Ohranjanje gnezdišč na Ptujskem jezeru
/ / besedilo: Tilen Basle, foto: Damijan Denac, Tilen Basle
Letošnje leto je bilo za kolonijske gnezdilke na Ptujskem jezeru 
izjemno. Na otokih jezera je gnezdilo 988 parov rečnih galebov 
(Chroicocephalus ridibundus), 26 parov črnoglavih galebov (Larus 
melanocephalus) in 218 parov navadnih čiger (Sterna hirundo). 
Uspeh lahko pripišemo dolgoletnemu varstvenemu upravljanju z 
gnezdišči, posebej ugodno pa so na populacije vrst vplivali v letu 
2014 zgrajeni prodnati otoki. Ti so posebej prilagojeni za gnezde-
nje navadne čigre, vendar brez rednega upravljanja in odstranjeva-
nja zarasti dolgotrajni uspeh ne bi bil zagotovljen.
Uspešno upravljanje z otoki na Ptujskem jezeru bi bilo nemogoče 
brez pomoči številnih prostovoljcev. Danes si pri delu pomagamo 
tudi z mehanizacijo, vendar so kljub temu marljive roke prosto-
voljcev tiste, ki omogočijo uspešen potek akcije. V letošnjem letu 
smo akcijo izpeljali v nedeljo, 23. septembra, pri delu pa nam je 
pomagalo 31 prostovoljcev. Skupaj smo v šestih urah z otokov 
odstranili vso zarast in otoke pripravili na prihod čiger in galebov 
v letu 2019.
Prostovoljci v letu 2018 so bili Alen Ploj, Aljaž Puhek, Benjamin 
Denac, Branko Pisanec, Damijan Denac, Dejan Bordjan, Dominik 
Bombek, Eva Horvat, Franc Bračko, Gaber Mihelič, Janez Les-
košek, Jure Novak, Kalina Mihelič, Katja Mežnar, Luka Božič, 
Maks Sešlar, Martin Premzl, Matej Gamser, Matjaž Premzl, Mitja 
Denac, Monika Podgorelec, Neža Kocjan, Oscar Alcaraz Mugica, 
Rafko Pintar, Rene Vrecl, Rok Lobnik, Stanko Jamnikar, Tilen 
Basle, Timotej Denac, Tjaša Zagoršek in Vesna Pirnat.
Ob pregledu otokov smo hkrati ugotovili, da se na več mestih 
pojavljajo luknje ob ogradi, ki so nastale kot posledica posedanja 
materiala. Ker so te nevarne za mladiče, smo v novembru na prod-
nata otoka s čolnom in posebnim bagerjem prepeljali 20 kubičnih 
metrov novega proda, s katerim smo zapolnili luknje. Prostovoljno 
akcijo čiščenja zarasti na otokih in njihovo popravilo smo izvedli v 
okviru projekta ČIGRA (PS INTERREG V-A SI-HR, PO 2014-2020).
Letošnje leto smo uspešno opravili 20. zaporedni cenzus bele 
štorklje (Ciconia ciconia) na območju celotne Slovenije. Gnezdilo 
je 218 parov, poletelo pa 489 mladičev. Iskrena hvala vsem po-
pisovalcem in informatorjem za pomoč na terenu. Dolgoročni 
trend izkazuje zmerno rast populacije v Sloveniji, znotraj katere 
pa je edina regija z nazadujočim trendom Prekmurje oz. Murska 
ravan. Tradicionalno pojavljanje bele štorklje v Prekmurju bo tako 
v prihodnje, kot kaže, ostalo samo še mit. Leta 1999 je gnezdilo 
na Murski ravni 87 štorkelj, leta 2018 samo še 56 in ob doseda-
njem trendu, ko vsako leto v Prekmurju izgineta 1-2 para, okoli 
leta 2050 bele štorklje v Prekmurju ne bo več. Razlog je na dlani – 
tako brutalnega intenzivnega kmetijstva in uničevanja narave, kot 
se je v preteklosti dogajalo na Murski ravni in se še nadaljuje, ne 
najdemo nikjer drugje pri nas. Predlagam nov turistični slogan za 
Prekmurje »Izvrstna kemijska kulinarika v nekdanji deželi štor-
kelj, vabljeni«.
20 let monitoringa bele štorklje v Sloveniji
/ / besedilo: Damijan Denac, foto: Mellitta Soos
55 Svet ptic 04, december 2018