Gospodarske stvari. Živinske zavarovalnice. (Konec.) Ustanovile so se na mnogih krajih, osobito na Moravskem, Tirolskem in Nižjeavstrijskem krajevne živinske zavarovalnice, ki se raztezajo na posamezne ali ve6 malih ob6in. V dokaz, da i krajevne zavarovalnice lahko plodonosno delujejo, naj navedera le dejstvo, da se je na Nižjeavstrijskem v teku jednega, to je prvega leta (od 1. iulija lanskega do 1. iulija letošnjega leta) od 1609 nižjeavstrijskih ob6in združilo 605 v krajevne zveze za zavarovanje goveje živine. Teh 605 krajevnih zvez je spojeno v deželno zavarovalnico za govejo živino, ki šteje nad 26.000 6lanov z nad 85.000 zavarovanega goveda v vrednosti 20 milijonov kron. Za padlo živin6e je nižjeavstrijska zavarovalnica izpla6evala preteklo leto 88 odstotkov zavarovalne vrednosti, odštevši komisijske stroške. Najlepše izpri6evalo, da odgovarjajo te zavarovalnice resni6ni potrebi, je ogromna dasi prostovoljna udeležba že v prvem letu. Še bolje kakor prostovoljno zavarovanje bi delovalo obvezno zavarovanje, ako bi se isto raztezalo po celi državi ali vsaj celi deželi: kužnih bolezni ne bi ljudstvo zakrivalo, v svesti si, da prejme gotovo odskodnino; mesogledstvo bi se vestno vrSilo, ker bi dobil lastnik v vsakem slu6aju za manj vredno, zdravju škodljivo ali gnjusno meso dostojno povra6ilo. Pridobil bi tudi nek drugi stan, za katerega nimamo Slovenci poštenega imena in 6egar toriš6e kužne bolezni najbolj raznaša. Zavarovanje bi ščitilo živinorejo pred vsemi slu6ajnostmi in nezgodami, in ta bi prinašala vsled tega ve6 gotovega dobička; to bi zopet izboljševalo doma6a plemena in povzdignilo ceno živini. Velike koristi bi bilo zavarovanje tudi za izvoz naše živine, ker bi izvažali le dokazano zdravo žival in zanesljivo meso. V štajarskem deželnem zboru se je naro6ilo v letošnjem zasedanju deželnemu odboru, naj pou6i, kako bi se osnovale okrajne zavarovalnice za govejo živino in naj sestavi pravila za take zavarovalnice na podlagi vzajemnosti. Te okrajne zavarovalnice bi se potem združile v deželno zvezo, jednako kakor se je zgodilo s krajevnimi na Nižjeavstrijskem. Zavarovalna premija bi znaSala na leto 1%, k ve6jemu 12%, zavarovalne vrednosti, torej jako malo, ako se pomisli, da je vzajemna zavarovalnica na Dunaju zahtevala za govejo živino 3—5% in z» konje 5—7% letne premije. Povpre6no gospodari mož 30 let; s približno 30 leti podeduje ali prevzame gospodarstvo in s primeroma 60 leti voli, preda posestvo svojim naslednikom. Vzemimo reveža, ki si redi samo eno kravico, vredno 60 gld., v teku 30 gospodarskih let bi pla6al, ako dolo6imo zavarovalno premijo tudi na 1VS%> 27 gld. zavarovalnine. VpraSamo zdaj, ali ne bode posestnik te krave v teku 30 let imel škode za 27 gld. v slu6aju, da mu pogine ali da jo mora zaklati, hote6 rešiti vsaj kožo in meso ? Pa6 rad bode pla6eval na leto 60—90 krajcarjev zavarovalne premije, ako si je svest, da je zavarovan proti vsaki nezgodi, ki bi zadela njegovo kravico. Vzemimo boljšega posestnika, ki ima dvoje konj in 8 goved; za konia, vredna povpre6no po 150 gld., bi plačal na leto 2% zavarovalne premije, torej za oba 6 gld. na leto; za goveda po V/t°/0, torej, ako ra6unamo povpre6no vrednost teh 8 goved po 60 gld., 7 gld. 20 kr. na leto; za 2 konja in 8 goved skupaj k večjemu 13 gld. 20 kr. V teku 30 let svojega gospodarjenja bi pla6al zavarovalnici 396 gld., katera svota bi se utegnila pri dobro urejeni zavarovalnici za tretjino zmanjšati, tako, da bi plačal v 30 letih le 264 gld. Ob ta znesek pa bi gospodar v teku 30 let prav lahko prišel pri 8 govedih in 2 konjih in vsled tega se ne bode protivil nizki letni preraiji. O delovanju zavarovalnic utegnemo izpregovoriti ob prihodnji priliki. Slivnik.