THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF. AMERICA.
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Gesto: Zrn v®r« In narod — za pravico In resnico — od boja do zmage I
GLASILO SLOV KATOIL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU,
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
B. F DRUŽBE SVt MOHORJA K CHICAGI
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH 'AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 150.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 5. AVGUSTA — THURSDAY, AUGUST 5, 1926.
LETNIK XXXV.
DRAGOCENOSTI IZ KATEDRALE V MEXICO CITY IZGINILE. — IZJAVA KATOLIČANOV V ODGOVOR ZA-" PELJANEMU DELAVSTVU. — KONFERENCA KO-LUMBOVIH VITEZOV V PHILADELPHIJI.
UJELI KITA, KI JE TEHTAL 50 TON.
Mexico City, Mehika. — Iz
katedrale v Mexico City so izginile razne dragocenosti, mestne oblasti so bile o tej zadevi obveščene po meščanskem odboru, ki je prišel, da prevzame kontrolo nad svetiščem. Oblasti so takoj uvedle preiskavo.
Katoličani v Mehiki so izdali okrožnice na mehiško zapeljano delavstvo, ki slepo podpira tiransko naredbo pred* sednika Callesa, v katerih za-nikujejo, kar jih ofedolžujejo nasprotniki, namreč, da imajo mehiške katoliške cerkve zvezo z mednarodnimi kapitalisti. To je laž — nesramna laž! Tako tudi je neutemeljena trditev nasprotnikov katoliške cerkve, da je vera zadržek napredku, da je katoliški program tak, da pod krinko vere zapeljuje ljudsko mnenje. Ko bo mehiško delavstvo prišlo do spoznanja, da je bilo zapeljano od nasprotnikov katoliške vere, potem bo drugače sodilo 'in svojim zapeljivcem pokazalo hrbet.
obtežbo .r-P-ii kom, ki se na povelje niso registrirali pri občinah, odgovarjajo, da je to le prevara vlade, po kateri hoče dobiti podpise, da bi lahko rekla, da so duhovniki za to, da prevzame cerkve država. Toda duhovniki izjavljajo, da oni se pokorijo le svoji najvišji oblasti, to je mehiškemu nadškofu.
Nekateri izmed višje'duhovščine, so prišli v stik z višjimi državniki v Mehiki, glede sporazuma, oziroma, kako priti do rešitve tega boj«a. Ti pa nimajo nič opraviti s splošnim bojem, so le posamezniki, ki •'imajo nekatere prijatelje, ki so slučajno pri vladi. Poročilo pravi/ da so naleteli na gluha ušesa.
Philadelphia, Pa. — V torek, dne 3. avgusta se je tukaj odprla letna konvencija Kolumbovih Vitezov. Sprejeta je bila resolucija, v kateri zahtpvajo od vlade Zed. drž., da pokaže svoje lice v mehiški zadevi. Na konvenciji je 25,000 delegatov, ki zastopajo poleg Zed. drž. tudi Kanado in Mehiko, Portoriko, Kubo in Panamo.
-o-
OBSEDNO STANJE NA RO-MUNSKO-BOLGARSKI MEJI.I
Dunaj, Avstrija. — Romunska vlada je bila primorana izdati povelje za obsedno stanje ob Dobrudja črti, mdi ved-nih napadov od strani bolgarskih komitašev.
DAL 5 GALON KRVI BOLNIKOM.
Pariz, Francija. — Francoz, Reymond Briez, mlad zdrav človek, je dal od noyembra meseca leta 1924, do 1. .avgusta 1926,' raznim bolnikom 22 litrov, to je okrog pet galon svoje krvi v 87. operacijah. Briez je oženjen in star 2^ let. Vsaki dan hodi redno v pisarno kjer dela,* zgube ki*vi prav nič ne pogreša, pri' tem pa le lepo zasluži. Neki ameriški zdravnik mu ponuja $25,000, da bi šel v Ameriko.
TRILETNICA C00LIDGE0-VEGA PREDSEDNIŠTVA.
Predsednik Coolidge zadovoljen s svojim delom, ki je prinesel prosperiteto. — Ve-! čina republikancev za njega. — Coolidge vedno proti oboroževanju.
Paul Smiths, N. Y. — Predsednik Coolidge je začetkom tega tedna stopil v četrto leto predsedništva. Na počitnicah, kjer se nahaja, je skromno obhajal triletnico; z zadovoljstvom se ozira nazaj na preteklo dobo. vPo njegovem mne nju, je delo, ki ga je v tej dobi izvršil — dobro.
Kakor vsa znamenja kaže jo, tudi večina republikancev misli s Coolidgem, namreč, se strinj.a z njegovim režimom. Še vedno je le Coolidge v o-spredju' za nominacijo za preds. kandidata.
Na počitnicah ga venomer nadlegujejo, a vendar si odtegne po par ur na dan za razvedrilo — ribolov in peš hojjo.
V splošnem je po mnenju Coolidgea, Amerika pod njegovim, režimom napredovala in je na potu proti večji prosperi-teti. Kot vzrok temu je, tako pravi Coolidge, protektivna tarifa, deloma pa tudi znižanje davkov, tako, da je denar, ki bi ga sicer Stric Sam položil na kupček, v industriji, v prometu, rezultat tega je več dela — prosperiteta. Glede farmarske-ga vprašanja, si Coolidge prav nič ne beliv glave, pravi, to so povojne razmere, sicer se pa stanje ameriškega farmarja itak boljša. Tudi nevarnosti vojne ne vidi Coolidge, ^pravi, da ni najmanjšega vojnega o-blaka na našem obzorju. Tudi Japonci, ki so nagnali tak urišč radi izkljtičitvenega zakona, so 'se umirili.
Predvseln je pa vredno zabeležiti to, da je Coolidge vedno in povsod, kjer je nanesla prilika, pokazal, da je pacifist — nasprotnik klanju in proti oboroževanju .
Iz Jugoslavije
VREMENSKE NEZGODE ZAHTEVAJO ŠE VEDNO NOVE ŽRTVE. —STRELA UBILA ŠTIRI OSEBE, KI SO VED-RILE POD DREVESI. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Žrtve strele.
V Long Beach, Cal., so pripeljali 60 čevljev dolgega kita, ki je tehtal 50 ton. Ubili so ga v bližini Catalina otokov. Slika nam pokazuje ribiče, ki sto je na hrbtu velikana in lovijo ribe. ,
ITALIJO TARE REVŠČINA.
V Italiji se bodo mogli za nekaj časa podvreči npredbam, kakršne so bile v vojni, da se omeji bedno stanje. — Mussolini za Naseljevanje v Kanadi.
Rim, Italija. — Kakor je znano, v Italiji so bile vedno take razmere, da je večina ljudstva mogla, če ne več, vsaj nekaj mesecev v letu iskati dela in jela drugod, kajti v Italiji, je že od nekdaj več delavnih moči, kakor pa jih dežela potrebuje .To pa je Italijo pognalo v revščino. Vladni krogi, osobito diktator' Mussolini, si beli glavo, kako bi sie temu od-pomoglo. V prvi vrsti je velik udarec za Italijane, stroga a-meriška naselniška postava. Žarek upanja pa imajo v Kanadi, kjer, kakor se sliši, je veliko polje za pridne roke. Italijanska vlada se je že spustila v pogajanje s kanadsko, pri kateri bi rada izposlovala vse potrebno, da bi tamkaj naselila one, za katere ni dela v domovini.
Beli kruh v Italiji je danes prepovedan — je luksus. Tudi manjši hlebčki se bodo odslej pekli/da se bo manj moke porabilo. Fašisti, miličarji; bodo nadzorovali pekarije, vsakdo se mora brezpogojno podvreči novi vladni naredbi.
Sliši se /tudi, da namerava vlada izdati prepoved svojim državljanom potovati za luksus v druge države, le trgovskim potnikom se bodo izdajali pothi listi .
KATASTROFALNI POTRES-" NI SUNKI.
>• *
Havana, Cuba. — V Orien-te provinci so občutili strašne potresne sunke; šest hiš je porušenih, mnogo poškodovanih, o človeških žrtvah poročilo ne pove.
-o-
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA"
Kr
Z/r!iH/ k
rmMMTTUT i/vifitri uri.
Velikanska množica je sprejela z naudušenjem kardinala Bonzano, ki se je vrnil v domovino, da poroča sv. OČetu o evharističnem kongresu v v Chicagi.
Rim, Italija. — Ko se je vršil v Chicagi evharistični konr gres, smo slišali o velikanski udeležbi — o. romarjih z vseh delov sveta ,ki so napolnjevali vse prostore, kjerkoli se je kaj vršilo v dnevih kongresa. Ali smo pa tudi mislili na to, da so milijoni, ki so bili z nami na kongresu v duhu — milijoni, ki bi bili se radi udeležili, a vsled raznih vzrokov se niso mogli? In ti milijoni nestrpno priča-
Dne 8.. julija so kosili na lazih med Loškim potokom in Goro Ruparjevi iz Retij seno. Dva brata: istetni Viktor in 141etni Franc Roječ ter njihov ujec !Franc Bambič so šli okoli 1 popoldne med hudim nalivom vedrit pod smreko. Bili so trdno skupaj pod smreko, za korak od njih je stal Jožef.Bambič. Naenkrat je treščilo v sfnreko. Strela je zahtevala tri mlade žrtve. Mrtvi so obležali: oba dečka, Viktor in Franc Roječ ter njun ujec Franc Bambič. Jožefu Bambiču, bratu ubitega Franceta, se ni ničesar zgodilo. Niti vedel ni takoj, kaj se je zgodilo. Bil je gotovo trenutno omamljen, ker pravi, da ni nič slišal treska in videl,bliska. Oče Janez Bambič je takoj prihitel pod smreko na kraj nesreče, sklical sosedne kosce, ki šo hiteli žrtve spraviti k življenju. Pa zastonj! Troje mladih življenj je končalo tako nenadno. Rrata Viktor in Franc Ro-
vsled nepazljivosti 611etna Terezija Piki, ki ji je poškodovali stopalo desne noge.
-o--
Poroke.
V	stolnici v Mariboru so bili poročeni: Hinko Krenčič, poštn ni tajnik v Zagrebu in Hermina Crippa, trgovčeva hčerka v Mariboru. — Ivan Bezlaj, poštni zvaničnik v Mariboru in Roza Hammerl, zasebnica. — Franc Lebeir, mesar v Mariboru in Marija Fekonja, gostilnifiarka.
——o—*— Ustreljen volk.
V	Mrkopolju je lovec Rado-ševič ustrelil' 9 let starega volka, težkega 50 kilogramov.
. -o--
Nevihta na Mirni.
Dne 10. julija pop. je divjala nk Mirni velika nevihta. Strela je udarila v cerkev, na poštni postaji pokvarila brzojavni a-parat, udarila v mnoge hiše in pokvarila električno napeljavo. Požarov in osebnih nesreč ni
■ ^/fi.no .rt
-»-..in* jv.	4u4,*aaiu liljS
prestopila bregove.
« -o-
jec sta bila pridna orliča, Viktor cerkveni strežnik, ki je bil Še usodnega dne zjutraj pri sv. maši. Ta žalostni dogodek je pretresel celo faro. Žrtve so pokopali v. skupen grob.
V. četrtek, 8. julija so kosci kosili nad vasjo Sela v metliškem okraju. Okrog 11. dopoldne se nebo stemni ter začne silno deževati. Trije kosci stečejo pod visok hrast in obesijo svoje kose na hrastove veje. Kar zagrmi in strela udari .v hrast ter ubije 231etnega mladeniča Jožefa Klemenčiča iz Sel št. 2, druga dva pa vrže strelni puh pet korakov od drevesa. Na klicanje na pomoč so prihiteli sosedje in storili, kar je bilo mogoče. Prvega niso mogli več oživiti, druga pa-sta prišla k zavesti in je upanje, da bosta okrevala.
Strela je udarila v hlev p<v cestnika Pintarja v Zavrfru. — Hlev je pogorel. Vsled težkih gospodarskih razmer preteklo leto ni podaljšal zavarovalnine, da je nesreča še večja.
-o-
Požar v Mlačevem.
V	četrtek, 8. julija, je med silno nevihto okrog 1. popoldne udarila strela v kozol.ee kmetije "pri Kozini.w Vnela se je še hiša in je pogorelo vse do tal. Če bi ne bil naliv tako silen, bi bila pogorela vsa vas. Vsa okolica pomiluje gospodarja, ki jf šele pred kratkim kupil posestvo in mu je sedaj požar vse uničil. Potrlo ga je tem huje. ker to ni edina nesreča. Ravne prejšnji dan so mu pokopal hčerko," njegova mati, žena ir mali sinček pa leže bolni'in bc sinček težko ostal pri življenju
Isti dan je treščilo v Jerov vasi v Strgarjevo gospodarske poslopje, ki so ga pa rešili. -o- .
Nesreče.
V	mestnem parku v Ljublja ni se je ponesrečil pri igranji 61etni Dragomir Novak. Pade je tako nesrečno, da si je zlo mil desno roko. — Na držav nem mostu je prišla pod vos
PODPREDSEDNIK K. S. K; JEDNOTE OBOLEL.
Znani ugledni rojak Matt Jerman iz Pueblo je nevarno o-bolel in se nahaja v bolnišnici.
Pueblo, Colo. — (Izv.) — Priljubljeni in širom A"merike dobro znani Slovenec Matt Jerman, prvi podpredsednik Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote, je bil te dni prisiljen vsled bolezni se podati v bolnišnico. Zadnje tednfe se je naporno trudil z godbo,' kjer si ni dal ne miru in počitka. To je povzročilo veliko utrujenost po vsem telesu,"nakar je moral v postelj in nato v bolnišnico.
Upamo, da se mu bo zdravje kmalu povrnilo ter želimo, da rušenih, mnogo poškodovanih, se zopet udeleži zdrav in vesel o človeških žrtvah poročilo ne kpnvencije KSKJ. v Pittsburg-hu, Pa. ki se bo vršila te dni.
John Germ, poročevalec.
kujejo povratka onih, ki so bili tako srečni, da so se mogli udeležiti te velike, ene izmed največjih verskih manifestacij, kar jih je še svet videl, da bodo iz njih ust slišali vse kar so doživeli.
Iz Rima prihaja poročilo, da se je srečno povrnil v domovino papeški legat kardinal Bonzano. V pondeljek, dne 2. avgusta je stopil v Neaplu, na i-talijanska tla, pozdravljen od velikanske množice. Iz 100,000 grl se je slišalo veselo vzklika-nje — ko se je pfirnik bližal o-brežju, spremljan od dveh vodilnih zrakoplovov in dveh ru-šilcev zagrmelo 19 strelov iz /topov na otoku Capri, kot pozdrav italijanske vlade kardinalu.
V torek je bil kardinal Bonzano sprejet od sv. Očeta, kateremu je poročal o kongresu, izročil mu je tudi album s slikami od cele prireditve. -o——
— Logansport, Ind. — Pred osmimi Jeti sta se razporočila George A. Belden, star 84 in njegova žena Ai^ela stara 82 let, ko sta vživala že 51 let zakonsko srečo. Sedaj se jima je pa zopet zahotelo po skupnem ognjišču in se ponovno poročila.
KRIŽEM SVETA.
—	Metropolis, 111. — Harmon F. Mittendorf, najstarejši naseljenec tega okraja, je v 92. letu svoje starosti preminul. Svojo hišo je imel v bližini Metropolis, kjer je preživel vse svoje življenje. Smrt je nastopila vsled padca.
—	Indianapolis, Ind. — Lastniki premogovnikov mehkega premoga v južno-zapad-nem delu Indiana in južno-vzhodno v drž. Illinois, se pogajajo za spojitev 75. premogovnikov .Družba bi potem u-: stanovila korporacijo s kapitalom $50,000,000.
—	Praga, čehoslovakija. —! General J. Pershing, je prispel v Karlove vari, kjer se bo zdravil:
—	Santiago, Chile. — Trans-Andean, železniška proga je zametana s snegom, promet je ustavljen. Še vedno nosijo pošto mule.
—	Heydenheim, Nemčija. — Tukaj se je vršila razstava letal, končala se pa je s smrtno nesrečo. Neko letalo je priletelo na gledalce kq je pilot istega hotel pristati; pet oseb je bilo pomečkanih do smrti, sedem jih je pa zadobilo težke poškodbe.
—	Cedar Rapids, la. — Jas. De Forest Bur, star 9 let, je bil aretiran, ker je ukradel avto-' mobil, s katerim pa je tako dirjal, d,a je imel polipist veliko posla, predno ga je dohitel.
—	Jacksonville, 111. — David Cooper, star 33 let, nedavno odpuščen iz ječe in se nahajal v bolnišnici za umobolne, je, ker so mu bile razmere znanec ugrabil 161etno umobolno deklico, ki se je nahajala istotam, pomašil jo je v avtomobil in oddirj.al z njo neznano kam.
—	Rim ,Italija. — V teku enega leta, je bilo v Vatikanu že trikrat pokradeno. To pot so tatovi odnesli iz blagajne ravnatelja vrtov 4000 lir.
—	Greenwood Lake, N. Y.— Ogenj je uničil poslopje Mountain Spring hotela; škoda je velika, dve mladenki sta bili zajeti od plamena v drugem nadstropju, rešil ju je gotove smrti neki uslužbenec hotela.
—• London, Anglija.—V Vic-i toria m'uzeju je nekdo ukrade] I 24 komadov zlatnikov, starih ad 1700 do 2500 let..Denar jf bil neprecenljive vrednosti.
—	Whiting, Ind. — Otroc so se igrali, prišlo jim je palmi-sel, da so polili tovariša, devet letnega Jurija Cajaca s terpen-
■	tinom in ga zažgali. Deček je v
■	strašnih mukah umrl.
—	Gillespie, 111. — Truitt ; Sexton, star 13 let, se je na
■	lovu ponesrečil; puška se mu je sprožila in naboj ga je zadel v prsa. Po nezgodi je šel
^ tri četrt milje* do bližnjih hiš, kjer so mu dali prvo porrroč, ' njegovo stanje je opasno.
_i—o-
VELIK POŽAR; ŠKODA j	$45,000.
i Chicago^ 111. — Ogenj je iz-
1	bruhnil na 400-430 North Ro-
2	bey cesti pri Zechman Lum-
-	ber kompaniji, ki je takoj od
3	začetka ogrožal celo okolico, i kjer šo po večini le tovarne.
-	Plameni so švigali neverjetno visoko; škoda $45,000.
Ogenj.
Dne 10. julija ob 3. zjutraj se je vnelo oglje v hlevu gosp. Majcen iz Št. Janža. Požarna bramba je ogenj zadušila.
-o--
Diplomski izpit na elektrotehničnem oddelku ljubljanske tehnike sta napravila gg. Janko Gaberšček iz Kkmnika in Ivan Jezeršek iz StražišČa pri Kranju.
'-o-
Nesreča.
Na Hrušici pri Jesenicah je poldrugo leto star otrok tovarniškega delavca Robiča prišel preblizu štedilnika, pograbil posodo, v kateri je vrel krop za kavo ter ga polil per sebi in se tako oparil, da je vsled opeklin po dvadnevnem trpljenju umrl. ———o-
Rojak (inja), ali si že naročil knjige "Goriške Mohorjeve Družbe?" Ako ne, naroči jih takoj in pomagaj zatiranim bratom v zasedenem ozemlju! Stanejo samo $1.00 s poštnino.
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO Itd.
Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako ae poslužite naše banke,
Dinarje, ozir. lire amo včeraj polt« Ijali po teh-le cenah:
500 Din___| 9.43
1,000 " ........ » 18.60
2.S00 " _| 46.23
3,000 - _| 92.00
10.000 - _1183.00
• 100 lir...............................$ 4.05 * ■
200 lir __________________________$ 7.75 '
500 lir___________________________$18.50
1000 lir ___________________________$35.75
Pri večjih avotah poaeben popust
Poštnina i« t teh cenah I«! vračih nana.	J
Zaradi neitalnoati cen J« nemogoč« vnaprej cen« določevati. Merodajn« ao cene dneva, ko denar »prejmemo.
Nakazila «• Izvršujejo pd poW M| pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POSlLJATVE IZ STAREGA KRA-JA V AMERIKO
Pisma (n pošiljke naslovit« nKi !
ZAKRAJ5EK « CESARK 433 W. 42nd ST., NEW TOR* W, %
Resolucija an. Kolumbovih Vitezov. - Borao doma.
nun ur- HI I«-T1IIITTTT -■■"II aimr^	■mu.........I	--............................ —....M I lil........................................—I ■"'UMIH.........in.........■■'■■ I............. mil win ammmmmmmmmmmmmmtmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmma^mm^^^^^^
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. si
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III.
Telefon: Canal 0098.
Naročnina:
Za celo leto .....................................$5.00
Za pol leta___________________________________2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto _______________________________ 6.00
Za pol leta .....................
_____ 3.00
The fir^t and the oldest Slovenian newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
'Phone: Canal 0098.
Subscriptions:
<"or one year ....................................$5.00
"or half a year................................2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year _____________________________ 6.00
For half a year........................3.00
POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list: plačan. Obnavljajte naročnino točno ,kcr s tem veliko pomagate listu.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu jei čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
ljenje.
V prejšnih časih je imel vse privilegije bogatin. Pa jih ima dandanes prav tako. Mamon je tisti, ki omami vsakega in kdor poseda tega, omamlja z njim drjuge; kdor ga pa nima, pa tega ne more. To je jasna slika dandanašnjih razmer,na svetu, ki vodi v divje poželenje za mamonom.
Ako se. ta korupcijska strast pravočasno ne zajezi, bo privedla narode še v jako žalostne razmere. Zajezila se ne bo pa z nobenim drugim receptom, kakor z nauki krščanstva, ki uči en nauk pravičnosti za reveže in bogatine !■
aus
-n.
Slavnostni spejem škofov v Pittsburgh
VELIKI VAŽNI DOGODKI V SLOVENSKI NASELBINI. — SV. BIRMA V SLOVENSKI CERKVI, KJER JE BIRMO-VAL SLOV. ŠKOF DR. A. B. JEGLIČ.
Poroča Mr. John Golobic.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under thp Act of March 3, 1879.
Kdo je deležen preveč prosperitete?
———i in 11—»———#
Meščansko časopisje, ki piše vedno v prilog kapitalistov, je te dni pisalo o sijajni prosperiteti, ki jo uživa ameriški narod. Seveda ni navedlo tistih, ki so te "sijajne" prosperitete deležni.'
Neki list pravi: Prospcriteta cestokrat prinese ljudem nezadovoljnost. Preveč je je in zato se poraja med ljudmi medsebojna nevoščljivost. Nasprotno, pravi list, pa revščina združuje ljudi, ker v sili vsak išče prijatelja.
Tako izvajanje je popolnoma napačno, prikrojeno po kakem od kapitalistov najetem pisaču.
Kdo, vprašamo, je danes deležen preveč prosperitete? Na vprašanje ni težko odgovoriti. Kdor le hoče, dobro vidi, kdo da je je deležen preveč in kdo premalo.	#
Delavski razred je prav gotovo ni. Povprečen delavec je danes prav srečen, če ima delo in da toliko zasluži, da se more pošteno preživeti. A teh je med delavci malo. Saj vidimo sirom Amerike, kako počiva industrija in- v mnogih krajih so cela okrožja brez dela že več časa. V nekaterih delajo po tri ali še manj dni na teden. Plača slaba, tudi ko bi delali vsak dan, kako naj potem govorimo o preveliki prosperiteti med delavci?! *	. '■
Seveda je mnogo več kot preveč prosperitete za bogate sloje, ki so si nakopičili milijone, s^omočjo revnih delavcev. Ti imajo svoje milijone investirane v bogato obrestujoča posojila ali drugače. Ti imajo velikanske dohodke, naj industrija obratuje še tako počasi. Ali ni pa tako z delavci, ki so odvisni od dela svojih rok in od tega, kar vsak dan sproti zaslužijo. Za te je pač vse kaj drugega, ako industrija obratuje ali pa vlada v njej zastoj.
~Jnn	' 'v.TMWWBHPIi^M^f- J'xWIraji. T-*"-
mtfp feeuiiutv «ar	ft- oii. u^iti je. i i eniOJjai j i uciaJO po-
vprečno skoro manj kot polovico delovnega časa v letu. Poleti navadno delajo komaj 2—3 dni ha teden. Pozimi delajo malo bolj. Ce zraven prištejemo še vsakih par let čas, ki se zgubi na stavkah, ni premogar deležen polovico delovnega časa. In vendar njih zaslužek ni tako velik, da bi nadomestil tisti čas, v katerem je zaposlen ono, kar izgubi v času, ko ne dela. Ravno tako je tudi z rudarji po železnih okrožfiih. Pa tudi ostalim delavcem se prav nič boljše ne godi. Ce kje v kakih tovarnah delajo stalno, pa prejemajo tako piškavo plačo, da niso nič na boljšem, kakor oni, ki veliko izgubijo radi ne stalnega dela. Taka je torej prosperiteta, ki jo uživa v Ameriki delavstvo. Kdor hoče biti pravičen, mora priznati, da je je za delavski razred veliko premalo, za bogate sloje pa veliko preveč.
—n.
Kam to vodi?
Malokje drugje na svetu se je korupcija tako zajela v duše državljanov kot ravno pri nas v Ameriki. Dnevno časopisje že ne piše več o drugem, kakor o samem graftu, ki se dogodi zdaj tam, zdaj tu.	,
Značilna je, da so v razne grafts zapletene najodličnejše osebe. Dandanes se zdi, da vlada vsepovsod sama korupcija. Kdor maže, pravijo, dobro vozf, ip tako je v današnjih časih. Kdor ima na razpolago dovolj denarja, da z njim maže, izvozi še iz takih zagat; kdor nima, pa obtiči v njih. Naj .kdo naredi kar hoče; ako ima denarna sredstva na razpolago, je rešen.
Toda vprašanje je, kam vse to vodi? Ali ne vodi to v stare fevdalne čase? V čase, ki so na las podobni starim fevdalnim časom, samo da Seveda v drugi, obliki. Bogatin dela kar hoče, ker se odkupi z denarjem. Revež pa je obsojen na trp-
Pittsburgh, Pa. (Izv.) — Že dolgo, lahko rečem še nikoli, ni bilo v_naši slovenski naselbini toliko in takih dogodkov, kakor ravno zadnje dni. Mrzlično pripravljanje za konvencijo KSKJ., kateremu smo se vdali z dušo in telesom, je bilo na-mah prekinjeno za par dni, ko nam- je bil javljen obisk številnih visokih gostov. Da bi imeli v svoji sredi kar dva slovenska škofa in enega nadškofa, rodom Hrvata, poleg drugih odličnih gostov, tega naša skromna naselbina pač ni nikoli pričakovala.
V	sredo, 21. julija, so prispeli k nam iz Buffalo škof Dr. A. B. Jeglič v spremstvu Rev. Ponik-varja, Rev. Bogoviča, Rev. Kra-gla, Rev. Markeža in Rev. Žu-žeka. Tako je bilo to sredo šest sv. maš v tukajšni cerkvi. — Po kosilu pa so prispeli še iz Bridgeville Rev. A. Moder in Rev. Blažič. Cela skupina se/je odpravila nato v spremstvu našega g. župnika Rev. J. Škurja jk našemu pittsburškemu škofu, jza tem pa so odšli v Bridgeville, kjer je bila sv. birma.
Drugi dan, julija, pa so škof Jeglič v naši cerkvi podelili zakrament sv. birme našim birmancem, katerih je bilo 16(5 po številu. Take birme naša naselbina še ne pomni, da bi bilo namreč toliko odličnih gostov navzočih, kakor jih je bilo pri tej. Po tem opravilu so imeli škof jedrnat govor na mlade l^irmance, pri čemer pa tudi od-rastlih niso pozabili. Slavnost se je zaključila ob 9 :30 zvečer
s "Te Deuih."
t
V	soboto, 24. julija popoldne, pa je bilo zopet vse na nogah, delali smo priprave za sprejem drugega slovenskega škofa, namreč.Dr. J. Gnidovca, škofa v Skoplju. Pripeljal se je ob petih popoldne in je nato spovedoval celi večer do enajstih in še drugi dan zjutraj. V nedeljo ob osmih zjutraj pa je podelil prvo sv. obhajilo nad sto otrokom. Pri tem je imel ganljiv govor na naše male, kakor tudi na odrastle. Ob desetih pa je nato daroval pontifi-kaslno sv. mašo ob asistehci dveh provinci jalov, namreč Yery Rev. pater Henrya in Very Rev. pater Bdbalo.' /
V	nedeljo zvečer smo imeli nato zopet veliko cerkveno slavnost, namreč blagoslavljajte sv. Križevega pota. Obrede je izvršil frančiškan Rev. Fran-
Nedeljska slavnost na griču Asisi.
BLAGOSLOVLJENJE CERKVICE IN PROVINCIJALNEGA DOMA CC. SESTER V LEMONTU. —O SLAVNOST IZPADLA NAD VSE SIJAJNO.
Poroča: M. K.
cis Oppici. Pri tej slavnostf je imel škof Gnidovec zopet jako lep in ganljiv govor.
Po tej 'slavnosti pa je naš g. župnik pripeljal škofa Gnidovca tudi v naš slovenski dom. Tu smo imeli priliko slišati še en pomembni govor škofov o družabnem življenju, tako da je imel ta dan kar štiri dolge govore, kateri nam ostanejo za vedno v spominu. Za drugi dan, za god sv. Ane, pa je povabil škof vse matere ob 9. uri k sv, maši, katero je on sam daroval v čast sv. Ani za vse matere. — Ob tej priliki je • imel zopet krasno pridigo, da je malokate-ro oko ostalo'suho. Želeti bi le bilo, da bi si ta govor vse naše matere v spominu ohranile in se tudi po njem ravnale.
Le- prehitro sot nam minuli ti dnevi in približal se je treno-tek,-da se ta dragi gost poslovi od nas. V torek so se odpeljali z našim g. župnikom v Washington, D. C., in od tam dalje v New York, kjer so se poslovili. Druga duhovščina se je vrnila nazaj v stari kraj, naš župnik pa k nam.	\
Na ta način so nas zapustili naši zadnji romarji z evhari-stičnega kongresa, ki nas zadnjikrat pozdravljajo in blagoslavljajo. Tudi mi Vam, mili gostje in dragi rojftki, izročamo tisočere ip pKlere pozdrave, da jih ponesete čez vodo tja k našim dragim, našim sorodnikom, prijateljem in znancem, in celi naši mili Sloveniji. -o-
JUBILEJ RAZGLEDNICE.
Lansko leto je preteklo petdeset let, odkar je prva razglednica prišla na dan. Založnik Schulze v Oldenburgu na Nemškem jo je izdal. Bila je to čisto navadna sličica, na kateri je bilo videti top in topničarja. Ker je bila v tedanjem času poštnina razmeroma zelo dra-ga^ in pa, ker je pošta zelo počasno delovala, se v takratnih razmerah ni hitreje razširila, i ampak šele zfelo pozno po iznajdbi.
I Pralnice so na Angleškem tako številne, da je v tej industriji zaposlenih 115,000 delavcev, od katerih je 85 odstotkov ženskega spola, j	_o_ • ,
— New York, N. Y. — Lan-' sko leto je strupeno žganje v ! mestu New Yorku umorilo 700 !oseb.
mm
—
Usmiljeni človek je Mussolini. Ko je zadela te dni jugoslovanske pokrajine katastrofa poplave, je, kot se poroča, Mussolini brzojavno izrazil svoje sožalje jugoslovanski vladi. To je lepo in.pri visokih dostojanstvenikih to zahteva formalnost. Ninčič je pa takoj odgovoril in se zahvalil za izraženo sožalje. Tedaj, ko je pa slovensko Primorje in Goriško poplavil fašizem, in ko so Slovence zalivali z ricinovim oljem, pa Mussolini niti malo ni pokazal tega "bon tona" ... Po ljubljanskih kavarnah gre baje glas, da se Mussolini in Ninčič dobro razumeta. Mussolini rad ul cazuje, Ninčič pa rad kima in podpisuje tyakte, ki se navadno zaključujejo: Polentariji vse,
Jugoslaviji nič . . .
* * :|t
Ko smo pred nekaj dnevi pisali o korupciji, se je oča Za-frknik prav ogorčeno postavil po koncu. Mi pa vprašamo tega patrona laWndalskih rdečkar-jev, naj pojasni, zakaj se baje lawndalski rdečkarji na raznih s^jah in sestankih titulirajo s ti-telni kot: "prekleti crook," "goljuf" in drugimi takimi ti-telni. Ali te vrste cvetke pripe-* njate eden drugemu le za šalo?
- * * :J:
Radi kronike. Dober in zanesljiv časopis prinaša novice, kot jih znaznamuje dnevna kronika; radi kronike se pehajo in tekmujejo med seboj re-porterji in korespondenti velikih angleških listov, da servira-jo čitatelje z raznimi novostmi. Drugačnih misli je pa enakopravna teta, ki se jezi v škratu, ker je slovenski časopis objavil dnevno novico, kakor kronika beleži. Časopis ne sme prinašati dnevne novice radi krvonike, tem"** in ijttfefcSi,i' do enakopravne' punčare.
* * :|l
Sapo jim je zaprla . . . Neznosna vročina, katera se je.pojavila te dni, je komodnim škri-cem na Lawndalu kar sapo zaprla ; pa kaj še vročina, to bi se še preneslo, toda veliki dnevi orjaškega evharističnega kongresa vznemirjajo preveč lawn-dalske duhove, pa tudi pojav bi se dalo na en ali drug način potlačiti in popačiti* ako ne bi bilo vmes vzvišenega dostojanstva knezoškofa Jegliča ; njegov sijajni nastop med nami značajnimi Slovenci, njegova živa in ljubezni polna beseda ter veličastni sprejemi škofa po vseh naselbinah širom Amerike, to so tista dejstva, katera mučijo in preganjajo farizeje na Lawndalu tako, da kar sapo love; ker pa ne piha zanje nič kaj, ugodni veter, se morajo zadovoljiti s tem, da lovijo in podijo muhe in brenclje iz uredniških prostorov.
i —.—o-
KATOLIČAN BREZ KATOLIŠKEGA LISTA JE NJ.ČI
Rev. B. Ambrožič: ,	; »3
ŽARKOMET, MISTERIJ SMRTI IN ŠE KAJ. -
Srečala sva se.
Nimam preveč časa, zato pač bolj redko kaj napišem za Amčr. Slovenca. Ali oni dan sem nekaj napisal, namreč tisto o božji pra-vično9t\ in o božjem usmiljenju. Pisal sem seveda za tiste, ki so željni resnice, za take, ki resnico z batom odbijajo, nisem pisal. Najmanj sem pisal za moža, ki žari po širnem svetu pod klobukom "Žarkomet" — kje je najti to firmo, ni treba posebej praviti.
Ko sem tisti svoj: spisek oddal v tiskarno, s©m' živel- dalje v dobri veri, da vsaj nič hudega nisem, storil, če Bog zna kaj dobrega ne. Toda po nekaj dnevih mi pošlje prijatelj črno na belem čudno žareči "Žarkomet," ki mi je v par trenotkih dopovedal, da je bilo tisto moje pisanje ena sama velikanska budalost. Tako svo se srečala. Ni-
koli ni bil to moj nameri in notri do imenovanega dne nisem vedel, kakšno žareče li-čece ima miloglasni "Žarkomet." Čul sem pripovedovati o njegovi blagoglasnosti,bral sem celo, kako preganja s svojo prodirljivo svetlobo ščurke in pajke iz vseh mogočih kotov, toda njega samega še ni bilo do takrat srečalo moje oko.
Prav hvaležen sem bil prijatelju za poši-ljatev in sem mu* še danes. Zakaj živeti v tej ljubeznivi Ameriki in ne poznati "Žar-kometa" iz obličja v obličje —to pa res ni nikomur podobno. Čudim se, da sem doslej brez tega poznanja izhajal. Še bolj se pa čudim, da me ni ta žarka luč takoj v prvem momentu položila po dolgem na trda tla.
V smrt se je zaletel.
Kar sem jaz v omenjenem članku pisal, torej Žarkometu ni bilo všeč. Najbolj je hud, da spadam med tiste, ki še vedno verujejo v posmrtnost, v neumrjočnost človeške duše..On sam namreč ne veruje, zato bi menda ne smel nihče več. Tako-le pravi: "Najmanj tisoč generacij je že leglo v grob
z vero v posmrtni misterij--in smrt je še
vedno miaterij." In malo pozneje nadaljuje : "Ali bo kdaj rešen misterij posmrtno-sti? Znanost ga reši. Znanost prej ali slej oživi mrtvega človeka. Se je že zgodilo, da je oživel človek, ki je bil nekaj časa mrtev, toda o tem ni bilo nikdar 'vredno govoriti;' bila je le 'navidezna smrt.' Prej ali slej se pa zgodi* da bo oživljen človek, ki bo mrtev 24 ur ali več dni in o katerem ne bo nobenega dvoma, da je bjl resnično mrtev. In kaj potem? In kaj potem, ko se ponove slučaji oživitve in ko vsi oživijenci ponove eno in isto: Nič ... ."
To so Žarkometovi dokazi za. umrljivost duše, dokazi, da ni življenja po smrti. In s takimi žarkimi dokazi operira možakar, ki je malo prej naše dokaze za neumrjočnost duše tako-le na preprost način, spravil izpod nog: "Kje so dokazi, da človek živi po smrti? Mrtve črke v starih knjigah, starih, zaprašenih knjigah, ki ne spadajo več drugam kot med starine v muzeju — so edini 'dokaz'."
Recimo, da bi mi res ne mogli drugega
pokazati, ko mrtve črke. Toda glejte, sam Žarkomet prizna tem črkam visoko starost. Če- bi bile tako malo vredne, kako da so tako starost dočakale? Kako, da jih Žarkomet zastonj'goni v muzej? Ej, nekaj mora že biti na tistih črkah. Le verjemi, d^agi Žarkomet! Glej, doslej tudi ti še nisi podal za svojo nevero drugega dokaza ko par mrtvih črk, ampak eno mi lahko verjameš: tvojih mrtvih črk ne bo treba nikoli goniti v muzej — se ne bo nihče spomnil nanje, da bi jim hotel odločiti tako odlično mesto!
Znanost reši misterij smrti. ,
f'Se je že zgodilo, da je oživel človek, ki je-bil nekaj časa mrtev."
Tako odkritje je dognal Žarkomet. Ne upa se pa niti sam dostaviti, da je bila tistega oživetja vzrok znanost. Še njemu samemu bi se zdela taka trditev preveč predrzna. Ali je pa morda tudi vse tiste mrliče, ki so šele v grobu zopet oživeli, znanost poklicala nazaj v življenje?
Velike vere je treba, preden sprejmem trditev, da more človek, ki, je bil res mrtev,
zopet oživeti. Kar je mrtvo, je mrtvo, to se prJivi, brez življenja. Obuditi k zopetnemu življenju mrtveca, ki ni samo navidezno mrtev, je prav tako težko, kot vdihniti življenje kamnu ali kladi. In Žarkomet trdi, da znanost to more — pardon, da ne bom prav nič krivičen! — Žarkomet trdi, da bo znanost to mogla. Pa recite, da Žarkomet ne vehi je v čudeže! Pa še v kako hude!
Znanost rešuje misterij smrti že jako dolgo. S kakšnim uspehom?'Najlepše nam ta uspeh pove Žarkomet sam, ki pravi: "Najmanj tisoč generacij je že leglo v grob z vero v posmrtni misterij — in smrt je še vedno misterij_."	.
. Šmentana ta znanost, .ki najmanj enemu tisoču generacij še ni mogla nič drugega povedati, kot da odgovarja: Bom že, bom že! Meni verujte, da ni nič po smrti, pa lepo mirni bodite. IJokaz sfe mi sicer še ni posrečil, pa enkrat se bo že. Če med ttem umre še novih tisoč generacij, kaj zato? Bom že, bom že!
\
Chicago, 111. "(Izv.) — Velik zgodovinski dan je bil preteklo nedeljo 1. avgusta za naš katoliški narod v Ameriki. Izvršila se je na ta dan velepomembna svečanost, »amreč blagoslovljena je bila cerkvica in provin-cijalm dom slovensko - hrvatskih šolskih sester v Lemontu, oziroma na prijaznem gričku asiškem, kjer se omenjena nova poslopja nahajajo.
Kljub slabemu vremenu so prihiteli Slovenci iz bližnjih naselbin, Chicage, So. Chicage, Jolieta, La Salle in od drugod, da se vdeležijo te izredne slavnosti.
Med odličnimi gosti je bil tudi jugoslovanski podkonzul Mili-voj Naumovič iz Chicage.
Že takoj zjutraj ni vreme o-betalo nič dobrega in v nebeških višavah-je bilo vse prepre-ženo s sivimi oblaki, iz katerih je rosil prav drobčkan dežek, kot da so ga od zgoraj prav na finih cedilnikih precedili.
Junak bi ne bil, kdor bi se bil kaj tacega ustrašil, zato 'nas ni' to prav nič motilo. Odločili smo j se, da gremo in 'mnogi smo pri- j šli na "Mount Assisi" kar brez! dežnika in v slamnikih, kot da: hočemo kljubovati vremenu in! ta rosa nebeška se nam je zde-j la le kot blagoslov božji.
Iz Chicage smo se odpeljali eni s poulič. karami in drugi zopet z busom in nas je pripe-1 ljal paš bus še precej zgodaj, tako da smo imeli priliko si o-gledati nova poslopja in Cerkvico še pred sv. mašo.
Vsak, kdor si je ista ogledal, se je izrazil, da je vse tako lepo narejeno, čeprav skromno, vendar fino in okusno.
Posebno cerkvica je, kakou mali a dragoceni biser. Krasen je oltar, kjer zdaj prebiva v ta-bernokeljnu nebeški Kralj. — Nad tabemakeljnom v sredi je krasen kip presv. Srca Jezusovega,- katerega obdajajo oh vsaki strani še štirje drugi lepi kipi in to štirih mogočnih božjih priprošnjikov, in ti so: Blažena Devica Marija, Sv. Jožef, Sv. Frančišek Asiški in Mala cvetka Sv. Terezija.
Na vsaki strani tabernakelj-na je kip angela z lepo električno žarnico in ravno tako pri obhajilni mizi, samo da sta tu kipa angelov in električnih žarnic manjše oblike.
.Za ta dan je bil oltar tško čarobno lepo okrašen, da kaj takega zmore le vzvišena ljubezen in pa mojsterska roka u-metnic, naših čč. sester redovnic. Cerkvica je še precej prostorna in ima protetora za približno kakih dvesto oseb.
Ob 11. uri dopoldne se je pričfcla slovesna sv. maša v cerkvici, ker na prostem,'kakor je bilo namenjeno, se ni moglk vršiti služba božja vsled neugodnega vremena. Slovesno sv. ma-
šo je daroval č. g. Rev. Bernard -Ambrožič O.F.M., asistirala sta Fr. Bonaventura O.F.M., kot di-!. jakqn, in Fr. Paschal O.F.M., . kot subdijakon in Fr. E. Gabre-* nja je bil ceremonijar.	,
Slavnostno pridigo je imel č. ! g. Rev. B. Ambrožič. V mbjstei--sko zamišljenem govoru nam je ! č. g. slavnostni pridigar ppedo- 1 čil važnost blagoslova božjega in tudi tega velepomembnega : dne. "Ako Gospod ne zida hiše — zastonj se trudi tisti, kateri jo zida," tako je dejal Kristus, zato je blagoslov božji tako ne- : obhodno potreben v vseh naših 1 dejanjih. — Dalje je povdarjal \ pridigar, da tukaj v tem taber-nakeljnu bo odslej zanaprej kraljeval naš Gospod Jezus. — ' Tukaj, pred ta tabernakelj presvetega Rešnjega Telesa bodo č. sestre pošiljale svoje mo- ! litve k Njemu in se navduševale v ljubezni do Boga in od tega velikega ognja ljubezni bodo potem kot vzgojiteljice ši- ■ rom Amerike vnemale srca naši ' j mladini do Boga. — Dalje has [ i je č. g. pridigar spomnil, da I ravno na ta dan obhajamo tudi 17001etnico velikega apostola 1 : ljubezni Sv. Frančiška Asiške- J I ga, h kateremu redu spadajo j tudi naše & sestre. Sv. oče Pij XI. so povodom-obhajanja 700- ; letnice sv. Frančiška razglasili I frančiškansko sv. leto.
I
l Krasne besede č. g. pridigarja so na vse navzoče naredile ; najboljši vtis. Omeniti se mora, da smo se tudi v tej novi cerkvi- : ci spominjali v molitvi naših nesrečnih bratov v Meksiki. Pri : sv. maši je pel cerkveni pevski i zbor Adria od Sv. Štefana iz ] Chicage pod mojšterskim vod- i atvom prof. Iv«n Rn^foa. Pcloff 1 latinske maše je zbor pel tudi krasno pesem Gospodov dan. Petje je bilo izborno.
Popoldne ob 2. uri pa se je izvršilo blagoslovljenje doma in cerkvice.	\ (
, Blagoslovljenje je izvršil Rt. Rev. Monsignor Rempe D.D., < ,ob asistenci Rev. J./Shilinga in i Rev. V. Violiča, hrvatskega ; ižupnika iz Jolieta. Zatem se je i jpodelil blagoslov s presv. Reš- ] njim Telesom in slavnost se je zaključila z zahvalno pesmijo.' Po končani slavnosti smo se pO- • .dali zopet na svoje domove, : jhvaležni čč. sestram za njih jtrud, požrtvovalnost in tudi Ve-jliko gostoljubnost, katero so jnam izkazale na ta dan. Vrnili smo se srečni, da smo doživeli j ta dan in videli položen glavni : .temelj za bodočnost naše mladine v Ameriki.
. T—o-
Rojak (inja), ali si že naročil knjige "Goriške Mohorjeve Družbe?" Ako ne, naroči jih takoj in pomagaj zatiranim bratofn v zasedenem ozemlju! Stanejo samo $1.00 s poštnino.
Iz življenja in sveta.
sprejelo ogorčenje in javkanje italijanske javnosti.
Tegetthoff ni izgubil niti ene ladje. Padlo je 38 mož, a 138 jih je bilo ranjenih. Zmagoslavno se je Tegetthoff takoj po dobljeni bitki izkrcal na Visu, kjer je na županove čestitke la-konično odvrnil:
"Hvala Vam! Lahko je Italijana potolči z Vašimi slovanskimi levi!"	»
Slavljen in visoko odlikovan je Tegetthoff umrl 7. aprila 1871 na Dunaju. Njegova lepa zmaga pri Visu, prav tako zmaga pri JCustoci pa bivši monarhiji ni rodila večjih koristi, ker je navzlic vsemu morala Italiji odstopiti Benečijo. Pač pa je za odškodnino smela leta 1878 o-kupirati Bosno in Hercegovino. V&i ti dogodki so danes uveli listi na drevesu zgodovine. Vis je naš in pomorski rod "slovans-skih levov" mrko čaka novih dogodkov.
-o-—
AMUNDSEN PRIPOVEDUJE, sla
V trimfu se je sivi raziskova- sov lec povrnil" domov. Sprejeli so Ko ga v Oslu ministri, reprezen- Re tanti, ves narod. Amundsen je očividno vesel; mehak smehljaj pri i neprestano vibrira, v markant- "Is |nih potezah obraza. Zmagova- je lec polarne pokrajine odzdrav- pri lja tisočerim pozdravnim vzkli- Od kom, se zahvaljuje za sprejem- zd; ne nagovore in po vseh konča- je nih ceremonijah sprejme novi- du narje k lagodnemu razgovoru, izc ki je potekel tako-le:	Ev
—	Mar je res, da boste od- šta slej prepustili arktična razisko- un vanja mlajšim generacijam? pri
—	Da! Kaj naj jaz.še poč- soi nem tam? Saj sem nedvoumno za dognal, da med tečajem in Ala- na sko ni kopne zemlje./ Bila ^e vls mojii glavna naloga, da prou- mi čim pokrajino, ki jo prej bila P*-nepristopna ...	m
—	Ali je bilo možno navzlic Pr megli se točno prepričati o last- zn nostih cele ogromne pokraji- trj ne? se
; — Da! Jaz sem si o tem do- ni cela na jasnem! Cesto se je megla razdvojila'in tu smo lahko zg ponovno ugotovili, da kolosalna je . območja, ki smo jih lahko pre- sti gledali, ne kažejo niti lahnega nc naznaka čvrstil tal.	"
—	Kaj pravite o Byrdu? d<
—	Niti malo ne dvomim, da sc . je dosegel severni1 tečaj.	ž<
—	Ali Vas to ni niti malo razočaralo?	ž<
—	Še dolgo ne! Ko sem z ns ) njim govoril v Ameriki, mi je C
odkrito dejal, da namerava se- si verni tečaj doseči z leralom, in jaz sem mu zatrdil, da ga bom podpiral z vsemi močmi., In v resnici nisem smatral Byrda za ^ nikakega konkurenta. Njegova športna naloga je obstojala v P j tem, da doseže tečaj, dočim i vožnja naše zračne ladje "Nor- st j ge" ni bila polarni, marveč 3 n transpolarni polet.	P
—	Kako bo s temi poleti v ^ a bodoče?	J?
—	Smatram, da je redno pre- ,s1 Ietavanje transpolarne proge ,s
0 le še vprašanje časa. Najkrajša !|
zveza med Evropo in Ameriko 8
j. vodi preko severnega tečaja in 1
1j letalska tehnika bo predvidoma 1
aj kmalu premagala težkoče, ki'1
.j. še ovirajo redni promet na tej
g, zračni1 progi,	/	1
I	................................■
a--------:—--:—
te NAZNANILO IN PR1PORO-
al »	ČILO.
er Vsem našim naročnikom, o, prijateljem in dobrotnikom, )k kakor tudi vsem drugim roja-d- kom po državi Illinois in drža-»ki vi Kansas naznanjamo,' da jih v bo te dni obiskal naš potovalni zstopnik Mr. Frank Kurnik, ki na je pooblaščen pobirati naroč-3. nino, oglase in prodajati knji-»ro ge naše knjigarne, na Mr. Kurnik je pooblaščen id- pobirati naročnino za liste in "Amerikanski Slovenec" in je "Ave Maria."
ia- Vsem ga najtopleje priporočil- ,čamo in obenem prosimo vse ?vi- rojake in naročnike, da mu a no gre j o na roko pri njegovem lič- težavnem delovanj« za kato-do- liški tisk.
t je Uprava Amer. Slovenca.
O svojih tovariših govori A-mundsen očetovsko toplo in prisrčno. Posebno često pohvali sijajno prestacijp I-lijserja Lai--sena, čigar navigacijo zračne dro ladje smatra za svetovni re- pet kord. Polkovnik Nobfle pa mu smi zares ni posebno prirasel k sr- tov. cu, ker pri omembah tega ime- ve, na popušča Amundsenova pri- stre srčnost; a navzlic temu pravi v P sam, da o kakih globokih ne- veli sporazumljenjih ne more biti ki : govora . . . Kakor Amundsen, dal so veseli nasmejani tudi njegovi par korenjašlci tovariši. Tudi oni bi k s radi pripovedovali kakor ra- nel dostrta'deca vse v enem, samo par Larsen se venomer smehlja v čaj molčečem ponosu, da je avanzi-ral zd stotnika . . .	KO
-o-
REDKA ZGODBA. Poročalo se je že, da je bila estonska vlada primorana od-pustiti iz službe svojega posla-nika in nekdanjega zunanjega1 V
ministra Birka, ker je ta kot po-1°
i s a. ti
slanik deloval v Moskvi v prid
'sovjetom in proti lastni državi, i
v	1-	,0Z1
Ko so ga pozvali, naj se vrne v 1
Reval, se ni zmenil za to.
Po dolgem času so 16.^n. m. i. prinesla/ moskovska uradna "Izvestija" Birkovo izjavo, da ^ . je bil radi obolelosti na obiskih jJ pri ženinih stariših v Ukrajini, ' Odtod se je .hotel v svrho zdravljenja podati v Nizzo, a je spotoma doznal v Petrogra- * du, da ga domovina dolži vele- bit izdaje in da preži na njega v 'on Evropi neki estonski general- "ti štabni častnik, ki ima nalog ga 'do umoriti. Radi tega se je Birk go premislil zapustiti gostoljubno tel sovjetsko Rusijo in iz varnega Br zavetišča odpira estonskemu ste narodu oči o delovanju njegove je vlade. Navaja, da so se zunanji na minister Pijp in vojaške oblasti de prodali Angležem in da vohu- do nijo proti sovjetom. Estonska, I pravi, bo še krvavo plačala te ; Z zmote; raje naj bi ostala nev- j tralna napram veliki sosedi in n? se otresla hlapčevstva zapad-' 7J nih sil.	c
Ta nastop je breVprimere v rr zgodovini evropske diplomaci- p , je. Navedbe nekdanjega mini- f, . stra so seveda ddvolj fantastič- h , ne. Pri vsem tem pa ne,odgovo- f] ri na glavno obtožbo svo.jp via- d de; da je ponudil svoje usluge rt: t sovjetskemu uradu za špijona- n žo v Evropi, in sicer, ker se je li > vjel na limanice svoje sedanje k žene, lepotice, ki jo je Birku h : naklonila skrbna moskovska k ; Čeka, ko je pos(lanikoval v Mo-. sle vi.	:
i	-o--i-i
i NENAVADNE NEZGODE. d ;' Neki postajni mojster na pro- 12 1 gi Caiais-Pariz je bil oni dan i ubit na nenavaden način. Eks-v presni vlak se je bližal in mOj-1 ster je stopil kraj proge ob po-staji. Neki zanikrni delavec, ki g je z drugimi delal na progi, jej pustil lopato med tračnicami. I v Vlak je lopato z veliko silo vrgel s proge, da je priletela v po-1. stajnega mojstra ter ga na rtie-e stu ubila. — Pariški "'Matin" ' a I pa opisuje -še bolj nenavaden [0 slučaj, dasi sličen. Ko je v biko-in borbi v Valenciji matador (bi-La koborec) zasadil biku meč v ki' vrat, se je ta silno stresel. Meč ej je iz rane odletel ter se zaril v prsi nekega uslužbenca. — V = vlak med Brightonom in Vikto-
rijo na Angleškem je od nekod
✓
m> NAROČNIKOM V CHICAGI
nij naznanjamo, da je sprejel loja. kalno zastopstvo v Chicagi za ja. naš list Mr. Martin Kremesec, jih 2004 W. Coulter St., kateri je Ini pooblaščen pobirati naročnino ki za "Amer. Slovenca," oglase in oč- vse, kar je v zvezi z našim li-)ji- stom. Rojakom, ki jih bo obiskal, ga prav toplo priporoča-«en mo, da gredo vrlemu katoliške-ste mu možu v vseh ozirih na roko. in Upravništvo "Am. Slovenca."
)V0.	V NAJEM
vse se odda pod ugodnimi ppgoji v slo-nul venski naselbini v Jolietu, 111., do-
b'ro idoča
em	PEKARIJA.
ato-
Peč se nahaja v njej. Ponudbe
' na upravo "Amer. Slovenca." l. ■ ■ ...
MEH ZA SMEH.
Radovedna.
Ona: Iz te sobe se bova preselila, parček nasproti mostov-ža se vedno prepira, celo tepe-ta se.
On: Vidiš, vedno so te sitnosti. Poletni hoteli imajo tanke stene — vse se sliši, j Ona: Jaz ne slišim,, zato se pa hočem preseliti v sobo poleg njiju.
* * *
Na dirkališču.
"Zastavi svojo uro, suknjo, prstane, vse kar imaš, beli konj bo gotovo zmagal, jaz sem siguren."
i "Dobro, prijatelj, posodi mi $50.00, pa bom na belega stavil."
I "O tako siguren vseeno I nisem."
7V
priletel železen Hrog. Odkod je priletel, nihče še danes ne ve. Ubil je enega potnika. Ako bi: bil potnik sam v kupeju in bij drog prodrl na drugi strani zo-1 pet na prosto,- bi bila uganka | smrti potnika popolna. — Vsak tovarniški delavec pri strojih ve, da se pripeti, da se kolo jstroja razleti, V neki predilnici v Prestonu naf Angleškem se je veliko kolo razletelo. Kosi, težki 250 kg, so leteli do 200 m daleč in en tak kos je raztrgal parno cev, ki je vodila od kotla k stroju, izpuhtela para pa je nekega uslužbenca do smrti 0-parila. Res, sami nenavadni slučaji.
-o-
KOLIKO BARVE IZDELAJO
NA SVETU.	g;
V Ameriki je vsako leto iz-	^
gotove 32,000 ton, na Angle-	c'c
škem 30,000, v Švici 12,000, na	d(
Francoskem 8000, a v vseh dru-	jc
gih deželah razen Nemčije pa	jf
samo 4000 ton. Nemčija je bila	v
ipred vojno daleč pred vsemi,	V( oziroma je je izdelala več ko
ves ostali svet, namreč 135,000	rj
jton. Angleški strokovnjaki trdi-	2
j,jo, da Nemčija danes izdela že	j, |Večje množine barv, kar se pa z druge strani ne potrjuje.
J.-o-
KJE SO NAJVEČJI DEBELU-	g]
, H AR JI.	]v
* Najbolj debele može je do-	v
biti na Angleškem, četudi je v	n
'oni deželi razmeroma največ	s'
."trsk" v podobi angleških lor-	11 dov. Neki lincolnški živinski tr-
govec je, ko je 29»let star umrl,	a
tehtal 290 kg, kramar Edward	0
Bright, kateri je umrl 1. 1750.,	^ star 30 let, je tehtal 308 kg. Ta
V	v	s
je bil dosedaj najtežji človek \ na svetu, ki je pa bil bolj vreden pomilovanja Jcot pa obČu- f dovanja.	j
—-o-
i ZBOROVANJE PACIFISTOV. ^ j Pariz, Francija. — V Rheims ^ .na Francoskem .se je skupaj
-	j zbralo v pondeljek 4000 pa- :
cifistov, zastopajoč 30 narodov, med temi 900 Nqmcev. To je peta mednarodna mirovna kon- :
■	ferenca .To gibanje se je zače-r lo" pred petimi leti, večina
• francoskih bivših in sedanjih '
državnikov to gibanje podpi-! ra, pa tudi Nemci so naklon je*
■	ni pacifistom, slednji so posla-5 li na to konferenco največ de-j legatov. Iz Amerike je prišel 1 le en delegat, dr. Henry At-1 kinson.
-o----i
Naročite še danes knjige "Goriške Mohorjeve Družbe," ki se dobe za $1.00 s poštnirio vred
-	iz knjig&rne "Amer. Slovenca."
NIZKA CENA"
za zidano hišo z dvema sta-i novanjema blizu šole in cer-e[ kve. Proda prileten vdovec i- J za $3500, nekaj takoj, ostalo na vknjižbo. Vprašajte pri: 1-	K. Ropa,	č,p,s
1710 W. 21st St„ Chicago.
>> f ...................................1111 ...............1,11 -».i.—m-.^i.i...
nl ROJAKOM V WEST ALLIS
naznanjam, da imam y zalogi razne molitvenike in knjige iz T knjigarne Amer. Slovenca. Va-"; bim Vas, da me obiščete in si y sami izberete, kar Vas bo za-^ nimalo. ,	John Kovačič,
2025 Sheridan Avenue, West Allis, V/is. il _________________
» ' LOUIS STRITAR
se priporoča rojakom x& naro« "10 čila premoga, katerega p ripe-:n !jam na dom. Prevažam pohi , j »tve ob času itelite* in v»e kai »pada v to stroko.
Pokličite me po telefonu! J a*	2013 W. 21 st Place
j.®"	CHICAGO, ILL.
Phone: Roosevelt 8221.
MALI OGLASI. HIŠE IN L O T E.
NOVE KNJIGE.
"Kri Mučenikov" je ime
knjigi, ki opisuje mučeniško življenje kristjanov v tretjem , stoletju po Kristusu. Povest se , godi v dobi, ko se je paganska gradba človeške družbe razdi- j rala, a je na razval.jencm sta-: rem svetu žo povsod klilo novo življenje iz ihladega kr-1 šoanstva ter se pripravljalo, da preraste paga-nske ruševine. — Pisatelj šega globoko in na široko v življenje, ki-je- daleč za nami; oblike tistega življenja so postale nam' tuje, najsi je njega vsebina nam še tako sorodna. Knjiga popelje čita-telja v duhu v tiste čase, ko se je kristjane preizkušalo drugače ket danes glede njih prepričanja. — Povest je bila spisana izvirno leta 1918 v fran-| coskem .jeziku, v katerem je dosegla več izdaj. Prevedla se je v nemški, češki in rtalijianski jezik, zdaj je prevedena tudi v slovenski jezik. Rojaki Slovenci sezite pridno po te.j knjigi. Dobi se v Knjigarni "Amerikanski Slovenec." Vsebuje 208 strani zanimivega branja in stane samo 60c.
.,. * * *
"Socialna Čitanka'' nosi naslov knjiga, ki je izšla letos. Knjiga vsebuje 126 strani nadvse poučnega socialnega branja. -Obravnava najvažnejša socialna vprašanja sedanje dobe. V tej knjigi so pisatelji predvsem pbrazložili, kakšna so pfava večna načela, ki naj oživlja vjjubezni do bližnjega vse sloje, narode in stanove. Skozi to knjigo gre velika misel, kako ozdraviti človeško družbo velikih ran, ki razjedajo družine, narode in države. Kako bi se dalo svete pra-I vice revnemu delavskemu slo-jkkse preživlja le s osebnim I delom, da bi dobili tudi ti toli-' ko pravice in kruha, da bi mogli živeti življenje, vredno člo-' veškega dostojanstva. Sotrud-' rriV^rrt Vi srv STiisnli trt kniiofo
a ......v—,	pv,.
gre zahvala v vsem obsegu, kei; v njej pokazali svojo glo-
boko ljubezen do svojega ljudstva. Slovenski rojaki sezite po tej "Socialni čitanki." Berite jo in od nje bote imeli velik užitek. Dobi se v knjigarni "Amerikanski Slovenec" in stane sa-. m& 45c.
1	S
* * # »
"Nevesta iz Korinja"'' je ime
zanimivi knjigi, ki vsebuje 102 strani prav veselega berila. ' Razpravlja o poroki na kmetih , in začne: "Fant, ženili se bo-\ mo!" — Gotovo teh veselih prizorov veliko naših rojakov (inj) še ni pozabilo, zato jim bo ta knjižica dobrodošla, kter jrjni bo poživila te vesele slovenske^ spomine. Knjiga bo dobrodo-j šla tudi ameriško-slovenskij mladini, da bo videla, kake^ : razmere so v t§m oziru vladale i v domovini njihovih -starišev.i Vsak naj prav gotovo to knji-| — jro naroči, ker takih del se ne s dobi vedno na literarnih trgih.| gi Knjigo je dobiti V največji slo; iz venski knjigarni v Ameriki t. a- j. v knjigarni "Amer. Sloven, si car in stane samo 25c.
BUNGALOW, 6 sob, garaža, zaprti porč. 600,3 S. Mozart St. Ph. Re-pnblic 8795.____863-p do p
, EIMHURST. Za takojšno prodajo bungalow, 6 sob. 50x200, blizu York St". in St. Charles Road, lc nekaj takoj, ostalo po možnosti. Transportačija dobra. 424 Argylc ključ 420 Argylc. M. K. Baer, 208 So, La Salle St. Ph. Wabash 0208. _______________860-p do p
BUNGALOW, 6 sob, moderno — streti a fino krita, • kopalna soba s ploščami, topla voda. 4'»22 North Kostner Ave. Kildare 3283.
• 855-p do p
DVONADSTROPNA HIŠA na vogalu po 7 sob, parna toplota, vel. pisarna v pritličju. $28,000, polovico tako*. 3524 E. Grace S?. 1 nadstr.
866-s do s
HIŠA 9 SOB, hlev, garaža, kokoš-
njak, 4 do 18 akrov, ob tlakovane
cesti, 4.bik. severno od Wheaton
limits, drevesa, bogata zemlja. Box
543, Wheaton, 111. 867-t,sr,č --:----:--(_-----;—..
BUNGALOW 5 sol>, v Belmont Gardens, furnace ht., kop. soba, velik, zaprt pore, ulica in ajllev tlakovana in plačano; lepo dvorišče, transportačija. 4167 Barry Ave.__882-č,p,s
FARME NA PRODAJ

POROČILO O VELIKI PO- spi VODNJI V VOJVODINJI. jDl
20. julija 1926. # g' Po prebitja nasipa pri Apa- I tinu je Dunav pričel z vso silo j Pritiskati na Petrovičev niasip, | ki je bil zgrajen v višini poldru- m( gega metra na cesti Bogojevo- i Sonta. Pritisk vode je bil v so- |na boto, 17. julija, od ure do ure |v-t hujši, katastrofa neizogibna, j^. 'že popoldne je voda udrla pre- jk' ko nasipa in se razlila po veliki |ca nižini, ki se nahaja na področ- mj ju vodne zadruge Bogojevo-Ži- ^ va Vajska. Pionirji in inženjer- ' ji, ki so prišli iz Kragujevca, so ^ delali noč in dan, da razbijejo ^ glavni dunavski nasip nad Bo-Sojevom in tako omogočijo, da se vodne mase, ki so napolnile ^ bazen pri Apatinu, spravijo zo-Pet nazaj v strugo. Voda, ki je ' Poplavila tamkaj preko 20,000 . oralov zemlje, je bila znatno ^ višja od višine vode v Dunavu samem. Sod za sodom z dinami- ^ torn, ekrazitom in drugimi eks-Plozivnjmi snovmi so valili pro-ti nasipu, jih spojili z električ-no žico in nato pripravili do eksplozije. Za vsako ceno so ^ hoteli vodi otvoriti pot y Dunav ^ in rešiti Petrovičev nasip, ki je m branil nal 50,000 oralov plodne Zemlje. Tocla vsi napori so bili zaman. Čeprav'so podrli nasip 111 v dolžini 320 metrov, je voda s Vedno bolj navalivala na Petro- ^ vič^v nasip in ga'končno v dol- ' žini 200 m predrla. Voda je dr- / la skozi vrzel s silo 200 kubič- . nih metrov na sekundo. Že čez ui'o je sledila nato katastrofa. Provizorni in slabi Petrovičev, nasip je pričel podati na vseh koncih in krajih, voda je poplavila vso ravnino. Vse delo so £ korali takoj ustaviti, elemen- z <ftoja s j la Dunava je premagala rl silo 6000 delavcev in 3000 vo- p Jakov, ki so prav do zadnjega a trenotka katastrofe neumorno delali na nasipih. Nad 50,000 p , oralov žitnega^ polja je bilo v si | trenotku pod vodo.	n
Vsled najnovejše katastrofe E ; 3e bila povzročena ogromna e škoda, tem bolj, ker je voda na- 1< raščala tako naglo, da se na o- z gromnem kompleksu ni moglo li ničesar rešiti. Po približni ce- t nitvi znaša škoda najmanj 200 v ' niilijonov dinarjev. S to kata- v ; strofo je dosegla povodenj ne- 1 dvomno svojo kulminacijo. — 3 Razburjenje v vsej Vojvodini s : je nepopisno.	c
Tudi pri Novem feadu je situ- š acija zelo kritična. Tamkaj utr- r jujejo drugo obrambno linijo, l ker je voda na enem kraju že 1 Podrla prvi nasip. Po uradnHj i Poročilih je pri Bogojevu voda < pridrvela s tako naglico, da je ] v noči od sobote na nedeljo po- , rušila provizorni železniški niost ter podrla vse brzojavne : in telefonske'zveze. En kilometer proge Bogojevo-Kar^vuko- i vo je voda odnesla s seboj. Do sedaj je- poplavljeno skupno 100,000 oralov plodne zemlje, in sicer: 8497 oralov v Baranji, 24,000 na državnem velepose-stvu v Belju, 19,000 pri Apatinu in okoli ,50,000 pri Bogojevu. Na Dardjanskem nasipu so našli v nedeljo truplo vojaka 15. artilerijskega polka, ki je jOpravljal na nasipu kurirsko službo.
V soboto popoldne je Sava predrla nasip pri tvornici tani-na v Sisku in porušila tri hiše. Na pomoč je moralo prihiteti vojaštvo, ki jp rešilo, kar se je sploh še rešiti dalo. K sreči je v nedeljo pričela voda padati, sicer bi bila katastrofa še večja. Pri tvornici .tanina je utonil neki seljak, ki se je peljal ž vozom in so ga zasačili valovi. Valovi so odnesli truplo s seboj in je do sedaj še niso našli.
V nedeljo popoldne, 18. julija, je prišel v poplavljeno o-Zemlje pri Bogojevu in Apatinu kralj Aleksander. V njegovem
xv j
spremstvu sta bila tudi ministra koi iDušan Trifunovič in Pucelj ter 'predsednik skupščine Marko jan ,Trifkovič. Ne meneč se za ne- mi 'varnost, je kralj na več krajih £ 'gazil po vodi in blatu in tolažil je ' (prebivalstvo. Ko se je vračal z ig'i !motornim čolnom proti Apati- zm 'nu, je čoln nenadoma obtičal ga I na plitvini. Ni se mogel sam re- hiji 'siti iz mučne situacije in je mo- je : jral priti drug motorni čoln, v 0ds 'katerega se je nato kralj ukr- 0dt 'cal s svojim spremstvom. Vojni kuj minister je ob priliki nesreče v Yki šali pripomnil: "Kje pa so se- sti daj novinarji?" Kralj se je na- nat smejal in pokazal nanje z ro- ski ko: "Evo jih, že pišejo o moji doj nezgodi!" Povsod, kjer se je pojavil kralj, mu je izmučeno A1V prebivalstvo priredilo navduše--\ ne ovacije.^Ko je kralj videl, da lec vojaki do pasu v vodi opravlja- ga jo reševalna dela, je odredil, tar da se jim da priboljšek v hrani 0ci 'in izplačajo tudi posebne de- !ne; narjie nagrade. 'Vojni minister nil je izvršil takoj kraljev ukaz in lec izdal tozadevno potrebna navo- lja dila. Po kraljevem odhodu so ko odšli ministri z narodnimi po- ne slanci in iy)vinarji v vas Sapa- nil re, kjer so nastanjeni skoro sa- na mi dobrovoljci in četniki iz čete ki "slavnega" vojvode Vilka, kjer jim je bil prirejen slavnostni sle sprejem. Vojni minister je imel va pri tej priliki ganljiv govor,, v katerem je proslavljal zasluge ne vojske v sedanji nesreči naroda do in naglašal, da so se tudi sedaj sk ' izkazali kot pravi junaki.	m< -o- čil
OBLETNICA BITKE PRI !ne VISU.
t
Te dni je potekla OOletnica m'
>	jene izmed- redkih avstrijskih n(J
-	zmag pri Visu, kjer je admiral ne i Tegetthoff dne 20. julija 1866
-	potolkel italijansko brodovje ce
1	admirala Persana.
3 Tegethoff je bil slovenskega ) pokoljfenja, iz Maribora, kjer ol / se je rodil 1. 1827. Vojno in po-morsko akademijo je dovršil v m
2	Benetkah 1. 1847. Radi svoje i energije in izredne vojaške od-
-	ločnosti je užival nc-omejeno
-	zaupanje nadvojvode Maksimi-
0 lijana, Franc Jožefovega bra- ,c i- ta, in je naglo lezel kvišku k 0 visokim vojaškim častem. Pq .- velikem uspehu v pomorski bit- 0< ki pri Helgolandu (9. maja 1.
-	1864.) je stopil na čelo avstrij-
u ske vojne mornarice ter jo do- P cela reorganiziral po moderne j- r< i- šem sistemu in po potrebah po- n
>	morske strategije. Strog v služ- S! bi, toda dosledno korekten si je ^
,e hitro pridobil zaupanje vsega v h moštva. Na osobi't način je znal g a ceniti vrline dalmatinskih in " ie primorskih mornarjev, zainaša-3- joč se na njihovo hrabrost in na ki prirojeni patriotski čut za ob-le rambo rodne obale, e- Dasiravno v brodovju mnogo 11 o- slabejši od Italijanov, je Teget- : )o hoff 19. jul. 1866. opoldne od- ^ io plul iz Fazane s 7 oklopnicami * e, in pomožnimi lesenimi ladjami | ji, sovražniku nasproti, ki je pri- £ e- plul z Jakina z 28 ladjami in si ti- potapljačem, v katerega je ita-ie- lijanski admiral stavljal velike so nade. Italijan jej#bstreljeval > ka utrdbe na otoku' Visu, odkoder je je hotel prodreti v Dalmacijo, ko ko mu naenkrat pridrvi w bok
Tegetthoffovo brodovje z usod-va nim znamenjem 'na admiralski ni- ladji: "Sovražnika potopimo v še. navalu!"	s
teti Potek bitke, ki je trajala na je dan 20. julija od 11. do pol 3. e' v popoldne, n^m je pač še dobro si- znan iz šolskih knjig. Ponosna :ja. italijanska flota je izgubila ad-ne- miralsko ladjo "Re d'ltalia" in vo- "Palestro" in kmalu nato se je Va- potopil še potapljač "Affonda-j in itore," dočim je življenje izgubilo 572 mož. 'Z velikim števi-uli- lom ranjencev se je ivavrtano italijansko brodovje v paničnem neredu umaknilo proti domači zapadni obali, kjer ga je
20 AKR. Arcadia Gardens, Florida. Ilall, 4604 N. Racine Ave. 862-p do p
ti x' c .pv r . <"nr, r	i £ ~ _ _ . - HOIV^IQu!'
l^iv-X'tJ	iVVHN <jo IOI1IW mu am,
3'A milje zapadlio od McHenry, 111. 170 akr. obdelane zemlje, ostalo paša iii gozrd. Pripravno za mlekarstvo in živinorejo. Fina voda iz studencev. Nova hiša 12 sob, furnace ht. klet, hlev za konje 30.\40, soba za opremo, soba za orodje in druge gospodarske potrebščine. 2 silo, shramba za seno, tukaj jc prilika za prvovrstno mlekarstvo, boljše Vii z-adobiti za tako nizko ceno. Vse je kakor novo. jfrodati mora takoj, $225.00 za aker. E. J. Fellows, West McHenry, 111.	875<sr,č
20 AKR. 4 BL. do i'ezera v Dunes. Tudi farme, vel. in male, od 1. do 10 akr! prijetno za poletno bivališče. M. W. Phillips, Briclgman, Alich.
874-t do t
260 AK. neobdelane zemlje blizu Fre-sijo, Ca!., dobra zemlja in voda. — $5000 ntojega denarja v zemlji, $10,-500 vknjižbe za dva in pol leta. j. L. Hamptoil, Mc.l<iUric,k, Cul. 880-č,p,s
FARM k RAZLlCNF VELIKOSTI, 75 milj do St. Louisa. Sporočite, kakšno '-hočete na.: O .H. Hukriedg, New Triixtou, Moi	881-c
UGODNA PRILIKA.
SLOVENCEM V JOLIETU!
Naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstne slovenske povestne knjige, molitvenike, angleške in slovenske; roznevence in druge devoci-jonale iz knjigarne Amer. Slovenca. Kdor kaj izmed tega potrebuje, naj se zglasi pri meni, ali pa mi naj sporoči in mu prinesem na dom.
MARKO BLUTH, Zastopnik Amer. SlQvencaj 512 N. Broadway St.
Joliet, 111.
GARAŽA ZA PRODATI prostor 25 kar, Lincoln glavni cesti, poslopje opremljeno. $10,500, lota 50x200, na obroke. Main Garage, New Carlisle, ' Ind.	__	877-t.sr,č
"GRAVEL AND SAND PIT" PODJETJE
modernimi elfktr. stroji. Tukaj se da napraviti denar. Pridite pogledati, nahaja se v Outagamie County. Wis. Vredno $45,00«, se. dobi za $30,000.— Box 266, Kaukauna, Wis. 884-č,p,s
CONFECTIONERY in Ice Cream Parlor, magazinee, cigars, drobnariji« .daleč naokoli nobene konkurence. dobra kupčija ,nizki rent, dolga pogodba .1001 N. Springfield Ave.
883-čfp,s
DE,L O - SLUŽBE.
DELO DOBIJO "Cabinet makers," tovaVna za pohištvo. Vprašajte pri: ED. ROOS CO., '300 Harrison St., Forest Park, 11. (Metropolitan Bleated RR. do, Hannah Ave. postaje,)
870-s do s
DR. t F. 'KONOPA ^To'&SK™0 1N
X ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse moških, ženskih in otroških bolezni.
1320 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago, 111. Pho. Armitage 6145. — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo od 10-12.	326.
\
ŽENSKE
ZA DELO V TOVARNI ZA BARVE—"SAND PAPERING." 886-čdoč VPRAŠA IT F.: H F V WOO D-W A K E F1 ELI) CO. 2647 ARTHLSGTON ST.
DELO DOBIJO MOULDERS, MACHINE PLATE SQUEEZgM — VPRAŠAJTE: 1760 DIVERSEY l'ARKWAY. '	885-č,p,s,t
■ q»BW I. ...........................................Ig.1...........................................................„.„!............i...........................i;,.„q
-:- J. M. Trunk._5 ™ I
Š.................................. ............/ _
— '-•''• .................................^..yv......,,...........................................................................r"i"i"iVl
zdaj
Hlače za moške, razne dečje obleke, slamnike in srajce —• vse po zelo znižanih cenah!!!
M. H. JELINEK, lastnik
COR. BLUE ISliAND AVE. & 18th £T„ CHICAGO
--——---—$-----
Za one, ki živijo zunaj mesta je-prav pripravno, ak6 pridejo k nam kupovat ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer ali pa v nedeljo dopoldne.
Na tej razprodaji se nudi našim rojak m v Ameriki izvanredna prilika, dobiti po posebni ceni štiri jako zanimive knjige:
*	v
1.	"KRI MUČENIKOV." Interesantna povest iz tretjega stoletja po Kristusu,
ki pripoveduje o kristjanih in njih mukah............................. 60c
2.	"SOCIALNA ČITANKA" vsebuje poučno socialno berilo za naše slovenske delavce. Vsak slovenski delavec bi jo moral citati................... . 45c
3.	"NEVESTA IZ KORINJA" je zanimiva slovenska kmečka povest........ 25c
Skupaj. . . ...............$,1.30
"AMERIKANSKI
SLOVENEC" i...i. ..................
KJ=	
S	
i	
--	
Sš	
s	
	
	
=	
I	
5=	
52	
S	
jHffiuutiniiEiiiii niliiiKQpitii i iiiuiiniiiiiiiiiiitiiiiiifiii liiiiuuiiiiiniiiiitiuuiiitiiiitniiiiiiiiiiifitiniiiHfiininiiiranriiiiniiiiuiiiiiiin ininimi vmiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiKiiiiiif imiiinu iummiiitRiiiuiiiiiiiiiiiii iiniiiiiiiiiijiiiiiiBBniiii
"GOSPOD LISEC"
POVEST.
Spisal Dr. Fr. D.	<
Take
so.
\
IV.
Kovačevi so čedalje silneje obdelovali Vr-hana, naj da Jerico Francetu.
"Saj jo dam," je dejal ta; "ampak ne maram ji izročiti vsega posestva. Saj ni moj o-trok; moje sestre hči je in sirota. Kar ji /Jam, dam ji iz"»dobrote."
v
"Ničesar ne vzamete s seboj, atrije," dejala ie* Kovači c.a.
"Res je to. Vse dobi Jerica* če bo ravnala lepo z menoj. Ob njeni milosti pa nočem živeti." — S tem pa ni oplašil Kovačevih; jeli so ga gostiti in streči mu, da je bil Vrban prav . zadovoljen in se mu je še rrjanj mudilo z svatbo.	.	,	T
Gospod Lisec je govoril oblastno, da je ta stv.ar njegova skrb, toda Vrbanu samemu je namigaval, naj sebe nikar ne pozabi, tako tla je bil preverjen Vrban, da je Lisec njegov jedini pravi prijatelj, Kovač pa nič boljši od drugih. Da postopa za Jerico Brdajev Tone, to je Kovačeve tudi jezilo, Vrbana pa kar nič, celo ljubo mu je bilo; zakaj pritiskal je tehko Kovača in Jerico bi bil dal najrajši onemu, ki bi jo vzel brez dote.
"Tone je priden," tako je fezil Vrban Kovačeve, "delaven in ponižen. Stregel mi bo kakor bolnemu otroku in Je^co ima rad. Vzame jo, če ji dam kaj dote ali pa nič; pravi ženin po volji božji."
Kovačevi so morali popuščati pri svojih zahtevah, da se jim ni skujal Vrban;'a črtili so Toneta in jezili se tudi na Lojzo in Janeza, ki nočeta spantetovati fanta. f\.
"France," vnemal je. gospod Lisec, "ali vas ni nič fantov, da bi mu posvetili?"
"Jedenkrat so mu svetili," zasmijala se je sestra Francetova, "pa so prišli vsi krvavi domov."
"Posvetim mu pa jaz," mignil je Lisec, "na
pomlad, ko pride k vojaškemu naporu. Ko Do stopal za bobnom, ohladi se mu kri."
Po zimi pa se je Vrbanu močno shujšalo zdravje,
"Starec ne bo dolgo," dejal je Kovač svoji ženi in pogledal skoz ofcno po vasi, ki jo je zagrinjal metež v sivkast oblak. "Če umrje, bode nerodno za našega Franceta, ker ga dekle nič prav ne mara. Kar se misli storiti, storiti se" mora hitro."
"Jaz bom skuhala nekaj mes&," dejala je ona, "in opražila jabojk ter mu poneštem. Čez kaj časa pridi pa še ti, da se pogovorimo;
Vrban je ležal v zacfehli izbi in stokal in prešteval na prstih, koliko obresti mu dolguje. ta, kolikp 6ni. ko je vstopila Kovačica in postavila predenj pokrito, v prtič zavito skledo, iz katere se je prijetno kadilo.
"Kako Vam je, strijc?" pozdravila ga je.
"Tako, tako," dejal je Vrban in sklonil se v postelji. "Kaj pa si prihesla?" Kovačica je
postavila klopčico na posteljo in skledo gor in podala mu žlico. "To je pa dobro," menil je Vrban, ko je .pokusil. "Blagor vam, ki imate lehko vsak "dan meso!"
"Vi bi si ga morali tudi privoščiti."
"To je vse predrago, vse predrago. In pra-žena jabolka, kako so dobra! Ti me imaš pa res rada."
Gospa Piška v trgovini: "Ali pa je to blago tudi dobro?" — "Seveda," pravi trgovec, "gospa Puš je je kupila ,ravno od tega kosa za svojo starejšo hčerko." — "Dobro potem," pravi gospa Piška, "dajte tudi meni tega blaga za enb obleko, dala ga bom moji dekli."
Naročite še danes knjige "Goriške Mohorjeve Družbe," ki se dobe za $1.00 s poštnino vred iz knjigarne "Amer. Slovenca."
' PRIPOROČAM SE '
rojakom na' Ely, Minn., da kdor. potrebuje sveže rože in vence, dobi največjo izbero pri meni.
FR. PENGAL,
R. PAVLOSKI
Slovenski fotografist 719 No. Chicago St.
JOLIET, ILL. Se priporoča slovenskemu občinstvu v naklonjenost!
"Kako pa, da Vas imam. Pražena jabolka niso nič posebnega. Tega sadja imate pri vas dosti."
"Imeli smo ga to jesen, hvalo Bogu, a je prišel kupec in dejal: -zdaj je tu, drugič ga pa ne bo, in sem mu vse prodal. Zdaj pa nimam."
"Pa bi si vendar nekoliko poboljšali na stara leta."
Prišel je Kovač in potolažil starca, da ni še tako pri kraji, ker mu jed tekne.
"Hvalo !" dejal je Vrban in obrisal se krog ust. Kovač pa je obrnil pogovor na sitnosti, ki jih ima gospodar z družino in svetoval mu, naj se spočije in poskrbi za Jerico.
"Tako slab'še nisem," kašljal je Vrban, "in Jerici se nič ne mudi; čim starejša, tem pa1-metnejša ^o."
"Toda pripravnega gospodarja ne dobiš, kadei* bi kdo hotel," povzela je Kovačica. Našega Franceta pa poznate, kako je priden in pošten; nič ponočnjak ni, nič preklinjalec. Jaz ga ne bom hvalila, ampak to rečem, da nimate na izbiro takih fantov."
Vrban je pritrdil, a izgovarjal.se, da ni še prestar, c|a ne more še izročiti domačije in *jel se razburjati. Kovač je miril, naj si pridrži ,kar je prav, gotovine da je tudi nekaj in Vrban ostane še zmeraj premožen" mož.
"Kak premožen mož!" jezil se je starec, da ga je hotel zadušiti kašelj. "To me jezi, cla
se trobi naprej in naprej, da sem premožen mbž, da imam denar. Rad bi ga imel, rad, kakor kdo drugi; a ga nimam, razumeješ, Kovač, nimam ga."
Kovačica je pogovarjala, da nikdo ne misli, da bi imel Bog ve koliko premoženja; a nekaj krajcarjev da si je prihranil.
"Še tejni hočete pobrati," tarnal je bolnik.
Kovač je opomnil, da žele le njemu dobro in privlekel iz suknje polič starine^in natočil. Pogovor se je spravil zopet v pravi tir in po dolgem pogajanji in preudarjanji je privolil Vrban, da izroči Jerici, dasi ni njegov otrok, ampak sirot;x, iz gole dobrote del zemljišča, toda gozda nič in ostati mu mora izba in živež pri domači;skledi.
"Udarite v rokb!" dejal je ICoveč.
"Ne še; posvetovat" se moram sz gospodom Liscem," branil se je starec in nejevoljna je načela pospravljati Kovačica svojo posodo.
le kupujte drugje!
dokler niste videli naše preproge, linoleum, congoleum in vsakovrstne karpete za kuhinjo in druge sobe. "	i Ceneje kakor v mestu dobite pri
F. NOVIČKI
738 W. 18th St., Chicago, III.
Atlasove
s
znižane cene oblek
v.
z 1. ali 2. hlačami
so v polnem teku
Pridite, izberite si kar vam ugaja iz naše velike
zaloge oblek za moške in dečke po:	,
...................................................................................................................................................................
$23.50; $28.50; $33.50; $38:50
Prava cena teh oblek je $35.00 do $60.00. Tudi za prav debele moške do velikosti 52. Pridite — fc^-E& nite — nrihranite si denar!
KDOR NAROČI VSE TRI SKUPAJ, PLAČA SAlVIO	|
IN DOBI ZRAVEN BREZPLAČNO ŠE VELIKI KOLE-	g
DAR MOHORJEVE DRUŽBE, KI JE POLN KORIST-	1
NIH, ZANIMIVIH IN PODUČNIH SPISOV.	*
i i Naročite te knjige takoj, dokler feo v zalogi.
Naročilom je priložiti Money Order ali bančni draft.
\
"Knjigarna Amerikanski Slovenec"
1849 WEST 22nd STREET,	CHICAGO, ILL
i
i
Noče urediti.
sNeki Dako pravi v Zarkome-tu, da se je frančiškanom en dan v tednu izneveril in je šel med brezverce, in da utegne hribovski učenjak stvar ui-edi-ti. Nočem. Frančiškani imajo še zmerom pet dni v tednu, vsaj enega naj pa imajo tudi brezverci, saj so veliki reveži. * * . ! ,
Kaj je'naredil?
Namreč kardinal Bonzano, ko je bilo poleg guvernerja' in župana v New Yorku pri sprejemu tudi nekaj policajev, tako »povprašuje g. Molek. Tega tudi jaz ne yem, a g. Moleku bi bilo pa le lahko nekaj zasvi-talo. Bonzano je cerkvenjak, knez, in o takih je v, Prosveti vse polno, da so sami tatovi, goljufi . . . Morda je tudi on kradel?
t * * Vedno isto.
"Tudi v zelo pomešani Ameriki se je treba posamezniku okleniti svojega naroda, ako hoče kaj veljati in kaj doseči. V Evropi, kjer so narodi avtohtoni,, tem bolj. Vse besedičenje b mednarodnosti so prazne fraze v prid močnejših. Posameznika mora držati narod, iz katerega je izšel. Zato pa je dolžnost tudi posameznika, da skuša krepiti odporno moč svojega naroda v borbi in medsebojni neizbežni konkurenci.
Mali narodi imajo težko stališče, ker so pač prešibki. Razne utopije ostanejo utopije, dasi bi bile lepe in priporočljive. Mali narodi, ako hočejo uspevati, morajo osredotočiti svoje moči na obrambo in odporno silo. Mnogi tako delajo.
A kaj se opaža pogostoma? Slovenci smo narodič, malo večji so Čehi, a tudi le mal narod. Slovence so v starem kraju temeljito razkosali, Čehi i-majo svojo republiko na vročih tleh. Razmere tam odsevajo tudi tu v Ameriki. Ampak ta dva narodiča, ki bi se morala jbaviti bolj s prav lastnimi zadevami, se morata vsajati in .kavsati tam, kjer bi ne bilo treba.
j Povodom evharističnega kongresa so bili razni elementi, ki se s kongresom ne strinjajo, večinoma mirni, namreč pri narodih, ki so veliki, močni in bi bili {lahko potratili nekaj duševnih moči v svoje svrhe, ne da bi narod pri tem trpel. A ravno Čehi in Slovenci, oziroifia taki elementi pri teh narodičih, so se morali vsajati in protestirati, se pred drugimi narodi blamirati in slabiti tako potrebne narod-1 ne moči. Sklicali so protestne shode, in palčki so mislili, da se bo mogočna ladja zmenila za te razburkane valovčke. Po postavi mali ljudje — pri nas jim pravimo "krote" — se najbolj postavljajo/ ker so pač anali. Tako je tudi z — narodiči. In ker kak količkaj pameten protest ni mogel biti na mestu, so morali češki in slovenski svobo-domiselčki pokazati svbjo malenkost z grobostmi in duševnimi sirovostmi - in nezaslišnimi bogokletšt#. Glas Svobode in Proletareč skušata pri tem nizkem stanju inteligence drug drugega prekositi.
Narodi-palčki se vsajajo, do-čim narodi-velikani grejo mirno
svojo pot. Vedno ista prikazen. * * *
Upi, nade, težave, dvomi. .., nasprotstva, konkurenca.
Kakor Žid svojo robp, hvali na vse pretege precej suhi Glas Svobode in njegov novi urednik svojega duševnega otroka,
organizacijo slovenskih svobo-domiselcev. tiete se ima šele poroditi, a nič na tem, povedati se mora na vsa usta, kakšen dečko je to in bo šele. Vse, kar
*se je na tem polju svitlega svo-bodomiselstva dozdaj storilo, je bilo brezpomembno pritli-
kavstvo, šušmarenje, zdaj se šele prične delo. Taki so upi, take nove nade.
%Ožnanjevalec novega solnca zahteva od svojih ' boriteljev najčistejši idealizem. "Morda ne bote imeli koristi od svojih naporo\j za sveto svobodomisel-' no stvar," kliče in poživlja, "a zanamci, pdtonici, ti bodo gotovo yneli nebesa, in zavest, da ste jim pripravili ta nebesa, bo vaše sladko plačilo." Če se le morda obrazi borcev ne skisa-jo pri takih idealih!
Ker pa klicatelj nove dobe in zemeljskih nebes dobro ve, da se človek z golo materialističnim naziranjem težko nasiti s kakimi ideali brez mate-rielnih koristi, pride isti idealni klicatelj tudi z materielnimi nadami in upi. "Framazonom se pridružimo, se pridružite/' vabi, "in dobili boste najboljše službe, najboljše plače, podporo, da niti ne boste vedeli od-(kod . . ." Ako to niso že nebesa ■ na zemlji za "namce," in se ne-jprimerni. idealizem ni spremenil v masten materializem in jutilarizem, potem gotovo vsi štriki svobodomiselnih zanj k popokajo. Idealne nade, mate-.rielni upi.
| • Pa. nastopajo težkoče. Oglaša se zelena zavist neke konkurence. Privrženci istih idej in idealov se nekaj mrdajo, češ,.,, kaj bote vi, ko smo .vendar mi 'pravi. Mi smo bili že od nekdaj, jVi ste šele od včeraj, pravi svo-.bodomiselci smo mi, vi ste kve-čemu le kake šeme. Glede fra-mazonov se Proletareč ponuja za debato, in dočakati utegnemo idealnih in materielnih de-jbat in tako nujno potrebnih -ravsov in kavsov in nam prirojenih prepirov.
Nphpqa priHpjo, t> -Hsj !treba tudi malo pekla, da bo za
zanamce bolj ffetno.
i * *
Primojd . . ., v izrazih smo ' krepki.
Natanko ne vem, koga ima svobodomiselni "Pripiskar" v mislih, a o "kljukcih in pipcih . čikaške klike" piše v krepkih izrazih tako-le: "Od širokih ust so mero vzeli in od globokih žepov, a v buče so si namesto možganov ovsenih plev nasuli." Strahovito se sklicujejo na svoje zdrave možgane, in zdaj so jtam samo pleve in še te samo-le
ovsene! Vrlo hudo.
* * *
Zopet jaha po — zraku.
Od časa do časa zajaha Jo-ško Rodica svojega šarca krilate,, domišljije in strese produkte tankega jahanja zdaj tu, zdaj tam- Tokrat je sad jahanja v Glasu Svobode in se mu pravi "Oj, ti brezverski boljševiki." Prav, .prav, če so "poteptali ali 'potepali' in zavrgli laž verskih domišlij ter na tisto mesto postavili resnico z dokazi in ljubezen z dejanji." Laž ni kaj vredna, domišljija še manj, resnica in dokazi nekaj veljajo, samo naj domišljavi Joško Rodica malo še počaka, da se bo izkazalo, kje je resnic^ in do-mišljij^, in kje neprimerna ljubezen, ko bo zmanjkalo tistega "Vzeli so" in dali . . . j Ker je Bog dobrotljiv in u smiljen in ni mogel ustvariti kakega pekla in črnega hudiča, in je kak hinavski Bog sploh nemogoč, potem tudi "dobri" boljševiki, ki so "manjši hinavci," saj pravi Joško, da je Bog Ivečji, niso mogli kakega pekla ali hudiča "vzeti," ko ga pač ni. Zato pa je tem več prozornega zraka v tem, kar je vzel Joško Rodica.
■ i
NOTARSKA DELA.
Kupne pogodbe, pooblastila, af-fidavite in vse druge legalne listine lzdeljuje rojakom za tu in stari kraj
JOHN JERICH.
Slovenski notar, 1849 West 22nd St., Chicago. 111.
——.. ——— »"»»—'' ——— «■—■ '—/'	■ ---- »---"in ji bi f7 fcjjiiT«'it	-iiw' ^rr-iri^^^^	/^p^l/
Razprodaja novih knjig.
PRISTOPITE
; našemu 1927
ITION CLUB
e baš sedaj ustanovlja.
t National Bank
n najstarejša banka v Joliet-U. je če banke *ncfe S15,000.000.00