¦flffift V Gorici, V totek dni 28. aprila 19i4. Ishaja dvakrat na teden, in sicer v torek in soboto ob t uri popoldne, V, leta .. , ., „ 5'-lU m • • • „2*50 Posamične številke staknejo . ,,..-•'. 8 tftta; - fla naročila breg doposlane naročnl&e se ne oziramo. 'I'"njl' , IIDIJI Telefon št, Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici 5t 7 v Gorici v I. nadstr. na M Upravni&tvo se nahaja v Gosposki ulici It 7 v I. nadstr. na fovo v GbHSRi Tiskanii. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi In poslanice se ravnijo po Petit-vrstah, fie tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vili., 3itčrat 1-2 vin. vsaka vrsta. Večkrat pi> pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo •] vsako odgovornost. Fnanifestadjsko j&orouanje goriškega akad. dijaštoa. V nedeljo je bil zopet poln Trgovski dom mož, ki so ž resno in ognjevito bese-do nastopili za svoja prava, za svoje sta-•< re zahteve. Nad 1000 ljudi je napolnilo dvorano Trgovskega doma, da se odzove klicu mladine, da z ogromno- udeležbo povdari njen nastop proti'zadnjim dogodkom in'da manifestira za?naše vseučilišče: Sijajno le' uspelo* zborovanje in vzgleden je bil'veš-potek shoda; ©ijaki vseh.strluj; ;' poslanci vseh strank in- ljudje" raznoVršt-5 nega nazirarija^šo vJ složni skupščini- • rta-, stopili' mrrrro in (silno,"' dostojno.in-spoš^o-' 'van^^zbujajoče^zirpravite in za' pra^a b Si(5#nt1ev-V - -nedeljo -so pokazali' - Goriški f^fGVeHcH 'da razumejo naYddrii boj; v ite-,J*tieljo je^okUrrientirala-slovenska Gorica svojo* rrairodnt) zavednostjo¦' ker v tolikem 1 •' ste vila • j^5l3U * obiskati sh^Čj da-.je bila vel^ kcTdvbrtfna^fg^vske^a-doma ptemajhi|a; žbp^ V inifenU-'*sklicateljev^je btvbriJ iW'an]e'v',?:f!i!';';-i':*' ^>'^"-"-'- ¦' ,. - .> ..^i:¦^jKlW*8^$*\&ty*L* '•"¦¦'.¦ "'''.vi'! •'¦' se-zah valilvsem; za^ krasno-udelež^o, jkijje jasen dokaz, da stojiv.esniaro&;neomaj'no za naše zahteve jp..pvjie.dja^al nato za prelii sednika zborovanja visokošolca ,g.,.Yi * t.o.vc.A,_. . . . .:/S.-..-i:yi,.^:'y V* Živahno pozdr.^ besedo . ^.. ''.". ';': ,;..; _'_";%: ,]¦ ¦¦ (;. ^.^ k '*'.. : H ~-predsednik Vrtovec. •?.¦¦• i "¦;:'s Cefijehi zborovala P/ ŽanValjufem se"; za z"attparije,'^a predsedujem današnjemu tako pomembnemu stfodu,' kVni pčVnerriberi le' zi tjofico,'te'mve'Č'za VeVšloVahski jug: Kas*topiti moramo "proti 'laškemu "r Vsfe-' učilišču v Trst, ker so s tem tangifanf ria-ši življenjski 'interesi.1 Italijani so nas sicer pošiljali v Gore, da naf gremo zborovat v"Mbntagno; ker da Je Gorica laška. "Ali mi jim "pravimo, da je haša 'pravica zborovati v ' Gorici, ker Gor id a je slovens k a. (Odobravanje.) Če hočejo oni nas pošiljati v Gore," potem jih tudi mi' lahko pošljemo iz Gorice in jitti"' rečemo, cla naj gredo*zborovat v Italijo: '(Živahno' odobravanje.) ,--,.- Pozdravljam vladnega' zastopnika, komisarja'Be r b.ii č a, državnega poslanica F on a, deželna poslanca dr. P o d -g o r n i k a in F u r 1 a n i j a, ter vseučiliš-kcea" docenta d r. V o š n j a k a. Za za-nisnikarja imenujem tov. Pečenka in B i t e ž n i k a. Nato poroča kot prvi pravnik Sedej. Cenjeni! Dogodki, ki so se dogodili v zadnjem času, zahtevajo, da zavzamemo Proti tem dogodkom svoje stališče. • Ne samo, da varujemo naše državljanske interese, da varujemo nam po državnih osnovnih zakonih zajamčene pravice, temveč tudi v interesu narodnosti, v interesu svojih naravnih in božjih pravic moramo z vso odločnostjo nastopiti proti gotovim dogodkom. Cenjeni zborovalci! Nešteto in neštetokrat smo že culi, da je pobijal nemški mob, nemški burš slovanskega dijaka, ker se je v prestolnici cesarstva poslužil svojega maternega jezika, in neštetokrat smo slišali, da je slovanski dijak —- veleizda-j'i!ec — če. se je za barbarsko napadenega zavzel kdo iz tuje slovanske države, Ko pa je lani v novembru laško dijaštvo pre^ drzno izzivalo nemške burše in ko so prejeli za svoje provokacije pošteno zaslužene batine, tedaj je odmevala naša zaveznica huronskih krikov »Abbasso 1' Au-stria«, tedaj so laški akademiki v Italiji svečanostno zažigali.-črno - žolte.-zastave — a kljub temu so bili patrioti in stebri države. Naravnost v zastfieh javnemu redu v državi je sprejela potem svečanostno laš-| pred željo .Italije. Nas so. zapirali Ifot, veleizdiiialce,, ker smo ;se drznili. občudovati, beroizem naših junakov na Balkanu, oni pa, k i s o p r e t e p a 1 i v :J.t^lftj i osle in zažigali črno-žo:lte z^a-s t a v,e, i m a j o. c,e l,o p.r a v i c o u-m e T. š, a vat i s,e v rj- a š e.. n o t r a n j e zadeve. Treba. je. pač imeti Bcrchtolde. (Živahna, veselosi) ,.-...- • • . ¦ .• • < Žalostno-je dejstvopri nas Slovencih; da'mora ipriti šele-hud udarec,- da- nas snomni na vse krivice in zločine,-ki se go* diio v enakonravni Avstriii napram nam Slovanom. Priti ie moral kol in revolver; da nas je zdramil iz nolusoanja • in^vn^m unkazai vso preteklost in sedanjost v nrja* vi luči. Toda sedaj smo se zdramiliy zdra-r mili popolnoma.in z jasnimi očmi zremo v svojo bodočnost. \ - - Pred enim mesecem . se ie zgodilo^ Takrat i« v Trstn bruhnilo- sovraštvo no-;divjani>i in nahulsVanih Ttalianov na dian in s nalicami v rokah so se ti heroji n<*-kuHtire-navalili na naše- brate-Hrvpte-in ?'h iztirali iz šolf1. V Trstu na višii trerov-ski šoli Revoltelli se je to zgodilo! Ta šola je znana kot eden naiboljših zavodov te vrsre v. AvstriM in ima velik nomen tudi za Trst sam. Torel ie pač umljivo, da so začeli nosečati to šolo tudi Jnffoslovani iz Avstrijskega Primorja, posebno pa iz Dalmaciie. In zakai bi ne? Zmočni so italijanskega učnega jezika in za/Heli so «=i temeljite izobrazbe' v trgovski stroki; Dolgo vrsto let sern so izhaiali s svoiimi Mesri italianske narodnosti dobro. Nikdar ni bilo čnH o nreoirih np od te in ne od one strani. In oH kod naenkrat ta pobes-"Host?Tz mpščevatiia za dobil e n e batine v Oradnu ^ mmrubili mirne Jugoslovanske tovariše. Pomislite, cenieni zborovalci. kai so zahtevah* ti no-besneli kultnronosci od svoiih slovanskih sošolcev! Da ne smelo med snbo govoriti v svojem materinskem jeziku!! Tako da- Ieč;so šli oni, ki imajo v vsakem stavku, na jeziku -2000 letno kulturo, (fc so s V a I i ca m i v r d k a^h hoteli prepovedati slovanskim sošolcem pogovor v njih materinščini. Psovali so naše tovariše in brate z najgršimi psovkami, kakor-šne ne rabi niti Albanec s polletno kulturo. (Viharna veselost.) Nastalo je ogorčenje po celem slovanskem jugu in to opravičeno. Kajti Italijani so prešli iz svoje pobesnelosti v blaznost, ker so šli tako daleč, da so isti čas, ko so širili italijanski dijaki na Revoltelli svojo kulturo s. palicami in psovkami, njih poslanci zahtevali rešitev ital. pravne fakultete v Trstu. Torej ti ljudje, ki so sedaj v Trstu pobijali in na zločinski način sramotili Slovanstvo naj bi za zahvalo dobili še visoko šolo? Poboljševalnico naj jim postavi naša visoka vlada pa ne univerzo. (Viharno odobravanje.) Toda to še ni konec laškega junaštva. Začeli so napadati mirne pasan-tc po ulicah in jih pobijati s palicami. Seveda so. se pri tem izkazali posebne junake, kajti napadali so od zadaj in potem zbežali. (Klici: sramota!) 50 na enega, to so bili junaški Čini sinov Garibaldija. (Veselost.) Ali mislite* da pa je ravnateljstvo Revoltelle uvedlo kako preiskavo radi teh dogodkov? Obljubili so a obljube niso izpolnili. In s tem je bil dan povod za drug hu'si in popolnoma organiziran napad na naše brate v Trstu. Z debelimi gorjačami so vdrli na Revoltello, vrgli se tuleč na slovanske dijake in divjali kot zveri. In ako se ne bi naš tovariš Sisgoreo, slušatelj trg. šole, ubranil z revolverjem in s tem opozoril policijo na najskrajnejšo nevarnost,; bi ti barbfri divjali naprej in zgodjlo/bi se lahko najhujše, r -r Torej s krvjo naših bratov si hočejo postaviti fundament za svojo pravno fakulteto? S tako divjaško nasilnostjo ho&ejjj izsiliti svojo fakulteto? Kaj pa vlada? Ta veternodra, :nad vse kunŠtna avstrijska vlada iim je obljubila, da ugodi zahtevam ItaHjanstva in se ukloni palicam in revolver jemVcta postavi vlada^sama palačo razbojnikom in pobijalcen Slovanov. (Viharni klici: Škandal!): Sama vlada jim splete bič, s katerim bodo' po nas uhrihali. Ali niogoče misli visoka vlada, da se nam bodo zdele vse te batine kot božanje, ker ?e prišel bič s cesarskega Dunaja? Nas, kiT nosimo ogromni-del davkov na svojem hrbtu; nas, ki plačujemo krvni davek, n oče poznati vlada, noče nas videti, ko se gre za naše pravi-c:e. Toda kadar je treba dajati, takrat ve, da smo tudi mi Avstrijci z dolžnostmi, toda ve naj, da imamo tudi pravice. (Odobravanje.) Krivic ne vidi, ki se nam godijo. Še ne zmeni se za to. Če bi pa en • Srb k a k,e mu A1 ban c u h 1 a č e s t r-g a I, b i b i 1 a n a š a vi ad a v s t a n u d e m i s i i o » i r a t i. (Viharna" veselost.) Dobro, ako nas hočete take, pa postanemo. Z vso silo.se upremo tem v nebo kričečim krivicam. Saj -nas ni malo, cenjeni zborovalci, toliko.nas je, da lahko pokažemo vsem tem sovražnikom Čela, neustrašeno in pogumno. Mi smo hoteli v miru živeti, v.boj so nas prisilili drugi. Toda ti 'drugi ne vedo, da je naša pest močna in da dobro udarimo, če zamahnemo. Preponižni in prepohlevni smo mi Slovani, in prezremo svojo moč, ki je v nas. Sedaj pa je čas, da pokažemo to svojo silno moč, sedaj je čas, da povzdignemo svoj glas: Mi Jugoslovani, združeni in sil-f»f ne nroslmo več, ml zahtevamo svojo ,«t?ro pravdo, zahtevamo svoje nam ukrar dene pravice nazaj in moramo lih dobiti. (Dolgotrajno odobravanje.) Kako nas ljubi vlada, vidimo-tudi povsod drugod. Vzemimo bo} za? ?«fiipro* ... čiteto zagrebškega vseučilišča. Skozi dolgo vrsto let se borijo združeni Jugoslovani ža to pravico. Kaj je reciprociteta? Veljavnost, na zagrebškem vseučilišč« položenih izpitov za avstrijske dežele. Zastonj so se borili veliki možje, da bi napravili zagrebško vseučilišče dostopno tudi nam Slovencem in Hrvatom. Mi moramo še vedno laziti na Dunaj in v zagrizeni nemški Gradec, da tam polagamo svoje izpite. Ze 1. 1875. je sklenil zagrebški akademični senat spomenico, katero vam hočem citirati: »da se u-Austriji prizna i valjaiipst teoretičkih državnih ispita pravriičkih; i ispita o sposobnosti učiteljskoj te strogih ispita, položenih u uašem sveučetištu; da se doktorati izjednače s doktorat tirna u austrijskim sveiičilištima.« — Tdrfai naša nam zelo naklonjena vlada ni da id popolnoma nič odgovorila do 1878. Tedaj pa je tedanji rektor zagrebškega vseučilišča dr. Kosta Vojnovič izdelaP obširno spomenico iti jo predložil banu Iv. MaŽura-hiču. V tej spomenici 16 bilo jedro popolnoma slično onemu izleta 1875. Prof. dr; Kosta Vojnovič je v istem času tudi osebno šel tozadevno k tedanjemu ministru za uk in bogočastje dr. Kari pl. StrertiayerjU in je bil celo sprejet v avdijenci pri česat« ju. Uspeh je bil ničla. Ako so hoteli 'Hrvatje dobiti službo v Avstriji, so morali položiti glavne izpite le na dunajski ali graŠki univerzi. In tako' smo srečno prišli v dvajseto stoletje, v katerem se nam ne godi nič boljše kot prej! Toda rte smem se'zagovoriti. Vlada sicer res izdeluje načrt, kakršnega zarhore delati samo naša vlada; načrt pO katerem bi se sedanje' razmere nekoliko, p r a V i m le nekolik of U-prernenUe. Dovoliti riioče recipro'cite"to zagrebškega Vseučilišča, toda' dati'jo Koče samolstranom in Dafmatirldefft. Ne da,bi bili nevoščljivi našim bratofif za? tO tfgodi tiost; ampak ta razlika meo:' primorskimi Slovariiin Istrani, ki jo hoče delali'vlada je škandalozna in poniževalna za ifasi Ali ni to naravnost smešno, da ne rabim' drugega izraza, da bi Slovenec iz Podgratda ali Materije sme! na podlagi zagrebških; izpitov biti uradnik 'v Gorici, SloVenee pa; ki je par kilometrov višje rojen, pa tega •ne more! In vrhuteg* imaSio isto n&mSšt-• ništvo, isto viši^:dfežele'o..|o0če< isto poštno in isto železniško ravnateljstvo. Menda ni treba komentarja k temu modremu načrtu vlade. Toda mi se Že v po-četku kai- najodločneje upiramo temu na^ meravanemu zločinu proti nam Slovencem in poživljamo vse poslance,-naj'se zanimajo za to vprašanje, kajti tu gre za življenske interese primorskih Slovanov. Vsaka stranka, kije za. edin-stvo slovensko - hrvatskega naroda, mora biti za popolno re*ci-prociteto zagrebške univerze! (Živahno odobravanje.) Reciprociteta pa» ni nobena kompenzacija za laško vseučilišče. Reciprociteta in italijansko vseučilišče sta dve popolnoma ločeni vprašanji. Mi Slovenci poznamo le eno kompenzacijo in to ie: Trst za Trst! (Viharno odobravanje.)' Ako nas pozna- vlada takrat, kadar nas je treba zašiti v vojaško'suknjo, ako nas pozna takrat kadar tirja od ttas davke, potem nas' mora poznati tudi tedaj, ko gre za naše stare pravice! (Odobfa* vanje.). Slovenci! Sedaj je čas, da se strnemo vsi skupaj v močno falango, da-se vržemo v boj, y sveti boj za naše narodne pravice. Naj nihče ne izostane pri tej sveti vojski proti našim narodnim sovražnikom in izvojcvali si bodemo slavno zmago. In tedaj bode nad razvalinami naših sovražnikov zasijalo solnce s /obode na legijo slovanskih zmagovalcev! (Burno in živahno odobravanje.) -. Kot drugi govori akademik Zavadlal. . Ne izvršujem ravno lahke naloge, ko mi je govoriti na. današnjem shodu, ali vem pa tudi, da ne stavite prevelikih zahtev. Če smo stopili danes slovenski dijaki pred javnost, smo storili to zategadelj, ker spažnamd5V tujini najbolj, da ni narodno vprašanje samo vprašanje narodne pro-buje, temveč vprašanje narodnega obstoja. Predno pa si pojasnimo naš narodnostni boj, je treba, da odgovorimo na vprašanje, kako to, da trpimo kljub vsem § ustave tako silno pod vladnim pritiskom. To je radi tega,- ker so paragrafi, ki govore o ustavnih pravicah; tako preluknjani kakor nobena zastava in naj je bila še v tolikih bitkah. (Veselost.) Glavna faktorja, ki odločujeta narodom moč in bodočnost sta zemlja in industrija. To vedo Nemci in to znajo oni uporabiti. Zato je mogoče, da so oni narasli na Koroškem v zadnjih 10 letih od 74% na 79%, zato je mogoče, da bo v 40 letih Koroška, očiščena Slovencev. Veliko bolj vroč boj pa se vrši na Štajerskem, industrija v Gornje Štajerskem privablja Slovence in v veliki množini se izseljujejo v nemške industrijske kraje. Ker pa nimajo opore iz domovine se skoraj vsi ponem-čijo. L. 1900. je bilo na Gornje Štajerskem 41.951 ljudi, ki so bili pristojni v slovenskem Spodnje Štajerskem, ljudsko štetje pa je izkazalo le 9900 Slovencev. Isto opazujemo v Ptuju, Mariboru. Zakaj to? — Ker spravlja nemška industrija te ljudi v odvisnost. • Na Kranjskem in Primorskem so uspehi Nemcev sicer manjši, ker so tla njim bolj neugodna. Zato pa imamo na Primorskem proti sebi tudi Italijane. Pa čeprav je moč Italijanov manjša od nemške, čeprav oni vodijo bo] veliko bolj nereelno, smo tudi na Primorskem od 1.1880. zgubili par manjšin: Skrajni čas je, da se resno odločimo, ali se hočemo braniti kot narod ali ne. Prezreti moramo govorice ljudi, ki pravijo, da ni nevarnosti za naš narod in ki ne verujejo v našo prihodnjost in ki so obupani, ker .nimamo zgodovine. Ne rabimo zgodovine in privilegijev, ker sami čutimo, da tli v naših srcih ogromna sila, ki mora enkrat zmagati. ''' Netnštvo ima sistematičen načrt, da pride do Trsta. Pri tem še ne ozira na Avstrijo, kar tudi kažejo različne izjave nemških vodilnih ljudi. Silno nas ogroža nemštvi In laštvo in skrajni čas je, da ob 500 letnici ustoličenia koroških vojvod povzdignemo svoj glas, za naše pravice. Pomagati s! moramo s samopomočjo m v~vprašanju narodne obrambe mora vladati železna edinost. Ustanoviti bi morali svoj Narodni svet; saj nas Volksrat dovolj, jasno uči, kakega pomena je Narodni svet. In ta naj prevzame, narodno obrambo, ta naj skrbi, da bo naša zemlja zasedena od naših ljudi. (Živahno odobravanje.) Predsednik Vrtovec: Poslanec Fon je moral vsled stanovskih opravil oditi predčasno. NaroČil pa mi je, da naj v njegovem imenu izjavim, da bo on in njegova* stranka z vso silo delovala za naše zahteve, (Klic; Dejanja bodo pokazaid.) Dr. Podgornik. V imenu narodne samostojne stranke pozdravljam shod kar najprisrčnejše in zagotavljam, da stori samostojna stranka vse, kar bo v korist našim zahtevam. Pojav, da stopa mladina tako solidarno v boj za slovenske pravice, mora vzbujati pov-sodi nove nade, mora dati nov pogum. Ako je mogoča v tej točki solidarnost vseh, potem se mora ustvariti ista tudi na drugih poljih. V skupnem nastopu pa postanemo močni, da nam ne bodo mogle škodovati iazne umetne meje, kot jih hoče ustvariti med nami vlada v zadevi. reciprocitete zagrebškega vseučilišča. Namera1 vlade, da bi bila reciprociteta le enemu v korist je danajsko darilo, proti kateremu smo mi z vso odločnostjo, ker naša zahteva je, kar se da enemu, do tega ima tudi drugi pravico. Zaključujem z željo, da se skoraj ustvari obliko, po kateri bo solidarnost vseh ne le mogoča, temveč tudi dosežena in pozdravljam v tem oziru misel predgo-vornika glede Narodnega sveta, ki bi zastopal enotno naša narodna vprašanja in uveljavil naša prava, ki nam jih odreka nasprotnik v imenu »kulture«. Kadar zah^ tevamo mi, pod pravičnim geslom enakopravnosti, to kar nam gre, tedaj se sklicu?-jejo nasprotniki na svoje posestno statiie. Toda med posestjo in posestjo je treba razlikovati. Krivično pridobljena posest ni nobena,posest in njih posest je krivično pridobljena. (Odobravanje.) Nas ne brigajo njihovi privilegiji, pridobljeni z krivične posesti, mi zahtevamo, da papir, na katerem so zajamčene nase ustavne pravice, ožft$ in da se tepravige tudj pripoznajo. Z. narodno solidarnostjo dalje do zmage! (Dolgotrajno odobravanje.) Poslanec dr. Gregorin. Nad vse rad sem se odzval vabilu združene mladine, saj uvidevamo mi tržaški Slovenci najbolj, kako koristen in potreben je skupni nastop. In prav je, da prednjači mladina v narodni solidarnosti. Obljubljam, da storim vse, kar bo v moji moči, da pridejo Vaše zahteve tudi do veljave. Moment v katerem se " nahajamo je jako resen in težaven. Nikakor si ne smemo zakrivati resnosti položaja. Živimo ha točki, kjer udarja ob nas Nemec in Italijan, bivamo na zemlji, po kateri hrepeni Nemec in Italijan. Moč nemštva v Avstriji je danes velika. Ne sicer iz lastne sile, temveč radi tega, ker stoji za avstrijskimi Nemci vsa Nemčija. In ta ima dosleden in smotren načrt, ta hoče biti gospodar v Srednji Evropi, od Berlina do Bagdada 1 LiTijSev Mcerti. v (Kratka študija.) -,,. Kdor je kedaj vestno in s kritičnim očesom opazoval slovensko duševno kulturo ter preiskoval, v kateri umetnosti je najbolje zapopaden in izražen slovenski narodni z n a č a j, je prišel gotovo do zaključka, da med vsemi slovenskimi umetnostmi prvo in najvišje mesto zavzema literarna umetnost t. j. leposlovje. V nobeni drugi umetnosti nt duševno življenje Slovencev tako lepo izraženo kakor ravno v literaturi in z mirno vestjo rečemo, da slovensko leposlovje je obenem moralni višek vsega, k a r j e s lb v e n s k i narod na kultu r ne m p 61 ju s p 1 o h d o s e g e L Res je sicer, da kaj takega najdemo tudi pri drugih narodih, toda ne v taki meri, in težko bi našli narod, v katerem bi leposlovna literatura tako močno nadkri-1 jeva 1 a druge umetnosti kakor ravno pri Slovencih. Slovenski narod ima pisatelje in pesnike, na katere bi bil lahko ponosen marsikateri številno močnejši na-rod — pesnike, ki so kos marsikakfnemu naj sega njeno gospodarstvo. To gospod-stvo hočejo doseči v zvezi z Avstrijo, Ru-munijo in Turčijo. Ce bi pa bila Avstrija proti temu, potem pa tudi proti njej. Značilen je v tem oziru spis dr. Winterstette-na, ki citira iz Samassovega lista »Deutsch-Osterreich« naslednji stavek. Knjiga seveda ni konfiscirana, saj smo v Avstriji, deželi vseh neverjetnosti. (Veselost.) V tem spisu pravi: Če mora vsa avstrijska armada na jugu braniti svoje meje, potem ne preostane ničesar za sever in zveza z Avstrijo postane za Nemčijo brez vrednosti. Potem je pa tudi prišel trenutek, ko mora Nemčija, brez ozira na vsa Čustva premeniti svojo politiko in se sporazumeti z Rusijo glede razdelitve Avstrije, pri čemur jo bo podpirala Italija, Rumunija in Srbija brez drugega. Čisto jasno je torej, kak »steber« monarhije, da so Nemci. Le naša vlada ne spregleda in podpira še v naprej tujce. Za-1 nimivo je tudi, kako si predstavljajo reši- I tev narodnostnega vprašanja v Avstriji. Država se naj razdeli v štiri upravne celote. Staro Avstrijo z Istro, kjer bi bili j fni Slovenci, v Gališko in Bukovino, Bosno in Dalmacijo ter madžarsko. Kam bi prišli Hrvati, jim je vseeno, glavno jim je le, da se Slovenci ne zjedinijo s Hrvati. Tak je njih namen in tega moramo imeti vedno pred očmi. Zato je pa nujno potrebno, da nastopimo složno z brati na jugu in se obvarujemo pred pretečo nevarnostjo. Mi se bomo združeni znali varovati, kako se bo pa Avstrija, je pa njena stvar. (Dolgotrajno odobravanje.) Dr. Bogumil Vošnjak. Cenjeni! Mnogo se je izpremenilo v zadnjem času, lahko rečemo, da tekom par let, v zadnjih petih, letih. Še pred petimi leti je biio čisto nemogoče, da bi slovenski akademiki skupno nastopili za katerokoli stvar. Danes je to mogoče in to smatram za velik uspeli. (Odobravanje.) Bil sem navzoč pfi mnogih zborovanjih, kjer se je skušalo omogočiti skupen nastop vseh slovenskih akademikov, pa vprašanje teološke fakulte je onemogočilo vsako-skupno dijaško manifestacijo -;za vseučilišče. In vendar je jasno, da n$k 'rejo uspeti naše zahteve le, če zahteVanlo skupno, solidarno. (Odobravanje.) DejaFsem, da se je v zadnjem času rmnogo izpremenilo. Pa ne samo pri Slovencih,, temveč tudi na jugu pri Srbohr-vatih. Pred kratkim je bilo še nemogoče, da bi se zavzemali na jugu za naše stvari. Dogodki na Revoltelli so dosegli, da se je začela Bozna in Dalmacija zanimati na naš boj, da stoji danes vsa Jugoslavija ujedinjena. Mnogo se je danes govorilo o solidarnosti. Solidarnost je čisto gotovo nujna, a skrbeti je pa tudi treba, da se ta solidarnost razširi med narodom, da vzkli-jejo iz nje nove moči. In potem se bo morala" tudi oficielna politika ozirati na solidarnost, potem se bo morala tudi oficielna politika ravnati po njej. Ravno tako pa mora tudi vseučiliš-ko vprašanje postati ljudsko vprašanje. Gibanje za slovensko vseučilišče mora postati pravo ljudsko "gibanje, gibanje svetovnoslavnemu literatu in ki častno obstoje pred najstrožjim umetniškim kriticizmom. .Drugače pa je v slovenski glasti^ Med slovenskim leposlovjem in g I a s b o j e n a m t e č v e 1 i k a razlika, ki ne tiči morda le v različnosti iz-, razovalnih sredstev, tukaj beseda, tam ton — ampak razlika, ki jo vidimo, je močnejša, globokejša, in tiči v samem jedru stvari — namreč vvsebini in kakovosti obeh umetnosti]! Vzrok pa je ta, da slovenska glasba, ko se je porodila, ni bila tako srečna kakor njena sestrica poezija, ki je dobila za boti a Prešerna — genija po božji milosti, ki se je ž njo pečal, ki jo je vzgajal, ki jo je zredil in končno srečno (žal, za ceno lastne sreče) spravil na pravo, dobro pot — na pot, ki gre navzgor... Slovenska glasba ni bila tako srečna... Pri njeni zibeli ni stal nobeden — m u z i k a 1 n i Prebere n',.. In tako se je pripetilo, da med tem, ko je poezija po lepi poti krepko in veselo korakala kvišku za solncem umetniške lepote •— uboga glasba, revica, je blodila v temi, brodila je v močvirju in tavala, v pustem, grdem diletantizmu... naših mas in potem bo tudi rešitev naše* glavne zahteve lažja. Odkar so se začeli pri nas klici po edinosti, solidarnosti, odkar smo ujedinje-ni začeli napredovati na vsej Črti, tedaj so dobili nasprotniki pred nami strah. »Piccolo« ne sramoti več Slovencev, temveč piše le še s priznanjem o naši disciplini. Sedaj se uresničuje stara istrska pripovedka o Velem Jožu, ki je dolgo, dolge delal za svoje tlačitelje, primorske Italijane, končno pa se je naveličal tlačevanja in je odvrgel delo — ter se oprostil in uničil izkoriščevalce. Ravno tako se dviga sedaj naš narod na Primorskem. Naši nasprotniki se pa boje in iščejo povsodi pomoči in zaveze. Če so oni stranka strahu, bodimo mi stranka solidarnosti in odločnosti! (Dolgotrajno odobravanje.) Urednik, Kremžar. Vlada je prepovedala današnji laški obhod. Na plakatih se pritožujejo, da se jim godi krivica. V resnici pa so s svojim nastopom hoteli povzročiti pretep in Slovence pretepati. Toda vprašanje je, kdo bi bil tepen. Lahi so vladi lahko zelo hvaležni, da jim je prepovedala pretep. — Enako tudi na Koroškem nemškutarji s surovo silo napadajo slovenske kmete. Mi pa smo vladi tudi hvaležni, da je prepovedala laški shod, ker se mi za svoje pravice nočemo boriti s surovo silo, s pestmi in palicami, ampak z gospodarskim delom in kulturo. Nato navaja važnost realne gimnazije, slovenske realke, trgovske .in obrtne šole itd. Navaja zgodovinsko dejstvo, da so Slovenci že leta 1452 v; Vidmu imeli svojo trgovsko organizacijo (bratovščino). Slovenski trgovci so imeli privilegije v Italiji, Italijani in Nemci so nas pa pozneje izpodrinili. Trgovsko polje si moramo osvojiti nazaj! — Nemcem in Lahom ni za Avstrijo. Navaja vzglede, da Lahi in Nemci podpirajo veleiždajalska stremljenja. Nas pa, ki hočemo obstoj močne in pravične Avstrije, sumničijo ve-< leizdajstva. Ob 200 letnici kmečkega punta, ki je poleg gospodarske osamosvojitve Zasledoval tudi osamosvojitev našega slovenskega kmeta izpod nemškega in laškega jarma, ob tej 200 letnici pojdemo z novo "šilo v boj za vsestransko- osamosvojitev izpod nemškega in laškega jarma Nato je prebral pravnik Pečenko resolucije, ki se glase: Celokupno slovensko akademično di-jaštvo v Gorici, zbrano na shodu v Trgovskem Domu dne 26. aprila 1914, p r o testi r a najodločneje proti brutalnemu nasilju italijanskih dijakov na Revoltelli v Trstu in poživlja vlado, da z vsemi sredstvi prepreči ponovitev podobnih izgredov na tamošnji visoki šoli in tako zajamči Jugoslovanom nemoten študij; .-,.... poživljajo odločujoče činitelje, da store vse potrebno, da se Revoltella v do-glednem času podržavi in izpremeni v vsem jugoavstrijskim narodom dostopno visoko šolo trgovskega in gospodarskega značaja; opozarja vlado in avstrijsko javnost na te dogodke, ki so nov dokaz, da bi Ni naša naloga niti dolžnost popisovati križevo pot slovenske glasbe. To naj stori tisti, ki bo kedaj pisal njeno zgodovino. To pa bo delo, ki bo rabilo ve li k 6 v e č č a s a i n p r o s t o r a, k o t ga zahteva navadni podlistek. Ne moremo torej drugače nego izpustiti celo dobo žalostnega romanja in pridružiti se k slovenski glasbi v tem času, v tej dobi, ko se je pot obrnila in stanje glasbe zboljšalo. Ni dvoma, da ustanovitev Glasbene Matice in njeno delovanje (poleg delovanja Antona Foersterja) je blagodejno vplivalo na razvoj slovenske glasbe: Zanimanje za glasbo je rastlo, naivno nazi-ranje je polagoma postajalo resno, nejasno in negotovo hrepenenje se je spreminjalo v neizogibno potrebo jn tako so se pripravljala tla, na katerih slovenski glasbi klije bodočnost in upanje, da tudi v glasbi se doseže dostojne in spoštovanja vredne stopinje — ako stremljenje ne p o-j e n j a i n s e n e Resolucije so bile-sprejete navdušeno in soglasno, nakar Je. zaključil predsednik v temperamentnem govoru krasno uspeli shod. Zborovalci so se nato,.mirno razšli in Gorica ni doživela nobene,demonstracije, vkljub vroči želji Italijanov. Na shod ste došli te dve brzojavki: Neustrašeno in vztrajno naprej v borbi za naša prava! Živeli! —- Akad. ferialno društvo »Balkan« v Trstu. — »Zarja« 7. vami. Naprej za naše pravice! Akad. društvo »Z a r j a« v Gradcu. , - Domače vesti. Politični pregled. Cesarjeva bolezen. — Zadnja poročila zatrjujejo, da se je cesarju obrnilo na' bolje. Predpreteklo noč je cesar prebil dobro. Katar se izredčuje, kašelj je včasih precej hud. Splošno -počutje je nespremenjeno. Vojna med Zjedinieniml državami- in Mehiko. Zjedinjene države imajo vojakov komaj 50.000; to je komaj za gueriljsko vojno. Število vojaštva se da zvišati na 100.000 mož brez mornarice, ali vendar se vidi iz iega, da Zjedinjene države nikakor niso tako močne, da bi se jih,Mehika kdo ve Kako morala bati. V Vera Cruzu se bodo težko držali Amerikanci, če se število vojaštva ne poveča, lahko Mehikanci zopet vzamejo Vera Cruz. — Južnoameriške države' posredujejo, da bi se spor končal, ali kak bo uspeh, se ne da nič reči. Posredovanju so se pridružili še evropski diplomati;. Huerta bi moral odstopiti. To pa?bo težko. Poroča ;pa se, da je Huerta sprejel posredovanje južnoameriškin držav Brazilije, Argentinijejn Chile., Mehikanci so napadli.in zaprli ameriškega kon-. 7ula v Montreali, kar je v Wasliingt.oriii vzročilo velikansko... ogorčenost. — Torej: posredovanja.- »New York Herald« meni, da ni pričakovati ugodnih rezultatov. — skozi muzikalnj modernist kakor,, po stilu, tako,PQ„„Y8e.PJni. ^To, jejfcudi, v^rok^a komponira Je,teksstet,^ jm,ajo. vlV§5>i,'fe'i nenavadnega, eksotičnega. Ljubi močne, markantue kontraste; \n< njegova, muzikal -na paleta obseza mnogo različnih., barv, od najbolj nedolžnih do najbolj kričečih. Znti biti fin, veren, mehak, navdušen, šaljiv, razposajen, strasten, razburjen,., da, zna celo razsajati kakor divjak. Iz. tega sledi, da Lajovic je umetnik velik ^nadarjenosti in potence. Študij in,proizvajanje njegovih skladb povzroča sicer proizvajalcem trud in različne sitnosti, toda kadar je stvar naštudirana, se pride do spoznanja, da trud ni bil zaman. Do tega spoznanja pa lahko pride vsak, ki obišče sobotni koncert v Trg. Domu. . Torej, na svidenje! Joj, počakaj še trenotek, čitatelj! Počakaj! Še eno besedico: To-te,studijo smo napisali na mesto reklame,, ki s,e nam gnusi. Toda.zagotavljamo Te, da smo govorili resnico in upamo, da tudi Ti boš vedno resnico govoril. Torej Še enkrat: Na svidenje! Če pa ne prideš, pa: bog s teboj! j;'M. druži tretji slovenski docent. Tako je našel Jugosldvanski kulturni pokret, ki ga je zappčeia. »Veda« s takim uspehom, tudi onstran Sotle uspešen in nenavadno žU vahen odziv. v "..'.' . . . t -Umrla le v Gorici gospa Marija Tisch-ler, soproga M. Tischlerja, vpokojenega dvornega svetnika in predsednika podruž-r niče Rdečega Križa v Gorici. \ Ženska in moška podružnica Cinl-Metodove družbe v Gorici priredita dne 9. iji 10/maja cvetlična dneva. Čisti dobiček Se porabi za razširjenje šole na Blančl Z;, ^zirblri 'rta blag namen je pričakovati; dai $e :iiaše'-Občinstvo' zOpet'izkaže požrtvo* valrro/^ako^'vedno došedal.? :; '• ; ' v: ; ' Obhod po goriškem mestu s hufon-škim vpitjem,' "ki bi spominjalo na Atilo-' ve čase, o katerih o raznih prilikah tako' radi govore, obhod po mestu je hotela imeti v nedeljo kamoraška stranka in nič drugega. Za shod s tako pomembnim dnevnim redom jim ni bilo nič mar. Laški shod je bil prepovedan, slovenski se je vršil, ker ni bilo nobenega povoda, odpovedati ga in nameni Lahov so bili še več nego prozorni. Lahko bi bili zborovali po ¦§ 2., ako bi jim bilo kaj mar za shod; pa-«hod jim je imel samo služiti v hujskanje, da bi bila nahujskana tolpa navalila na Slovence po ulicah. Ker je bil\pa obhod prepovedan — čemu potem shod? — Pokazali so se v pravi luči, v luči hujskačev, razbijačev, pretepačev,.v luči skrajnih sovražnikov slovenskih someščanov; videli smo 'jih zopet .enkrat, kako,so vski-. neli polni jeze nad Slovenci in hoteli imeti demonstrativen obhod po mestu, obhod naoerjen edino le proti Slovencem. Tn da bi se ta njihova želja izpolnila, so sklicali shod za svoje narodne zahteve in svoje vseučilišče. Kajirtako nizko cenijo oni svoie vseučiliško vprašanje In.svpje narodne zahteve, da jih hočejo povaljati z demonstrativnim obhodom po ulicah, s psovanjem in pobijanjem slovenskih someščanov?! O Atilovi krvi radi govore, taka kri naj bi vrela v Gorici proti Slor vencem. Atila je razdejal Oglej, oni bi rar di razdjali slovensko Gorico, Pa kaj bodo revčki! Žaba je hotela biti vol, napihnila se je in počila..... Povemo kamoraški kliki in njej podvrženi sodrgi to-le: Nik-der več ne boste demonstrirali po goriških ulicah proti Slovencem! Nikdar več, zapomnite si to! . »Corriere«, pardon, »L' Eco del Lito-i ale«, ki se je navzela ob letošnjih občinskih volitvah manir kamoraškega glasila, pripoveduje o impozantnem shodu v Trgovskem Domu v nedeljo, da je bilo navzočih jako malo slovenskih visokošolGev in da mnogi povabljenci niso prišli na shod, ko so slišali,.da je prepovedan italijanski shod! Kako zvirarsko in neresnično-poročilo! Dvorana Trg. Doma je bila nabito polna občinstva, akademikov navzočih obilo; občinstva toliko, da ni bilo več prostora v. .dvorani. Nihče, ni. izostal radi tega, ker je pil prepovedan italijan-sjki shpd. Xq. sj Je izmislila »L' Epo«, ker je,,hjOtela^na .vsak način dati vsaj.iedno brco Slovencem radi našega tako lepo u-snelpga. shoda. Nam ni bil nič mar italnanj ski shod, nam je bil pri srcu naš so svoji eleganci in svojih predstavah enaka podjetja velikih modernih mest. Predstave, ki so na vrhuncu kinematografske možnosti, nudijo toliko zanimive-ga— Te dni se predstavlja slavni Dumas-iev roman »Monte Kristo« in druge lite-rnlne znamenitosti kot n. pr. pisatelj-Ganshofer itd. Za bodočo nedeljo priredi vodstvo dvojni vojaški koncert, s čemur bodo gotovo prav zadovoljni vsi obiskovalci priljubljenega »BIO«. - DOPISI. Iz goriške okolice. V Podgori na veselici. — Že od daleč so, me pozdravljale trobojnice, ko sem se bližal, naši narodni trdnjavi. Veselo so me pozdravljale: »Glej, še smo mi tu, še je naš ta svet! Naj le buta val tam od zahoda, razblini se. v pene, rnj pa bomo še vedno tu vsi, kolikor nas je, verni svoji materi Sloveniji«! Sokolova telovadnica je bila nabito-pojna. V prav lepem številu je bila zastopana Gorica, kakor tudi vsa bližnja oko-Ijca. In prav je tako! — Najprej je nasto-J pil moški zbor s prekrasno a težko »Utopljenko«. Bal sem se že, ko sem videl, da j$, tako maloštevilen, pa rešil je častno svojo nalogo. Tudi tenor šolo me je prijetno, iznenadil, le več sigurnosti bi mu bilo treba. Igra pa, mislim ni. bila ravno srečno izbrana, nekoliko pretežka za di-Ietantske odre. No, pa vendarle se me skoro vsi igralci zadovoljili, razen nekaterih, ki se jim je videlo, da so novinci ha pdrui* Kata je bila v prvem delu prav dobra, ne tako pa v drugem, Ah, te sanje! Ta partija je zahtevala že dobro izvežba-no igralko; Juraj, ta se je pa preveč zanašal na suflerja, sicer hajduk na mestu. Pohvalno moram omeniti Boljanca in Bo-ljanko, kakor tudi obe dekli. Tudi svatbeni prizor se je posrečil. Starešina, kakor tudi svatje so storili svojo dolžnost v polni meri. Sokol in podružnica smeta biti ponosna na svojo prireditev. Le tako na-prejv bratskem objemu in vspehi ne bodo izostali. J- ' Iz Podgore. — Poročali smo že na kratko o občinskih volitvah v naši občini. Za starašine so izvoljeni: v III. razredu: Fbgar Alojzij iz Pevme, Fonzari Ivan iz Št: Mavra, Klančič Anton, Klavčič Anton, Kfavčič Štefan, vsi trije iz Podgore, Klanj-šček Josip pok. Štefana iz Pevme, Valen-tinčič Janez iz Podsabotina,. Brezigar Miha iz Pevme. Namestniki so: Bregant Miha, Delpin Jakob, oba iz Podgore, Sošol Filip. Fiegl Anton pok. Jakoba, oba iz Pevme: V II. razredu: Trpin Anton pok. Petra, Trpin Anton pok. Franca, Okroglič Anton, vsi trije iz Podgore, Gravner An- ton, Mikluš Fran, Fiegl Jožef pok. Valentina, vsi iz Pevme, Terčič Jožef iz Podsa-botina, Bensa Ivan iz Št. Mavra. Namestniki: Kodermac Anton, Primožič Karol pok. Ant. oba iz Pevme, Nemic Štefan iz Podgore, Valentinčič Jožef \z Št. Mavra. V I. »razredu: Radikon Jožef iz Podsabo-tina, KlanjŠček Štefan iz Št. Mavra, Bre-gant Štefan iz Podgore, Nemec Jožef in Gomišček Lovrenc iz Podgore, Pavlin Ivan, Komavli Alojzij, Šuligoj Jožef, vsi iz Pevme. Namestniki: Terčič Valentin in Trpin Alojzij iz Podgore, Cibič Karol iz Pevme, Doljak Fran iz Št. Mavra. Iz kobariškega okraja. K. k. Finanzwachabteilung in Kreda ima še vedno samonemške uradne pečate. Smešno ali prav za prav žalostno je, da tamkajšni obrtniki trpe samo germanske pečate na svojih plačilnih boletah. . Županstva kobariškega okraja naj protestu-jejo proti zapostavljanju naših narodnih, pravic! , . . '. Gospodarske vesti. Sklep tečaja za mizarje v Solkanu se bo vršil v nedeljo dne 3. maja t. 1. ob 11. uri predp. v dvorani gosp. Iv. Nibrant. — Po razdelitvi spričeval se otvori razstava strokovnih risb, h koji so vabljeni vsi mizarji in oni, ki se zanimajo za napredek obrti. — Razstava 'je odprta do 5. ure pop. Termoelektrična centrala v Tfžlfiu (Portorosega) bo otvorjena v četrtek 30. t. m. ob 4. uri popoldne. Sokolski vestnik. Pomladna veselica »Sokola« v Gorici Prvega maja priredi goriški »Sokol« na vrtu hotela »Zlati jelen« svojo prvo pomladansko veselico. Spored veselice je ze-*-Io raznovrsten in bo gotovo vsak obisko-. valeč z veselico zelo zadovoljen. Pri veselici svira vojaška godba. Vstopnina znaša Ie 40 vinarjev. Začetek veselice točno ob osmi uri zvečer. Bratom Sokolom v Gorici. Skupen nakup krojev. Nastopi našega društva so bili V preteklih letih vedno častni, da tujntamtudi vzorni. Vsak telovadec je storil v polni meri svojo dolžnost v svesti si velike misije, ki jo izvršuje kot člen velike sokol-ske verige, ki se vije preko vsega slovanskega sveta. Nezadostna je bila tu pa tam udeležba v kroju, kar je uplivalo neugodno na skupne nastope kakor tudi na druga okoličanska br. društva. Res je, da ie bolje mnogo telovadcev kakor pa samo uni-i formiranih gledalcev ampak z utesnitvijo, da pri tem ne trpi ugled društva. In kje tiči ta vzrok? Prav za prav sta dva? Prvi je ta, da si mnogi ne morejo nabaviti kroja vsled pomanjkanja sredstev, drugi pa v tem, da se je strogo držalo določila,; skupen odhod in skupen povratek vseh,članov v kroju. Podpisani odbor je skušal odstraniti prvo oviro in sklenil poskrbeti za skupni nakup krojev. Bratje! Ako hočete imeti kroj proti zmernemu odplačevanju na obroke z malenkostno garancijo, obrnite se na brata Kranjca in. informirajte, se tozadevno pri njem. Stareišim bratom pa. sporočamo, da je žirom občni zbor na predlogUlejegatOv našega društva v toliko sprernVmT svoj sklep glede nastopov v kroiu, da morajo vsi člani skupno odkorakati, da Da lahko odidejo člani, ki imajo na zletišču svojo družino z nio domov bodisi pred skupnim odhodom ali po skupnem odhodu členstva, čuvaioč ugled svoiega kroja. S tem je'po-magano obema. Zleti se bližajo; bratje, na delo! — Odbor. Razne vesti Velik požar je bil v Jagerndorfu. Pogorel je del -predilnice. Jos. Wagnerja. Škode je 200.000 K; , Stavka rudarjev v Coloradi. — Iz Nevvjorka poročajo, da so stavkujoči rudarji v Ludlonu zažgali 7 velikih rovov. Delavske organizacije so dovolile stavkajočim večje zneske, da si nakupijo o-rožje. Iz mesta Aouila je zbežalo skoro vse prebivalstvo iz strahu pred rudarji. Vršijo se boji med delavci in vojaštvom. Velika eksplozija se je pripetila na r/ttskem parniku Kamster blizu Alžira. 15 mož posadke pogrešajo. Zadnji vitez reda Marije Terezije. — Te dni rutnrli feldcajgmojster baron Fejer-vary je bil zadnji vitez reda Marije Terezije v Avstriji. Izven Avstrije živita le še dve osebi ki nosite viteški križec tega reda ter pripadata oba inozemskim vladarskim hišam. Prvi je Ernst Avgust, vojvoda Cumberlandski, BrenuviŠki in Luneburški. Kot mlad princ je bil s svojim slepim očetom kraljem Jurijem Hannoveranskim v bitki pri Langensalzi in zmaga Hannove-rancev nad prusko Fliessovo divizijo je prinesla operna, očetu in sinu Ved Marije Terezije. Vendar pa tudi ta zmaga ni mogla rešiti hannoveranskega kraljestva. Odtlej >živi vojvoda Cumberlandski v Avstriji. S poroko-njegovega sinp s hčerjo nemškega cesarja se je končno poravnal spor med WeIfovci in Hohenzollernci. Nadvojvoda Ernest Avgust je imetnik 42. pešpolka in navadno nosi uniformo tega polka. Na prvem mestu med redovi pa nqsf vedno red Marije Terezije. — Drugi Še živeči vitez reda Marije Terezije je grof Alfonz Casertski, princ obeh Sicilij. Ko je kralj Viktor Emanuel II. po vojni leta 185& zedinil vso Ttaiijo in poslal svoje čete proti Bourboncem v Neaplju, se je nahaial grof Casertski med hrabrimi branitelji Oaete, zadnje v trdnjave kraljestvu obeh Sicilij. Avstrijski cesar, ki je hotel tako javno priznati princip legitimi-tete. ki Je tedaj izginjal v Italiji, je grofu podelil viteški križec reda Marije Terezije. Graf Casertski je član avstrijske armade. • Davek na peneča vina. Na podlagi § 17. s 1. majnikom 1914. v veljavo stopajoče postave o davku na peneča vina z dne 2. februarja 1914. drž. zak. št. 40 oziroma §§ 16—18 izvršilnega predpisa k taisti z dne 24. marca 1914 drž. zak. št. 72 je podvrženo naknadnemu davku peneče vino, ki se nahaja 1. majnika v prostem prometu, t. j. izven tvornice za peneča vina in izven carinskih skladišč (v tvorničah za peneča vina se morajo zaloge izgotovljenega penečega vina najpozneje do 30. aprila 1914 spraviti v davčne shrambe). Najvažnejše tozadevne določbe so sledeče: Med naknadnemu davku podvržena vina se prištevajo .vsa vina, sadna vina, .vino in sadno vino vsebujoče pijače z več kfkor enim volumskim odstotkom alko-hotnosti, iz katerih uhaja pri odmašenju steklenice med šumenjem oglikova kislina. Naknadni davek znaša: Od vsake steklenice, ki ima prostornine vnč kakor 425 kubičnih centimetrov (cela steklenica) 80 v, če je pa napravljeno peneče vino iz sadnega vina in se da to dokazati, 20 v; od vsake steklenice, ki ima prostornine več kakor 230 do 425 kubičnih centimetrov (polovična steklenica) polovico, od manjših steklenic četrtino davčne postavke za celo steklenico. Pri steklenicah, ki imajo večjo prostornino, kakor 850 kubičnih centimetrov, se računa za vsakih nadaljnih če tudi samo pričetih 230 kubičnih centimetrov prostornine po ena četrtino davčne postavke za celo steklenico. Vse peneče vino vsebujoče posode se smatrajo za steklenice v smislu zakona o davku na peneča vina. Oproščeno naknadnega davka je peneče vino v posesti načelnikov gospodarstva, ki ne prodajajo penečih vin in jih tudi ne točijo, če ne presega vsa zaloga v celih steklenicah aH pa na cele steklenice pre-računjeno 10 komadov. Pri večjih zalogah je pa podvreči vso množino naknadnemu davku. Kdor poseduje torej 1. majnika 1914 zalogo naknadnemu davku podvrženega penečega vina, je zavezan prijaviti najkasneje 4. majnika 1914 število in velikost steklenic vrsto penečega vina (grozdno ali sadno peneče vino), nadalje kraj in prostore, kjer ga hrani, pismeno v dveh izvodih po predpisanem vzorcu pri onem oddelku finančne straže, v čegar okolišu se nahaja prijavi podvržena zaloga. Tiskovine za te prijave se dobivajo brezplačno prf finančnih nadzorništvih in njim podrejenih oddelkih finančne straže. ' Ako bi bila naknadnemu davku pod* vržena peneča vina na potu, zavezan je podati prijavo in plačati naknadni davek prejemnik blaga, ki ima podati prijavo najkasneje 48 ur potem, ko je dospela po-šiljatev. Opuščena prijava in bistvene neistj-nitosti taiste se kaznujejo po dohodarstve-nem kazenskem zakoniku. Stranke, ki peneča vina prodajajo ali točijo, morajo najkasneje 4. majnika 1914 vsekako pa predno oddajo in odmaše steklenice, prilepiti davčne znake in se torej s taistimi pravočasno preskrbeti. Ti davčni znaki (to so posebni papirnati trakovi) se dobivajo pri c. kr. finančni deželni blagajni v Trstu. Ako se davčni znaki ne plačajo in prevzamejo iz roke v roko pri tej blagajni, vplačati je pripadajoči znesek potom postne hranilnice. Sicer se pa opozarja na zgoraj omenjeni izvršilni predpis. Glede morebitnih natančnejih podat-, kov se imajo obrniti interesenti na pristojna finančna nadzorništva oziroma oddelke finančne straže. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tiska: •Goriška Tiskarnac A. OabrSček (odgov. J. Fabčič). * Zaisga: Družba za izdajanje listov »Soča« in »Primorec«. ESidro-Thymol-mazilo ^vj s poškodba (rane), nesnceljene rane iinH opekline. Doza K - 80. ^ KSrdro-Liniment. 2gl>| I Nadomestilo za 8ldro-Paln-ExpelIer. I 1 BolablM olajtujoit mazilo za prehlajenje. Teumatlzum M |\ trganje po udih, itd. f\ I V^ Steklenica K —80. 1.40, 2.-. ^jT \ Sidra-Albumlnat-žeiBzna-tlnktura Za malokrvnost in bledico. Steklenica K 1.40. Dobi se »koro v vsaki opoteui ali pa direktno Dr. Richter-jevi apoteki „pri zlatem levu", Praga I. EHzabethstrasse 5. Poslano.*) Industrijski konsorcij zlatarjev, sre-brarjev in urarjev v Gorici, uvidevši nepošteno konkurenco, ki jo delajo krošnja rji, članom konsorcija s prodajo dragocenosti, opozarja si. občinstvo, da je prodaja dragocenosti po hišah prepovedana po zakonu. Konsorcij se zavezuje plačati v gotovini vsakomur, ki naznani imena dotičnih nepravih prodajalčev in navede dokaze prestopka 10% od vrednosti dotičnih predmetov, ki. so bili ponujam' v nakup. Morebitne prijave bodisi ustmene ali pismene se sprejmajo v prostorih federacije industrija!-nih konsorcijev (ulica Morelli 37 I. nadstf.) 102- i; •) Za vsebino pod tem naslovom je od* govorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. : Edina primorska tovarna dvokoles .: -----------------»TRIBUNA«----------------- Gorica, Tržaška ul. 26. prej pivovarna florjnp. Zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov i. t. d. F. BATJEL - GORICA Stolna ulica št. 2-4. Prodaja na obroke. Ceniki franko. Seozacionelna prirodna prikazen XX. stoletja! Nočem delati reklame, da bi stem služila dentr — kakor se to večkrat dogaja, pač pa sem pripravljena breX" platno povedati vsakomur kako sem popolnoma odpravila večletno bolezen na plačah, naduho in oslovski kašett^To domače zdravilo si lahko nabavi vsakdo jako po ceni. Pošljite za odgovor frankiran zavitek Naslov gospa B.% Kolonska - VrSovke pri 28-3 Pragi, talko. 68-3 Adolf Urbančič, mesar Gorica, ulica sv. Ivana št. 7 priporoča svojo menico, v kateri seča meso prve vrste in vse drago, kar spada v mesarsko stroko. — Hesnica je moderno in faigienično opremljena. Ha zahtevo strank se :::: pošilja meso na dom.:::: Zvečer lahko postreže strankam, ako se zglase na dom v isti hiši I. nadstropje. Naprodaj je: 37 letnikov ljubljanskega Zuona" lepo vezan 9 letnikov „5Iouana" in 37 letnikov „SIoo. Pravnika". — Gtiler Zentral-blatt Jurist-Pruxis in Geller Zenlralblatt Verwaltungspraxis. Naslov: Hib. UfStlikar, Ljubljana, 106 2 Nunska ulica 17. Glavna zaloga Palma podpetnikov 0. A. Orufovka Borica, Raštelj 3, Zaloga usnja. Proa češka 8p^!^$ba na žiuljenje D Pragi, vrhovno zastopstvo ii Trstn. • • 17 slin L) ki kolekivje police in pisma z narodnim kolekom Rrlina Id sprejema zavaro-Istima, po i j^ oziroma po 20 vin. v prid „D. G. M." L»UUICI, vanja.za „D. Ct JI" F*(flimi *" nalaga vse od Slovencev prejete zavarovalnine zopet ir.ed Slovenci ter posluje 1-tU.tJlCl, tot domač slovenski zavod. • Anton Breščak 1 J l ._ L. R Gorica - fosposka ul. (6. Earduccn 14, v lastni t)iši. Proa fn na|oeEia slooenska zaloga In tovarna pohištva ---------- na Primorskem - i zalogi ima vedno nad 50 modernih jedilnih in spalnih sob, Cene od 300 do 3000 K soba. 9 Edina slovenska delavnica tapetarij. 9 Velika izbera slik, stolic kakor tudi železnega pobiš Sprejema naroČila za opreme oN, hofeloo Itd. pozor! Pfaffov šiv. stroj prekosi vse druge. Pfaffov šiv. stroj je najbolj pripraven za vsako stroko šivanja tudi za umetno vezenje. Poduk za umetno vezenje se daja v trgovini!! Pfaffov'stroj teče na kroglicah in brez vsakega ropota-Jš uma! V zalogi se tudi nahajajo šiv. stroji pripravni za domačo rabo in obrt, jamčenj (garantirani) za 5 let za K 76f—. Angleška dvokolesa Premier, Es-ka in Helios, dvokolesa 3&&Š&t!Šl M [Courk za ceno K 140. , 97_2o Kdor je pameten, takoj mora vedeti kaj Ima storiti ako potrebuje omenjene predmete. — Se priporoča JOS. DEKLEVA in sin Uia ITlunicipio šfeu. t. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hlil, Gosposka ulic« it. 7, I. nadatr.) — Talafon it. 70 RaBnn poitne hranilnice Itev. 837.315. Na občnem zboru dne 27. aprila1 1913. se je določilo: Hranilna vloga se obrestujejo po 5% Stalne, večje vloge « enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica tarna. Hranilne vloge se sprejemalo od vsakogar. Vlagateljem so na razpolago hišni hranilniki. Z zvišanjem obresti hranilnih vlog vsled splošnega podraženja denarja, zvišati so se morale sorazmerno tudi dosedanje 5 V, oz. 6% obresti od posojil. Slavni dalažl se obrestujejo koncem leta 1912. s 6%. Stanja 31. dec.1912.: Zadružnikov 1822 a deleži v znesku 57.012 kron. — Hranilne vloge: 1,02215605. — Posojila: Reservni zaklad: 125.235-36. — Lastno premoženje: 898.203 383-926.76 ______________.________________________ . m Kupujte samo dvokolesa „fšfSl1CL" in „fllf ena", ki so najboljši francoski sistem in naj trpežne]še vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke, šivalni stroji OrlflfllMl VICtMlaT so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno livanje 15~ IBkanje" (vezenje). Stroj teče brezšuumo in je~ jako-trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki Kerševani & Čuk GORICA, na Stolnem trgu it. 0. GORICA.