leto XXIII.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din), za ■/« leta 80 din, za ‘h leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska izdaja za celo leto 60 din. Plača ln toži se v Ljubljani,
TRGOVSKI UST
Časopis za trsovi no, Industrilo,
Številka
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. TeL 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-6L Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953.
Ivhnin vsak ponedeljek, a^nvsita gre<j0 in petek
Potrebna odložitev
Problem zadostne oziroma nezadostne oskrbe Slovenije z žitom nas je letos spet zadel s svojo najostrejšo obliko, in to v času druge uredbe o varčevanju z živili, v ^brezmesnih dneh. Tudi letos se mu nismo pravočasno izognili in nismo sami ničesar ukrenili še vse do danes, da bi se stanje oskrbe zboljšalo. To dejstvo je treba ugotoviti.
Mi smo že večkrat resno opozorili na to, da se bo morala naša banovina pač sama zase potruditi, da si pravilno razreši to prekoč-Ijivo življenjsko vprašanje. A žal so nam doslej na naše opomnje pritrjevali samo statističarji, ki jih ni pri nas doslej še nihče poslušal, in zato letos najbrže tudi ne bo dosti bolje. Toda letošnje leto je to vprašanje še neprimerno bolj kočljivo in bi nam celo utegnilo postati usodno. Nihče še ne ve, kako bomo v Evropi prezimili letošnjo zimo in ne ve se še, če ne bo tudi morebitni prav bližnji mir prinesel s seboj najprej veliko zmedo in lakoto.
Ob takih razmerah, kakršne so sedanje, pa ni oskrba z žitom samo važno življenjsko in tržno vprašanje, temveč je za nas glavno gospodarsko vprašanje, ker je tudi obrambno vprašanje. Kajti kakor se je že videlo pri naraščanju draginje, se giblje tudi naše gospodarsko stanje precej v senci cen za te važne kmetijske pridelke kot temeljne surovine. Z vidika vojne in lakote, pa nam o tem sploh menda ni treba še posebej razpravljati. Saj je bilo v ta na-jaien že določeno, da se napravijo .Vezervne zaloge. Slovenija bi se bila torej že zdavnaj mogla in morala potruditi, da pride do odločilnih pogojev za to, da si bo vsako leto lahko pravilno in pravo časno zagotovila redno žitno prehrano. Pri tem se ne smemo zanašati samo na centralne moči in direkcije, marveč si je treba ustvariti svoje.
Da se na to še ni mislilo, je neodpustljiva napaka. Posebno se to vidi zdaj, ko nam nedostaje koruze. Posebno letos pa se je tudi znova pokazalo, kako smo še sami zelo daleč od tega, da bi se pri nas v tem pogledu kaj zboljšalo. Pogledati je treba samo na to, s kakšnega vidika se pri nas izvaja vsa državna akcija okrog proti-draginjskih in prehranjevalnih ukrepov ter akcija Prizada, pa vidimo in doumemo dejansko prav zanimivo paralelo, namreč to, da se pri nas vsi ti ukrepi vodijo skora izljučno oz. vsaj večinoma po strogo policijsko-upravnih straneh in prav tako kakor se že ves čas pri nas pojmujejo davčne in druge enostransko obvezne odredbe. Pojmujejo se predvsem kot neki strašilni ukrepi in dajatve, uvedeni proti pridobitnemu gospodarstvu. Prav na to, če ne že samo na to.
P.oslavlja pri nas zelo rad ves administrativni poudarek. Nič dru-gac o pa se še ni navadilo gledati na to nase ljudstvo, ne izvzemši meščanstvo in izobraženstvo. To je fatalistično gledanje na svoje re alne probleme.
Kako pa so dejansko drugod za mišljeni takšni gospodarski ukre pi? Zamišljeni in uvedeni so pred vsem zato, da obče koristijo, da celoto vzporedijo glede na neki daljnejši cilj in da jo pravočasno obvarujejo nesreče in škode. Tako
Uubllana.	petek
Cenažsn 150
in samo tako se tudi morajo in smejo razlagati ter izvajati taki prisilni ukrepi. Posebno natanko pa si mora zamisliti te naloge vsaka agrarno pasivna pokrajina, posebej zlasti vsak narod, ki se sam ali pa ga drugi štejejo za samostojnega.
S tem pojmovanjem stvari bi se mogli vsi pošteno misleči ljudje v državi strinjati ali sprijazniti. In tako tudi gredo drugod te stvari, zato se poskušajo predpisi in odredbe s potrebami gospodarstva čimprej vskladiti. Zato vsak poskrbi sam zase. A pri nas v Sloveniji se zdi po vsem, kar je bilo doslej
zunanjega dela v javnosti videti, da se še vedno nismo odvadili gledati na vse te državne, torej naše lastne ukrepe kot na nekaj tujega, skoraj kazenskega, kot samo zlo. Medtem ko bi morali gledati kot na nekaj realnega, v bistvu sicer res prisilnega, pa vendar prostovoljnega, koristnega, če se le izvaja kot delec celote.
Samo tako se nam je moglo zgoditi, da smo že v tako kratkem času zašli mi še celo v mlin teh ukrepov in da zato danes velja za nas samo negativna stran teh ukrepov. Ker jih samo negativno ra-
zumemo. Tako je n. pr. predvsem žitna intervencija Prizada bila uperjena prva leta dokaj naravno predvsem proti nam, hote ali nehote, danes pa je šel isti Prizad na delo, da nam on zagotavlja oskrbo notranjega trga, žitno pasivnih pokrajin, Prizad pa je ostal Prizad in mi še kljub temu tako jako značilnemu primeru še zdaj ne razumemo, da je Prizad prej in zdaj, vedno zastopal pridelovalce, to je aktivne pokrajine, in da si bcmo morali mi sami, to pa po vseh naših pravilih in interesih organizirati žitno oskrbo, če jo bomo hoteli kdaj imeti urejeno.
Občutno pomanjkanje
koruze
Ali nal se priskrbi koruza,
ali pa nai se ukineio
Trgovci v Mariboru im okolici so trenutno v precejšni stiski. Javnost, ki ni poučena o pravem stanju stvari, bo zopet kazala s prstom na trgovce, ker da zahtevajo uki-njenje maksimalnih cen. Stvar pa ima popolnoma drugo ozadje, iz katerega se vidi, da ni drugega izhoda.
Zadnje dni je v obmejnih krajih močno primanjkalo koruze in koruznih izdelkov, v prvi vrsti v mlinih in v trgovinah na debelo. Vzrok je v tem, ker si podjetja ne morejo nabaviti koruze, ako nočejo riskirati občutno izgubo. Cerna koruzi je pri nas maksimirana na 170 dinarjev, franko nakladalna postaja. Največ tega blaga dobivamo v severni Sloveniji iz Hrvatske
in Vojvodine, kjer pa nihče ne proda koruze izpod 220 do 230 din za stot. Noben mlin in veletrgovec ne bo kupil koruze po zahtevani ceni, ker je doma ne sme prodati draže kot po 170 dinarjev za 100 kilogramov.
Ce upoštevamo, da sta predvsem kmet in delavec, pa tudi drugi revnejši sloji, razen krompirja v glavnem navezana na koruzno moko in zdrob, je jasno, kakšno razpoloženje bo nastalo v teh slojih, ki nimajo sredstev za dražja živila, kmet brez koruze pa sploh ne more izhajati.
Se huje je pa revirskemu delavstvu, ki je imelo prej kot važno hrano vsaj meso (in juho), zdaj pa mora držati tri brezmesne dni, ko
mesa sploh ne dobi, droba pa tudi ne. Koruza je zato postala še važnejša.
Ker Prizad ničesar ne prodaja, ampak se bavi le z izvozom, je nastal zaradi pomanjkanja koruze v severni Sloveniji povsem nevzdržen položaj. Zato je nujno potrebno, da bi Prizad redno zalagal naša mlinska in trgovska podjetja s potrebno količino koruze. Ako pa to ni mogoče, potem ne preostane nič drugega, kot da se ukinejo maksimalne cene za koruzo, ker se sicer ne more dobiti blago.
Trgovsko združenje za mesto Maribor se je v tej zadevi že obrnilo do Zbornice za TOI v Ljubljani s prošnjo, da se ta skrajno kočljiva zadeva nemudoma reši.
O maksimiranju cen za železo
Predlog	za pravilno
Kakor večina gospodarskih uredb zadnjega časa tudi uredba o maksimiranju cen za železo ni položaja na trgu popravila, pač pa je po nepotrebnem otežkočila redno oskrbo trga z blagom in nemilo zadela trgovce. V nekih primerih je prodaja po predpisih uredbe sploh nemogoča. Zato je razumljivo, da so se vsule z vseh strani hude pritožbe zoper te predpise. Prizadeti veletrgovci in trgovci z železnino so tudi preko svojih organizacij vložili dosti pritožb. Največja napaka je gotovo v tem, da se predpisi uredbe ne skladajo s pogoji te stroke ne z običaji realnega poslovanja. Ce je bilo že treba uvesti tudi za železo tako kontrolo, potem bi se pa morala izvršiti načelno, za vso državo in na podstavi temeljnih cen in izvirnih tvorniških pribitkov za razne dimenzije ter dodatka za manj uporabljane vrste železa.
Če nočemo, da trgovci sploh nehajo poslovati, je treba rešiti celotno vprašanje v omenjenem smislu. Zaradi nemogoče prodaje, ki jo vsiljuje uredba, je nevarnost, da trgovci odpovedo svoja naročila v tovarnah in posledice bodo katastrofalne za vso državo ter za velik del gospodarstva. Končno le nihče ne more prisiliti trgovca, da bo prodajal v zgubo, to je pod svojo nabavno ceno. Da bi se našel izhod iz tega nenaravnega stanja, predlaga glasilo železne stroke
»Jugoslavcnski Gvoždar«, ki izha-. ja v Zagrebu, svoj	4
načrt za novo uredbo.
Maksimiranje cen za železo naj se izvede za detajlno prodajo. Pri tem naj se vzamejo za podstavo relacijske temeljne cene Zagreba. Predlog daje sliko teh cen, ki je v kratkem tale:
1. Za Zagreb je danes ta cena, ki jo računajo kartelirane tvornice Jugoslavije, din 502 za 100 kg, pri letnem odjemu najmanj 25 desettonskih vagonov pa 490. — 2. Ker noben trgovec ne more naročati takih množin istih profilov' plača pribitek od 5 do 75 din pri stotu, povprečno pa najmanj 20 din. —
3. Tovarne priračunavajo 4’5%ni davek na poslovni promet, to je 23 din, zaradi pribitkov 24 din. —
4. Mestna uvoznina ali trošarina (taracovina) znaša 1 din. — 5. Dovoz s postaje in vskladiščenje 5 do 8, vsaj povprečno G dinarjev. — 6. Režijski trgovski stroški letos din 81.
Tako se izkaže kot temeljna cena za grosista v Zagrebu din 621 in preprodajalcem sme računati 5 % več, to je din 31 več in je torej nabavna cena trgovcev za železo din 652. Ker moramo zdaj prišteti znova stroške režije v višini 10 do 15% in vsaj toliko zaslužka, more prodajati detajlist blago samo po din 750 za stot. To je temeljna cena za prodajo na drobno.
Trgovcu se mora priznati pravica, da na te temeljne cene prišteje
profilske pribitke in doplačila po kakovosti ali za manjše naročbe blaga po tarifi za paličasto, faso-nirano in ostalo železo domačih tovarn. Ta tarifa je iz 1. 1934., ima pa že dopolnitve. Trgovec bi smel zaračunati samo tarifarne pribitke po stalnem običaju. Za kontrolo bi vsak spolnil tabelo.
Po tem predlogu bi se torej maksimirale temeljne cene za prodajo na veliko in temeljne cene za prodajo na drobno, tako da sme trgovec prišteti le tabelarne tovarniške pribitke, brez davka na poslovni promet, ki je že vračunan. S tem načinom prodaje bi se krili tudi pribitki za profile in za ne-kurantne (manj idoče) vrste oziroma dimenzije, ki jih pa trgovec vendar mora imeti na zalogi. Ta kalkulacija je v stroki uvedena in veljavna že od davnih časov in je edina realna. Za ostale relacije izven Zagreba bi se vzela kot podstava njihova relacijska cena in na ta način bi se izvedlo maksimira-' nje za vsa večja mesta v državi, za Beograd, Ljubljano, Sarajevo, Maribor, Celje, Novi Sad idr. Le tako bi se pravično všteli veliki stroški železninarske trgovinske stroke, pri kateri mora vsak trgovec trajno držati v skladišču blaga za izredno velike vsote, tudi za več milijonov, ki bi se mu pač vse drugače rentirali, če bi jih raje naložil v državne papirje ali v manj sitne, pa bolj donosne posle, kakor pa je trgovina na drobno.
Odobrene tene
v dravski banovini
Banska uprava je odobrila Trboveljski premogokopni družbi v. Ljubljani prodajo premoga po cenah, in to iz rudnikov Trbovelj, Zagorja, Hrastnika in Rajhenbur-ga: kosovec po 295 din, kockovec po 270, orehovec po 230, grahovec po 185, zdrob po 145, prah po 100; iz Laškega: kosovec po 320, kockovec po 300, orehovec po 270, grahovec po 190, zdrob po 150, prah po 105; iz Kočevja: kosovec po 200, kockovec po 180, orehovec po 160, grahovec po 135, zdrob po 115 din za tono; vse franko vagon rudniška postaja brez prometnega davka. Iste cene veljajo v trgovini na debelo za preprodajo detaj-listom oziroma za oddajo na debelo.
Na zgornje cene velja za preprodajalce obvezna marža, in sicer pri dobavi iz glavnih rudnikov in iz laškega pri letnem odvzemu 100 ton: 40 din pri toni kosovca in 35 din pri toni kockovca; pri letnem odjemu 500 ton: 45 din pri toni kosovca in 40 din pri toni kockovca; pri letnem odjemu 1000 ton: 50 din pri toni kosovca in 45 din pri toni kockovca; pri dobavi iz Kočevja pa ne glede na letni odjem 30 din pri toni kosovca in kockovca.
Za tekstilno blago je banska uprava odobrila povišanje cen naslednjim tvornicam: »Intex« v, Kranju, »Tekstilindus« Kranj — Stražišče, Adolf Prah v Kranju, Franjo Sire v Stražišču pri Kranju, Avgust Ehrlich in Marko Ros-ner v Mariboru, Tekstilni družbi z o. z. Košaki pri Mariboru, Brumen & Thaler v Škofji Loki, Celjski tovarni Bergman in drug, tvrdkama Metka in Elka v Celju, Čehojug v Ljubljani in Lojze Kristan v Zapužah.
Združenim opekarnam, d. d. y Ljubljani so za opeko določene sledeče cene: za zaklopnike 900, strešne ponve 900, vožaste vklad-nike 830 in bobrovce 690 din, vse za 1000 kosov; žlebake po 4 do 4'50, bobrove žlebake po 4, strop-njake »Emona« po 1'75 do 1'80, stropnjake »L. G. D.« po 2'20 do 2'30, stropnjake »Slon« po 2'90 do 3, hitrozide cele po 1'55 do 1‘80 in hitrozide polovičnike po 0'77 do 0'80 din, vse za kos, porolit (8 cm) po 25 do 26 in opločnico (4 cm)’ po 21 do 22 din za 1 m*. Cene veljajo franko opekarna neto.
Nove odredbe glede prehrane in žetve
Zaradi nedostajanja domače koruze je vlada sklenila, da bomo koruzo takoj nakupili v inozemstvu, in sicer v Bolgariji. Devizni odbor Narodne banke je že odobril potrebno vsoto deviz Prizadu v ta namen in, kakor poročajo iz Beograda, odpotuje ravnatelj izvozne družbe dr. Thot še ta teden v Sofijo, da sklene nabavo.
Medtem je vlada sklepala tudi že o ceni nove pšenice in o preskrbi prebivalstva' z moko za prihodnje leto. Pričakuje se, da bo nova cena danes objavljena, ker; se pšenica letošnje žetve že pojavlja na trgu žitorodnih pokrajin, ni pa prometa z njo, ker še ni znana ta cena.
Hkrati poročajo, da je vlada sklenila uvesti enotno meljavo pšenice za vso državo, torej uvedbo enotne moke, in tudi ta uredba bo v kratkem objavljena.
Potrjena likvidacija »Pomoči«
Trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč«, reg. pomožna blagajna v Ljubljani, Trgovski dom, sporoča članstvu, da je kralj, banska uprava z odlokom z dne 6. junija t. 1., VIII. št. 2732/3, vzela na znanje sporočilo Trg. dobr. društva »Pomoč« z dne 14. junija 1.1., da se je na rednem letnem občnem zboru z dne 2. junija t. 1. soglasno sklenila likvidacija pomožne blagajne in da prevzame po čl. 29. društvenih pravil vse premoženje Združenje trgovcev v Ljubljani. Združenje trgovcev v Ljubljani bo sedaj vodilo vse posle »Pomoči« in v bodoče sprejemalo za člane samo trgovce, trg. poslovodje in njihove žene. Stari člani »Pomoči«, n. pr. trg. sotrudniki, potniki, bančni uradniki itd., uživajo še nadalje iste pravice in dolžnosti kakor doslej. Vsa ostala pojasnila bodo članstvu sporočena pismeno ob prvi priliki.
Pooblastitev za predpis maksimalnih cen
; Minister za trgovino in industrijo dr. Andres je na osnovi čl. 3., odstavka 4., uredbe o nadzorstvu cen na predlog urada za nadzorstvo cen pooblastil ta urad, da določi maksimalne cene za vso državo za naslednje predmete: domače testenine, riž, jedilno olje rzvzemši olje v steklenicah in litrskih kantah do 5 kg, milo izvzem-ši luksuzno, sveče vseh vrst, parafin, drva, premog, molino aineri-kan (tri vrste: 75 do 80 cm I, II. in III., 90 cm L, II. in III., 145 do 150 cm I., II. in III., 180 cm I., II. in III., 200 cm I., II. in III.), srbsko platno (dve vrsti: 42 do 45 centimetrov), bombažno platno, beljeno (širina od 70 do 200 cm), modri gradi (dve najcenejši vrsti), kreton (dve najcenejši vrsti la in Ha), bombažne preje, sukance od 200 do 1000 jardov (vse vrste ra zen svilenega), flanelo in barhant za obleke, šajak in sukno, opeko in strešnike, surovi bombaž, surovo jute in neporabljene vreče iz jute, surove kože, podplatno usnje (krupon), boks, kositer, belo pločevino.
Trg surovin
Na mednarodnih trgih za surovine se je držala neenakomernost še nadalje tudi ta teden. Mnogo so trpeli tečaji tudi zaradi prekinitve zvez Amerike z Evropo. Med kovinami se je pocenil baker, ker je Francija kot važen odjemalec odpadla. Žitne cene padajo v Ameriki postopno. V USA se je žetev začela in cenijo pšenico na 13*6 milijona ton ozimne in 6*3 milijona ton jare. Bombaževe cene se drže precej trdno. Letino bombaža cenijo na 11*5 milijona bal in bo za izvoz na razpolago več ko tri milijone bal.
Dravska banovina in privilegirane ustanove
| milijona, kar se lepo razvidi iz te razpredelnice:
Zapostavlianie■ ki se mora nehati
ročil razvideti gibanje prometa za Še važnejši je pregled naših | našo pokrajino. Ta pomanjkljivost hranilnih vlog pri tej hranilnici:
Banovina Hrvatska Slovenija Bosna in Herceg. Vojvodina, Srem Črna gora
Gospodarstvo Slovenije se je zadnjih dvajset let kljub osvoboditvi zelo neugodno razvijalo in to ne vedno po lastni krivdi. Zlasti je bilo vidno nje zapostavljanje ob industrializacijski politiki države, kar nam je bilo skoraj nedoumljivo, ker je bila naša banovina po naravi najbolj prikladna podstava za industrijski razvoj celote. Kot druga važna neskladnost z našimi pogoji in načrti nas je presenečalo nenehno odlašanje javnih del v Sloveniji in neprimerno malo volje za ureditev in spopolnitev tako važnega prometnega omrežja ob vhodih v državo od zahoda in severa. Omenimo naj samo zavlačevanje jadranske železniške proge, zavlačevanje prenosa ljubljanskega kolodvora, preseljevanje industrije, pa tudi brezuspešno moledovanje, da bi se sezidala nova moderna bolnišnica, silosi itd. Videlo se je trajno pomanjkanje kapitala. V vsem tem je bilo nekaj tragičnega za nas in je le če povečevalo našo »majhnost«. V resnici je le malo ljudi trdno vedelo, da nikakor ni treba, da bi se nam godilo tako in da bi se mi morali vedno mirno vdati v usodo.
Tudi tem redkim ljudem pa je manjkalo nekaj odločilnega, s čimer bi mogli dokazati, da ni Slovenija nikakor sama kriva tega relativno močnega nazadovanja. Manjkala nain je redna in zanesljiva statistika o vsem našem gospodarskem temelju, delu in razvoju. Ta statistika se ni dejansko za celo to dobo sploh več nikjer vodila in se je pričela voditi sistematično šele zadnja leta. Med tiste temeljne podatke, ki jih pa ni bilo, so spadale predvsem hladne
številke o gibanju našega denarnega gospodarstva.
Privilegirani denarni zavodi teh
je zlasti onemogočala vso primer javo z drugimi deli države in to predvsem pregled uporabe naših vlog, ki so šle v velikem številu v državne zavode in fonde. Vsakršna statistika našega gospodarstva pa je brez teh podatkov brez smisla, brez prave točnosti in zanesljivosti. Ima pa to še tudi druge posledice in tu je bil tudi vir vedno naraščajoče nezadovoljnosti nekih pokrajin s centralistično gospodarsko upravo, čedalje bolj so se morali izoblikovati iz tega zakrivanja politični pokrajinski zaključki. Odpor je končno razkril tudi to vprašanje in pokazal zelo nepravično gospodarstvo teh ustanov, ki so zdaj vendarle morale s števili pred javnost.
Dejstvo je torej, da privilegirani denarni zavodi niso dajali podatkov o uporabljanju premoženja, ki smo jih mi vedno zahtevali. Tako tudi najvažnejša zavoda Poštna hranilnica in Državna hipotekarna banka nista ustregli zahtevam v tem pogledu. Letos pa je doseženo vsaj to, da smo naknadno dobili o tem pregled, ki nas je vse tako zanimal in nas tudi o marsičem poučuje. Ti poldržavni in državni denarni zavodi oziroma upravljanje našega denarja v njih so bili za našo banovino Slovenijo absolutno krivični. Velik del našega premoženja je šel zaradi te njih politike brez vsake koristi iz dežele, mnogi krediti so bili nam prikrajšani, in ni dvoma, da je naše gospodarstvo trpelo od te centralistične politike neprecenljivo škodo, ki se ne more vsa popraviti, ki se pa bo morata popraviti vsaj kolikor se še d&. Apeliramo zato na vse naše strokovno odločujoče ljudi in politične čini-telje, da s to neomajno in pravično zahtevo našega ljudstva in naše
podatkov niso objavljali v potrebni pokrajine absolutno računajo ter obliki, da bi se moglo iz vseh po-1 ji pripomorejo čimprej do uspeha.
Koliko ie obsegia Nar. banka
Stanje kliringov
Znatne spremembe smo imeli pretekli teden v kliringu z Nemčijo, kjer se naša terjatev naglo znižuje, povečuje pa do Protektorata. Dolg Italiji je spet znatno narastel. Primerjavo s prejšnjim tednom daje sledeči pregled (v milijonih dotične valute):
Aktivni kliringi:
Bolgarska din Nemčija RM Protektorat Kč Turčija din Francija fr Franc, kolonije fr Španija pezet Pasivni kliringi:
Belgija belg Italija din Madžarska din Poljska din Romunija din Slovaška Sk K0r se je pron obalo že spet pričel, utegnemo prej obnoviti klirinške posle z njo, kakor pa 8 Španijo,
15. 7.	8.7.
2,55	3,97
4,4	6,03
14,08	8,17
5,94	5,83
2,15	2,15*
1,63	1,63
2,93	2,93
1,33	1,33
55,52	41,56
17,62	18,98
18,9	18,9
7,37	7,37
9,22	8,93
s francosko	
0 vplivu osrednjih privilegiranih in državnih zavodov na slovensko gospodarstvo je zbral iz omenjenih novih poročil nekaj najvažnejših podatkov naš ugledni strokovni publicist g. Drago Potočnik v članku »Privilegirani denarni zavodi in Slovenija« ter jih-objavil v »Trgovskem tovarišu«. Mi smo o tej novi številki revije že na kratko poročali, danes pa želimo opozoriti še posebej na ta izredno važni prispevek in vpogled v področje slovenske gospodarske politike.
Po novih podatkih in primerjavah je poslovala Narodna banka glede posojil in prometnih inčunov v zadnjem desetletju za nas v sledeči višini (v milijonih din):
Slovenija
1930	1938	1939
menič. posoj.	125*1	98 25	114 4
lomb. posoj. 3*85	4*3	91
žirovini računi 55'8	85*2	144 8
vsa država
1930	1938	1939
menič. posoj. 1433*7 1707*7 2085*26 lomb. posoj.	203*5	6516	1381
žirovni rač.	667 2	1080 0	8991
Ta pregled dokazuje, da je gospodarstvo — ne glede na delež države same — prejelo od Narodne banke več kreditov, nego so znašale v tej banki njegove naložbe. Za Slovenijo pa je slika obratna. Lanske naše žiro naložbe so znašale več ko pa posojila obeh vrst skupaj. Poleg tega se mora še upoštevati, da je vsota zadnjih posojil Beogradu manjša zato, ker so dobile več občekoristne ustano-
dala
432*7
151*2
272*04
316*7
63*0
2.875*14
v % 10*53 3*68 6*62 7*70 1*53 69*94
Slovenija
Hrvatska ostale pokrajine
vložnih
knjižic
44.471
78.953
264.5530
vlog v milij. 108*5 174*2 713*7
Skupaj	387.954	996*5
povpreč. % vseh vloga vlog Slovenija	2.440*—	10*60
Hrvatska	2.207*—	17*06
ostale pokrajine	2.700*—	69*70
prejela v % Banovina Hrvatska	583;0	16*99
Slovenija	112*24	3*24
Bosna in Herceg.	366*36	10*68
Vojvodina, Srem	188*9	5*50
Črna gora	148-44	4-32
Srbija	2.033*9	59*27
Že Hrvatska je torej dobila več kreditov (za 150 mil.) kot pa naložila pri D H B. Manj je pa poleg Srbije in Vojvodine dobila Slovenija — menda, ker je edina med njimi pasivna pokrajina. Banka je ta prihranek porabila takole: 1. za finansiranje države 261 mil., 2. za trdnost blagajniške službe in 3 za
Skupaj 2.569*—	97*36
[Ostanek vlog je izseljenski oziroma po mrtvem računu. Iz-1 močnejšo kreditno pomoč ostalim se jenske vloge iz 17 držav so pokrajinam. Kljub pomanjkanju znašale lani 631 knjižic za 23 6 ostalih podatkov se tu vidi, da je (predlanskim 25 36) milijona din.] dala Slovenija tej banki 1*8% vseh Ce slovenske čekovne in hra-1 njenih mogočnih sredstev, dobila nilne vloge pri PH seštejemo, do- pa Vseh posojil le 1*39%. Presežek
bimo v dravski banovini 4513 mili jonov 646.000 din vlog, v vsej državi pa 3019*5 milijona din in
je 40 milijonov, kar je za nas znatna vsota.
Toda tudi investicije iz cemtral-
je torej dravska banovina dala nih sredstev so bile porazdeljene
14*4% vseh vlog.
Kaj smo pa prejeli kreditov od Poštne hranilnice? Podatki o tem | se doslej niso nadrobneje objavljali. Znano je bilo posojilo za sa-1 nacijo našega zadružništva v zne-
neenako na našo škodo, niso pa razčlenjene v poročilu.
Obrtna banka kr. Jugoslavije
Važna je za kreditiranje tudi
sku 63 milijonov din ter je imela	I	Zanatska banka, ki ima	pri	nas
PH konec leta za nad 60 milijonov	I	podružnico že od leta 1931. in ki
dinarjev 5%nih obveznic dravske	objavlja redno podatke.	Pri	njej
banovine, že v letu 19519. pa se je	je slika naslednja:
to znižalo zaradi odplačil na 57*8 milijona. Za vso državo izdano | poročilo pa ni specificiralo posojil in je razvidno le to, koliko je I kmetskih in koliko bančnih kredi- ] tov, in teh so dobile lani:
kmetskih denarnim | zavodom
Slovenija	140*65	31*15
Hrvatska	49*6	38*54
ostala država	85*1	105*1
Vsega 275*36	174*8
Dejansko so bili izkoriščeni ti krediti le delno, prvi do 163 in drugi do 89 milijonov din. Slove
delež
	1938	1939
Beograd	102*7	100*44
Zagreb	29*0	32*0
Ljubljana	13*9	9*2
Sarajevo	6*57	6*6
Skupaj	152*2	148*3
	porabili	
	1938	1939
Beograd	84'05	93'3
Zagreb	25*05	24*56
Ljubljana	11*4	10*24
Sarajevo	11*95	12*5
Skupaj	132*47	140*65
ve, to je Privilegirana agrarna banka in Priv. izvozna družba, in 1 sicer nad pol milijarde dinarjev
V odstotkih pa dobimo za Slovenijo sledečo sliko posojil in naložb:
1930 1938 1939
menična posojila	8*7	5B	5 5
lombard. posojila	1'9	6 8	6 6
žiro računi	8*5	7 9	161
Poročila izkazujejo kreditiranje samo za nekaj let, žal pa je to tudi za zadnjo dobo zelo nezadovoljivo glede Slovenije. Da ne bi kdo o tem dvomil z računom, da smo utegnili dobiti več kreditov zato posredno od ostalih državnih denarnih ustanov, primerjajmo še naslednje podatke:
Poštna hranilnica
Kot zbiralka hranilnih vlog in čekovnih računov je za nas najvažnejši zavod Poštna hranilnica. Tudi tu so na razpolago šele zdaj bolj natančni podatki, predvsem tudi o podružnicah.
Ves čekovni računski promet PH je lani dosegel 101 milijardo dinarjev (predlanskim 94*8), promet brez gotovine v tem 56*65 (55*70) %. Podružnice so imele tale promet: centrala 51*28, Za greb in Sušak 25*17, Ljubljana 13*8 milijarde din, Sarajevo 7*2, Skoplje 2*65 in Podgorica 0*91 milijarde. Slovenski promet znaša tore* 13*7 %. Po številu in vlogah je bilo čekovnega prometa v Slove ni ji ob koncu let v odstotkih:
1930	1938	1939
čekovni računi	28*3	25*7	26 4
čekovne vloge	16*8	16*2	161
Naš odstotni delež se je pri šte vilu računov znižal zato, ker se je to poslovanje drugod v državi že močneje uvedlo. Prav malo pa se je znižal delež naših čekovnih vlog.
... . Prvo leto je izkoristila Slovenija nija ima pri kmetskem posojiu^-^ milijona din premalo kredita, delež 5144%, pri ostalem 17 H%. | tjrUg0 ]ej0 4 milijon več, kot je Povedati pa je treba, da je te kre- daja_ jz s]jke M gest zadnjih let se dite pridobila Slovenija ^ele^ l®ta I vjdj5 da smo bili, razen za prvo iz-
1938. Upati je, da si bo podružnica samostojnost dejansko povečala
Državna hipotekarna banka
Ker upravlja DHB tudi fonde (nad 135 večjih), ni pa dajala na
jemo, z Obrtno banko lahko zadovoljni, toda naš promet z njo je bil majhen v primeri z gornjimi.
Privilegirana agrarna banka
Ta zavod tudi ni objavljal podrobnejših poročil, se navaja samo I datkov za posamezne banovine, ta triletni pregled vlog pri glavnih r‘~ '*'*'"	'
podružnicah (v milijonih din):
1937	1938	1939
916*04	945*9	857*3
115*28	105*86	77*3
46*27	52*66	42*9
Beograd Zagreb Ljubljana ostalih 8
Do letos je izplačala posojil (v milijonih din) banovinam: dravski 0*3 drinski 109*3
I savski	34*56
primorski 20*94 Hrvatski	4*7
306*35	334*37	264*65	vrbaski	25*5
Skupaj 1.383*9 1.441*8 1.242*1
zetski 18*25 donavski 319*0 moravski 14*4 vardarski 5*35 Vseli posojil je dala torej 552*35, kapitalizirane obresti pa dajo 77*9
Povsod so se torej vloge lani milijona dinarjev. Delež Slovenije precej znižale. Slovenske vloge na je bij izredno majhen. D- 1. 1938. knjižice so znašale n. pr. zadnja nismo prejeli nobenega posojila tri'leta 3*34%, 3*65 in 3*44%. (oz. 87.000 din, kar ni vredno be-Sredstev za razne fonde in ra-1 sede). Vsa naša lanska posojila pa čune iz vse države je dobila banka so znesla 229.500 din in to 18 po-4.281*95 milijona; to so centralna sojil, to je 0 06% vseh. sredstva banke. Naložb pa je bilo Ker znaša bilančna vsota te centralnih 4.543*46 milijona, torej banke 953 9 milijona, je dovolj 261*5 milijona več ko prejemka, vazno, da bi dajala nadroben pre-Poleg teh se vodijo posebej lokal- gled. Hipotekarna posojila so nam-na sredstva ki so znesla 3.421*85 reč samo en del posojil, i jih je milijona za’vse posamezne bano- dala lani 792*9 milijona din. Zani-vine; prejele pa so za to 4.110*85 mivo je tudi, da država pri tem
zavodu nima deleža od dobička. Država in njena loterija pa imata v glavnici te banke 549*05 milijona dinarjev (od celote 700). Dobičk* ne daje državi tudi Obrtna banka
(delež 30 pri 75).
Vsi ti privilegirani zavodi so imeli lani 222*5 milijona din dobička (predlanskim 192). Prav lahko bi bilo torej urediti njih poslovanje bolj skladno z interesi Slovenije. Storiti se mora vse, da se bo to tudi doseglo, in to čim-prej.
Že v 24 urah
barva, plesira in kemltno snail obleke, klobuke Itd. Skrobi In evetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši. monga in lika domate pertlo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Seleuburgova ni- 8 Telelon it 22-72.
Piti« vesti
Poslanika v Moskvi dr. Gavrilo-viča je sprejel v ponedeljek sovjetski komisar za zunanje posle in predsednik vlade Molotov.
Zdaj poročajo, da je Stalin že prvega julija sprejel angleškega veleposlanika Stafforda Crippsa in Se z njim razgovarjal o vprašanjih skupnega interesa. Iz Berlina pa poročajo, da se spor med Londonom in Moskvo še ni končal, ter da je še ta teden zahteval Majski v Londonu pojasnila o nameravanem napadu na Baku. Rusija vodi Popolnoma samostojno politiko.
O pogajanjih z Japonsko je angleška vlada v obeh zbornicah dala uradno pojasnilo, da pogajanja hgodno potekajo, ni pa hotela odgovoriti, kaj misli o stališču USA.
Ameriški državni tajnik za zunanje posle Cordell Hull je dal uradno izjavo, da Amerika ne bo priznala japonske zapore vsega prometa s Kitajsko, kakor ne prizma japonske oblasti nad vhodi v francosko Indokino.
Kongres demokratične stranke je izbral pri končnem glasovanju soglasno Roosevelta za predsedniškega kandidata te stranke v USA ta mu priredil veličastne ovacije. Roosevelt je sprejel kandidaturo.
Knez Konoje je sestavil novo japonsko vlado, v kateri so večinoma pristaši totalitarnega trikotnika, in sicer zunanji minister in vsi trije vojni ministri.
Zaradi preganjanja bolgarske manjšine v Dobrudži je sofijska vlada protestirala v Bukarešti in opozorila, da so se ob prihodu novih čet dogodili žalostni primeri, ki so ranili bolgarsko narodno vest.
Romunski kralj Karol je pisal Hitlerju posebno pismo, v katerem je v načelu priznal madžarske zahteve in obljubil, da bo krona poskušala doseči sporazumno pravično rešitev.
Še ta teden bo sklican nemški državni zbor na sejo, kjer bo govoril vodja Hitler in podal nove zahteve proti Angliji ali pa ji predlagal mir.
Poleg mirovne ponudbe Angliji bosta po ameriških poročilih Nemčija in Italija predlagale veliko skupno konferenco velesil, kjer bi se določila nova ureditev Evrope, Nemčiji pa bi Anglija tudi vrnila kolonije. Po rimskem načrtu bi Francija pripadla še nemški sferi, da dobi Nemčija izhod na Sredozemsko morje.
Pre<i ofenzivo na Anglijo se je
Nemčija hotela zavarovati na Balkanu in zvedeti točno za načrte Sovjetske Rusije, kar dokazuje več izjav važnih nemških voditeljev. Tudi je Nemčija znova potrdila vzhod-he meje svoje že določene interesne sfere. Za tako razmejitev pa se še nista doslej sporazumele Rusija in Italija, za kar bo določen poseben sestanek. S Turčijo je bila pravkar podpisana nova nemška trgovinska pogodba. Napad čez Kanal je Bil določen že za 19. julij, a sta bila
i ?,ei}?5a Keitel in Brauchitsch za odložitev.
Napad se pripravlja na Gibraltar, ki je po sodbi italijanskega generala Cabiatija od kopne strani zelo ranljiv in bo pri napadu sodelovala Španija, kateri se po zmagi vrne to ozemlje, ki si ga je An-
glija vzela pred 236 leti, da je zaprla morsko ožino. Večina prebivalcev se je izselila.
Angleška, letala so napadla več
nemških in sosednih pristanišč in središča težke industrije. Na Nizozemskem so bila zadeta skladišča bencina, letal in neke tovarne. Obe strani poročata o velikih nasprotnikovih izgubah. Nemci močno napadajo škotsko. Dva dni pa je bil zaradi dežja oddih.
Zaradi prehoda nemških čet skozi švedsko sta protestirale angleška in norveška vlada v smislu haaške konvencije iz 1. 1907. Razen tega pa lahko zapleni Anglija
švedske ladje, ki jih je v angleških pristaniščih za pol milijona ton.
Francosko vlado, diktaturo in reforme še nadalje napadajo osovin-ski listi in belgijski radio, ki mu maršal Petain ni človek novega duha. Za guvernerja Pariza je bil imenovan medtem nemški general von Haber, bivši vojni ataše v Beogradu.
Novice o obnovi monarhije v
Franciji se vztrajno ponavljajo, le da še ni znan kandidat za novi prestol. Središče monarhistov je baje v Švici.
V pomorski bitki pri Balearih je padlo 128 (22) angleških mornarjev,
ki so jih pokopali nato v Gibraltarju. Po italijanskem poročilu je to bila poleg bitke pri Kreti že druga zmaga nad angleškim brodovjem. Potopljena sta bila ta teden ena angleška torpedovka in ena italijanska podmornica. V Vzhodni Afriki sta v teku dve italijanski ofenzivi z močnim sodelovanjem letalstva, ki napada predvsem letališča in skladišča. V Palestini gori pri Haifi 50 rezervarjev nafte.
Japonci so se izkrcali na treh novih mestih južne Kitajske in prodrli po 30 km daleč. Na stari fronti pa se umikajo in imajo velike izgube.
Prvi uspeft	p
dvorazredne
Apel na trgovska
Po mnogih naporih se je agilnemu Združenju trgovcev v Mur ski Soboti vendarle posrečilo, da je dobilo dovoljenje za ustanovitev dvorazredne trgovske šole v Murski Soboti in da je dobila ta šola tudi pravico javnosti. Trgovsko združenje v Murski Soboti je nato napravilo še korak več ter poskrbelo, da je dobila nova šola v novozgrajenem Trgovskem domu idealno urejene šolske prostore. Vse to je zahtevalo seveda od Združenja trgovcev v Murski Soboti, zlasti pa od članov uprave, mnogo žrtev, saj so morali člani uprave osebno jamčiti za nekatere potrebne kredite, poleg tega so tudi vsi darovali večje ali manjše zneske za »Trgovski dom«.
Odveč je govoriti, kako izrednega pomena je, da je dobilo Prekmurje svojo trgovsko šolo. Prekmurje in zlasti Murska Sobota se gospodarsko dobro razvija, ta razvoj pa bi se ustavil, če ne bi imelo Prekmurje tudi gospodarsko usposobljenega naraščaja. Za gospodarski napredek Prekmurja in s tem tudi za njegov nacionalni, je trgovska šola eden osnovnih pogojev.
Sedaj je bilo zaključeno prvo šolsko leto dvorazredne trgovske šole v Murski Soboti in o uspehu šolskega leta jasno priča lepo sestavljeno I. letno izvestje, ki je pred kratkim izšlo. Izvestje dokazuje, da ima šola odlične učne moči in da je bila učna snov tudi dobro predelana. Tudi šolski uspeh je zadovoljiv, saj so dovršile prvi
letnik 3 učenke z odličnim, deset učencev in učenk s prav dobrim, 2 gojenca z dobrim in le 5 gojencev ima popravni izpit. Dvoraz-redna trgovska šola v Murski Soboti je torej svojo prvo preizkušnjo dobro prestala.
Sedaj pa pridejo nove težave. Letos se otvori II. letnik in zato mora biti šola po zakonskih predpisih popolnoma opremljena z vsemi učili. Kakor kaže vestno sestavljeni proračun, bo v ta namen jx>trebnih 85.785 din. Združenje trgovcev, ki ima že itak velike skrbi, da zmaga vse stroške za zidavo Trgovskega doma, teh visokih izdatkov za učila samo ne more takoj zmagati.
Zato se je obrnilo na vsa združenja trgovcev s prošnjo za pomoč. Na prvi pogled izgleda morda ta prošnja nekako nenavadna, kdor pa vse pravilno preudari, mora priznati prošnji popolno upravičenost. Kajti naše Prekmurje je šele v svojem prvem gospodarskem razvoju in šele začenja svoj gospodarski dvig v skupnosti z nami. V teh prvih časih seveda samo ne more prenesti vseh stroškov, zlasti še, ker je bilo tudi od nas dolga leta zelo zanemarjeno. Naša dolžnost je zato, da nudimo Prekmurju pomoč, da bo moglo to kasneje čim več prispevati k našemu skupnemu gospodarskemu delu. Investirati moramo v Prekmurje, da bomo čimprej imeli od Prekmurja čim več.
Naši trgovci, ki znajo vedno ob-
LJUBLJANA Miklošičeva c. 30 TEL. 44-4?
Son^Bon
FLORJANC JOSIP
Zastopstvo in zaloga Orl C čokolade In Koestlln peciva.
Zahtevajte ponudbe!
jektivno in stvarno presojati vsako stvar, tudi vedo ceniti veliko uslugo, ki so jo storili prekmurski trgovci vsemu narodu z ustanovitvijo trgovske šole v Prekmurju. Zato tudi ne dvomimo, da se bodo zlasti bogatejša združenja odzvala apelu murskosoboškega združenja in darovala nekaj za opremo prekmurske trgovske šole.
Da je naše zaupanje v požrtvovalnost naših trgovskih združenj utemeljeno, je kot prvo dokazalo
Združenje trgovcev v Radovljici,
ki je poslalo za prekmursko trgovsko šolo 500 din. Združenje trgovcev v Radovljici je eno finančno bolj šibkih združenj, a vendar je ugodilo apelu združenja v Prekmurju. Zato smo prepričani, da bo še boljši odmev našla prošnja murskosoboškega združenja pri finančno močnih združenjih.
Vse priznanje zasluži Združenje trgovcev v Radovljici. Upamo, da bomo v kratkem mogli enako priznanje izreči tudi drugim združenjem.
Naj se tudi pri tej priliki izkaže tovariška solidarnost trgovcev!
Danijte za trgovsko šolo v Murski Soboti!
Bolgarska skuša izvoziti tobak v Švico
Ker ne more več Bolgarska izvažati tobaka v tej meri v Sredozemlje kakor v prejšnjih letih, skuša bolgarska vlada doseči izvoz tobaka v Švico. Še leta 1932. je Švica kupila 31% vsega njej potrebnega tobaka v Bolgarski. Leta 1939. pa je Švica uvozila le še polovico prejšnje količine ter je šlo zato v Švico samo še 17% prejšnje količine. Težava pa je v tem, ker je cena bolgarskega tobaka narasla medtem za f
Denarstvo
Stanje državne hipotekarne banke
Poročilo DHB za prvo polletje izkazuje za 48% večjo bilanco ko lani ob koncu leta, in sicer 21.688 milijonov dinarjev. Povečala se je namreč za sedem milijard. Gotovine in blagajniških zapisov je imela konec junija 526 milijonov, posojil danih v višini 3741 milijonov, 240 več ko lani, vendar so posojila na nepremičnine padla za 63 milijonov. Razni tekoči računi so se povečali za 2738 na 4393 milijonov dinarjev ali za celih 165'4%.
Posojil je dala banka vseh letos 510 milijonov, od tega zasebnikom 349 milijonov, in sicer posojil pod četrt milijona din. Po eskontu in lombardu je bilo posojil za 102 milijona več. V 4 letih in' pol je dala DHB vsega nad štiri milijarde posojil, največ državi in samoupravam ter njih napravam.
Povečale so se tudi vloge, in to za 56 milijonov (1'4%). Od tega so fondi in javne vloge narasli za 195 milijonov ali za 7%, zasebne pa padle za 139 milijonov ali 11%, da znašajo le še enajst sto milijonov. Tekoči računi so narasli za 3166 ali 119% na 5825, ker so ti pasivni računi bolj ugodni za tvrdke kot vlaganje na knjižice pri raznih zavodih.
Na svoja posojila pričakuje banka letos odplačil in obresti za 1800 milijonov dinarjev, 680 iz dolgoročnih in srednjeročnih, ostalo pa iz kratkoročnih naložb. Ti posli varujejo banko pred krizo zaradi dvigov vlog, ki jih je tudi bilo za znatno vsoto 1100 milijonov dinarjev. Kljub tem dvigom je bila banka vedno na višku plačilne in poslovne zmogljivosti.
*
Grška vlada poskuša dobiti posojilo v USA, da poravna zgubo zaradi morske blokade.
Nizozemska banka izkazuje ta teden za 41 milijonov goldinarjev več državnih blagajniških zapisov ko prejšnji teden. Država je porabila tudi 15miIijonsko brezobrestno posojilo in je njen dolg narasel za 58-5 milijona. Denarni obtek znaša 1249 1 (+ 30milijonov). Žiro računi so narasli.
»Službeni list«
dravske banovine z dne 17. julija objavlja: Dopolnitve pravilnika o postranskih prejemkih uslužbencev državnih prometnih naprav — Spremembe in dopolnitve v obrazcu za pravila trgovskih združb — Navodilo o pobiranju prispevka za invalidski sklad — Banovo odredbo o ustanovitvi referata za kontrolo cen — Razne razglase in objave.
H. N. Casson:
lO
Business
(Prevedel Ivo Zor)
Moderen knjigovodja ni več matematični avtomat ali človeški računski stroj. Kdor tega potrebuje, si nabavi »Burroughs«, ki je stokrat boljši in cenejši od človeka. Pravi knjigovodja je nekaj čisto drugega. Noben stroj ga be bo mogel nadomestiti. On mora za števila, s katerimi ima opraviti, tildi vedeti, kaj pomenijo.
Večina velikih ameriških družb ima take knjigovodje, nobena jih ne more pogrešati. Vsi imajo lepe plače in se udeležujejo sej upravnega sveta. Za primer navajam Filberta pri »United States Steel Corporation« in Du Boisa pri »American Telephon and Telegraph Com-pany«.
Knjigovodje te vrste so rešili že marsikatero podjetje propada in ga nanovo dvignili. Allis od tvrdke »Allis Chalmers« v Milwaukeeju je bil tak knjigovodja. JI nekaj leti so mu poverili bilanco majhnega pro-
vcohef.f''JK><^e^a’ ki tu<*i napravil. Rešil je podjetje vseh težav in ie ustvaril ?•»	•	k
 j-., .j,,	...n	12	njega eno izmed najpomemb-
nejših tvrdk v Zedinjenih državah.
Sti odd dandanes niso le začasni izdatki, marveč trajni. Nenehoma se obnavljajo ter so hkrati živi in nedotakljivi. 2e mislimo, da jih trdno držimo, že izginejo; in ko se spel povrnejo, so še večji.
Kdor stroške pozna, naglo uvidi, v čem obstoji zapravljanje v podjetju.
Ta ugotovitev je tako važna, da je nikdar ne moremo dovolj upoštevati. V podjetju s 560 uslužbenci lahko stroškovni izvedenec krije s svojim koristnim delom v modernem knjigovodstvu poleg lastne plače še najem-
nino in davke. Kdor takega knjigovodje še ni videl delati, si sploh ne more zamisliti, koliko je vreden.
Skupni proizvodni stroški = nabavni plus vzdrževalni stroški.
Najvažnejše besede te enačbe so: »skupni proizvodni stroški«, »plus« in »vzdrževalni stroški«. Pojasnjujejo nam, da je proizvodna cena vedno vsota raznih posameznosti, in da povzročajo nabavni vedno nove vzdrževalne stroške.
Ena izmed bistvenih stvari v trgovini je, da vemo, kako je treba določiti končno lastno ceno kakega blaga. Treba je torej prvič, vedeti, kakšna je nabavna cena — kar je precej lahko —, drugič, kakšni so bili stroški do sedaj — tudi to je lahko — in končno, kakšni bodo ti stroški v bodočnosti. To znanje je posebno koristno, zlasti tudi zato, ker si ga lahko do znatne stopnje priučimo.
Stroške moremo predvidevati z mnogo večjo gotovostjo kakor meteorolog vreme naslednjega dne. Še več, lahko jih v gotovih primerih celo ustalimo. Tudi v bodočnost lahko vidimo. Lahko že zdaj vemo, kaj pride, kar je v bistvu veliko boljše kakor pa naknadno spoznanje.
Predvidevanje je bistvo vse znanosti. Nič ni znanstveno, kar nima v sebi vsaj nekoliko pogleda v bodočnost. Ko bi vedel tri minute naprej, kaj se bo na borzi zgodilo, bi bil kaj hitro najbogatejši človek na svetu.
Iz vsega tega posnemamo, kako potrebno je, da večkrat natančno in popolnoma preizkusimo stroške. V takih silno važnih zadevah se ne smemo nikdar in nikoli zadovoljiti z besedo »približno«.
Dejstva morajo biti podprta s številkami, te pa s pregledno tabelarično razvrstitvijo. Ce dobi trgovec ali industrijec vsak ponedeljek opoldne tabelo, kjer je s številkami zaznamovano opravljeno delo vsakega posameznega oddelka v prejšnjem tednu, ima tako rekoč vse
podjetje trdno v svojih rokah.
Ako kaže krivulja vpisanih številk »naraščanje«, je vse dobro. Oddelek, ki ga predočuje, naj v miru nadaljuje delo. Če krivulja kakega oddelka pada, grozi nevarnost Oddelek je treba proučiti, podpreti z zunanjo pomočjo, kakor je treba z rezervo podpreti vojsko, ki se prične umikati sovražniku.
Marsikomu izmed nas se zdi trgovina kot nekakšno trajno prizadevanje, da bi se zmanjševali stroški. To je res in bo tudi tako ostalo. Ni je »knežje zapovedi«, ki bi se ji ne bilo treba ukvarjati z večnim in brezkončnim problemom pomanjšanja stroškov.
DESETI NAUK Najprej stroški, potem šele dobiček.
Kapitalist je tisti, ki dobi zadnji svojo plačo. On stoji prav na koncu vrste tistih, ki čakajo. Edini, ki tvega kupčije, ne da bi si bil svesten, da bo dobil kaj plačila za to. On poizkuša svojo srečo.
Kapitalist ni takšen bandit, kakršnega slikajo po navadi socialistični teoretiki. Nasprotno, on je težak vsega sveta. Vsakdo ga graja in brska po njegovem žepu.
Poglejmo kapitalista, ki zasnuje velik načrt. Vse gre iz njegovega denarja. On plačuje delavce. Plačuje jih po sposobnosti. Bržkone plačuje tudi pravno pomoč. Najrazličnejše ljudi plačuje v najrazličnejšemamene. Vse tvega, vse nevarnosti, nezgode, brodolome, stavke, požare. On plačuje veliko ljudi, ki jim je usoda podjetja čisto postranska stvar. In šele tedaj, ko preneha plačevati, pa še nekaj ostane, šele tedaj pride na vrsto sam!
Včasih mu ostanejo od jabolka samo peške, včasih sploh nič. Dostikrat niti svojega denarja več ne dobi. To je učinek in nasledek dejstva, ki ga utemeljuje tale deseti nauk.
Davčni svetovalec
Ali so veletrgovci dolžni plačati takso za odprte ali tekoče račune tudi glede dobav blaga?
S. I. VI.: Opozorjen sem bil, da bi moral plačati za vse račune, ki jih vodim za trgovce, katerim dobavljam blago, takso letnih 30 din, vendar dvomim, da je to opozorilo, ki mi je došlo od fiskalne strani, pravilno. Prosim, da zadevo pojasnite.
Odgovor: Takso za odprte ali tekoče račune so do sedaj plačevale le delniške družbe; z novo uredbo o taksah pa je bila razširjena tudi na vse družbe z omejeno zavezo in na vsa podjetja, ki so dolžna voditi poslovne knjige po zakonu o neposrednih davkih. Vendar je taksna dolžnost vezana na gotove predpogoje. Predvsem so zavezani taksi le oni računi, po katerih je imetnik v stalni, tekoči poslovni zvezi s podjetjem, pri katerem mu je račun odprt. Pri takih tekočih računih je višina kredita običajno naznačena v vsakem računu in se giblje vedno v mejah odrejenega kredita. Tovarnar, ki prodaja svoje proizvode odjemalcu deloma proti gotovini, deloma proti obročnemu odplačevanju, otvori račun kupcu in ga obremeni z dolžno vsoto. Toda tak račun nima značaja tekočega računa, ker ureja samo en trgovski sklep, en posel, en dolžniški odnošaj in prestane takoj, čim se dolžna vsota plača. V slučaju, da isti tovarnar proda blago zopet istemu trgovcu, dobi trgovec praviloma v knjigah tovarnarja nov račun. — Ako pa daje tovarnar blago svojemu odjemalcu v komisijo ali ga prodaja stalnemu kupcu, kateremu je otvo-ril ali odredil kredit v gotovi višini, se ne otvarja nov račun za vsako trgovsko transakcijo, ampak se giblje ves posel v mejah odrejenega kredita preko računa, ki ima stalmost za vse operacije v gotovi dobi. Taki računi bi v primeru, da so dani i drugi pogoji taksne dolžnosti, bili zavezani taksi din 30'—. Nadaljnji važni predpogoj taksne dolžnosti odprtih ali tekočih računov je, da ima imetnik računa pravico, da z gotovino, ki je na tem računu, razpolaga, t. j. da jo ima pravico tudi dvigati, ne glede na to, ali je dolžnik ali upnik. Pri trgovcu ima imetnik računa pravico, da tudi dvigne gotovino, ako jo ima na dobrem in ako n. pr. ne reflektira več na dobavo blaga, katero je že plačal; toda nikakor ne more dvigati gotovine, ako je nima na dobrem. Tako se sme ravnati na tekočih računih samo pri denarnih zavodih, zbog česar smo zaenkrat mnenja, da taksa za odprte račune ali tekoče račune zadeva samo one račune, ki so otvorjeni pri denarnih zavodih.
V zadevi je Zbornica TOI naprosila za avtentično pojasnilo ministrstvo financ in bomo o njej še poročali, čim to pojasnilo dospe.
je in pol milijona volnene preje. Nemčija je nato ustavila izvoz. Šele po dolgih pogajanjih je obljubila dobavo 175.000 kg bombažne preje za industrijo, pozneje celo 200.000 kg, volnene preje pa 50.000 in nato samo 25.000 kg, to z navedbo, da so dobili naši kupci
že nekaj stanične volne. Nemške predilnice pa sploh niso izvršile niti teh dobav, češ da nimajo višje odločbe o tem.
Zdaj so iste nemške predilnice same javile, da lahko izvedejo vse te kupčije in je zato verjetno, da dobimo blago kmalu.
Spremembe v obrazcu pravil za trg. združenia
Od 1. Julija t. 1. dalje veljajo za pravila združenj te spremembe, ki so bile potrebne za primere vojaških vpoklicev:
1. V členu 28. obrazca za pravila se za prvim odstavkom dodaja nov odstavek, ki se glasi:
»Če se eden ali več članov uprave pokliče v vojaško službo, se pozovejo njih namestniki po vrsti, dokler ni lista namestnikov izčrpana. Mandat teh namestnikov traja ves čas, dokler so nadome-stovani člani odsotni ali zadržani, toda ne dalj, kot traja njihov mandat.«
2. V istem členu se za sedanjim tretjim odstavkom dodajeta še tale dva nova odstavka, ki se glasita:
»Če član uprave zaradi vpoklica v vojaško službo ne more izvrševati dolžnosti v upravi združbe, a je vsa lista namestnikov izčrpana, postavi predsedništvo teritorialno pristojne zbornice namesto odsot-
nega člana uprave novega člana uprave izmed članov združbe, ki niso v vojaški službi. Mandat imenovanih članov traja samo, dokler so tisti člani odsotni, na katerih mesto so bili imenovani.
Če se v času izrednih razmer začasno ali trajno izprazni mesto predsednika, podpredsednika ali blagajnika uprave združbe, obvesti uprava združbe o tem pristojno zbornico. Predsedništvo pristojne zbornice lahko prepusti članom uprave, da si izvolijo izmed sebe predsednika, podpredsednika ali blagajnika, če pa spozna to za primerno, lahko sšmo imenuje predsednika, podpredsednika ali blagajnika bodisi izmed uprave ali pa izmed odličnih članov izven nje. Mandat tako izvoljenih ali imenovanih funkcionarjev uprave traja, dokler traja odsotnost oziroma mandat tistih, na katerih mesto so bili izvoljeni ali imenovani.«
Privatni pokoininski skladi
V Zagrebu se je sešel svet za pokojninsko zavarovanje, ki je razpravljal o skupnih zadevah vseh štirih zavodov in o vprašanju zasebnih pokojninskih skladov, ki obstojijo pri mnogih podjetjih.
Namera je, da se ti skladi priključijo s svojimi sredstvi obvezanemu vsedržavnemu zavarovanju, tako da bi torej podjetja morala izročiti denar, ki ga sama hranijo in navadno tudi knjižijo v svoji bilanci kot svoj fond. Odkar je izšel zakon o razširitvi tega zavarovanja na vso državo, so nekatera podjetja uredila svoje sklade za nameščence s pravilniki. Pri nas so bila glavna vprašanja že prej urejena. Nekatera podjetja pa nimajo natanko določenih pravil o upokojevanju nameščencev in o uporabi teh fondov. Vse to bi se moralo urediti. Drugo vprašanje pa je, ali je izvedljiv prenos na zakonske ustanove. Predvsem je način upokojevanja načelno drugačen, pri podjetjih administrativen
fcTIKElf
Frančiškanska ulica 3
Nemčija izvrši naročila bombaža
Trgovinsko ministrstvo je dobilo pred desetimi dnevi Sporočilo, da je nemška vlada ukazala izvršitev starih naših naročil za dobavo bombažne in volnene preje. Ta naročila so še iz predvojne dobe Sklenjenih je bilo kupčij za en milijon kilogramov bombažne pre-
oz. zavisi upokojitev od želje enega ali drugega pogodnika. Uradni pokojninski zavodi pa upokojujejo samo ob dokazani onemoglosti, ob spolnjeni starostni meji ali v primerih smrti. Nameščenci so se zato že izrekli proti spojitvi privatnih pokojninskih skladov z javnimi, izvzemši hrvatske delegate, ki bi bili za tako rešitev.
Glede karenčne dobe 40 službenih let za pravico do rente so se v Zagrebu sporazumeli, naj se zni ža na 35 let, starostna doba pa od 70 na 65 let.
Nato so imeli posebno sejo naši in hrvatski delegati glede Dalmacije. Dosegel se je popoln sporazum in bo v smislu tega dogovora izročil ljubljanski Pokojninski zavod ves dalmatinski oddelek z aktivami in pasivami zagrebškemu zavodu. Glede primanjkljajev pa se obrneta zavoda s prošnjo na vlado za državno subvencijo, podobno kakor ob načrtu za razdelitev SUZORja.
Doma in po svetu
Papež Pij XII. je čestital Družbi Jezusovi oz. generalnemu jezuitske, mu predstojniku p. Ledochowske-mu o priliki štiristoletnice te družbe z zahvalo za njene velike zasluge.	, .
Kipar Ivan Meštrovic je postal prvi rektor Akademije likovnih umetnosti v Zagrebu. Za profesorje bodo postavljeni domači umetniki.	.
Nemški vojni filmi so se prikazovali v Beogradu na nemškem poslaništvu. Prireditve so se udeležili poleg prvega kraljevega adjutanta tudi finančni in prometni minister, šefa demokratske in radikalne stranke, pomočnik zunanjega ministra, italijanski in bolgarski poslanik, slovaški odpravnik poslov, več generalov in druge odlične osebe.
Hud vihar s točo, ki je zadel Savinjsko dolino, je napravil velikansko škodo tudi okrog Slovenskih Konjic in v hrvatskih okrajih do Siska. V Bosni je vihar prevrnil tovorni vlak in napravil škode v gozdu, dalmatinsko obrežje je bilo nekod poplavljeno. Poleg Zagorja pa je bil v dolini Save ogrožen od poplav tudi trboveljski rudnik. Iz vseh teh krajev prihajajo obupna poročila, posebno iz štajerskih, kjer je letina uničena.
Vse ljubljanske veletrgovine Jelačin, Gregorc, Šarabon in Slamič
JESENSKI
UVDUMUSKI VELESEJEM 1948
OO 1. do 8. SEPTEMBRA
Navzlic vojni je Dunajski velesejem pomembno povečan — prostorno z novimi zgradbami, vsebinsko pa s pridobitvijo novih skupin raz-stavljalcev. Posebno bo zastopana nemška industrija avtomobilov.
Mednarodni značaj daje Dunajskemu velesejmu posebno močno sodelovanje inozemstva, posebno pa vseh držav jugovzhodne Evrope, Jugoslavije, Madžarske, Romunije, nadalje Slovaške itd,
VIZA ZA POTOVANJE
Obiskovalcem Dunajskega velesejma izdana bo brezplačna vstopna viza. Potrebno je, da zastopnik Dunajskega velesejma — ki je pristojen za mesto, kjer interesent stalno živi — predlaga, da se lahko izda viza. Prijave se sprejemajo do 10. avgusta 1940. Poznejše prijave se bodo sprejemale v mejah možnosti in bodo tudi vezane s posebnimi stroški.
POOBLASTILO ZA POTOVANJE
Obiskovalci Dunajskega velesejma dobijo posebno sejemsko legitimacijo, glasečo se na njihovo ime, in popust za potovanje, in sicer: na nemških državnih železnicah 60%, na jugoslovanskih državnih železnicah pa 50% pri povratku od normalne tarife.
NATANČNEJŠA OBVESTILA
dajejo: Začasni zastopnik Dunajskega velesejma za dravtsko banovino in banovino Hrvatsko: Direktor Josip Kulhanek, Zagreb, Iliča 9, telefon 24-307, ter generalni zastopnik za kraljevino Jugoslavijo: H. Pfannenstill, Beograd, Bosanska 29, tel. 30-881.
je sodišče v Ljubljani oprostilo od draginjskih obtožb in priznalo, da niso zahtevali pretiranih cen.
Pomožnega škofa dr. Čekado so napadli muslimanski kmetje v bližini Sarajeva, ker je njegov sprevod prepeval skozi vas katoliške pesmi. Procesija se je smela nadaljevati brez petja.
Hrvatski ban dr. šubašič je izdal strogo prepoved za izvajanje vsakršnih intervencij na pristojnih mestih, ker so se bile že preveč razpasle.
Pomanjkanje koruze je vedno večje tudi v Slavoniji, ker je nihče noče dati po maksimirani ceni. Prej je bila po 285 dinarjev stot. Neki trgovci so zahtevali intervencijo oblasti, da so dobili že kupljeno blago.
Veliko shrambo in sušilnico za sadje so začeli zidati v Sv. Lenartu v Slov. goricah. Podporo sta jim dala banska uprava in Prizad, izvesti pa se mora ta načrt za okrepitev našega sadjarstva tudi drugod v Sloveniji.
Pšenice pridela v Jugoslaviji donavska banovina 47%, moravska, vardarska, drinska in bivša savska banovina skupaj 43% vsega povprečnega pridelka; donos na 1 ha Pa je zelo različen tudi v donavskih srezih, zato je pravična enotna ocena pridelovalnih stroškov
nemogoča.
Število natovorjenih vagonov je
na naših železnicah naraslo v prvih treh mesecih letos od 372.547 na 412.655. Največji promet je bil v februarju, število potnikov je v isti
dobi naraslo proti lanski od 13 milijonov 8929 na 13,773.904, najbolj v marcu in po listkih najbolj brezplačni (11-63%, plačujočih le 4-49% več ko lani).
V pensilwanskem rudniku Son-manu je bila velika nesreča, pri kateri so našteli doslej 63 mrtvih.
Volitve v Litvi, Latviji in na Estonskem so se končale z veliko zmago delavske liste, ki pomeni plebiscitno listo za priključitev k Zvezi sovjetskih republik. Udeležili so se skoraj vsi volivci in oddali skoraj sto odstotkov glasov za zvezo delovnega ljudstva. V Leton-ski je izmed 1,174.649 glasov ali 94-7% upravičenih dobila zveza 1,150.730 ali 97-6% oddanih glasov. Glasovale so tudi ženske.
V Petrozavodsku se ustanovi posebna univerza za karelijsko-finsko republiko s šestimi fakultetami. Letos bo sprejetih 420 slušateljev.
V zapadno-ukrajinskem ozemlju je bilo odkritih 12 novih nafttnih vrelcev
S podmornico »Shark« je zgubila Anglija deseto podmornico. Ladja je imela 40 mož posadke in njih usoda ni znana.
V Santiagu so odkrile oblasti zaroto proti sedanji čilenski vladi ljudske fronte.
Španska vlada je prekinila diplomatske odnošaje s čilejem, ker je ta država še vedno neprijazna Francovi revoluciji.
Tudi na Madžarskem se uvedba brezmesnih dni ni posrečila, ravno tako pa tudi ne uvedba kart na sladkor. Kljub vsem kartam je narasla potrošnja mesa in sladkorja, cene pa se še nadalje dvigajo.
Nemčija je mogla od januarja dalje povečati svojo dnevno proizvodnjo letal od 1000 na 1600 letal. V letalski industriji Nemčije je danes zaposlenih okoli 400.000 delavcev.
Dve domači jadrnici sta se po nesrečili ob dalmatinski obali, »Vardar« pri raztovarjanju etemi-ta, »Providnost« pa v Senjskih vratih. Moštvi sta se rešili.
Maršal Petain je sprejel voditelje tujih diplomatskih zastopništev in jim izrazil prepričanje, da bo mogel z njimi zaupno sodelovati.^ Novi sovjetski poslanik v Sofiji Lavriščev je predal vladi svoje poverilne listine in imel ob tej priliki govor o prijateljskem sodelovanju. V enakem smislu mu je odgovoril car Boris.
Angleška in turška vlada se trudita za zvezo s Sovjetsko Rusijo, kar sta po nemški sodbi osovni velesili že davno dosegli.
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
tiskarne
I reg. zadr, z o- za*. I
LJUBLJANA
KOPITARJEVA 6
*
Nudi po Izredno nizkih cenah: Salda konte, štra-ce, journale, šolske zvezke, mape, odjemalne knjižice, risalne bloke itd.
Zunanja trgovina
Po gospodarskih pogajanjih z Grčijo v Beogradu je priredil tudi grški poslanik banket, ki sta se ga udeležili obe delegaciji in tudi naš trgovinski minister.
Naši tekstilni industriji namenjeni bombaž, blizu 70 vagonov ameriškega surovega bombaža, je zadržala Italija v svojih pristaniščih. Na intervencijo naše vlhde je italijansko zunanje ministrstvo obljubilo, da se zdaj odobri prevoz.
Na Reki je bil dosežen sporazum za naš izvoz goveda, prašičev, slanine in masti v Italijo. Člani naše izvozne direkcije so se vrnili v Beograd.
Naš trgovinski promet s Sovjetsko Rusijo se še ni pričel, ker še ni urejeno sovjetsko predstavništvo v Beogradu. Tekstilna industrija zahteva, da se rešitev tega vora-šanja pospeši, ker je vsa ta industrija v veliki stiski za oskrbo z bombažem, ki bi ga pa mogli dobiti iz Rusije.
Nemčija se bo udeležila vseh velikih sejmov v balkanskih državah in bo razstavljala predvsem kmetijske in obrtniške stroje ter tekstilne izdelke.
Iz Šibenika se je začel prevoz premoga za električno centralo na Reki.
Za sadno trgovino se je ustanovila nova nemško-romunska delniška družba »Hortus« z glavnico 5 milijonov lejev.
Vse svoje izvozno sadje te letine je že zdaj prodala Madžarska v Nemčijo in v češkoslovaške dežele. Izvoz se Je že pričel.
Madžarska obnovi normalne gospodarske stike s Sovjetsko Rusijo in pošlje v ta namen delegacijo. Izvažala bi govedo, konje in polizdelke za les, azbest, železo in volno. Važno je tudi karpatsko železniško vprašanje.
Rotacijski papir Turčiji dobavlja Italija, da se zravna klirinški saldo 3 milijonov turških funtov in ker v Turčiji zelo nedostaje papirja.
Svobodno pristanišče Datwick pri Gdansku je ustanovila in odprla s posebnim zakonom Nemčija. Kraj se je prej imenoval po nemško Neufahrwasser.
Na trgovinska pogajanja z Nizozemsko Indijo odhajate dve japonski komisiji pod vodstvom bivšega poslanika v Varšavi Sata.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce
da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega nalogal
Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovani prispevki dejansko plačani!
To opozorilo i° smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.
jatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless. urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek. vsi v Ljubljani.