WT- * ' ' ' ' • - - ^ ■ — LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. Štev. 6 (TVo. O). Oliieagro, Juni, 1007 Leto II. (Vol- II.) DANI SE» r 56 mandatov so priborili socialni demokrati v A ustni j i v prvi bitki, v 20 okrajih pa pridejo v ožjo volitev1. Talko so se glasile brzojavke dme 15. maja v ameriških dnevnikih o izvdu volilne borbe. Te številke pričajo jasno in odločno, koliko agitiatoričnega dela so ^vršili avstrijski socialisti vseh irJarodov od leta 1880 sem. Od leta 1880—84 so jih preganjali kot divje zveri. Malenkosti, za kakeršne bi človek daines ne dobil v. Avstrije niti dan zapora, so takrat kaznovali z 101—poletno ječo če jih je z vršil kak socialist. Ljubljanske *>e*diste so gnali težko uklenjene v Celovec. Zvršili fo ' hudo hudodelstvo", razširjali so socialistične agitatorične letake, aH pa včasih pri kakem omizju zinili kakšno besedo, ki se je tedanjim ljubi jamskim spišerjem dozdevala puntarska, bogokletna in vele-i zda j ska. Vsled nekaj takih besedi j je bil tudi umrli sodr. Fran Železni kar obsojen v desetletno ječo. Dnugi slovenski sodrugi, katere so tuKji obtožili z Zeleznikarjem, so pa dobili manjše kazni. Avstrijska vlada ni le divjala na Slovenskem, temveč povsod. Zapirala je nemške, češke, poljske in tali j anske sodntge, sploh vse, kar e le dišalo po socializmu. In vspeh teh pnogonov ? Avstrijski socialisti so se organizirali v stranko. Ustanovili so politično organizacijo, poleg nje pa strokovno in zadružno. Avstrijska birokracija (škricarija) je metalas tem organizacij ara polena, kjerkoli je le mogla. Pla 1 tudi avstrijski kapitalisti in klerikalci niso pri takih progonih držali križem svojih rok. Prvi so delavce-agitator j e odpuščali iz dela, drugi so pa igrali ulogo ovaduha in organizirali krščansko socialne organizacije, to se pravi organizaci je, ki so imele namen spremeniti delavce v pohlevne ovce, ob času stavke pa preskrbeti delodajalce z delavci, ki so pripravljeni svoje stavkujoče tovariše-delavce masko Siti zahrbtno. 'Vzlic temu, da so nasprotniki socializma rabili najpodlejsa sredstva, je socializem v avstrijskih narodih ras tel, procvitat V beli Ljubljani so odpovedali liberalci, lastniki "narodne tiskarne" "Delavcu", slovenskemu socialističnemu glasilu, tisek, ker je "Delavec ' *libenailnoA; slovenskih liberalcev postavil v pravo luč. Delavke iz tobačne tvonnioe v Ljubljani so pljuvale na socialistične delavce, ko so korakali leta 1897 dne i. maja od Viranta na Kosler-jev vrt, da slovesno praznujejo prvi majnik. Ko se je nekaj let preje sklical prvi sooialistioni shod v Kamniku in Novem mestu, so morali braniti orožniki socialistične govornike pred kmečkim ljudstvom, ker so žegnani gospodje ozmanjevali mer sec dni preje po kmečkih hišah, da bodo socialisti iz Ljubljane prišli ropat, požigat, da bodo odpeljali s silo s seboj kmečke žene in dekleta v Ljubljano. Nekaj tet kasneje so tonzairiranci zopet skušali razgnati s tolpami, katere so preje napojili z jerušom, shode v Ljubljani. * Ti poskusi so se vzlic jerušu slabo obnesli. Z jerušom »navdušene krščansko socialne čete so se od dne do dne krčile, prijela se jih je šu-šica, nasprotno so pa naraščale socialistične čete. Socialisti so vstrajali v svojem delu, vedoč, da resnica morta zmagati, če jo tudi škricarija skuša zakriti s talarji in kutami vsega sveta, »ali če jo preganja z najknutejširni sredstvi. Mi danes še ne vemo, če je bil izvoljen v državni zbor tudi kak Slo-venec-socialist. Za to se tudi ne grel • Gre se pač za to, se li tudi na Slovenskem dani, so li socialisti bili ves čas vestno na delu? Da, bili so! Iz poročil, katere smo dobili iz stare domovine, vidimo, da so slovenski socialisti bili neumorno na delu; sklicali so shode v take vasi .in občine, kjer bi bili še pred petimi leti ljudje vbili človeka, ki bi bil jtavno priznal, da je socialist Prižgali so ljudstvu luč resnice, povedali so mu odprto, da je edina rešitev za ljudstvo le v socializmu. Vzdramili' so duhove, zbudili so ljndsko dušo, katero so klerikalci in drugii ljudski nasprotniki zazibali v sladko spanje. • In to je nekatj! Kdor razume, kako nepristopen je slovenski kmet vsled klerikalne sugestije in libe raJne mlačnosti vsaki novi še tako vzvišeni ideji, bo razumel to delo. Dam se! Dani se na Slovenskem! Naši sodrugi v stari domovini so r a zonah tndo skorjo ledine, ki je kot železni oklep obdiaiala srca in možgane slovenskih kmetov. Vam sodrugom v stari domovini l>a kličemo: Le tako naprej! Vaša zmaga, maša zmaga! Vaša pogibelj, naša pogibelj ! Naprej, d6kler ne .pade zadnja trdnjava kiatpitalizima to in opkraj oceanad!! J. L.....n. MOVER, HAYWOOD, PETTI BONE. Dne 9. rna;a je pričela obravnava proti sodr. Mover, Haywood in Pettibone. Sedaj je na vrsti le Haywood. Če se kapitalistom posreči rjjega spraviti rua; vislice, potem prideta na vrsto budi Moyer im Pettibone. ^Zmmkr^ proti' kateremu se vrši preiskava nadi goljufije z državnimi zemljišči, se trud na vse kriplje, da bi bil sodr. Haywood obsojen. Predno je pričela obravnava, je tudi Tedi Roosevelt, oredsednik Zdr. drž., prišel kapitalistom naI pomoč s tem, da je v nekem listu izjavil, da so Mover, Haywood in Pettibone državljani, kakeršnih se tne želi. Predsednik, kot najvišji uradnik velike ameriške republike, bi moral držati jezik za zobmi, doKler ni dokazano, da so obtoženci res zločinci, če bi vedel, kaj sta' dostojnost in nepri-stronost. Ali ti dve človeški* čednosti lx)mo zaman iskali pri mašem predsedniku, dokler bo posnemal Viljema št. 2, obče znanega nemškega norca. Mi ne zahtevamo drugega kot nepristransko obravnavo in sodbo za naše sodruge v Boise, Idaho. Ce ?e to zvrši, bodo kmaliu svobodni, ako pa ne,'bomo pa z vsemri zakonitimi sredstvi poskrbeli, da se to zvrši. '* * * Dne 19. ma-ia se je vršil v Chi-cagi velik pohod organiziranih delavcev iin svobodomiselnih društev v prid Mover ju, Havwoodu in Pet-tiborm Pohoda so vse vdeležili; Strokovna društva, socialistični klubi vseh narodov, svobodomiselna podoma in pevska društva' in telovadci. Tudi slovenski trpini so bili na mestu. Pohoda so se udeležili : JugoslovalnsKi socialistični klub "Slavija", "Narodni Vitezi" m "Slovenijia". Zadnja dva društva sta se udeležila pohoda s svojima zastavama. Slovenski delavci v Chi-CRgi so/pokazali s tem nastopom, dia se aafvedajo svojega razreda. Živeli !! Pohoda s« je vdeležik) do iao,- 000 oseb. Okoli 20 tisoč je z godljami in svojimi prapori korporativ. no korakalo, okoli 100 tisoč oseb je j>a tvorilo špalir korakajočjim demonstrantom. Rdeči prapori, znaki emajkosti, bratstva in svobode so visoko plapolali v zraku; vmes je pa) lahko niaštel človek na stotine štandart z napisi, ki so govorile odprt in jedernat jezik. Radi premajhnega) prostora v našem listu omenimo le tele: "Borah je »ukradel stav bins k i les, ker je Gooding kradel purmane." "Mover in Haywood sta odklonila prisostvovati banketu rudniških lastnikov." "Vino iz vaših čas bi se na. mojih wood." "Ako bi Jefferson in Lincoln živela, bi z nami korakala." v "Jaz se bojim, ako razmišljam o bodočnosti svoje domovine. Abraham IJncoln." "Duša Tolin Browna koraka z nami." "Delavci vsegia sveta, združite se! Zgubiti ne morete druzega koč svoje verige in pridobiti ves sv«t", itd. itd. • * • Tudi v Londonu se je vršil zadnjo« nedeljo velik protestni shod proti nameravanemu justičnemu u. rnoRii v Boise, Idaho. Želeti je le, da bi delavci tudi v drugih evropej-skih državah dvignili svoj glas proti kapitalcstxnim zarotnikom v Co. lorado in* Idaho. Ako smo mednarodno organizirani, potem je treba tudi mednarodno nastopati proti kapitalističnim lopovom. Povedati je treba1 tudi v Europi. da se je država Idiaho ponižaila na nvvo turške satrapije, če se justični umor za vrši. _ __ — Že večkrat smo čitali, da bo policija temeljito pometla v Chi-cagu z roparji, va^abundi in postopači, posebno z zadnjimi, ki tavajo \yo chikaškili ulicah in nevedo, kam bi zvečer položili svojo trudno glavo. Vagabundi kapitalističnih časnikov splezajo včasih po družabni lestvici tako »navzgor, da si nataknejo na svojo pralno glavo cilinder, roke pa pokrivajo z glace-ro-kavicami, ist<^ftako, kakor gizdalini, ki šetaio po osredju chikaškega mesta, ki so pa voboe bolj nevarni pridaniči za človeško družbo, kakor siromaki, ki lačni id napol zmrzne-ni tavajo po chikaskih ulicah. RjO EKONOMSKIM, SOCIJAL-N»IM I DUŠEVNIM UZRO-OIMA RUSKE REVOLUCIJE^) I. Hočemo li da se u.poznanx> r s uzrocima ruske revolucije, to se mortamo upoznati s ekonomskim, političkim i ckiševnntn odnosajima Rusije. Iscrpivo se to me može naravno ovdje prikazati, pa se moram aadovoijiti opisom tri ju glavnih faktora ruske revolucije: inteligenci jom, radništvom i seljia1-štvom.**) Plodi ruskom inteligenci jo m ne nalzumijeviam samo one, ko j i su stekli višu školsku naobrazbu, inego sve, ko j i teže svijesno za slobodoni i socijalnom pravednoscu. Rijec inteligenci jo; ne obuhvača samo a-kademičare i obnazo \iajne ipojedince, več i prosvijetljene radnike i selja-ke. Naj znača j ni ja je, po duševno stanje ovili krugova, koji bilo akti vtno, bilo piatsivnoj sudjeluju u re-volucijontamnom pokretu, neobiono velita distanca (razma'k), koja po-stojii izmedju njihovih ideala, cilje-va i težn ja i i zmed ju« erne irusxe zbilje, distanca, kaikovta) još nije ni-kada> u tom stupnj.u pošto lala u pogoj v jesti' revolucija, niti u Francu skoj, niti u Njemačkoj, niti u Au-striji, niti u ikojo j drugo j državi, a kojai se (distanca) razjašnjava na jednoj strani zaostalim karakterom ruskog načina tproizvodnje, a na dTugoj strani utjecajem kulturno više stojeceg inozemstva. Seljiački 'karakter Rusije učvr-ščivao je poloaaj apsolutizma, to je tendenca, što ju ima u stanovitoj mjeri ekonomski položaj seljaštva u svim zemljama. Ali ruski apsolu-tiziam je još i time bio u povoljni-jem položaju prema drugjim evropski m zemljama. Ali ruski apsoluli-zam je još i tirne bio u povoljnijem položaju prema drugim evropskim zemljama, što je imao na raspoLagan je velika tehnička srestva v kast i, koja je tek kultura XIX. istolječa stvorih: željeznice, brzojav, telefon, Mausenove puške, Krupovc topove. Piaralelno s ogromnem končen tracijom vfcusti u ru'karrta rusko ga samodlržavlja i paralelno s pritiskom, što ga je mogao da vrši no duhove usljed tih snestava, bio je u Rusiji u teoaju jed an d'rugi proces, proces prosvet j i vrni j a, duše v nog razvoja, koji je bio »u velikoj mjeri uplivasan inozemstvom, aaipadnoev-ropskom kulturom. Kao što je aur tokracij^i importirala ideje, doktrine i humanitarne, ideale. Več duljc od jednog stolječa prati ona sve duševne struje evropskog civilizo-viamog svijeta. Ona je prožeta njegovim .na j visim Kulturnim i soci-jalno etičkiirn idejama. Ove ideje, sito potjecu iz više kulture, nego li je kultura ruskogia' puka, dolazile *) Podi tim naslovom donijela je ovaj i z vrsta n članak socijalistička njerraaoka revija "Social i stisdie Monatschefte" u svojem oktobai'-skom svesku. Radi informaitivnih pogleda, što ih taj članak podaje, donosetoo ga ovdje u hrvatwoni prevodih **) Na pitanje narodnosti, oso-bito viaižno za) Rusiju, ko je igra ver liku ulogu i u sadanjoj borbi, a ko-je če još i veou ulogu igrati, ne obazirem se u saivezu s ovim; drug-da jechiom obradit ču to pitanje sasma odiijeljeaio. su na svakom koraku u konflikt s brutalnim ruskim reailnosaima, te ne mogabu ino, več da revolucionarno d'jekiju. Ova j konflikt bio je jedinim uzrdkom revoluci jonarnom ix>kretu dvtadesetdh godina — pomisliti valjana decemtaarski ustanak! — a i dobrim dijelom slijedečim ejx>lianna. | Neposredno dijelovala je zapad-r.oevn>pskiai iouiltutnal niai razmjerno mali dio ruske ititeligencije. U ve-•liku masu dbpro je*ovaj utjecaj ruskom lijepom i knitičkom literaturam. U tom je pravcu igrala literatura u1 Rusiji ulogu, kakovu si inozemstvo ne može ni iz bl*izia predstaivitf. Sviaka vrst pritiska i de^pocije bila je po njoj osudjena i predana preziru. Ali nije ovdje toliko revolucijonarno djelovala na duhove negacija*, več je više djelo-valo prikazivtanje čovjeonosti, islo-bodJe i istine. Time je biliaj usadjena ruskoj inteligenci ji ne mala ljubav k slobodi, ljubav k puku, te sprem-nost za taj puk i vlaistiti život žrtvovati. Veliko protuslovljšto postoji izmedjoi idealnih nazora inteligen-cije i izmed ju tnajgore zbilje, uzro koni je veliko j snazi, napetosti i energiji, što je ima u nuskoj revoluciji. Razlika izmed ju oaioga što jest, i onogiai što bi moralo biti, prevelika je, a da bi mogla nestati usljed kakovih matlenih us«tupaka AH isto ovo protuslovlje izmed ju postoječega i onoga, što bi trebalo cia bude, stvtama' ixxljedno i slabost revolucijonarnog pokreta. Ideje su oetveč odbrzale naprijed pred razvojem ekonon«kih' i isocijia'lnih snaga, realini preduvjeti za njihovo ost v aren je nijesu još ni iz dialekia stvoreni. I usljed toea nastajui razne komplikacije, koje nije9u bile poznate aa)padnim Evropijanima za vrijeme njihovih revolucija, i koje c'tie cijeli stobodnjfički pokret u Rusiji puno bolni jim i boga ti jim žrtvama, nego li je to bilo svoje-vremeno u Evropi. Osobite jx>te-škoče stvara okolnost, što su revo-lucijonarne sile gotovo isključivo prožete socijalizmom i djelomično anarhizmom, l^orba se prema tome ne vodi samo proti v absolutizma, več ujedno i protiv kapitalizma i liberalizma, što pak iziskuje spretnost i politički takt. kojim se ne može sviatko podtičiti. Mnoge su baš pogrejške ]K>činjene po revolu cijonarima itpnavo iz ovdje niazna-čonih uzroka. Iz iboiazni, da bi ru-^ki proletarijat, koji ioš nije sasma zrio, mogiao ixxlleci utjecaju -liberal nog ruskog gnadjianstva, po d ju ruski' socijaliste često i predaleko protiv toga gradjanstva, što ima za posljedicu zajedničku shibost prema lapsohitizmu. Rez i protiv libe-n34nog gradjanstva nemoguča jc pob jedla nad apsolutizmom. Koli'ko-gv>d bila velika revokci jomairna snaga radniičke klase, u borbi protiv apsolutizma me može se ontai odreči snage liberalnoga gnad'janstm, ona mora iči s njime skupa. Bolje rečeno: ratlViička iktea mora borbu liberalnoga' gradjianstva protiv ap-Folutizma podupirati. II. Tu smo dospjeli do najvažnijeg faktonai ruskog nevoluci j on ar nog pokreta. do proletarinata. Prolet rfjtat čini u Rusiji razmjerno m kmi procenat cijeloga ruskoga pu-čanstvia, ali njegova politička uloga ^L v > m bila je i jest, hvala tijegovam socijalnom |K)ložiaij«us izvanredno velika. Prema naznom statističkom pro računavianju cijeni se »ukupni broj raznih ralazi;'i gradsku s'kolu. Sasma je prema tome naravno moralo dugo tratiti, dbk je moglo rusko radni-štvo sud;ek)vatr 11 .političkim bor-banui- svoje domovine. I * revoluo jonarmvm pokretu šesdesetih, se. damdesetih, osanufesetih, a djelo-imčno i devedesetih godina nijesu radnici tako rekuči igrali nikakovu ulogu. Upitavo prispjeli sa; sela, n:-jeat još mogli1 nazumi vaje vati sa-tez i zmed i u političkog su stava i njihovog socija'nog jx)ložaja, te su ?e pnedbježr.o borili samo za ekonomske poboljšice, za veče niadlni-ce, m. krače radino vrijeme, za higienske nadne .prostorije i t. d. TV)rlxi se vodila neorganiaovano 1 |x>sve elementarnim srestvima, te nije bila uvijek okrunjema' uspje-hom. Ali ie u to j borbi malo po malo svitalo ruskome radniku o uz. roonoj sveži i zmed ju njegovog položaja u tvomici i i zmed ju političkog državnog poretka^. Kod svako^ štraika vklio je. kako kozaci, voj-»rici na aapovjed Odbzgo hrle u po-nxK ne njemu, več kapitalistu. Vlada se naiime bojalia; više pobjede radnika nad poslodavcem; nego li oni sami. Poduzetnik teži m prof i-tom, te ie često spreman popustiti, da spriječi vece giubitke. Vblcta jc pak promatrala tat stvar sa sasma drugog stanovišta i često je sprije-čUa po(Kizetnic:nna ustiipe, nai koje su bili spremni. Ona se bojala, da če radnici, inauče li se jednom l»riti l>rotiv kapitalista, lako «se naučiti boriti i protiv v hide.*) No oniai je uzrokovala tom svojem taktikom'priguši van j a, da su radlnici ponnalo sbvatili, da se njihov položaj ne može tako dugo promijeniti, dok vlwda u Rusiji ap-solutiWm. Osobito veltku ulogu igrala je ovdje crvena nedjelia.. kada je pop Gajion |>cA'UŠao voditi nadničke mai-se |wd cara. Brutalni pokolj miro-ljubive povorke razorio je sasma svaku nadu kod rad!n:ka nia/ pomoč od «tnane vlade. Od tadia, je radnič-ka klasa bila^ktao takova, dobivena za političku borbu inteVgencije Nakon dHigih desetak gxxlina parti-aanske borbe našla je nevolucijo-n-arniai ideja u Rusiji socijakuv klasu, koja ie stvar polrt:čke slobode učinila svojom. Politička borba, ne vokff se više od nekolicine entuzija-9ta, več od' mase. Generalni stop revolucije dobio je jednim udarom armadti. III. ' I I Vidjeli smo gore, db je ova vojska razni/jerno imaJena. Dok apso-lutizami ima na raspolaiganju mili-jiun izvježbanih vojnika, moči če cm Uvijek ]x>bijediti 3 milijuinai ra-zasijianiih, neorganizovanih i neob-oružanih radnika. No kako dugo može se on osloniti na svoje vojni-ke? Tako dugo, dok ostane samo-dršou vjer.no seljaštvo. Ter jezgra ruske vojske nije ništa dlrugo, nego fi rusko seljaštvo u uniformi. Izgledi revolucije usko su time skopoani s izgledima seljačkog pokreta. Moramo stoga sada promotriti odnosa je na selu. Sve db u niaijranije dioha bilo je seliaštvo [jolitički posve indiferent-110, te je vjerno stiajalo na ,stran.i apsokitirmn. Tonne je bMo s jedne strarne u z rokom veliko neznanje seljaštva, kojega ie bilo do 80% potpunih amilfabeta, a s druge stra-ne bio-je uzrok tome s ječanje na dokinuce kmetstva. Dokinuče rop-stva, što je tek pri je 45 godina pro-vedeno, dbnijelo ie od strane seljaštva velikih smpatija ruskom sa-modržavlju, jer je ono ipiaik formalno uslijednlo rua: inicijiativu ca-revu, a dai>ače proti volji velepo-sjedln«ika, U srcima seljaka, mučenih dfugo od svojih vlasteliria, rodilo se uslje^d1 toga duboko čuvstvo zahvQihtosti i ljuba vi prema caru-osloboditelju i na toj su se hridi razb:la heroi'ona nastojanjiai revolu: cijonaraca nijesu mogli predstaviti, mijen«ila. Kao prvi momenat dje. lovalo je kod toga sve to vece pro-širi vanje pučke inastave. Unatoč sv i ju zapreka, što ih ie birokracija postavljala, uspjelo je društvenim silama, med ju ko j ima se osobito moraju istači zenlstvia, urediti razmjerno veliku mrežu škola, u 4cojir mi3 je mogao stjecati jedan dio se-ljačke mladosti nekn.i naobrazibu. Time je bilo omogučeno prodiranje kulturnih ideja. Selo je mak) po nnalo upoznavalo, makar i u izopa-čenom oblikiu. djeliai naših klasičnih %) 0\ia je bojazan majjače bila izražena \yo poznatom sacka mrtvom generalu Trepovu, ai osobito intere-santnom, u inozemstvu svakako posve nepoznatom memonandtimu. On kaže tamo db-slovno: "Štnaijkovinua-stečeni uspjesi imadu opasno i štet. no državno znamenovanje, jer čine početnat šikolu političkog uzgoja. radnika. Uspjdi u borbi ulijeva u radnikra vjenui u njegovu snaigu, dO-prinaša provedivost? borbe vt praksi, vadi i stvara iz mase osposoblje-ne vodje i uopce uvjeraviai radnika o mogučnosti i koristi od fla»je(tni-št\iai i kolektivne akcije 11 praksi. Nem:V borbe čini ga dalje pristu-pačnim, da prihvati i deje socijaliz-ma, koje su mu se do onda činile sanjama Na thi lokalne borbe razvija se tadia s vi jest o solidarnosti njegovih interesa s interesima drugih radnika , to iest spozna j a razredne borbe, koj^ai opet sve to čečom »nuždom luvjetuje političku agitacija, agitaciju, koja si ie posta/vila zaktačom: preobrat postoječeg dr-žia»vnog t društveno g poretka na o-snovski društvene (teTnlo(kra!cije.,, psaca, a podjedno je nasla time kod mladog seljaka s ve to veča svijest njegovog 1 judskoga dostojanstva. Ponialo nestaijak je i stara generacija, koja se još sječala vremena kmet s* via, i koja se slijepo pokoravala apsolutizmiu. K tim momenti-X ma maidošao je najodlučniji ekonomski momenat. Seljak dospio je ttstfme u strašnu nevolju, te se mo; rao odlučiti, ili da umre od gladi, ili da. stupi tu borbu za 9voju.ekzisten-oiji*. Ta je borba povukla i njega u v rt log slobodnjačftog pokreta. Seljrčka mrž-fla irlr" ne samo je-dan, ;vec vise uzrokA. Poniajprije se bo;iado samodržavl>e posvjetljiva-rrja seljaka, jer je prosvetljeni se 1'jiak nepouzdani podannk. Nastoja nja naprednih eleinenata da unesu rešto naobrazbe u rusko selo, raz bila su se ne rijetko o zapreke, što ih i m je birokracija stavljala. Ali neizobraženi seljak nije u stanju uvesti ni na j j edino stavna j ili pobolj si ca u svoje gospodarstvo i tako se nuska seljačka agrikultura (poljo-djelstvo) razvijale u najčednijem objamu. Opčenito uzevši ostala je na istom nivou, mat ko jem je bila pred pedeset, |>aoe pred sto godina A u niiiskom nivou sel jtačkoga poljo-djelstva leži upravo glavni uzrok strahovite bi jede seljaka. Jer, pro tivno od opče rašjfrenog nazorni, ruski seljak ni je bas tako siromašan zemljom, da bi toga radi morao uimrijeti od gladi. U Njemačkoj čl ne poljodjelskai podli zeca, koja se sustoje od ne preko 3 hektara površine zemlje, diakle nuala poduze ca, nekih 70% ukupnog broja, a o neko j biiedi, što graniči s gladom, o o soboto in sttoinastvu zemlje ne čuje se u« Njemačkoj ništaL U Rusiji čine odgovarajuaai velika selja čka poduzeca samo nekih 10% u-kupnoga broja, a ruski seljak trpi gotovo svake godi ne glad i nuždu. Bilo bi nepravo uzeti, da je ovdje glavni iizrok veče opo rezov an je ru-skoga seljaka, ma kolikogod 011 strašno visoke poreže plača. Kako It nisfko stoji seljačko poljodjelstvo, pok&teuju prosječni brojevi žetve žitka, usporedi li ih se s odgovara-jučim brojlaania drugih zemalja. Dok se u Njemačkoj dobiva pro-sječno 77.8% puda na jednoj dje-satini (u Belgiji dapače 1128.$, a u Engleskoj 1I213.4), ruski poljodjelac dobiva prosječno 38.8 puda priho ri se za proširenje površine svoga ths. Kolvgod je ruski' seljak neuk, razumi je ipak siasma dobro, da če on, dloW'je li> se jedne desjati- . ne 38 pudla žitka, dobiti sa, dVije de. je više godina stavljale su se na to sjatine dvostruki kvantum. I tako velike nade, aH se skoro ispostavilo, on sumio na stoj i, loiko bi dobio što da se k»roz to ni je moglo ništa po« više zemlje. Kroz dva desetgodišta stiči. To »najbolje dokazuje iselječ-jedini je to san, što ga ruski seljak nički pokret, koji je več do sada sniva. Rusko agrarno pitanje po- bio. Poslije aslobodjenja seljaštva stalo je danas pitanjem t'xt .ne samo da nije vlada pogodOvala U fetinu bilo je ono to od uvijek. iseljiivanje u Sibiriju, več je to na-Več za dokinuča kmetstva godine protiv sivim silama nastojala zapri-1861. sve se kretalo oko kvantuma jecitiu Ona je to činila, da pribavi površine tla, što če ga od sadlai slo- posjednicima potrebnu im jeftina bodan seljak posjedbvati. Velepo- nadnu snagu. Ali annatoč sviim za-sjednici protestirahu piotiv ideje, prekama d'iziao se izeljenički pokret da se seljaci of)skiibe kvantumom sve to jače. Osamdesetih godina r,TT'i;:šta, što bi za' njihove običaj- preselilo se'godišnje 2$ do 50,000 tKk potrebe dbstaijialo. Oni su sasma seljaka u Sibiriju, pocetkom deve otvoreno izjavile, da posjednid ne desetih godina več do qo,ooo. Kad če u toni slučaju dobiti nikakov.u ili je bila velika sibirska željeznioa sa-samo skupu mdinu snagu«. Jer po- gradjena, bilo je preseljivanje znat sebna klasa zemljoradnika nije još 110 lakše. U godiui i&tt. promije-ondh, opstojailiai; sad'a takodjer po- ni;la je vlada svoju dotadaišnju po-stoji. u Rusiji takova klasa u vrlo .lit.»ku u pitanju preseljivanja u po čednom objamu. Sve pošlo ve na voljnom simjenu za seljake. Ove posjedničkom dobru obavljaju po- okolnosti budile su nadu, da oe još najviše seljaci siromašni zemlji- više porasti iseljivanje. I tako je to štemMli njihovi sinovi, čije se sna- bilo »u početku. U godini 1895. ise ge može seljačko gospodarstvo lako lilo se u Sibiriju več više od 120, odreci. Kampanja veleposjednika 000, u godini 1896. više od' 180,000 nije ostala bez uspjeha. Rezultat je Ali tad se pokret zaustavio i kre-hio, da je ruski seljak doduše do- «nuo natnag. U godinama 1898. do bio zemlj?štB', ali nipošt6 ne toliko, 1900. iselilo se godišnje 150 do da. bi se mogiao odreči zaslužbe na 190,000; u godinama 1901 do 1903 posjedničkom dbbnu. Na taj je na- več samo 70 do <>o,ooo. Kako da se čn snabdjeo zakonodavac velepo- protumači taj pojav? Naravno ne sjednike radnicima. Cesto je pro- smanjenjem nevoljnosti. To je mo-m«šao pa^jedn'k, da bi po njega glo chkle biti samo u savezu s po bilo puTK> unosnije, kad on ne bi gorša-njem uvjeta u Sibiriji. To po. svojti zalihu zemljišta obnadjivao tvrdj-uje doseljKianje natrag. Čina viastiti! trošak, več kad bi ju 011 njenica je naime, da se razmjerno predao seljiacima u zakupninu. Ka- veliki p ročen a t iseljenika vrača iz ko je bio velik ovaj erlad za zem-j Sibirije. U osamdesetiim godinama ljom, pokazuje okolnost, da je za- i na y>očetku d'vadesetih vračalo se kupnina na jedrni desjatinu narasla godišnje jedva 3 do 4% iseljenika, ntu 40 manaka, i dia se pod takovim ti godimma 1894. do i8g8. bilo je odnošajima nalazi kao zakupničko 13.8%, m godinama 1899. do zenuljište u nnkama seljaka ne ma- 1903. 18*8%. Ovo povračanje u sanje od 37 miilijnna desjatinai, to če vezu sa smanjenjem iseljenika reči vtilse od jeclnc trečine ukupnoga dokazuje sasma očito, da iseljiva-priviatnoga neseljačkoga po s jed a njeni u Sibiriju ne može biti selja-zemljišta. Kod svog oslobodjenja cka nužda ublažena. Isto se taiko 'db-bio je seljaik prosječno 4.8 desja. ^biva i s planovima, dlai seosko pre-tina rai muškui glavU, d!akle tada kobroj.no ^ičanstvo smjesti u indu-več nedostatni kvanMrm. Ali od do- atriji. Ruska industrija mogla se krnuča kmetstva prošlo je več više ^ q3((ia u zdržati samo utz pripo-od 45 godina, a u to vrijeme pove- nioc države, nadom za seljačko trži. čalo se seljačko pučanstvo od' 50 šte; izvanijsfkog trošeče^ tnžišta, kana 86 milijuna, t. j. za ?2%. ^fusko je ix>znato, nije imala. Ali s-e-sel jiačko paičanst\*o poraslo je Kod |jaci, nima ju velite kupovne snage, toga od 23 na« više od' 43 milijuna, a rufska država treba svoj novac sa-d'akile zia vi-še od' 86%. AVI seljački (ja m sasir»a» d^raige svrhe. Iz toga ix^sjed1 tla |x>večao sen 11 to vrijeme sli j di, da ni to srestvo ne može do. samo na 20 milijuna desjatina, što nijeti seljaštvu nikakovih polakši-jedvtai čini i6%' predjašnjeg posje- ca Uvijek doh-zimo do zaključka, dovianja tla. Odgovarajuči tome ({a ovdje može pomoči siamo proši-ifmanj;o se pmsjecni posjed zemlji. renje zemljišta. I time dolazimo do sta pojedinoga seljaka. Od 4.8 de- najkompliciranije točke ruskog a-sjatna, što je otpadailo na mušku grannog problema, k pitanju, gdje ghvu godine 1861. j^palo jena 2.6, L|a se Uizmu potrebnia zemljišta. to če reči gotovo ntai polovioir. A (>vn2l točka nije samo agramo-poli-kad nije diostajalo 4.8, za koliko je foki važna. Ona baca takodjer svje-manje dbstmtna polovica! Glad M tlb na? moguonosti i izglede niskog nužda, koja se gotovo svake godine seljačkog ]iokreta uopče. povnača, govori u torn pogodu u- Stat?st;ka o razdiobi tla i zemlje žasno jasno. pokazuje nam slijedecu sliku: U- kupna površina tla u 44 Kouvernc-menta evropske Rusije iznosi do Dade li se toj seljačkoj nevolji 182 milijuma« desiatina. Ck\ togai ot. odmoci? Za sve poznavaoe odnoša- pada na krunska dobra i na dobra ji3< stoji izivan svake sulmnje, da se carske obitelji iji milijun, na se-to ne može ni jednim drugi .sred- ljački zemljištni posjed 145» stvom jx>sti'či, do li proš rjenjeni vatni veleposjed 76, na zemljišta površine seljačkog« tla. Vidjeli crkve, samostana i drugih instituta smo, da o podizanju agrikultume do 10 milijuma. Prema tome posje-tehnike ne može predbježno biti du>je kruna i carska kuča. naiveči govora. Isto je tako nemoguiče po- dio zemljišta-. Brzo bi bio zaklju-moui seljacima drugim srestvima, čak gotov, da bi trebalo da seljaštvo o kojima govore kon»zervatrvni po- gladno zemlje 111 prvom redu ustre-litčari. Cesto m:- oulje o preseljiva^- mi svoje oči na vfcdu kao i>nsjedni. nju u Sibiriju. Ova se točka nalazi ai 'zemlje. Kad bi to bio u istim* u mnogim agrarnim programima slučaj, bila bi to osobitai sreča za stranaka, koje stoje nia desnici. Pri-' slobodn jački pokret. Jer tada bi se socijalna i politička borba zajedno stopite. Političko prosvjetljivanje bilo bi izvanredno olakšano i moglo bi puno brže napredovati, nego h sada. Na žadost nije tome tako. Jer od1 l»S'i» milijuna desjatina, što pri-padajti kruni i carskoj louči, otpa-da ne nuanje od I II mili juna desjatina, to jest 73%, na sjeverne gou-vernemente. Ardiangelsk. Vologda i Oloneck, u kojima broji cjelokup-no pučanstvo jedvaf 2 milijuna, i gdje je |x>ljodjelstvo gotovo nemo. guče. A ostalih 40 milijuna saisto. je se fx>glavito iz šuma, čije bi tmi^ štemje sa stanovišta narodno^ gospodarstvo) biilo nedopustivo. Samo nia.leni dio od tih zemljifšta je prikladen za obradbu, a i taj je več gotovo večim dijelom podan selja-cimo! ui zakup. A ko bi dakle mogu-če bilo uopče proširenje seljačkog ]x>sjeda, to bi se ono mo^lo dogoditi samo na štetu veleposjednika. T z toga pro i zlaži, da socijalno-eko-nomiski ne ^toji, neprijateljski prema seljoku vliaioa, več potsjednik, poineščik. Iz toga se razabire do sada šn j a |x>teškoča, da se seljaštvo povuče u borbn za« slobodu, kojat je isključivo uperena protiv apsokr-tizma, protiv |x>litičkog uredjenja. Ali i oulje je vladina politika puno doprinjela k razbistrenju položaja. Grozne ekspedicije za umirivanje, priguišivanje s^'akog slobodnog duha, otvorilo je seljacima oči. A osob:to je djelovalai u tom pravcu poznata izjava, vladina na osnov u cknie, koja je i šla za -prisilnim iz-vhšten jem privatnoe: tla i zieml e. Ova je izjava u savezu s tražbi-nama dume igrala veliku ulogu u političkom prosvjetljivanju seljaka. Seljak je vi dio, da mu nijesu usknatili zemljište posjednici, več sama vlada. Govori mini stara protiv prisilnog izvlaštivanja čitali su se po svim selima- i ni.je im uzmanj. kalo djelovanje. Kako li je daleko doprlo prosvjetljenje, treba još naravno pričekati, Ali svakako je či-njeniaa., da1 je proces otpočeo, i da če od sada seljak potpunom svije-šou tražiti ne samo zemlje, več i slobode. To če borbi za slobodu, što ju ruska inteligencija vodi več jed-no stol ječe, ne i zm jemo pripomoči. R. Boiba. — Svojih bog še v spanju ne pozabi, pravijo "obožne dušice, če so njih mošnje že polne zakladov, katere molji in rja jedo! Ce jim pa kdo kaj ukrade, tedaj- pa kličejo hudxa im briča na pomoč. Nekdo je dr. Carter-ju v New Yorku ukradel umotvor, iz slonove kosti izrezljanega Krista. Ta umotvor je baje vreden 50 tisoč tolarjev. Tako vsa ji trdi jo poznavalci. Ker je pa Krist precej velik in težak — meri tri čevlje — je ne mogoče, da bi gai ukradel kak navaden at. To tatvino je zvršil baje kak • rgovec z umotvori ali kak nabira-ec. ' ' . Naj bo sedaj kdor hoče lastnik Krista, najbrže ne bo molil pred njim. Ce ga* je pa ukradel kak nabiralec, bo skrivoma občudovali u-metniško delo, če gta> je pa ukradel, ak skušal bo dohiti visoko kupnino, ker cena Nazarencu je zelo poskočila, odkar se lahko ž njini kup-čuje. . v- t ■ : 'PROLETAREC' List za interese delavskega ljudstva. Izhaja enkrat v mesecu. Izdajatelj: Jugoslovanska socialistična Zveza v Ameriki. Naročnina za celo leto v Ameriki.. .50c Za Avstrijo... *................3 krone Nasl«v: "PROLETAREC", 95» W. 21 st Place, " Chicago, 111. 'PROLETAREC' Devoted to the interests of the Laboring- classes. Published monthly by the 4'Slovenian Socialist Association of America," at 959 W. 21st Place, Chicago, 111. Subaoribtlon rates 90c a year. Advertisements on agreement. Eutered as second-clans matter January 11th 1006 at the Post Office at Chicago, 111., under the act of Congress of March 3, 187V. PROTI KOMU BODIMO SLOŽNI? "V-v Ali so ljudje dandanes složni? Čudno vprašanje, kaj ne! Saj se vendar še tako prepiramo med seboj, kakor so se prednamci prepirali pred' tisoč ali še več leti. Kadar pridejo vročekrvneži skup, takrat se še zlasajo, tepejo, na vojni pa vbijajo drug- drugega, ne da bi sami vedeli zakaj. Čemu se vendar ljudje lasa jo, tepejo in prepirajo tned seboj, čeami vbnajo drug druzega? Ali ne prinaša že življenje samo toliko bremen in težkoč, da je že življenje samoobsebi težko breme. Človek še razume, ako sc prepi rajo ljudje, ki pripadajo raznim stanovom in imajo različna načela. Ali kako naj človek razume prepir, •sko je nastal prepir med osebami eiK>ga stanu in če imajo še dotične osebe ene in ista maček, če se te osebe navadno bojujejo složno pro-ti drugimi stanovom in njih načelom. Ta m^ranjkia, to vpnasanje"še .ne bo tako kmalu rešeno. Ali je res treba, da se ljudje, ki se bojujejo za uresničenje enakih načel, ki stremijo za eniakimi cilji nadi malenkostnih taktičnih napak ali druzih malenkostnih hib, ki s cilji in načeli .nimajo nič opraviti, prepirajo čestokrat do noža med seboj ? Ali je res treba, da včasih obe preporni stranki sežeti po grdem obrekovanju, da bi druga drugi pri somišljenikih omajala postojanko? Zakaj ne bi ljudje enega sta.nu in istih načel mirno razgovarjtali vsa važna vprašanja, malenkostne prepire pa potisnili v ozadje, v kot, kjer ne deta jo nobenemu nadlege? Dandanes igra o sobna klač še pri naizrednih tovariših veliko ulogo. Iz nepremišljeno izmene besede v ka. kf gostilni ali kje dnutgod, se dostikrat napravi m i več je hudodelstvo, da si je bila beseda popolnoma nedolžna, in je imela ves drug pomen, kakor se ga ji podtika. Ali res ne more človek drugače uigovarjati svojemu razrednemu to« varšu, kakor da vidi v njem lopo-vn» in lu.rnpa? Ali niimn vedno le skupni razredni sovražnik od takega prepira dobiček. Gotovo! Razredni tovariši se prepirajo i»n lasrcjo med seboj, mesto da bi svoja kopfa obrnili proti sKUfJnerrrtT razrednemu sovražniku — kapitalizr mti in klerikaliznm Naš nasprotnik sta kapitalizem in Merikalizem. Pr. vi izsesava vse prodiuktivne sloje^ vse, ki morajo delati z glavo aH rokami, drugi kot zvesti pristaš prve. ga, pa skuša produktivnim slojem omnačiti duh, da bi ponižno nosili breme suiženstva in v božjo voljo udarni hodili na tlako. Čemu bi torej iskali dlako v jajcu, ko imamo pred sabo za rešiti težko in važno nalogo, ki tirjia od-1očno vse naše duševne sile, ako ji hočemo b ti tudi v resnici kos. Malenkosten in nizkoten oseben boj v naših vrstah, v vrstah razred-no zavednih tovarišev je »naša pogi-belj, naš poraz; odločen in složen nastop proti kapitalizmu in klerika-l i zrnu je pa naša zmaga, je zmiatga trpečega ljudstva nad vsako tiranijo. Vem. da bodo nazredni tovariši rekli: 44Mr vemo, da je to resnica, kar niajin tukaj pripoveduješ. Koli kokrat smo jo že čuli, a ostalo je vedno pri starem!" Dobro! Prav radi tega. ker je nesnictai i>ni ker je vedno ostalo pri starem, jo je treba tolikokrat po navijati in povedati javno, da bo to resn ica:r posta ta meso in kri, da se bo uresničila, da jo ne bomo nosili le na jeziku, ampak jo tudi zvr ševali dejanski. Sloga joči, nesloga tlači! Ztata resnica, ki bi jo raorali vpo-števati moderni sužnji, produktivni stanovi, ako hočejo po najkrajši poti doseči svoj' končni cilj — preobrat zvrsko-knpifalistične človeške družbe, zrušitev današnjega roparskega sistema, ki je zakrivil, da vzlic velikanskim zalogram živeža l judje gladu jejo, d*a vzlic-veliKan-skirn skladiščem oblek in obuval ho dijo ljudje na pol nagi in bosi in v žlic krasnim palačam mnogo ljmd zvečer reve, kam bi šli spat. Ta roparski sistem se mora zrušit kmalu, toda le če smo složni ara prajri kapitalizmu in kleriknlizmu x. POBELJENI GROBOVI. Tako je Krist, znani nazaretski židovsko-krščanski agitator i meno val farizeje, pismouke in duhovni ke. Ali današnji farizeji in pismouki zaslužijo drugačno ime? Ne! KaKor pred 1906 leti, tako se tu di še dandanes farizeji in pismouki vseh ver lanska io ljudstvu kot pri jatelji, njegovi odrešeniki, v resnici so pa steber vsake tiranije, zago vorniki hudodelstev, katere so zvr šili ali jih zvršujejo cesarji, kralji plemeči, dimnikarski baroni in dru gi mogotci ntad ljudstvom. Pobeljeni grobovi so sukali in tolmačili nauk Kri sta toliko časa da od njegovih lepih resnic ni osta lo nič, da so se njegove resnice spremenile v uzdo, s katero danda nes mogočnež i uzdiajo glad no, v cu nje oblečeno m nezadovoljno ljud stvo. Pismoulki in farizeji — pobeljen grobovi, ki zavijajo hinavsko oč< proti in trdijo, da žive po Kristovih naukih, so zakrivili več zla »na svetu, kot vsi cesarji in kra Iji, kot vojske, potresi in nalezljive bolezni. Sukali in obračali so nauke Kri sta. nekdanjega pirtitarja, ki je po Oriental ski navadi, s prilikami uči ljudstvo, naj se vzdigne in otrese suiženstva, dokler n»;so skovrali vero katero vsak tiran pripozma kot naj boljše sredstvo »a knotitev ljudske nnase. • "Dajte cesarju, Kar j t cesarjevega., bogu, kar je božjega/' je dejai Krist odprto, ko so ga hoteli farizeji spraviti zvijtačnim potom v je« » co. — Kiakšna velikanska puntarska misel je izrečena v tem kratkem dvo luninem in jedrnatem odgovoru. Cesarjevega ni nič, božjega pa tudi nič, ker je vse lastnima ljudstva. Ali pobeljeni grobovi — farizeji in pismouki niso le oneči stili nauk Krista, temveč vsled svojega lenu škega življenja so imeli čas, da so oskrunili tudi znanost, vedo. Ko* miaj je kak rriiselc ali učenjak zapi-sial kako resnico ali jo pa povedal v svet, so pobeljeni grobovi toliko časa pripovedovali ljudstvu, da je laž in prazna izmišljotina, da je ljudstvo verjelo pismoukom in farizejem. Ko je zadobil socitalizem -r- go spodiarski nauk v ljudski masi malo zaslombe, že so padli po njem današnji farizeji in pismouki, kakor lačni volkovi, ko zaislede čredo o-vac. Mrcvarili so ga na vse načine, tolmačili ga krivo, vlačili ga v gnojnico in blato. Vzlic tem nizkim na padom s strani farizejev in pismo ukov so pa ras t le od dne do dne socialistične čete in se zbirale v čvrsto vojsko. Strah in zona- sta spreletavala vise mogotce, pismouke, farizeje in glavarja pismoukov. katerega blagohotno naziv-ljejo sv. očeta, kakor če bi imeli že na svetu svetnike. Treba' je bilo jbrati drugačno taktiko, ako sc je hotelo zastaviti ljudstvu pot do zmage. Farizeji niso bili dolgo v zadregi. Izmislili so si krščanski socializem, gonostasno l>ecl!astočo, neumnost, s katero so imeli namen zasekati socializmu, pravemu socializmu smrtne rane. Sv. oče in drugi višji pismouki so telegrafično in netelegrafično blagoslavljali to velikansko nezmi sel, ta nestvor, to spa ko, ki je imela namen poneumniti ljudstvo, pi smoti.kom pa prinesti tisto zlato do bo, o kateri še vedno sanjajo, ke dar so vsled preobilo zavžitih opoj ni h pijač skrivnostno sladko ginje-o klerikalnem . oasopisjoi. "Vera, vera, cerkev, cerkev. Tia ko nas učijo duhovniki, božji na-, mestniki, ker brez tega svet obstati ne more. Jaz sem mnogo občeval z ljudmi, vnetimi verniki in dobro sem izhajal ž njimi, vedno boljše kot s tistimi, ki taje boga in trdijo, da je ljubezen do bližnegia le naravni zakon, ki je pa tudi nekako samoljubje. Še enkrat pravim, da sem vedno izhajal boljše z dobrimi, vnetimi katoličani, kakor pa- s tistimi, ki trdijo, da smo vsi ljudje enako ustvarjeni, da imajo vsi ljudje enake pravice do življenja, da je krivično, še človek drug drucrega izsesmia." Tako je govoril v nedeljo popo-* ludne v gostilni pri sv. Juriju bo gaiti trgovec Luka Teleban, katere mu so njegovi kom: j i povedali, ka ko je zjutraj na ljudskem shod* socalističen govornik bičal današ-n:e gnile gospodarske razmere. Nihče izmed navzočih se ni upal ugovarjati bogatemu klerikalnemu trgovcu, ki je kakor paša gospodoval v mestecu na deželi. Vsi so obmolknili, vsakdo se je bal zamere Nekateri so se jezili v svojem srcu, ah odprto se niso upali ugovarjati, ker bi to pomenilo zgubo zasluska. Nastal je molk, ki je bil le kratek, ker je trgovec z mešetarsko spretnostjo zasukal govor na drug pred, met. Med gosti pri sv. Juriju je sedel tudi star krojaški-mojster, komur se je poštenost čitafla že na obrazu. Starejši mestjani so pripovedovali,, da je oče sedanjega mladega trgov, ca pred kakimi 30 leti privandral v družbi krojaškega: mojstra v mesto. Znal je le za silo slovenski. O-ženil se je kmalu, ker je bil priden in trezen delavec, dasi nikoli ni hodil v cefkev. Po ženitvi se je oprijel trgovine z mešanim blagom, ki se mu je prav dobro obnesla. S kro-jaškim mojstrom sta bila prav intimna priiateliia. Hodila sta pogostokrat drug h dnugemu v vas.'Ob nedeljah, ko so bili drugi ljudje v cerkvi, sta ,pa> šetata: po bližnih lo-gih in razgovarjala o boil i št dobi človeštva, o dobi ko ne bo več sužnjev ini sužnjedržcev na svetu, ko bodo v človeški družbi v resnici ljubili ljudje drug dnizega kakor samega sebe, ko ne bodo nosili ljubezen do svojega bližnega le na jeziku, kakor jo nosiio dandanes pobožni tercijalct. Ko je sivi starček iz ust mladega trgovca slišal ta nesramni, postran. ski napred nia? socialiste in njih nauke, ki se je radi tega nridfužfl kle. rikaltni stranki, da bi ložje drl ljndi, je nrsKI. "Ko bi Tvoj oče v grobu cul te besede, bi se obrnil, sram bi ga bilo, da to tepta, kar je bilo njemu sveto. Skupaj sva stasia v pariški kamniti t na barikadi in se z orožjem bojevala za najvišja na- čela: svoboda, enakost in bratstvo. Čakaj, jaz te že poučil." Izpraznc časo, plača in odide, Drugi dan zgodaj hiti krojač v hitrgovca Telebana. Trgovec je sedel v pisarni in delal načrte, kako bi na katoliški podlagi ogulil ljudstvo. , "Kaj pa prinašate g. mojster, vpraša trgovec vstopivšega krojača. "Denarja potrebujem, denarja,' odgovori krojač. -"Lanski račun sem prinesel. Izvolite gia plačati.' "Kaj — lanski račun?'' zaječi trgovec. "Saj sem vam že dal tistih 30 gld. in vi se tega ne spominjate? Nisem imel1 takrat vašega računa, nisem tir j al od vas pobotnice in vi o tem že nič nočete vedeti ? Sram vas bodi, vi brezvarski •socialist. Ali vas tako uči socializem in mon i stična morala? "Da. ako bi bil socialist in brezverec, "reče mojsiter, "potem bi veda ne uipal' zahtevati od via s, da bi še enkrat plačali. Meni so pa raz oči padli okovi, s katerim so me ve-7ia 1 i sogi ali stični muki in monistx-^a morata. O^srel sem ce nace'a katero tudi vi dobro poznate. — Vsakemu grešniku bo odpuščeno, če se le svojih grehov skesa. Kaj meni mar, če vas osleparim. Sel bom k spovedi, dob:,l odvezo, potem pa zopet lahko znova začnem. Če me r>rav obsodijo, da moram olačati za nekni maš, vendar bom še no dobeku. Plača ite mi W gld., to bo prvi sad moiega spreobrne nja. mojih katoliških načel." "Gospod, *x)vejte mi. ste-li pošten človek ali goljuf?" se zadere trgovec. Najrajše b; se bil znosil nad n?:m a soomnil se je, da tako ne oride do cilja. • Dokler sem bil socialist, je beseda« "pošten" pri meni veliko veljala," prične krojač znova. "Sedaj sem* pa veren katoličan. Meni bo pred bogom goljufija odpuščena, ako se skesam in naloženo pokoro zvrš:m. Starih predsodkov sem se iznebif in sedai bom tudi po krivem pri segal pred sodiščem, če bo le kaj neslo. Preje sem se bal ljudske sodbe, sodbe svojih sosedov, znancev in prijateljev. Sed3dlagi že toliko zaslužil, da sem postal grajščak, tudi vodja. Povž ima svojo grajščino, profesor Ščuka« je zavrgel svoje puntarske naf- uke o francoski revoluciji, sedaj pa lastuje ilepo graščino nia Dolenjskem in uživa mastno penzijo - v najboljši: moški dobi. Vidite, prej smo bili vsi trije revni kot cerkvena) miš, dokler se nismo pridružili katoliški stranki. Naštel bi vtam lahko tudi druge. Pa čemu? Saj je tudi' vaša denarna mošnja pričela močno del>eliti, odkar ste prestopili v naš katoliški tabor in se odpove-dtali načelom vašega pokojnega očeta. Čemu se jezite radi tistih 30 gld., ki ne dokazujejo nič drugega, kakor da se je krojač oprijel prak-tčnegai katoličanstva, katerega) žc tudi vi dblgo zvršujete. Mi moramo verske nmtke tako izrabiti, da nam neumni ljudje dajo 4 aadnje groše, poleg mats pa še smatrajo za poštenjiaike. Vsled tega se moramo ogibati prepirov v svoji lastni hi-ši Sedaj nekdo potrka. "Le notri," se oglasi' trgovec in v sobo stopi krojač. "Cenjeni gospod!" prične krojač. "Tukaj vam prinašafm pobotnico in račun, čudite se mojemu današnje., mu obnašanja. Potrpite, vse vam pojasnim. Včeraj sem bil v gostilni, čut sem, kako sramotite spomin na svojega očeta, kako vlačite v blato ideale, za katerih vresničenje se dandanes bojuje že na milijone ljudi. Ali se še spomnite kolikokrat vam jc oče pripovedoval o pariški komuni, kolikokrat je vam nazadnje dejial: "Sin moj, upam, da boš tudi ti žrtvoval, kolikor boš največ mogel ca preobrat današnje družin\ ki bazira na ropu, tatvini, goljufiji in verski \xinavšcirti!} Vi ste pa vse njegove lepe nauke po njegovi •smrti takoj vrgli koš. Prepričal sem se, da ste zavrgli nauke svojega vzornega očeta in radi tega sem se odločil, da igram ulogo goljufe, da pokažem, kako piškava in malo jc vredna katoliška morala." Trgovec je bil po teh besedah poparjen. Naglo je odslovil odvetnika, krojaču je pa pri odhodu prijateljsko stisnil desnico. Po tem dogodku se je ter gov ec spremenil. Marljivo je čital knjige znamenitih mislecev o državi in ve. ri, prebiral je socialistične spise, pomagal tudi delavskim organizacijam in časnikom. Iz lahkomiselnega zasnaehovalca) socialističnih naukov, je lxustal zvest in vnet bojevnik socializma. Listu v podporo. Nabrano na silaivnosti ob razv tju zastave "Narodnih vitezov" v Ghi-cagu. Dali so: Mike Švigelij: ker sem poskušal ogl ednhe 25c.; •• • Joe Jereb $1.25. — Frank Janežič 25c.; John D uller Johnt Košičck $1 ; J. Klinar 50c: za žegnano potico 6qc ; jugoslovanski socijalisti na sestanku I. majnika $2.45. — Skupaj $6.55. tVpon 25e. Mogoče, da stane ndtoi tri :la, G»ko se časti tesarjevega sina iz \a-zareta; ali ta trud jc v primeri s t u, dom, ki je potreben, če se hoče živeti po naukih Kri sta* malenkosten — ničeven. poziv / > . • na svobodomiselni slovenski narod v Ameriki. —/ Odkar se Slovenoi spominjamo svoje zgodovine, je pisana ta zgodovina s krvjo, nasiljem in preganjanjem. V srednjem veku je oholi grajščak, nemški vitez, ki je po-ga*nske naše pradede z ognjem in mečem podvrgel krščanskemu Rimu, neusmiljeno odirali ubogo slovensko parijo. Ravnotako jo je odiral kifceanski redovnik in duhovnik. - Kar sta ji pustila graj-aeak in duhovnik, to so ji pa ugrabili Turki, ki so leto za letom hodili ropat in požigat lepe slovenske pokrajine. In to je trajalo stoletja. V poznejšem, novem veku se je slovenski kmet naveličal odiranja s stnani grajščakov, samostanov in druge duhovščine; vzdignil se je proti svojim pijavkam v oklepih, gosposki suknji in talarju. Kmet je zahteval "staro pravdo", šel je za njo v boj, a v tem boju je podlegel, ker ni bil kos v orožju izurjeni vojski, katero so najeli grajseaki in duhovniki. Kruto so divjali grajščaki in duhovniki ' po dobljeni zmagi. Kmete so natezali, mučili jih do smrti, sekali jim glave, kakor kosec, kadar kosi trava. In zakaj? Slovenski kmetje so hoteli postati svobodni, otresti so se hoteli grajskega in duhovniškega suženstva; zahtevali so to, kar so •imeli pd^naravnem zakonu pravico zahtevati. Napočilo je leto 1848. Po vsej Evropi je donel klie svobode, vsi narodi so šli v boj proti svojim trinogom v škrlatu, fraku, bleščečih uniformah in talarju. Tudi na Slovenskem je zaiskrilo tupatam, a bile so le iskre; do složnega nastopa ni prišlo. Od kmetskega punta pa do leta 1848 so duhovniki, (najvernejši hlapci mogotcev), tako omračili duh slovenskega kmeta, da slovenski narod izvzemsi nekaj posameznikov ni imel smisla za svobodo, ali da je večinoma stiskal pest v žepu, mesto da bi odprto nastopil proti svojim tlačiteljem. Ko je Avstrija leta 1867 postala ustavna država, je bila ta ustava1 za Slovence dolgo časa le na papirju, ker so klerikalni poslanci^ ki so bili reprezentantje slovenskega naroda, leto za leto izdajali koristi slovenskegal judstva vlfidi, da jim je šla le-ta zopet naobratno v prid klerikalizmu na roke. Da je lako infamno izdajstvo klerikalnih poslancev v avstrijskem parlamentu imelo zle posledice za gospodarske razmere slovenskega naroda, je samoobsebi umevno. Narod uvidevši, da mora doma lakote poginiti, pričel se je seliti trumoma v Ameriko. Slovenski kmet in delavec st«a pričela ostavljati svojo rodno zemljo, ker za ta dva sloja ni bilo več kruha, dasi vprav ta dva sloja dajeta največ krvnega in druzega davka, s svojimi žulji pa redita leno gospodo, redovnike, redovnice in druge duhovnike. Komaj sta si slovenski kmet in delavec malo opomogla v veliki ameriški republiki in je to postalo znano tudi v stari domovin', — takoj je črna vojska, ki se zbira pod zastavo klerikalizma, poslala svoje zastopnike — duhovnike za njima, da še naprej obdrži oba idoja v verigah duševne teme, da jih tem ložje izsesavajo moderni izkoriščevalci. Ali slovenski narod v Ameriki se jejiaueil od drugih narodov, kako se je treba bojevali., ako si hoče priboriti duševno m gospodarsko svobodo. Ustanovila sta se dva časnika — "Glas Svobode" Proletarec",-ki neusmiljeno bičata vse izkoriščevalce v fraku m in kuti, ki slovenskemu narodu odprto kažeta pot do duševne in gospodarske svobode. Ta odločen nastop obeh časnikov je pa nemilo dirnul vse nasprotnike svobode, posebno pa nekatere duhovnike, zastopnike najtemnejšega nazadnjaštva. Pričeli so osebni boj, ker dobro vedo, da bi v stvarnem boju podlegli. • • • Ta osebni boj nekaterih slovenskih duhovnikov, ki imajo namen izpodkopati tla svobodomiselnemu časopisju, Slovenski Narodni Podporni Jednoti in sploh ubiti misel svobodno, traja že nad dva meseca. Kolikor ne divjajo v fanatičnem A. S. tolikor skušajo potom tožba in sodišč škodovati sodrugom na naši strani, kateri so je črnosuknježem postavili v bran. Mi svobod omisleei chikaški smo nekaj časa opazovali ta boj. Končno smo pa uvideli, da farški manever sega predaleč in da posameznik proti organizirani sili klerikalizma ne opravi ničesar. Spoznali smo tudi, da črna četa ne bo ostala samo pri teh osebah, temveč šla bo dalje. V osebnem po klerikalcih dobro zasnovanem boju bodo skušali nasprotniki doseči zadnjega sodruga, ki se očitno bojuje za svobodomiselna načela in v svojem dalekosežnem načrtu bodo skušali pogaziti sleherno iskrico svobodne misli. Tn tu pa ne sme izostati odpor, ne odpor posameznikov, temveč vseh jrvobodmiselnih Slovencev v Ameriki. Ves svobodomiselni slovenski narod, kateri vidi v klerikalizmu svojega tlačitelja in izkoriščevalca, mora vstati kot eden mož in dati odgovor da bo vse klerikalce enkrat za vselej minilo veselje jXo te igre.j Zdaj je čas za to. ^— ^^^^ ^ Maloakrbno in nčpozorno smo gledali, kako se je organizovala črna garda. S tisočaki, katere so ji znosili slovenski trpini, je podkrepila svojo moč, in s to močjo namerava uničiti svobodno misel, katera pokazuje rešilno pot zažunjenemu našemu narodu. Ali naj mi to še nadalje gledamo? Ali naj mi brez vsake organizirane sile še nadalje samo tupatam malo pozabavljamo, storimo pa nič? Ne! — Nasprotniki nam sami kažejo, kako je treba nastopiti, in zdaj je doba, da tudi nastopimo in odločno pokažemo,,da imamo svobodomisleci stranko in moč,, katera se lahko meri z nasprotno silo. Organizirajmo se in zagotovimo si gmotno podlago! Na željo zavednih slov. delavcev chikaških se je 7. maja 1907 ustanovila Jugoslovanska Svobodomiselna Obrambna Zveza s centralnim odborom' v Chicagi, ki ima namen postavno braniti pristaše svobodne misli pred vsakim preganjanjem iz nasprotnih strank. Ta zveza ima raztegniti svoj delokrog t. j. uatanoviti svoje sekeije ali podružnice po vseh slovenskih naselbinah v Ameriki, katere bodo potom članarine ali dobrovoljnih prispevkov skrbele za skupni obrambni fond ali sklad. Ta obrambni sklad bode služil v pokritje sodnijskih ali podobnih stroškov v slučajih, kakoršni so zdaj v Chicagi na dnevnem redu. V gl. stalni odbor J. O. Zveze so izvoljeni zastopniki slov. svobodomiselnih podpornih, političnih in zabavnih društev "Slavi-ja", "Slovenija", "Narodni Vitezi", "Jugoslov. Soc. Klub", del. pev. zbor "Orel" in "Slov. Čital nice". Odborniki so sledeči; Jos. Versčaj, predsednik; Ivan Molek, tajnik; Frank Trdina, blagajnik; Jos. Jesih, Mohor Mladič, Frank Udovič, Andrej Poravne, nadzorniki.* Odfbor je te dni izdal "Nabiralne liste", ki naj služijo nabiranju prispevkov za^obrambni sklad. Listi so razposlani v sleherni kraj, kjer se nahaja zaveden slovenski delavec. • • • • Somišljeniki širom Amerike! — To je jedina pot po kateri moramo hoditi. Posnemajte korak zavednih slov. delavcev v Chicagi in snujte obrambne podružnice, katere vam zamorejo veliko koristiti. Spominjajte se obrambnega sklada! Pokažite dejanski, da vam je v resnici mar osloboditev našega naroda izpod klerikalnega jarma. Kdorkoli misli svobodno, kdorkoli vidi v klerikalizmu svojega nasprotnika, izkoriščevalca in zagovornika mračnih, nazadnjaških idej, ki tirajo naš narod — kakor vse druge narode — nazaj v dobo sužnosti in duševne teme, in kdorkoli želi i^aesanemu in teptanemu slov. delavstvu lepše bodočnosti — ta naj nemudoma stopi v naše vrste in skupno z nami nastopi proti ošabnemu klerikalizmu. Izpolnjeni "Nabiralni listi'' in nabrani prispevki za obrambni fond naj se pošiljajo naravnost na blagajnika Obrambne Zveze pod naslovom: Frank Trdina, 570 Throop st., Chicago, 111. Pisma za razna pojasnila in tozadevni dopisi naj se-pa pošiljajo naravnost na tajnika Obrambne Zveze pod naslovom: Ivan Molek, 669 Lomiš st., Chicago, 111. • • • • Mi upamo, ti slovenski svobodomiselni narod, da naš poziv na tebe ne bo ostal glas vpijočega v puščavi. Vstal boš kot en mož proti svojemu sovražniku — klerikalizmu. Pridružil se boš tovarišem v Chicagi,*da se ustanovi preko vse Amerike močna zveza slovenskih svobodomislecev, ki ima namen braniti vsakega Slovenca v veliki ameriški republiki napram vse uničuj oče mu in požrešnemu molohn — klerikalizmu. Živela svoboda, enakost in bratstvo! Doli s klerikalizmom, ki je rakrana slovenskega naroda! USTANOVNI ODBOR JUGOSLOV. SVOBODOMISELNE OBRAMBNE ZVEZE V CHICAOI, ILL. DROIVTINICE IZ VELIKE FRANCOSKE REVOLUCIJE. Sestavil /. Z—k. Obsodbkt in cksekucija Ljude-vita XVL Dne 20. septembra je pričel zbo-rov«3ffci konvcnt. Vdeležba poslancev je bila tako pičla, da zbornica v sled tega ni bila sklepcnia. Omejita je svoj dnevni posel le na izvolitev predsediništva. -Že prvi dni so razni govorniki zahteval: :, d'a1 se kraljestvo za vedno odpravi. škof Gregoire je d^jai dne 2i. sept. 1792: "Knaflji so to v moraličnem svetu, kar so nestvori v naravi. Dvori so tvornice za hudodelstva- to brlogi tiranov. Zgodovina kraljev je zgodovina trplenja narodov." V tem smisilu je govoril tudi Ducos. Nastala je tihota, nihče se ni uf>al govoriti za kralja. Na ta molk, ki je bil znamenje, da se vsa zbornica strinja z govornikoma, jc predsednik izjavil: "Narodni kon-verrt je sklenil, dia je kral jestvo na Francoskem odpravljeno." Sedaj je zaorilo veselje v zbornici1. Občinstvo je ploskate radosti: Francija je bila proglašena republiki. Kmalu po proglašen ju republike je nastal prepir med'jakobinci in girondisfci'. Prvi so zahtevali, da se s kraljem naredi hiter konec, ker je vsak kralj naviadw tiran. Girondist i fo pa zahtevali, dta se ga postavi pred red(no sodišče. Letina 1792 je bila dobra. Po-mankianje delavcev in slabo vreme st)ai pa zakaisnela žetev. Vrednost papirnatemu denarju je padla, vsled česar so Se cene kvt'sko, kar je nezadovoljnost v narodu le se pomnožilo. Prijatelji knailjestva so ta položaj izrabili, pričeli • so ščuvati ljudstvo posebno po deželi proti re. publiki, češ, d!a je tjwdovlada za krivila vso bedo. 'Naroda zbornica se ie pošteno trudila, dni zabrani naraščajočo be do. Prepovedala je izvažati zlato in srebrno jx>sodo. Oambcm je predlagal, »naii se duhovnikom črta plačo in se tako prihrani na lefo 70 mili jonov frankov. "Kdbr potrebuje duhovnika, naj ga sam plača,'' je Cambon menil satirično. Tiai pred log je siila razburil, tudi vse ustavne dfuhovnike, postali so ščuvate! j i proti republiki. Vlada je sed&j pričela bolj gle dati privržencem kraljoj na prste I>ne 13. »novembra je Robiespierre razkril veliko zaroto monarhistov v zborniqi'. Robiespierre ie v dalj šem govoru vtemel jeval, naj se od strani kralje, ki je glava zarote, in žito bo ceneje. Toda zbornica je bi la boječa. Kmaiki. bi ostalo vse pri stanem, da niso pariške sekcije dne 2. decembra zahtevale odločno imenu suverenega naroda, da se Ljudevita XVI. takoj posadi na za-tož>no klop. Dne 2. d'ecembra je še le po tem odtočnem koraku Pfetrji'zanov zbor- * nioa- sklenila1. MNarodni konvent izjavlja, da bodle sam sodil Ljudevita XVI." Kot čas se je določil vsaki dan od i>i. ure dopokine do 6. urt-zvečer. V to svrho je biti izvoljen odsek 21. članov zbornice, ki je imeli dbvršiti obtožbo do 10. decembra! iVi predložiti jo do dne Hi. decembra do 8. ure zjutraj. Dne hi. d'ecembra je ae ob peti uri prebudil "general marš" Pari-žane iz spanja. Kmalu za njim so bili prvi oddelki koffjištva in topništva TO vrtu1 Temple-a. Ob eni uri so pn&li pariški žiuipan Chambon. prokurator Cbiauimette in kapitan narodne garde Santerre h kralju in mu naznanili, da mora Ljudevit Capet (tako so imenovali kralja) pred narodino zbornico, kjer bo zaslišan. Barere, predsednik zbornice, ' je kralju prečital točko za točko obširne obtožnice. Po vsak;i točki je vprašia'1 kna-lja: "Česar odgovorite na to?" Kralj je vse tajil. "Ne, »ne gospod! Tega nisem storil!" je po vsaki prečitani točki zaječal kralj. Kralj je zahteval, da» se mu dovoli zagovornika. Zbornica je pri volila v to. Kralj so je zbral zagovornikom Targeta in Froncfhet-a. Prvi je pai odklonil. Sediaij se je kralju ponudil prej sni minister Males« herbes. Oba zagovornika sta obiskan la kralja v Temple, kjer sta -se dogovorili^ ž njim glede zagovorni-št\*a. Najela sta1 še Deseze-a iz Bordeaux*^, ker je bil material preobsežen'. Dne 26. decembra se je pričela prava obravnav«'. Za»gova»rjafl ga je Deseze, ki je vporabil vso adVokat-* sko zvitost, da bi kralja izrezali. Ko je govornik končal, je kralj izjavil, (ta je nedolžen. Komaj je kralj z zagovornikoma zapustil dvorano, je nastal silen hrup. Nekateri skrivni prijatelji kJrtalja, med niirnrr Lamjuinaiis, 30 poskusili zadinjič svojo srečo, da bi rešili kralja giljotine. Njemu je odgovarjaj ognjevito Robiespierre. Po burnih debatah se je zbornica zjedinila, da se dfaijo naslednja vprašanja -na glasovanje. I. Je Ljuctevit Capet kriv zarote proti narodlu in napadu na državo? a. Naj i?e da/ obsodba, ne glede na nje teirf, ljudstvu na glasovanje? 3. Kakšna naj bo tožen? veda. Velike zmotjave so ljudje ti- svojih delih o bistvu yere in krsfian- Kralj je bi4 spoznan fc 683 glaso- *očletja imeli za resnice. Do Koper. stva dokazal, kako so vse bogove, vi« krivim. 37 poslancev ga je spo- nika, ki je živel za časa Lutra (16. tudi krščanskega ustvarili le ljudje znata krivim, toda navedli so po- stoletje) se je splošno verjelo, da ]H> človeški podobi. Torej ni bog sebne pogoje, spoznal nihče. Nedolžnim ga ni se solnce suče okoli zemlje. Se le človeka po svoji jxxiobi ustvaril, Kopernik je dokazal .nasprotno, in pa£ pa človek lx>ga ustvaril po Drugo vprašanje je bib s 4321 ovrgel biblijski svetovni nazor, ki svoji podobi. Kakršen je človek, že radi tega ne more biti božje ra- tak je njegov bog. Tem surovejši zodetje. je narod, tem surovejši so njegovi Vse vere ne uče, da je eden ali bogovi. Vsi bogovi brez izjeme so več bogov. Indijski budizem, v AzU jzro kar je njega knalj završil; on jc Trditev, da so vsi ljudje v stari Vedoma dal kralju zakrneno srcc, pradobi imeli čisto vero v boga in da je njemu svojo čudodelno moč da so jo zgubili kasnejši radi popa. razkril, Gn pomori vse prvorojence čenosti, je nedokazana domišljija, v egipčanskih družinah, on še celo ki je v protislovju z vso zgodovino zapove židovskim ženam, da naj o razvoju. Ta blodnja je med ver. Egipčanom pokradejo srebrno in niki splošno razširjena. Pač ne pre. z]nto ^sodo. In takega biblijskega mislijo, da je ta splošna zguba či- boga še dandanes priporočajo v ste vere v boga vzlic premetenim jn ^\\ za pravega boga. izgovorom v protislovju z božjo iMnogo ljudi trdi, da je samoob- modrostjo in nrevidnostjo, v kateri sebi umevno, da je svet ustvaril kak verjamejo. Ali ima sploh zmisel, če bog. Vsled tega vprašam: Kdo je bi bog ljudem radi tega dal vero, boga ustvaril? Kako je mogoče, da da jo kasnejše zopet zgube? se zaVrši tak čudež, kot je stvarje- Tiele, profesor teologije, pravi o nie svetl \z nič? Kaj je bog, ne- glasovi zavrženo. Pri tretji točki je bilo oddannh 721 giaisov. Glasovanje je trajalo 23 in pol ure. Izid se glasi: 286 glasov za zapor affr prognan-st\*o. 72 glasov za smrt s pripombo, dla se počaka z zvršitvijo obsodbe. 12 glasa aai kazen mtai *galeri. }fy\ glasov za smrtno ka^en. Galerije v zbornici so bile natlačene ljudstva, ikri je prirejalo burne ovacije vsakomur, kdo»r je glasoval za smrtno obsodbo. Zagovorniki krnil j a so vložili pri-z'v, a zbornica je na< priziv odgovorita s tem, da je 380 poslancev glasovalo, d&i se smrtna obsodba takoj z vrši. Proti predlogu je gla>-sovalo 310 poslancev. Kralj je prosil za tridnevni odlog, spovednika in da< vidi še enkrat svojo dtnžino. Zbornioat mu je odlog odbila, druge prošnje pai dovolila«. Nebo je bilo pokrito s sivimi o-blaki in v meglo je bil zavit Pariz, ko je ustwil Santerre v spalnico kralja, da ga spremi nia morjišče. 44Vi ste prišli po mene, da me f>e-ljete na morušče," je vpraša kralj. "Takoj sem pripravljen!" Vstal je in zaprl vrata, potem i>a pokleknil pred duhovmikom Edgavorthom in ga prosil za blagoslov. Igrai je ulo-go kralja dosledno in zadnjega. Pred Templom ga je čakal voz. Poleg njega je sedel duhovnik, nasproti pa xl\iai častnika žandarme-rije. Na potu nia1 morišče, ga je hotela pešpica zarotnikov, ko jih glava je bil Baty, osvoboditi. Naleteli so slabo. Razjarjeno ljudstvo je vda-rilo jx>. njih in le nekateri so odnesle svoje pete. . Knadj niti opazil ni tega dbgod'Ka, ker je ves čas klaverno zrl pred se in poslušal duhovnika, ki je meha nični čptal iz molitvene knjige. Nakrat se je voz ustavil. Bili so na morišcu. "Izstopite/' je navelel aastnik. I^Dimočniki rabeljia so pristopili h kralju, da bi ga zvezali. Kralj se je razburi'1. Pahnil joli je od sebe. Pomagata ni nič. Naglo so miu zvezali roke in od-strigli dolge laise, teko da je bil vrat prost. Kralj je poskusil govoriti. A bobnarji so pričeli bobna!i, dva pomočnika krvnika sta ga pa urno porinila pod giljotino, krvnik Sam. som je dvignil roko —--sedaj je padla seicira in Ljmlevita XVI., bivšega' kralja francoskega), ni bilo več med živimi... ALI JE BOG? Spisal dr. Jurij Kramer. Vera v boga je zelo stara. To ni dokaz, da je tudi resnična. Prav na. sprotno! Tem starejša je religiozna vera, tem bolj dokazuje, da se je rodila v taki dobi, katera je bila zelo revna na spoznavanju narave in vede, pač pa bogata na neumnem fantastičnem nraznoverjti. Vera v boga je zelo razširjena. Tudi to ne dokazuje, da ie resnična. Tudi neizobrazba in rreveda sta danes bolj razširja Ittjt izobrazba in . _...... Zakaj je bog splošna kultura takrat (v pradobi) I vlt[ svet? Odgovor: "To je za nas na nič višji, .verojetnejše še ne na nerazumljivo", ni nobena opravičita/ko visoki stopinji kakor je dan- tev za v€ro v stvarjenje sveta. Pri-danes pri takozvianih naturnih na- znanje stvarnika naj tudi povoljno nodih; pri taki kulturi ne moremo raztolmači stvarjenje in završbo pričakovati čistejših verskih nazo- SN^ta> Ka.r je pa nerazumljivo, se pa rov, pojmov in običajev, kakor jih logično ne more jemati v postev najdemo pri slednjih. Na kulturne kot raztolmačen;e. vere, kojih zgodovino lahko naj- Stvarjenje, kakor omenjena bolj daleč zasledujemo — egiptov- vprašanja dokazujejo, ni morda ne-ska, mezopotamska in kitajska — razumljivo, temveč popolnoma ne-je bolj vplival an.imizem (animis- mogoče, ker ;e prdznanje stvarjenja mus — vera v duhove, latinsko: L^polnoma v protislovju s pametjo animus — duh) kakor na kasnejše. jn, Naše mišljenje nas vodi Skoro vso mythologijo (pravljičar- ^o vere v začetno in neskončno več-stvo) in verski nauk kulturnih na- nost sveta. katero si nemoremo rodov lahko najdemo, neotesanega predstavljati in izmisliti, ki je pa in nizkega, ne v popačeni, pač pa v vendar v soglasju s pametjo in nerazviti prvotni obliki v sporočilih Vedo. v in idejah neciviliziranih narodov Ako znani profesor Dubois^Rey-Slednjič: mnogoštevilne sledove niond pravi, da se ne bo nikdar do-animističnega duhočastja xv višjih kazalo, kako je nastalo nrvo giba-religijah si najbržje tolmačimo kot nje snovi, tedaj se mu odgovori, da življenje in obnovitev starega. je gibanje prepotrebna in splošna S tem je rečeno, da se je vera, lastnost snovi, ki je v taki tesni tudi vera v boga razvila iz surove zvezi ž n;o kakor sila; torej brez-vere v duhove, torej iz praznover* aačetna in brezkončna, to je večna, ja, ne pa iz božjega razodetja. Tudi božji zakonodajalec, ki bi Nastanek vere ni težak. Surovi naravo obdaril z zakoni, ni le od-praljudje, kakor še dandanes divja- Več, ampak tudi nemogoč. Tako-ki, so smatrali iz strahu in nevede zvani naravni zakoni niso nič dnu-maravne sile in prikazni za delo grepra i^t razkrivajoči se učinki močnrh, z nenavadno silo opremlje- Lastnosti, katere poseduje snov. nih ljudem ali živalim podobnih bi- Kemija, znanost o zvezi snovi, ka-tij ali nevidnih duhov. že, da zveze različnih snovi imajo Smrt in sanje sta največ pripo- različne »lastnosti in učinke. Z naj-mogla do vere v duhove. Najstarej- manjšo spremembo ali zamenjavo ši način vere v duhove vadimo še najmanjšega dela svovi nastane že dandanes v Afriki v fetišmu (por- popolnoma nova snov. Ako se ki-tugatsko: feitico — obdarovan s sjk v gotovi meri zmeša z vodikom, čudodelno močjo). Fetiš je pred- nastane voda, ki je povsem različ-met, katerega je obsedel kak duh, na snov od prvih dveh snovi, n. pr. kamen, kos lesa, orožje, ži- Ta zakon narave, ki bazira na val ali človek. Bojazen in neveda, v zvezi z naravnim nagonom človeka, njega lastno mišljenje, čutenje in hotenje hrrteč prenesti na stvari, ki ga obdajajo, temni viri vere v dluho-ve in boga. Filozof Feuerbach je v lastnostih snovi in snovnih zvez, iz-klučuje vsako delo ali vmešavanje boga. Zakon mere v naravi pravi odločno, da je bog odveč. Mi vemo, dat ima vsak učinek svoj vzrok, naobratno pa vsak varok svoj učinek. To je znani za- kon o kauxaliteti (latinsko: causa — vzrok); »Vsi dogodki in prikazni v waravi so .učinki teh vzrokov. Enaki vzroki morajo vedno provzročiti enake u-činke. Tudi tem potom pridemo do zakonskega merila narave. * To je najtrdnejša podlaga vs«i znanosti, naše eelo kulturno življenje je zgrajeno na prepričanjai tega zakona mere. Ako se gradi hiša ali most, če zanetimo ogenj, ali vagamc? funt moke ali zabijemo že-belj, tedaj Vredno vedoma ali neve-doma vpoštevamo veljavnost naravnih zakonov. I z račun jen je potov, po katerih krožijo razni drugi svetovi v neskončnem svetovnem prostoru, je dokazalo, dia je naravni zakon povsod enak. S /tem' je pa tudi dokazano, da je vera v aideže navadno prazno-verstvo, ki cvete tam, kjer se ne pozna zakona narave. Vera v boga je bila še vedno v zvezi z vero v čudeže. Le razumno bitje, ki misii, čuti in ima voljo in je vsegamogoč-no, se lahko imenuje bog, niaj ——potem izven, nad, poleg ali pa na svetu, ali naj pa bo svet sam za boga, kakor uči panteist (grško: pan-vse, theos — bog). Tako bitje bi moralo imeti neomejeno voljo. (Dalje.) . _______ POZOR SLOVENCI IN HRVATJE!!! Slavnemu občinstvu v Chicagu inoko-lici naznanjava, da sva odprla na 623 So. THROOP ST„ novourejeno pekarijo, kjer pečeva najokusneja raznovrstna peciva Za sveže pecivo in solidno postrežbo jamčiva. Bratje, podpirajte edino domače podjetje v tej stroki! Z odličnim spoštovanjem JUR. CURIČ & ALEX. IVČEC 023 So. Throop St.. Chicago. Jože Sabath advokat In pravni zastopnik v ki. ženskih In civilnih zadevah. Pišite slovenski! 1628 1638 Unity Building 79 Dearborn St., Chicago, 111 Res. 5155 Prairie Ave. Phone Drexel 7271. Košiček Bratje SALOON! Dobro pivo, wiskey, likere, vino, izvrstne smodke in prigrizek. Oglasite se na Centri! SLOVENSKA GOSTILNA —pri — FRANK ČECHU. Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem odprl slovensko gostilno, v kterej točim vedno dobro pivo in domače vino, kjer imam vedno dobri in sveži prigrizek Potujoči rojaki dobe stanovanje in hrano Za obilen obisk se priporočam spoštovanjem FRANK ČECHy 568 O on tor Ave., Chicago, III Podpisani naznanjam Hrvatom in Slovencem v Cbicagi in okolici, ra točim najboljša raznovrstna vdna po primirni ceni. Pridite, pripeljite znance in ijatelje, da se prepričate, p Z vsem spoštovanjem Slavoljub Štajdohar, 316 W, 18th St. Chicago. Rojaki Slovenci Čitajte novo obširno knjigo »ZDRAVJE" Novih 50.000 se zastonj razdeli med •v Slovence - Knjiga „ZDRAVJE" Katera v kratkem izid^ ooljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti orizadeval pi i druzih zdrav-nikih, pa mi niso nič pomagali. Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste Vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet. # Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba. ANTON MIHELIČH ia E. 39th St. N. E. Clevelan, O. Velespostovani Dr. E. C. Collins M. I. Jaz se Vam najprvo lepo zahvaljujem za Vaša zdravila in Vam ve. selo sporočnjem. da sem zdrav, ne čutim nobenih bolečin več in tudi lahko delam vsako delo Vam naznanim častiti gospod, da iaz sem po Vaših zdravilih zadobil prvotno zdravje in moč nazaj, kar se nisem trostal, ker jaz sem se poprei 4 mesce zdravil pri druzih rdravni kih; vsaki mi je obljubil, da me ozdravi, a je bilo vse zamahi samo da so mi iepe praznili. Šele potem sem se na Vas obrnil, ko sem uvi. del, da mi drugi ne nioieio pomagali. Jaz Vas bodem vsakemu bolnika priporočal, da naj se do Vas obrne. Sedaj se Vam še enkrat lepo zahvalim ter ostanem Vaš iskreni prijatelj J. LOVVSHA. Jenny Lind, Ark. Na razpolago imamo še mnogo takih zahvalnih pisem, katerih pa radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčili. Zatoraj rojaki Slovencil ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči* prašajte nas za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika, ali pišite po novo obširno knjigo ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, 40 WEST 34th ST., NEW ORK, TV. Y. Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od 10 dopoldne do 5 ure popoludne. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 z večer. Ob nedeljih in praznikih od 10—1 popoludne. POZOR! SLOVENCI! POZOR! z modernim kegljiščem Sveže pivo v sodčkih ia buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in i^borna. Vsem Slovencem in djugim Slovanom se toplo prijior^ča Martin Potokar 564 So Center Ave., Chicago. Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. zdravnik za notranje bolezni In ranocelnik. Zdravniška preiskavi! brezplačno—plačati je le zdravila. 647 Ifl 649 Blue Islafld Ave.. Chicsfo Uradne ure: Od 1 do 3 po pol. Od 7 do 0 zvečer. Izven Chloage živeči bolniki naj pitelo slovenski SLOVENCEM IN HRVATOM priporočam svojo gostilno, dvorano za veselice in društ. zadeve. Točim izborno pivo "Magnet", fina namizna importirana in domača vina, izvrstno Žganje itd. Pri meni so le fine, unijske smodke na prodaji — JOŽE POLAČEK, 635 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Slovencem in Hrvatom naznanjamo, da izdelujemo raznovrstne po najnovejšem kroju. Unijsko delo; trpežno in lično. V zalogi imamo tudi razne druge potrebščine, ki spadajo v delokrog oprave — oblek. Pridite in oglejte si našo izložbo. Z vsem spoštovanjem ^Chicago. 598-600 Blue Island A v*