. Hreščaka, katera premestitev nai se enostavno prekliče, ker je nezakonita, torej krivična, nakar Je navzoč' komisar obljubil, da bo zadeva med počitnicam» pram pouku itiliianščine v prih. šolskem letu. LISTNICA UREDNIŠTVA. K. B. v M.: Krajni šolski svet je obvezan za pravilno vodstvo šolske matice. Ako jo pa ta izroči šolskemu vodji, mu mora priznati nagrado, ki je enaka letni opravilni dokladi dotlčne šole. Neodrešena domovina. —r Zveza jugoslovanskega učiteljstva v Trstu je zborovala 5. in 6. t. m. v šoli pri Sv. Ivanu v Trstu. Upravni svet je deločil sledeči dnevni red: 1. Protest proti preganjanju učiteljstva; 2. gmotno stanje; 3. tajniško poročilo; 4. blagajniško poročilo; 5. poročilo organizatoričnega j UKXLr.n rešena Dnevni red konfcrence Je « vortV? cdseka; 6. poročilo šolsko-političnega od- j po večini razprava v podrobnih učnih načrtih, seka; 7. poročilo izvenšolskega odseka: j Tudi je zavzela konferenca svoje stališče na-8 počitniški socijalni tečaji; 9. prememba pravi; 10. določitev kraja bodočega zborovanja ..Zveze". — Predsednik Germek otvaria zborovanie ter oravi da bi^ bilo zborovanje pravi triumf za „Zvezo", če bi se ne dogodili v zadnjem času oni znani žalostni dogodki. Samo za izlet v Benetke se je priglasilo nad 300 članov. Spominja se v toplih besedah prvaka slovenskih šolnikov, ravnatelja H. Schreiner ja. — Dalje se stavi in soglasno sprejme sledečo resolucijo: „Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu" protestira proti zasledovanju učiteljstva. zahteva preklic premeščenj, ki so se izvršila brez d>isciolinamh preiskav in iziavlia. da bo izvajalo učiteljstvo posledice, ako bo vztrajala oblast pri svojih zakonolomnih odločitvah. — Glede gmotnega stanja je poročal tov. Možina ter stavil ob sklepu resolucijo, ki jo je zbor enoglasno sprejel: ..Slovansko učiteljstvo včlanjeno v „Zvezi slov. učit. društev" poudarja, da so njegovi službeni prejemki popolnoma nezadostni, da bi mu mogli zagotoviti obstoj. Nujno zahteva, da se mu prejemki nemudoma regulirajo draginjskim razmeram primerno. V nadaljnjem postopanju vlade v tem vprašanju pa zahteva, da se izroči sukcesivna regulacija plač od slučaja do slučaja posebni komisiji." — Tajniško poročilo izkazuje v „Zvezi" 9 društev s 784 člani. — V imenu organizatoričnega odseka predlaga tov. Hreščak, naj pristopi „Zveza" k „Delavski zbornici", kar je bilo sprejeto z vsemi proti dvema glasovoma. — Tudi je bil sprejet predlog glede verskega pouka, da naj učiteljstvo vztraja na svojem principielnem stališču, nai se v šol. zakonu nič ne izpreminja, torej tudi ne zakonitih določb glede verskega pouka. dinskega lista za zasedeno ozemlje, kateri i list je toliko bolj potreben, ker je onemogočena dobava mladinskih spisov preko premirne črte. Sklene se, da se organizira sotradništvo ter realizira nodiette. če le Po sklepu lista. Njegovo VIsočanstvo prestolonaslednik Aleksander i» noklonil 2000 dinariev fondu srbske učiteljske slročadi kot svoj prispevek h koncertu, ki so ga priredili fjubljanski učitelji In učiteljice dne 19. julija v Beogradu o priliki prvega kongresa jugoslovanskega učiteljstva. V imenu osirotele učiteljske dece izreka ljubljanski učiteljski pevski zbor Ni Visočanstvo udano zahvalo! Izdajatelj in odgovorni urednik: Fran Marolt. Last in založba „Zaveze jugoslovanskega učiteljstva". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Št. 963/P. Razpis službe za učiteljico ženskih ročnih del. Z dovolieniem višiega šolskega sveta v Lhibliani se razpisuie v stalno namešče-nie služba učiteljice ženskih ročnih det-O2 dekliški meščanski šoli v Ptuiu. Pravilno ooremliene proSnie ie p° predpisani službeni noti vposlati okratne-rnu šolskemu svetu v Ptuju ao 20. sep- uiiiii uviuvu Risu., vv.jivvsa ^v,- . , mvr„ 1Q?0 Razgovarjalo se je o izdaii mla- | ^n10™ Iy~u- Okrajni šolski svet Ptui. dne 20. aveusta 1920. Predsednikov namestnik:. Flere s. r.