Mladi risar
Priobčuje A. Sič.
Cvetico, ki jo vidite tu naslikano, imenujemo pelargonijo in jo gotovo vsi po-znate, saj ]o vidimo povsod na oknih in vrtih, kjer Ijubijo cvetice. Njeni listi so prav različno barvani ali pa so le zeleni, cvet pa je povečini rdcč. Če imate doma pelargonijo, ki je podobna tej na sliki, potem pa poizkušajte, da jo naslikate tudi vi. V ta namen si jo postavite predse v primerno razdaljo, jo opazujte natančno, a ne z odprtimi, marveč z napol odprtimi očmi, zato  da ne vidite vseh posameznosti,  ki jih ni potreba risati,
oziroma slikati. Ko ste si jo dobro ogledali, vzemite svinčnik in narišite s prav tankimi potezami konture, t. j. obrise listov, stebel i. dr. tako, da vam risba točno predstavlja naravno cvetico. Nato pa pričnite slikati, in sicer v kateremkoli redu hočete, vendar pa je treba paziti na to, da se prične pri akvarelnem slikanju (t. j. pri slikanju z vodenimi barvami) najpoprej s svetlimi in naposled šele s teranimi barvami. Torej bi ubrali tu to-le pot: Prevlecite vse liste najprej z rumeno barvo, ko bo ta že skoro, a ne povsem suha, napravite svetlordeče, potem temnordeče lise in ko se te nekoliko posuše, pa pričnite
-»¦     191     Hg-
z zeleno barvo in naposled narišite še sence in svetlobe. Svetlobo pa lahko napravite na ta način, da izpustite one dele, ki so svetli in jih nič ne prevlečete z barvo, ali pa da jih potem, ko so že prevlečeni napol suhi, zopet izpirate z mokrim, a med prsti iztis-njenim čopičem. S tako ploščnato stisnjenim čopičem drsate po žilah, ki naj bodo svetle, toliko časa, da se barva prime čopiča in se na papirju pokaže svetla lisa. Take svetle dele pa napravite tudi tako, da dotično mesto na papirju prevlečete s čopičem, pomočenim v vodo, potem pa dotično mesto obrišete s krpico jelenovega usnja, ovito na prst na ta način, da bolj ali manj pritisnite po zmočenem mestu, kakor že pač hočete imeti več ali manj svetlobe. — Če ne dobite pa take cvetice, smete pa prerisati tudi to tukaj. Seveda se vam izprva morda ne bo posrečilo zadeti prave barve, a to vas ne sme nič strašiti; poizkušajte potem še in še, in prepričani bodite, da doženete potem gotovo svoj smoter. In ko boste znali narisati in naslikati te vrste cvetico, potem pa se spravite takoj še na druge težje in naposled tudi na take, ki imajo lepe cvetove.
Obleganje.                              kratno tovariševo število. Ker prišteje 7, ti
pove tovariš ravno devetkratno število, ki
Danasnja podoba na strani  180. nam     sj ga je mislil.
kaže prizor iz vasi. Vaški paglavci so dra-           n. pr.: Tovariš si misli 12; 12 x 6 = 72;
žili in dražili županovega kozla, dokler ni     72__5 = 67- 67x3 = 201; 201 + 1=202'
bilo rogaču dovolj nagajivosti.  Nastavil je     202 : 2 ¦-. 101;  101+7 = 'lO8.   Tovariš ti
roge in se zaprašil med nagajivce, ki so jo     pove 108. Ti računaš: 108:9 = 12. hitro ubrali v beg, zakaj bali so se kozlovih
rog. Drug-za drugim so splezali za visoki                              \\\  način. plot, odkoder so  še nadalje dražili hudo
žival.   Ta je pa skrbno stala na straži in           Tovariš  naj  pomnoži število, ki si ga
tako oblegala sovražnike. Seveda: lahko je     misli, z 2;  k zmnožku naj  prišteje 3;  to
nagajati izza varnega zavetja, ali to ni znak     vsoto pomnoži s 5; od zmnožka odšteje 11
pravega junaštva, kdor se straši poštenega     in ti Pove ta ostanek.   Ta ostanek ima na
boja.  Taki junaki imajo  —  zaičji pogum!     mestu enic vedno 4; če enice izpustiš, dobiš
število, ki si ga je tovariš mislil.
Ker tovariš pomnoži svoje število z 2;
Kako aganeš število, ki si ga misli toVariš?     prišteje 3 in to vsoto pomnoži s 5, dobi
.  naxin                               število, ki je za 15 večje kakor desetkratno
'• ndcln-                              število, ki si ga misli. Ker odšteje sedaj 11,
Reci tovarišu, naj zase prišteje k šte-     ti pove število, ki je še za 4 večje kakor
vilu, ki si ga misli, 5; to vsoto naj pomnoži     desetkratnik.  Desetkratno število pa dobi
s 3, odšteje od zmnožka 7 in ti pove ostanek.     namesto enic 0 in ima ono število, ki je za
Če odšteješ od tega števila 8 in ostanek     4 večje, na mestu enic 4.
deliš s 3, je količnik število, ki  si ga je          N. pr.: Tovariš si je tnislil 28; 28x2 = 56;
mislil tovariš.                                                  56+3 = 59; 59x5 = 295; 295—11=284.
Ker namreč tovariš prišteje k svojemu     Tovariš ti pove 284. Ce izpustiš 4, dobiš 28. številu 5 in pomnoži to  vsoto s 3,  dobi
število, ki je za 15 večje   kakor trikratno                             '"• nacin.
število, ki si ga misli. Ker odšteje še 7, ti           Tovariš naj zase pomnoži svoie število
pove število, ki je še za 8 večje kakor tn-     s 3  prišteje k zmnožku 25, to vsoto po-
kratno stevilo, ki si ga misli. Ce sedaj od-     množi s 4 in tj pove zmnOžek.
steješ teh 8, dobiš ravno trikratno tovariševo            Le odšteješ od tega števila 100 in deliš
stevilo.                ......       ,„                     ostanek z 12, dobiš število, ki si ga ie to-
N. pr.: Tovanš si mish 43. 43 + 5 = 48;     vari§ mjsiii
48 x 3= 144; 144     1 = 137.   Tovariš; ti            Ker namreč tovariš prišteje  k  trikrat-
pove  137.   Sedaj  racunas:   137 — 8=129;     niku 25 in to vsoto pomnoži s 4, ti pove
129:3 — 43.                                                    število, ki je za 100 večje kakor dvanajst-
II. način.                              kratnik.
Tovariš naj zase pomnoži  število, ki            N. pr.: Tovariš si misli 8. 8 X 3 = 24;
si ga misli, s 6; od zmnožka naj odšteje 5;     24+25 = 49, 49x4 = 196. Tovaris ti pove
ostanek naj pomnoži s 3, k temii zmnožku     196- Ti računaš: 196-100=96; 96:12=8.
prišteje 1, vsoto deli z 2 in prišteje h ko-                              v  „„%•.
ličniku 7.  Ta vsota, ki tf jo tovariš pove,                              v- nacin-
je ravno devetkratno  število, ki si  ga je           Tovariš naj  zase  množi število z  2,
mislil.                                                              prišteje k zmnožku 5, vsoto množi s 5, pri-
Ker tovariš pomnoži svoje število s 6,     šteje k zmnožku 10 in vsoto množi z 10.
odšteje od zmnožka 5 in pomnoži ta ostanek           Ti odštej od tega števila 350, izpusti v
s 3, dobi število, ki je za 15 manjše kakor     ostanku  enice  in desetice, pa dobiš tova-
osemnajstkratno  število, ki si ga je mislil.     riševo število.
Ker prišteje 1, je ta vsota še za 14 manjša            Ker množi natnreč tovariš najprej z 2,
kakor osemnajstkratno  tovariševo  število.     prišteje 5 in zopet množi s 5, dobi število,
Polovica je pa za 7 manjša kakor devet-     ki je za 25 večje kakor desetkratnik.   Ko
-5*    192   *s~
prišteje 10, dobi  število, ki je za 35 večje     misli; ostanek naj deli s 5 - kar se vedno
kakor desetkratnik, in ker to zopet ranoži     da — in ti pove količnik. Ti odštej od tega
z 10, ti pove število, ki je za 350 večje     količnika 3 in dobiš tovariševo število. kakor stokratno stevilo, ki si ga je mislil.           Ker namreč tovariš prišteje 3 in vsoto
N. pr.: Tovariš si misli 17; 17x2 = 34;     pomnoži s 6, dobi število, ki je za 18 večje
34 + 5-^39; 39x5=195; 195+10-^205;     kakor šestkratnik; ker odšteje 3 in še šte-
205 x 10-2050. Tovariš ti pove 2050.  Ti     vilo, dobi število, ki je za 15 večje kakor
racunaš: 2050 — 350= 1700.                          petkratnik. Petina tega števila je za 3 večja
...        v.                               kakor število samo, ki si ga je mislil.
V1- n a c' "•                                  N. pr.: Tovariš si misli 32; 32 + 3 - 35;
Tovariš naj zase prišteje k številu, ki     35 x 6 — 210;    210 - 3 — 32  —  165;
si ga misli, 3; vsoto naj pomnoži s 6; od     165 : 5 = 35. Tovariš ti pove 35. Ti računaš
zmnožka odšteje 3 in še število, ki si ga     35—3 = 32.                                   J. R.