^■■HHH rns oldest and most POPULAR SLOVENIAN newspaper IN UN ITER STATES op JERICA. Hi Amerikanski Slovenec , PRV* SLOVENSKI LIST V AMERIKI. 1 — GESLO: Za v©ro in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. »AJSTAREJSI IN NAJBOEJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST X ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH, STEV. (No.) 162. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 15. OKTOBRA — THURSDAY, OCTOBER 15, 1925. letnik xxxiv. Potek konference v Locarno. VEST O POPOLNEM SOGLASJU JE BILA PRERANA, A VENDAR SE JE POGLAD1LA POT NEMČIJI ZA PRISTOP K LIGI. — KONCEM TEDNA SE ZAKUUČI ZBOROVANJE. Locarno, Švica. — Kako dobro so vplivala na pacifiste poročila prve dni, ko so se začela pogajanja za varnostni pakt. Takrat se je reklo, da Nemčija in zavezniki soglašajo v vsemu, so le malenkostne ovire, ki pa so, kakor posnemamo po zadnjih vesteh, postale prave velike zapreke. Le eno je resnica, namreč, da se je pot pomladila Nemčiji za pristop k Ligi. AMERIŠKI VOJAKI ZADUŠILI UPOR V PANAMI. PRVE ŽRTVE POTOPLJENEGA PODMORNIKA. Amerikanci navalili na izgred-nike z bajoneti in jih razgna- < li. - Napadli glavni stanj komunistev. — Red vzpo- ( stavljen. -O- Balboa, Canal Zone. — Ko- * Vest o popolnem soglasju sojmunisti slabo igrajo svojo vlo-iz gotovega vzroka iztrebili v go reformatorjev izven Rusije, svet Francozi, katero pa niso I Do sedaj niso še nikjer nič dru- zega napravili, kakor zanetili upor, svoje žrtve, katere so sledile njihovim naukom so porinili pred bajonete vojaštva, sami so se pa poskrili. Tako je,bilo tudi" sedaj v mestu Pa- Iz Jugoslavije. BLAGOSLOVITEV KATOLIŠKEGA DOMA V LJUTOME-RU, SLOVESNO SV. OPRAVILO JE IMEL DEKAN DR. TOMSlC. ■— DRUGE ZANIMIVE VESTI. Veličasten dan v Ljutomeru. Lep dan je bil 8. september. Prejšnji dan je sicer lilo z neba kakor iz škafa, toda proti večeru pa se je nebo zjasnilo in drugi dan je bilo tako vreme, ho kmalu zalezovati. Sin je to opazil in zato so v hiši cesto nastajali prepiri. Pred dnevi je sin zalotil očeta pri svoji ženi, pograbil je debel kol in ga u-daril tako močno po glavi, da da si boljšega nismo mogli že- je oče obležal mrtev na licu leti. Že na vse zgodaj so se za- mesta. čele zbirati množice. Z jutra-i - njim vlakom so se pripeljali Senzacijonalen Orli in gosti iz Gornje Radgone, Sv. Jurija, Križevec. Tudi Orli iz Bogojine so prispeli. Na potrdili, ne Nemci in ne Angleži. Tako sodijo nekateri, da so to storili Francozi za to, da bi pospešili pogajanja, kakor tudi zato, da če bi prišlo do j< kakšne zapreke, bi ljudsko |ie bilo tudi sedaj v mestu Pa-1 Gorenja slika je bila poslana iz New Yorka po žici American Telephone & Telegraph mnenje dolžilo le Nemce. Inarna. kompanije in nam predstavlja Admirala Christy-ja in kapitana Newton-a, ki stojita poleg Je pa tudi resnica, da od Že minulo soboto je završalo zdravnikov, kateri pregledujejo trupla prvih dveh žrtev katere so spravili na površje pokonča svetovne vojne še ni bilo p0 mestu, policija ni bila zmož- tapljači. __ _ _____ ene slične konference, na ka- ;na krotiti maso — in predsed- teri bi vladalo tako prijatelj- jnik Rodalfo Chairi je uvidel po-! OBRAT V "M1LANO CAFE" stvo med zborovalci in tako res-itrebo, prositi za pomoč povelj-j USTAVLJEN na volja do resnične sprave in jstvo ameriških vojaških čet v vsestranske želje čulo se je vri_ je veselih viničaric in vini-vmes pa zvoki harmo-ni Ke. Vse je pogiedalo kaj se ,. .-i.,-, , ft,,. . . i^odi. Videli smo sprevod, kate- di na prijateljsko pot v Moskvo. Se bolj pa jo na isto pot na- - , ■ -, ... L v ^ f , . . , . remu na celu je bil nočni čuvaj s palico in "lahterno", za zbližanju z Rusijo nega garancijskeg Odkar se je pokazalo, da ne bo enega skup- '^Kanj a pakta, ki bi veljal za nemške zapadne in £.inevP vzhodne meje skupno, se je miorala poljska* politika sama po- ^ truditi za zasiguranje svojega položaja, kar"5o brezpogojno vo- *r ateljsko pot v Moskvo. Še bolj pa jo na isto pot napeljujejo gospodarski oziri, in to baš sedaj, ko je carinska vojna pretrgala trgovske stike na nemško-poljski meji. Poljska išče nadomestila za trg, ki ga ji je zaprla Nemčija. Tja ni izvažala saitio premog in poljedelske proizvode, marveč tudi nekatere industrijske predmete. Sedaj je treba odpomoči z druge strani. Rusija je bila nekdaj navezana na poljsko industrijo in te zveze bi se mogle obnoviti. Res je sicer, da Poljska ne bo n ogla izpolniti glavne ruske želje, to je, ne bo mogla nuditi j finančne pomoči, ki jo sovjetska Unija tako trdovratno, a prav j tako brezuspešno išče, — toda ostane vendarle za gospodarsko zbližanje še obilo najboljših predpogojev. Poset Čičerinov v Varšavi je vsekakor eden najznačilnejših dogodkov zadnje dobe. Kaže, da se spreminjajo dosedanja nasprotstva in prijateljstva. Ne sme se sicer prezreti, da ostane še vedno nepremostljiv prepad med boljševiškim pojmovanjem vnanje politike na eni in Poljaki ter ostalimi na drugi strani, ali faktično stanje je tudi močna komponenta zase. Boljševiški glasniki so ob raznih prilikah naglasili, da niso pozabili na malo- in beloruske manjšine v Poljski, toda razni primeri, kakor osobito spravljivo obravnavanje obmejnih spopadov, pričajo, da so aktualnejši in merodajnejši neposredni interesi sedanjosti nego težnje daljne bodočnosti. In ta fakt odseva najbolj baš iz Čičerinovega poseta samega. -o- Strah Rumunske pred Rusijo. Med javnimi razpravami v Ženevi se je zakulisami mnogo delalo po prizadevanju rumunskega zunanjega ministra Duca za zvezo proti Rusiji. Javno je ta minister sicer večkrat izjavil, njimi pa prežlahtni gospod župan s tajnikom, "čif of police" in drugi policaji, sledile vriskajoče viničarji, katerim na čelu je stopala prežlahtna gospa županja. Ko so parkrat obkrožili dvorano so se vsedli na (cement) tla in zaživli kosilce, katero jim je preskrbela skrbna gospodinja, a tudi gospodar ni pozabil, da je treba nekaj za suho grlo. Ko so se najedli je pa občinski tajnik prebral na glas razglas (da je še danes ves Zahvaljujemo se pripravljal- pred odhodom nazaj v La Sal- Isocialiste. Baje je kar deževa- nemu odboru, ko je imel vse tako lepo preskrbljeno glede stanovanj in vse druge potrebne stvari tekom konvencije. Zahvaljujemo se društvam, ki so priredili slavnostni banket v počast gl. uradnikom in jlo raznih protestov radi te netaktnosti. Jaz jim ne zamerim — dosledni naj bodo! Konvencija je trajala dva delegatom v šolski dvorani, po-j Gottlieb, ki so naju, kar naj- kar se tiče prireditev za zabavo, kar gre vsa čast odhornicam. Ne sme se pa pozabiti, na j ko kar najbolje marljive toeaje in točajke. ki | Zahvaljujemo sebna hvala pa kuharicam in strežnicaniT ki so celi dan delale in pripravljale, da so ga ta-pripravile. se cenjenim so pridno točili vinski sok. ka- uradnikom in uradnicam raz-teri je razdre val lica vdeležen- jličnih drugih katol. društev, ki cem in veliko pripomogel k ve- so prišli na banket ter nas po-selju in dobremu razpoloženju. Poleg bare je pa bila tudi le in Ottawa. Hvala torej ! Najprisrčneje se pa zahvaliva vrlim Prekmurskim Slovencem in drugim, ki so nas povabili na prirejeni banket v po- dolga tedna in še "obertajm" čast delegatom in gl. odborni- so delali; vseeno pa se je prez-kom. Hvala tudi Mrs. John godaj končala. Sprejeto je bilo cele kupe raznih resolucij, a na eno najbolj važnih se je pozabilo. Ker se je napravilo visok "fenc" med socialisti in katoličani, naj bi stvar naredi- bolje prijazno sprejeli in pogostili. Posebna zahvala še Mr. Gottliebu, ki so nama šli raz-kazat Lincoln Park in to so storilo vse brezplačno. Torej hva-ili vendar docela popolno. Spre-la lepa. Videla sva stvari, ki jeli naj bi še resolucijo, ki bi se nama ne bodo šle iz spomina. IgJasila: "Ker torej ne maramo Pred zaključkom še enkrat j članov, ki so odborniki kato-častili s svojo navzočnostjo in j vsem skupaj najlepša hvala liških društev, ali katoliških pokazali svojo prijaznost in si-1 vsem Slovencem v Chicagi ter občin, prepovedujemo tudi mala sobica, v kateri je sedela ;cer so bila zastopana sledeča j prosim vse, le skupno naprej vsak stik s katoličani. Vsem prava ciganska. Menil sem, kaj društva: Društvo sv. Alojzija delajte in agitirajte za boljšo onim, ki imajo biznese naj obe-ko bi še meni povedala srečo, j po Mr. Joe Fajfarju in Mr.jin močnejšo DSD. Vsem pa sijo na okna lepake, da nočejo temu so pa »kajti videl sem, cla je imela! viničarice in vedno polno obiskovalcev, po- ki sebno moških. Vsakdo, prišel od ciganke se je' prav sumljivo oblizval, če si pa stopil poleg njega, si pa zaduhal štvo sv. Neže po Mrs. "fijolce", tako da me je res! Kušar. Dr. sv. Jurija Math Kremescu. Društvo Ma-|kličem na veselo svidenje, ako biznesa delati s katoličani. Ka-rije Pomagaj po Mrs. Julia bomo dočakali leta 1927 v me- dar bi društva prirejela veseli- je Gottlieb. Društvo sv. Ane po Mrs. A. Denša. Društvo sv. Martina po Mr. Toplak. Dru- Ileleni po Mr. zmotilo, da sem si še jaz pustil srečo povedati — in mhm. tudi jaz sem potem dišal po "fijoli-cah." Louis Duller. Društvo sv. Mohorja po Mr. Frank Baniču in Dramatični katol. klub po Mr. Albin Zakrajšek in Mr. Albin DVOBOJ V HOTELU, EDEN TEŽKO RANJEN. Mexico m City, Mehika. — Boga, ter__^_______ Predno zaključim, pa naj še Jazbec. — Tem in vsem osta- Kongresnika S. Pavon iz Cam- še pokrižati pozabijo stu nji Waukegan, 111. na prihod- ce in zabave naj omenijo, da konvenciji DSD. Z bogom!; vsacega katoličana, ki pride na Anton Štrukel, 1. porotni zabavo ven veržejo. Dalje, ako odbornik, Math Bajuk, delegat. bi se nam še kedaj sline cedile ! po združitvi s kakšno drugo | jednoto, da zahtevamo, naj člani iste prisežejo na rudečo moralo, da se odpovejo veri v da se nam na ljubo to povem, da so se tudi to pot hripav) in povedal, da je pre-j naša mama Šontetova iskazali povedano grozdje krasti, kakor I kot ena najboljših kuharic — tudi viničarke plavšati. A kaj malo so se brigali za ta opomin, dasi je bil podpisan od samega visokorodnega gospoda "pecir-ksauptmana". Kradlo se je kar na debelo. Staro in mlado, ženske in moški, vsi so bili tatoviči in uzmoviči — le malo je bilo poštenovičev. Policaji in čarke so pa dobro vršili svojo dolžnost, ki so pridno lovili kršitelje postave. Kateri so bili "kofeta". Eden navzočih, ki je še danes hripav. Joli ■ stranila od moževega trupla. Ni mogla stati; Menhart jo je podpiral. Z očmi, z ustnicami, da, z vsem telesom je sledila slehernemu zdravnikovemu gibu. Ko je položil malo pripravo okrvavljenemu možu na prsa, je s težavo izpregovorila: "Rešite ga !" "Tu ni več pomoči," je rekel zdravnik. "Mrtev je mrtev." "Mrtev! O Bog, o Bog. — Moj Jože mrtev." 2ena si je pulila lase kakor blazna. "Prosim nikakih scen," je rekel Roita, in si nervozno mel roke. "Ivan in Tone, ne-sita moža dol v vas. — Tu.imate, gospa!" Vzel je iz listnice desetak. "Za sedaj. «In sedaj boste šli, kajne da?" "S par groši hočete odkupiti življenje in kri mojega moža? Da?" je zavpila žena. Njen beli obraz je rdeče žarel, dvignila je stisnjeno pest. — "Odkupiti se hočeš? — Njegova kri naj pride na tebe. Ti si ga pogubil." "Jaz?" Gospod Roita se je kratko za- smejal. — "Nihče ne more za to," se je obrnil k okrajnemu zdravniku. "Jaz najmanj, moja častna beseda." "Naravno," je udano rekel doktor. _ "Vi!" Dal je vrtnarju znamenje, — Vpeljite to osebo proč." "Pojdite, bodite dobri!" Menhart je prijel ženo za roko. Ona pa ga je pahnila proč, stopila z otrokom tik ob mrliča in ponovila z dvignjenim kazalcem, da je zvenelo kot prisega; "Pogubil si ga. Slišala sem tvoj glas, kako sta se kregala, ko ni hotel ven na balkon. Ti, ti si ga pogubil, mojega Jožefa, moje življenje in mojo srečo — o Bog_ očeta" — dvignila je otroka proti nebu — "tega ubogega revčka tu —" Glas ji je zastal, začela je glasno ihteti. Samo trenutek. Nato je požrla solze, se zravnala v vsej svoji velikosti in govorila okoli stoječim: "Vi! Sedaj pazite. Ko bo moj Jože pokopan, potem pride vrsta na tega tu. To- žila ga bom. On je morilecl — Ti moja u-boga miškaStisnila je otroka na srce in zopet Zaihtefa, — "ne bom jenjala in ne bom počivala, dokler ga ne bodo obesili, človeka, ki je pogubil tvojega očeta." "Že prav, že prav," je rekel gospod Roita. "Naredite pozneje, kar hočete, ampak tu ne delajte sedaj več škandala, — prosim gospod doktor, pojdite še gor, moji ženi je postalo-slabo vsled strahu." Preden je stopil z dravnifibm skozi vrata, se je nehote ozrl, videl je ženo poleg mrliča, voščenobledo, s krvavimi madeži na bradi in vratu, oči obrnjene kvišku, na ustnicah obtožbo, krvavo obtožbo: morilec! Take stvari se ne smejo gledati! Danes so meso in kri, jutri pa strahovi, ki sedejo podnevi z nami k mizi, V temi obkolijo naso posteljo, dokler se nam ne zazdi ta lepi božji svet kot dvorana strahote, polna rezajocih se pošasti in življenje kot izpre-hajajoča se smrt. wamm ^MKHTKANSKI SLOVENE C* UKRADENA ŽENA — IZ- i lo," je pripomnil uradnik. — GUBUENI MOŽ. Sledeči humoristični dogodek se je dogodil te dni na beograjski policiji. "Gospad, meni se je pripetila strašna stvar," je rekel v silni razburjenosti elegantno o-blečen gospod srednjih let, ko je ves preplašen in prestrašen planil v pisarno dežurnega policijskega urada. "Sedite, da se umirite, pa mi povejte stvar," je odvrnil uradnik. ponudivši neznanemu gospodu stol. Šele, čim se je vse-del. je gospod pričel nervozno: "I kradli so mi ženo." — "Kako to?", se je začudil uradnik. — "V resnici, naravnost na drzen način. Dospel sem zjutraj "Kako šalo?", je odvrnil gospod. "Zahvaliti se imam samo Bogu in beograjski policiji, da je mjoja žena rešena. Cital sem namreč v listih, da obstoji tu organizirana tolpa trgovcev z dekleti. Lasje so se mi ježili že samo pri mislih, da bi mogla biti moja žena v njihovih rokah !" -o- UMOR NEPRIJETNEGA MOŽA. Nič ni tako skrito, da ne bi bilo komu očito. V tem nas potrjuje najnovejše odkritje drznega umora, ki se je' primeril pred petimi leti na Madžarskem. Takrat je pregovorila kmetica Katarina Kalijeva svo- prj&menile v resničnost. Dvignil se je z ležišča in skočil skozi okno ter je obležal v hotel- RUMUNSKA SRAMOTA 20 VEKA. V Rumuniji v Kišinevu se skem vrtu z zlomljeno nogo vrši pred vojno sodnijo poli in manjšimi poškodbami. Žena se je zbudila okolu polnoči in je pogledala, kako je možu. Silno se je prestrašila, ko je videla, da je postelja prazna in da ni moža nikjer v bližini. Šla je k oknu in začula na vrtu stokanje moškega. Takoj je ugenila, da se je moralo zgoditi nekaj nenavadnega. Sklicala je hotelsko osobjS in po- tični proces proti 386 kmetom, obdolženih ustaje v Besarabiji. Pred prvo razpravo je podal zagovornik Praschivescu nastopno izjavo: "Sinoči ponoči so vdrli v zapor častniki in podčastniki oboroženi s kiji, pasjimi biči in železnimi palicami ter so jih skoraj tri ure mučili s tem orodjem. Obtoženci so morali poklekniti na tla in re- slala po zdravnika. Ta je prišel či: "Jaz sem kriv, vaša milost, jega svaka in ljubčka Jožefa iz Subotice. Takoj po prihodu i Oetvosza iz Nagyreda, da je sem odšel v najbližjo brivnico.! ubil njenega moža, ki se je vr-Moja žena ne pozna BeogradaJ nil iz ruskega ujetništva. Da se ne izgubi, sem ji naročil,! Oetvosz se je vrnil 1. 1918. najme počaka. Ko pa sem prišel iz brivnice, o njej ni bilo ne duha ne sluha." "Bože moj, najbrže je šla gospa v kako bližnjo kavarno, dmvas tamkaj počaka," je pripomnil uradnik. — "Nikakor! Brivski pomočnik, ki je bil pred vrati, mi je namreč rekel, da je žena odšla z dvema mladima gospodomar Jaz nimam v Beogradu nobenih znancev, še nvmj ona." — "Dobro," ga je prekinil uradnik. "Morda pa je vaša gospa sama hotela z dotičnima gospodoma." — "O-prostite, poznam svojo ženo. To je absolutno nemogoče. Njo je najbrže kdo prevaral." iz Rusije in se je takoj spustil v ljubezensko razmerje s svojo svakinjo. Čez dve leti se je vrnil iz ujetništva še Katarinin mož Janez. Videl je, kaj se godi v njegovem domu in je skušal vrniti ženo na pota zakonske zvestobe. 2ena pa ni bila nič kaj naklonjena temu prigovarjanju. Par mesecev po po-vratku iz ujetništva je Kali izginil brez sledu. Našel se je listek, na katerem je stalo zapisano. da se je izselil radi nezvestobe svoje žene. Ljudje so kmalu pozabili nanj. Letos pa so kmetje orali polje in so zadeli na človeške kosti. Poleg kosti se je našel tudi kos ruske Videč, da bi mogla biti stvar vojaške uniforme. Orožništvo vendarle komplicirana, je lira dnik vprašal gospoda za njegovo ime in popis njegove žene, poklical nekaj policijskih agentov, in naročil, naj takoj je preiskalo slučaj in je ugotovilo, da kažejo znamenja na Kalijev umor. Zaslišana sta bila pokojnikova žena in njen ljubček, ki sta poizvedujejo po mestu za u-1priznala zločin. Povedala sta kradeno ženo, gospoda pa je tudi, kako sta moža umorila, prosil, naj se vrne okoli poldne, jžena je izvabila moža v nek Agenti gospe niso našli in vinograd na tatvino grozdja, tudi ni bilo potrebno, da bi jo Oetvosz se je pojavil med tr-iskali. Že uro kasneje je prišla tami in je ustrelil Kalija s puš-namreč k istemu uradniku ele-ko. Potem sta mrliča zakopala gantno oblečena dama z rme-!in uživala dalje prepovedane nim klobukom in s črnim svilnatim plaščem. Tudi ona je bila silno razburjena. — "Oprostite mi gospod, izgubila sem svojega moža," je rekla. Uradnik je takoj razumel, da je to ista gospa, ki jo išče njen mož. "Jako dobro," je pripomnil, "vašega moža smo že našli. Povejte mi samo, kako ste ga izgubili?" Gospa je takoj pojasnila slučaj iz katerega je razvidno, da je postala žrtev brezposelnih beograjskih postopačev. — "Čakala sem," je rekla, "svojega moža, da pride iz brivnice. Nenadoma se mi približata dva mladeniča in me vprašata vljudno, koga čakam. Nič hudega sluteč, sem jima pojasnila, da Čakam na svojega moža, da se obrije." — "Za božjo voljo. gospa" sta odgovorila "on je šel ravno skozi zadnja vrata. Tu je samo vhod, na nasprotni strani pa izhod." Verjela sem jima. Ker sta se mi ponudila, da mi pokažeta hod, sem šla za njima. Hodili pa smo potem toliko časa, da bi mogli priti najmanj petkrat okoli poslopja, v kateri se nahaja brivnica. To se mi je zdelo zelo sumljivo. Končno sta me speljala v neko veliko novo hišo. Ker sem zaslutila, da si hočeta najbrže dovoliti kako nespodobnost, sem pričela kričati na pomoč in zbežala. Neki dobri človek mi je potem* pokazal, kje je policija." "Prav dobro, gospa, vse je v redu! Kmalu pride vaš soprog," jo je pomiril uradnik. Že čez pol ure je vstopil njen mož. Čim je zapazil v pisarni svojo ženo, je padel uradniku naravnost okoli vratu. "Kakor sem rekel, najbrže so si kaki malopridneži dovoli- in ugotovil, da so zdravnikove rane ozdravljive in ne posebno težke. Nato je profesor Pirquet odpotoval na Dunaj v zdravniško oskrbo. Pirquet sam izjvalja, da je njegov skok skozi okno posledica halucinacije, povzročene po zavžitju Veronala. Taki slučaji niso redki in zdravniška praksa jih dobro pozna. Narkotična sredstva vplivajo na razdraženo živčevje tako negativno, da podvzame pacijent v omanii lahko dejanja, katerih ne bi v normalnem stanju nikoli izvršil. Primer zdravnika Pirqueta nam je le ei^ dokaz več, kako škodljiva so ta sredstva, ki tako kruto izpodjedajo človeško življenje. -o- ARGENTINSKE MRAVLJE V EVROPI. Angleški listi pišejo, da so se pojavile v Evropi nadvse škodljive argentinske mravlje. Prišle so k nam z ladijskimi tovori. Strokovne preiskave, ki so jih priredili po velikih poškodbah prestrašeni skladiščniki so dognale, da so se udomačile mravlje jaz sem morilec in razbojnik, ki si zasluži, da ga z nogo poteptate." Mučene so bile tudi ženske. Predsednik sodišča polkovnik Mattac je izjavil, da je bič za kmeta edino vzgojno sredstvo. To so cvetovi rumun-skega režima v času civilizacije! — Tristo najuglednejših francoskih in drugih pisateljev je podpisalo protest proti temu strašnemu nasilju, rumun-ska vlada pa se za to ne zmeni. VOJNI TAJNIK WEEKS ODSTOPIL. Washington. — V torek je bila rezignacija vojnega tajnika John W. Weeks-a uradn'o naznanjena v Beli hiši. Že šest mesecev se Mr. Weeks zdravi, a ko je le uvidel, da se mu zdravje noče povrniti, je obve-Btil predsednika Coolidgea, da si želi počitka in mora odstopiti od mesta, ki ga zastopa v kabinetu. Kolikor je znano do sedaj, njegov naslednik bo Dwight W. Davis iz St. Louisa. V pondeljek je M» WeeTcs prvič burgu je prišel velik morski pes celo v pristanišče. Ribiči pravijo, da je prihajanje morskih psov proti bregu v času proti jeseni gotovo znamenje za zgodnjo in hudo zimo. Na severnoafriških otokih Sylt in Fohr so se pojavile prve divje gosi in race ter druge severne ptice, ki se selijo proti jugu. Tudi to je znamenje za bližnji mraz. Tragična smrt visoko&olca v Dalmaciji. » P.rec* kratkim- je odšla iz Do- od meseca marca zopet JenJ*e^a D<>ca večja družba v kateri je bil tudi visokošolec Mosor- sedel pri svoji pisalni mizi. ~ . Sprejemal je prijatelje in se z, fm.c Josip na lov na ------- nimi razgovarjal, ni pa se do-'p?nmo- Kq Je napravila kra-taknil uradnih poslov. Pozneje * odmor, se je vsedel tudi je šel v Belo hišo, kjer je polo- amč .na neko skal° in Posta-žil svojo rezignacijo. Ivi1 Puško med nogi. K nesreči DRUŠTVO ŠV. DRUŽINE (Holy Family Society) it. 1. D. D. D. Joliet, Illinois. Ustanovljeno 2. nov. 1914. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1925. Predsednik--------George Stonič Podpredsed.....John Kramaric Tajnik Paul J. Laurich. Zapisnikar .... .... Frank Videč Blagajnik ............. Jos. Graič Reditelj ............ Martin Bluth Nadzorniki: Frank Vranichar, Joseph An« cel, Jakob Strukel. Društvo šteje 507 članov in članic ter 261 otrok. Za 50c na mesec se plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpore na vsak delavni dan. Od ustanovitve do sedaj se je izpla- Tajnik Weeks je bil imeno- pa J*e Pufika zadela ob skalo, j plačalo $13,421.00 bolniške " ccrb jc uii niieiio- . ^ — ——"» van v kabinet po predsedniku !e Je 12ProziIa ter zadela Bani-Hardingu 4. marca leta 1921. 'fa V trebuh- Banič je kmalu nato izdihnil. Študiral je eksport POTNIŠKE PRISTOJBINE NA™ akademUO v Zagrebu. C. & N. W. SE ZVIŠAJO. VODKA ZAHTEVALA SVO- h^T' iV~w■2.ellezidi5a ir *DWI7 .družba C. & N. W. joka, da JE ŽRTVE. Moskva, Rusija. - Odkar je dovoljeno" K.ar ni bilo in ne bo. v,. ... v,. juKa, na . "Res draga Prijateljica, jaz dela z*izgubo, zakar ji je bilo J™*™ sllno d°brega soproga, . , .. ... „ ..dovoljeno zvišati pristojbino ahko recem "boljšega na zopet dovoljena pijača v Rusi- potnike M 2c za ^ mi_ svetu. Med nama še ni prišlo ji je vodka zahtevala osem zr- ,jo Družba ^ da ima y j do najmanjšega sporekanja, tev Vsled tega so se pojavih v čje izdatk k k d • od kar sva poročena." nekaterih krajih Rusije zopet fc kar tud- številk^mi dokJ---- prijatelji prohibicije, ki bodo • ____ . , . . ... ,ni.r A , . ,zuje. Gotovo je, da bodo tudi zahtevali, da se prodaja zga- j a , f j o** druge družbe temu sledile. nja omeji. RADIJO SIGNALI IZ DNA MORJA. Helgoland, Nemčija. — Po-1 srečilo se je nekemu nemške-1 Zgodnjo in hudo zimo napovedujejo tudi stari ribiči ob severnem morju. Nemški listi poročajo, da se pojavljajo morski psi ob bregovih, kar se mu potapljaču, da je z radijo - , , , .. . v... , , J je ugotovilo posebno okolici razposiljalnem aparatom na , . ~ . . , . x i-.- i - rlcr.sburga in Kiela. Pri Flehs- dnu morja pošiljal signale, ki v najrazličnejših kra- so se culi na razdaljo 100 milj.j jih Irske. Južne Francije in po-jTo je prvič v zgodovini, da bi/ sebno Nemčije. Argentinske se signaliziralo iz globočine mravlje, ki slovijt) po grozni morja potom radio. požrežnosti, so nevarne ne le ' -°- živilom, ampak tudi drobnim AUTOMOBILSKA NESREČA, živalim, n. pr. mišicam, kun- ŠTIRJE MRTVI. JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar Zdravniške recepte izvršuje točno. Zaloga fotograficnih j potrebščin. — Prinesite k narr. R. PAVLOSKI Slovenski fotografist 719 No. Chicago St. JOLIET, ILL. Se priporoča slovenskemu občinstvu v naklonjenost! PRIPOROČAM SE rojakom na Ely, Minn., da kdor potrebuje sveže rože iD vence, dobi največjo izbero pri meni. FR. PENGAL, pore. Dne 1. Dec.1924. se je na hajalo v blagajni $4922.41. Rojaki pristopite v nase veliko društvo, kjer se lahko zavarujete za posmrtnino in bolniško podporo. Društvo plača $1.00 nagrade za vsakega novega člana, kakor tudi Družba sv. Družine plača $1.00 nagrade; torej $2.00 za vsakega novega kandidata, ki ga pridobite v društvo. Naš Mladinski oddelek vam nudi lepo priliko, da zavarujete svoje otroke. Ta oddelek raste od dne do dne in bode v kratkem eden izmed najmočnejših. Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na odbor: Predsednik: Geo. Stonich 815 N. Chicago St.; tajnik Paul J. Laurich, 512 N. Broadway ; blagajnik: Joseph Ger sich, 401 Hutchinson St. Vsi v Jolietu, 111. Kamere 1758 W. 21st Street in Wood CHICAGO, ILL. Izvrstni sladoled — mize za goste. MEH ZA SMEH. ljubezen. Sodišče, ki je te dni sodilo oba zločinca, je vprašalo Kalijevo, če se je upala storiti kaj takega kot je"~izpovedala na razpravi. Zločinka je dejala, da ji je bilo to prav lahko, ker jo je itak tudi njen mož varal, ko je bil v ujetništvu. Nato je sodišče obsodilo Katarininega ljubčka v smjrt na vešalih, zločinsko ženo pa na dosmrtno ječo. -o- TEŽKE POSLEDICE VERONALA. Veronal je strup in njegovi učinki postanejo lahko usodni, če se bolnik ne drži zdravniških predpisov. Posledice zavži-vanja veronala so v časih tako težke kot posledice kokaina, hašiša in luminala. Dandanes je prišel veronal precej v navado. Pomagajo si ž njim če-stokrat taki, ki ne morejo spati. . i Nemški zdravniki so imeli iz- pred nekaj dnevi zborovanje v Karlsruhe. Kongresu je predsedoval dunajski zdravnik za otroške bolezni profesor Clemens Pirquet, predstojnik klinike za otroške bolezni. Imel je s kongresom toliko dela, da se je popolnoma izčrpal. Da bi pomiril napete živce, si je nabavil veronala. Zvečer sta legla v hotelu Papp prof. Pirquet in njegova žena k počitku. Profesorja je trgalo po glavi in mučile so ga bolečine v zobeh. Da ne bo preveč utrujen za naslednji dan, ko je i-mel predsedovati zborovanju, se je posluži veronala in zaspal. V spanju je imel težek sen. Zdelo se mu je, da gori v sobi, iz katere je vse bežalo, da si otme^življenje. Profesor je sto- NEMČIJO IN JAPONSKO. Japonski letalci, ki so pred dobrim tednom poleteli iz Japonske v Moskvo, so nadaljevali svojo pot v Nemčijo in pristali v petek v Berlinu. S seboj so prinesli dragoceno vezenino kot dar predsedniku Hinden-burgu. Skoraj istočasno, kot japonski letalci v Berlin, je dospel nemški avijatik kapetan Bruns na Japosnko, kjer ima nalogo, da stopi v stike s ta-mošnjirrii merodajnimi krogi in skuša organizirati redno zračno zvezo med Nemčijo in Japonsko. Mirko — "Kaj ti je Milka danes, tako si bleda, kje je barva tvojih lic?" Milka — "Na toaletni mizici." fr v' * * » Mike — "Pojdeš kaj na lov to jesen?" John — "Najbrže — razen puške, dovoljenja in en teden dopusta mi ničesar ne manjka." ♦ * # Žena — "Naša nova kuharica dela vse iz kuhinjske knjige." Mož — *'Bo že menda res, kajti včeraj sem poleg las dobil tudi košček platnic v juhi. cem, kokošim in celo otrokom. Ponoma, Cal. — Štiri osebe'filme v izdeljavo. Uničiti tekom ene noči rjuho, so bile na mestu mrtve, peta se1 Kodaki in volneno odejo ali celo lesene bori s smrtjo, ko je avto, kate-noge pri postelji, je tem škod- rega je vozil F. S. Davidson, ljivcem lahka stvar. Lani so s*ar 57 let iz Los Angelesa za-pojedle do zadnjega zrna celo del v Southern Pacific ekspres-koruzno letino v okrajih ob n* vlak. reki Parani. Evropsko podnebje ne bo sicer ugodno za te neljube goste. Severna mesta, kot n. pr. Hamburg in Brest, bodo menda zavarovana pred udomačenem argentinskih mravelj, a za južno Evropo pomenijo te mravlje izredno nevarnost, ker se zelo hitro pomnožijo. -o- LETALSKA ZVEZA MED VPRAŠAJTE VAŠEGA SOSEDA The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, predsed. NEMŠKE VOJNE ODŠKODNINE. Po obj a vi generalnega nadzorstva za odškodninske zadeve v Berlinu je državno železniško podjetje točno plačalo prvi obrok od 28 milijonov zlatih mark. V drugem letu bo treba plačati po Dawesovem načrtu 250 milijonov zlatih mark. ril isto. Ampak njegove sanje z vašo gospo neprijetno ša- so bile tako težke, da so se iz- KONFERENCA NASLED-STVENIH DRŽAV. .V Rim je sklicana posebna konferenca nasledstvenih držav v svrho sporazumne razdelitve fondov, ustanov in premoženja dunajske poštne hranilnice, kar je pripadalo prej Av-stro-Ogrski monarhiji. Po rezultatih te konference se skli-jče% nova glavna konferenca nasledstvenih držav v Prago. Kon-perenca v Rimu se vrši sredi 'oktobra. (lake tke Živite 24 ur vsaki dan $1.25 Vozite se kakor daleč in kamorkoli hočete za $1.25 skozi celi teden—vi ali vaša družina lahko rabi tedenski listek. Videli boste, kako malo boste porabili za vožnjo. Chicago - Evanston - Niles Center Pass $2.00. Dobi se na vseh "L" postajah. Mogoče delate cclo poletje — a vendar dobite nekaj ur prostrga Časa vsaki večer — ako si ga le znate poiskati. Osem ur se vzame za delo, tako ostane še vedno šestnajst ur za počitek in zabavo. Po delu — vzemite "L" do mestnih parkov: igrališč. gjcdaliič in drugih zabavnih prostorov, katerih je veliko. Z "L" pridete lahko po celem mestu — prihranite veliko časa ako se poslužite "L", kar pomeni, da ostane več časa za zabave. Napravite si načrt takoj danes. CHICAGO RAPID TRANSIT Sigurna banka za Vaše prihranke. Ako je imel že kedaj opravka, ali če je že slišal kedaj o Kaspar American State Banki, njegov odgovor bo *'da"! V tej banki ima večina našega slovenskega naroda svoje prihranke, ali pa imajo posojeni denar na njih novih domoviht kupljene naše-prve hipoteke ali hipoteč-ne bonde, zavarujejo poslopja proti ognju, pošiljajo denar v stari kraj in kupu jen o šifkarte potom našega posredovanja. Vsi, kateri so se obrnili na nas v bodisi kakršnemkoli bančnem poslu, so bili zadovoljni in tako boste tudi Vi. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 Blue Island Ave., vogel 19. ceste Chicago Illinois. Bančna trdnjava Jugoslovanov v Ameriki. ■ NAZNANILO! Slovencem v Chicago in okolici naznanjam, da sem pričel obrt EXPRESSMAN Na razpolago bom vsem vsak dan, za prevažanje pohištva ob času selitve in druge stvari. Dova-žal in razvažal bom premog, drva, sem na razpolago tudi za dovažanje grozdja s trga, kadar istega kupite. Vsemu občinstvu se prav toplo priporočam v naklonjenost. Kadar rabite exprcssmana pokličite vedno mene osebno ali telefonično številko Canal 5889. Kadar boste vprašali osebno pridite na naslov: Martin Gabor 1845 West 22nd ST. 2nd Floor CHICAGO, ILL. Nad Mr .J. Gottliebovo trgovino. ___ _____ _______ _ _ _ & AMEWK^NgKI SLOVgNEC' Gladiatorji Zfoioruuld roman Is leta 70. p»o KAtuH. — An.fleiki spisal G. J. Whyte Melville. Prevedel Paulus. Ponosno in izzivalno pa je stopil med zbo-rovalee Janez s svojimi mnogoštevilnimi privrženci, ki so takoj zasedli dohode v tempelj. Komaj da je odgovarjal rta pozdrave in zanič-ljiv smeh mu je igral krog usten, ki je očitno pričal, kako skrajno prezira ta mož celi nastop. Janez iz Giskale je bil še mlad mož, pa njegov obraz je že nosil sledove nerednega, pregrešnega življenja. Lica so mu bila zardela in zabuhla od nezmernosti in globoke črte krog usten, ki so jih le malo zakrivala dolge brke in brada, so pripovedovale o strasteh in o razuzdanosti. Njegova visokozrastla, ši-rokoplečasta postava je biLa še izrazitejša v bogati obleki in sijajnem orožju, oči so mu drzno in izzivajoče bjiskale in niso nič dobrega napovedovale nasprotniku, toda vse njegovo obnašanje, sicer pogtimno in ponosno, je kazalo prej nebrzdanega pustolovca, ko pa pravega vojščaka, in njegove robate in nemirne kretnje so se jako neugodno razlikovale od hladne samozavesti njegovega tekmeca. S poštljivim poklonom je prosil Eleazar dovoljenja, da sme govoriti, Ln je prostodušno stopil v sredino zborovaleev pred svojega sovražnika. Janez je prebledel 111 roka mu je šinila za pas po bodalo. Sodil je druge po sebi in pričakoval izdajalski napad. Pa Eleazar mu je odkrito in mirno gledal v obraz in mu ponudil roko v znamenju sprave in prijatelstva. Priznanje je zašumelo med starejšimi in Janez ni vedel kaj na stori. Po kratkem obotavljanju pa je z nevoljnim licem položil svojo roko v Eleazarjevo. Na videz odkritosrčen nastop Eleazarjev je bil preračunan. Naredil je z njim na zbor vtis, ki ga je potreboval, in si je zagotovil naklonjenost poslušalcev, ki je bila po njegovem mnenju edino potrebna, ako je hotel doseči svoj namen. "Sovražnika fcva bila," je začel, izpustil nasprotnikovo roko in se obrnil k zborovalcem. Jasno in popolno je donel njegov glas črez preddvorje, vsako besedo so čuli njegovi pristaši zunaj vrat. "Odkrita sovražnika sva si bila in vsak je mislil o drugem, da škoduje delovanje njegovega nasprotnika domovini in narodu. Toda pomanjkanje, ki ga trpimo vsi in ga trpimo zavoljo iste svete stvari, nevarnosti, ki jih ramo ob ramo prenašamo na istih branikih — vse to naju je prepričalo, da sva, četudi morebiti nasprotnika v političnih načelih, da, morebiti celo v verskih nazira-njih, — da pa sva oba odkritosrčno odločena, preliti zadnjo kapljo krvi v obrambo Svetega mesta in tempeljna. Danes ni čas za nobene druge pomisleke — le eno nam mora ostati pred očmi, da je Jeruzalem oblegan, da je tempelj v nevarnosti in da je sovražnik pred durmi —. Odpovedujem se vsaki nadoblasti, izvzem^i poveljstva nad oboroženimi možmi, odpovedujem se prvenstvu v <^asti, v najvišjem zboru, v vsaki stvari, — izvzemši nevarnost, posvečam svojo moč in svoje življenje o-svoboditvi Jeruzalema! — Kedo je na moji strani ?" Glasni vzkliki so pozdravljali to velikodušno posvetitev. Očividno je bilo, da raste Eleazarjev vpliv bolj ko kedaj poprej. Nepremišljeno bi delal Janez, če bi se bil hotel upirati javnemu čuvstvovanju. — Modro je sklenil, da gre z njim. Premagal je svoj srd in v kratkih obotav-ljajočih se besedah povedal, da je pripravljen se spraviti s svojim dosedanjim nasprotnikom in se postaviti pod vodstvo visokega zbora starejšin, kot zastopnika vsakega naroda. Njegove besede so vzbudile nezadovoljno mrmranje med njegovimi privrženci, glasni vzkliki razburjenja so se čuli in s predrznimi grožnjami in sovražnimi kretnjami so se ne- kateri šiloma prerivali v preddvorje. Eleazar ni hotel izgubiti ugodne prilike, da ne bi bil poskusil novega udarca zoper svojega tekmeca. Pokazal je na razdražene vsiljivce in z jasnim glasom zaklical: "Tule so možje, ki bi bilo bolje, da polnijo vrste nasprotnikove, ko pa da se borijo ramo ob rami z Judom na Agripinih branikih. Morebiti da so pogumni v bitki, pa njihov divji, nebrzdani pogum je nevarnejši za prijatelja ko za sovražnika. Njihov vodja tule je sicer drzen in izurjen bojevnik, pa teh upornikov ne zna brzdati, niti v navzočnosti visokega zbora ne. Njihovi izgredi pridejo na njegov račun in ta spoštovani domoljubni mož izgublja svoje dobro ime zaradi prestopkov svojih strankarskih pristašev, ki jih ne more krotiti. — Janez iz Giskale! Danes sva si podala roke v znamenju prijateljstva in skupnega delovanja ! Prijatelja sva, — še več, brata sva si! Poživljam te kot brata, da razpustiš te razgrajače,, te plačane razbojnike, in da združiš svojo usodo z usodo svojega ljudstva in svoje očetovske hiše —!" Bistro je pogledal Janez preko svojega tekmeca k svojim privržencem —. Temni pogledi so srseli na govornika, na obrazih jim je bilo brati, da so celo s svojim voditeljem nezadovoljni, ker tako krotko posluša izzivajoči predlog. Meči so šinili iz nožnic in se zabliskali nad glavami vrveče množice. Za trenutek ga je obhajala drzna misel, da je močen dovolj in da bi brez mnogega tveganja izlahka obvladal zborovalce, jih pognal pod meč in zasedel tempelj. — Pa njegovo izkušeno oko ga je koj poučilo, da se Eleazarjevi pristaši mirno zbirajo krog svojega voditelja z zaupnostjo in samozavestjo, ki ni običajna pri neoboroženih ljudeh, in s točno p rem iš 1 j e n ost j o, ki je pričala, da je ves nastop dogovorjen in pripravljen. Opazil je tudi. da tajna znamenja hitijo ven pred tempelj in da se preddvor polni s sumljivimi množicami —. Sklenil je torej, da se že potaji. in obrnil se je k zborovalcem, spoštljiveje ko kedaj. "Obračam se na starejši ne ljudstva," je začel "in pripravljen sem, da se podvržem sklepu visokega zbora. Ampak — ali je danes primeren čas za razorožitev? Ali naj v trenutnih nevarnih razmerah razpustim četo oboroženih bojevnikov in povzročim, da se bo potikala po ulicah truma razsrjenih in maščevalnih ljudi z mečem v roki —? Ali že nimamo dovolj lenuhov v mestu, ki jih moramo rediti, ali smemo tvegati le eden n^eč na bran-kih —? Moj brat —" — izrazito je pevci ar j al to besedo in zagrabil za ročaj svojega bodala pod plaščem — "moj brat daje čudne nasvete, pa upam, da so odkritosrčni. Ampak tudi jaz imam pravico govoriti, četudi mi ne teče beseda iz ust kakor med. Ali nisem zapustil Giskale in vinograda očetovega in ga zapustil sovražnikom v plen? Ali nisem za-noril rimske vojake in zvodil za nos celo Tita samega, da bi ušel iz Giskale in se pridružil branilcem Jeruzalema? Ali naj pripustim* da me poučujete kakor otroka in mi podtikujete izdajstvo? — Sodite po mojih dejanjih! Na obzidju sem bil to jutro. — Svojega brata nisem našel! Sovražnik se je pripravil na napad. Bojni rušilec, ki mu pravijo "Victoria," je s presledki že na sto laktov blizu obzidja. — Mi se tukaj prepiramo — orli pa napredujejo! — Na branike! Na branike, pravim! Vsak, ki je še pravi Judov sin, najsi bo duhoven, levit, farizej, saducej, zelot ali esen ! Da vidimo, ali niso Janez in njegovi pristaši rav-notako v sprednjih vrstah pred sovražnikom kakor tale rrfbj.brat Eleazar in najpogumnej-ši, kar jih premore!" ■MBDnaMBqwoBtflahimiiiiinitiHimiiiM^ # phone: ROOSEVELT 258S SLOVENCI! j Kadar ste se namenili dati slikati. Bodisi o priliki ženitve, ali v kakem drugem slučaju, nepozabite, da je v Chicagi slo- g venski fotografist, ki izdeluj« prav tako fine slike, če še ne y bojjši, kakor kdo drugi. Ta fotografist je: M. Arbanas SLOVENSKI FOTOGRAFIST 1147 — W. ISth St., Cor. May St. CHICAGO. Slovenskim gospodinjam je znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho pre-kajeno meso, perutnino ali druge vrste meso, kakor tudi prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KRVAVE IN MESENE KLOBASE edino pri domačem mesarju : Math Kremesec PISANO POLJEM J. M. Trunin Ako žarkometar imenuje a-merikansko omiko "oil civilization," je to stvar okusa in se ne bom z njim pričkal. Kulture Rifijancev se baje Evropi ni treba bati, ker bodo že kukluks-klanci poskrbeli da bo "safe." G. Molek včasih rad vrže vse skupaj v en koš. Tu bi bil koš na mestu, ker Rifijanci, kolikor namjreč bi hoteli propagirati muhamedansko kulturo, in ku-kluksklanci spadajo skupaj, dasi se zadnji močno bijejo na svoja "krščanska" prsa. * * * pa ni gola žival (pozor!), kt se drži na površju čutnih vtisov in čutnih nagonov. Žival je človek (look at, čujte!!) in živalske nagone ima v sebi; a neizmerno daleč se dviga nad žival (o je!). - Ali bo tudi tristo Darwinov, ko stoji čno na belem: "Žival je človek ?" Ves odstavek jo treba upoštevati, in stavek na koncu podere "žival je človek," kakor podere vihar gozdne velikane. Bistvo živali je na polju čutnega življenja, zemeljskega' Kakor listi poročajo, se bo,obstanka, živalske -koristnosti. CLE VELANDCAN JE! kadar potrebujete pogreb nika se spomnite vedno na prvi slovenski pogrebni zavod GRDINA Ilf SINOVI 1053 — E. 62nd St. CLEVELAND. OHIO Primite za bližnji telefon in »o kličite: Randolph 1881 ali 459«* LOUIS STRITAR •e priporoča rojakom u naroČila premoga, katerega p ripe Ijam na dom. Prevažam pobi »tv* ob Sašu selitev in vse kai •pada t to stroko. Pokličite me po telefona! 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILU * Phone: Rosevelt 8221. Stipko Radič poskusil kot verski reformator. Pred njim so poskusili drugi z narodno cerkvijo, pa je stvar obtičala v blatu. Ker pri takih "verskih" Vrednost, po kateri se mora soditi človek, ni v materielnih od-nošajih; ta vrednost je na torišču duha. Mr. Molek je zapisal: "Zna- re formah ne gre za vero, tem- nost?? pravi, da se je človek več za politično izrabljenje dvignil nad živali po svojih vere, mora Radič, če ostane pri umskih silah (pa nima uma, vladnem koritu, marsikaj zme- samo možgane), ki se pri njem šati. Glede golo političnih najbolj manifestirajo (jih ima-stvareh je mnenju dano široko jo toraj tudi živali, samo pičlo polje, a Radič se je že nešteto- jih je)." » krat izkazal za kameleona in "Najbolj manifestirajo. . šarlatana, in je neumevno, ka- to je daleč premalo. Kaj doka-ko so mogli biti krogi, ki bi zuje ~ "neizmerno" razliko? imeli biti bolj resni, v nesmrtno zatelebljeni morda še. Radiča Predvsem mišljenje, abstrakt-in so na misel, govor, splošni pojmi .t i in stavki, in iz njih sledeče ob-■* * * vladanje narave, kakor se ka- Na pravi naslov, meni g. Mo- že v napredovanju industrije, lek, pa je zadel na napačen na- v raznovrstnosti raznih umetnih I slov, namreč glede odgovorno- proizvodov; daje pravec za (Isti. "Veletatovi in velemorilci sodbo o resnici, pravici, modro-naj bi imeli vsaj m#lo odgovor- sti, lepoti, dobroti, nravnosti; nosti," pravi. Nasproti komu? svoboda volje; ono čudovito Boga in njegove večne zakone človeško strmljenje, ki meri na ste temeljito izrevolucijonirali, nekaj višjega, in ki se ne more j da ni nista više. Nasproti člo- nositi z nič živalskim, in če je veški družbi? Dobro, pa poiz- to še tako rafinirano; vest in kusite jim to odgovornost vce- zavest odgovornosti pred Bo-piti brez božjih zakonov, bo- gom. mo videli, koliko bo vam uspe- Naredi človeka za najpopol-io. Imate na razpolago bajo- nejšo žival in naredil si ga še nete, konopce, električne stole, bolj nesrečnega. Človek mora a ste močno zoper take "zako- hoteti biti več ko žival. Na pone." Ce pade temelj, se vse tu svojega življenja mora se o-pod£re. zirati kvišku do zvezd resnice; drugače pade pod žival. Žival Halo. g. Molek, zgrabite, tu more živeti kot žival; človek ;bo nekaj za Vas. Ravno mi mora živeti kot človek, »pride pred oči odstavek, ki ga Kakih kontradikcij se ne Mje zapisal res filozof, ne mor- sme iskati v golih besedah. da kak revček, kakršen sem _0_ jaz. Glasi se: "Človek ni BogVELIKI POTNIŠKI PARNIKI ---SE NE IZPLAČAJO. Ali si Že pridobil Am. Sloven- j New york. — Kapitan Hein-CU tekom kampanje novega rich Hashagen,, nadzornik Se-naročnika? Ako ne, stori takoj! verno nemške Lloyd-ove ladje- --------------- delnice izjavlja, da se potniški NA PRODAJ parniki kakor Majestic in Be- zidano poslopje za dve družini j rengaria ne izplačijo, v bodoče z garažo za dve kari. Severo-! bodo.gradili le ladje za prevoz zapadni vogal na Robey cesti Potnikov, ki ne bodo presegale in 21. Pl. Podrobnosti se zve pri lastniku istotam. Chicago, 111. 35,000 ton! Prejeli smo DRUŽINSKO PRAT1K0 ZA NAVADNO LETO 1926. Družinska Paratika za leto 192S je jako lepo urejena in je nekoliko večja kot je bila lanska. Posebno je lepo zbran svetovni opis in zraven par jako lepih času primernih povesti. Prepričani smo, da bodo z njo rojaki zelo zadovoljni. Ker smo jih prejeli le gotovo število opozarjamo takoj vse nase naročnike, da takoj pišejo po njo predno poide iz zaloge. Cena pratiki je 25c. s poštnino vred, katere je poslati z naročilom vred na: KNJIGARNO AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. 22nd Street Chicago, 111. V NAJEM SE ODDA na 2719 W. 15th St. lepo stanovanje, 5 prostranih sob z vsem modernim udobnostim. Central kurjava. Tudi izvrstna in velika klet. Več se poizve pri L. Stritar-ju, 2018 W. 21st Pl. NAZNANILO IN ČILO! PRIPORO- Vsem cenjenim naročnikom, j dobrotnikom, kakor tudi vsem drugim rojakom v državi Illinois, Missouri in Kansasu naznanjam«, da jih bo te dni o-biskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladič, ki je pooblaščen pobirati naročnino, za list Amer. Slovenec in Ave Maria, oglase ter vse drugo, kar je v zvezi z gori imenovanima listoma. — Rojake, zlasti naše naročnike uljudno prosimo, da mu pomagajo in gredo na roko. Gre se za ojačenje katoliškega tiska in vsi ste pro-šeni, da Mr. Mladiču pomagate zlasti do novih naročnikov. Posebno priporočamo, pomagajte mu pridobivati nove naročnike za list Amerikanski Slovenec, s tem boste pomagali Podjetju, da bo lahko izdajalo večji in boljši list. Uprava Amer. Slovenca. ŽENITVENA PONUDBA Vdovec star 37 let, z enim otrokom v starosti 6 let, bi se rad seznanil s slovenskim dekletom ali vdovo v starosti od d8 do 40 let, v svrho ženitve. ivatera ima resno voljo se poročiti, naj piše na naslov uprav-mstva tega lista. 1849 W. 22nd fet., Chicago, 111.