ROMA FRAN ELLER Sam svoj je, draga, kdor narodil O, naj ga nikdar ne bi zvodil se romar je na trdi tlak, v tvoj beli dom prigovor blag: in pesem cest, ko pada mrak, v srce zveni mu le korak, mu rojenic je sklep usodil! zanj doma ni, ki bi mu godil. Ko zarja ga neznana vabi, Brez besedi se z njim razidi, mu daj desnico in pozabi, ki spon se nežnotkanih stidi za kam in kodi ne vprašuj! pa voli v dalje pot si tuj! SKUŠNJA ZA «ESTERO» JULES LEMAITRE AT Na robu Racinea. |ospod Racine je bil tisti dan ob prihodu v Saint Cyr prav [melanholične volje, ker ga gospod Despreaux, ki se je i bil nenadoma prehladil, ni mogel spremljati k skušnji za «Estero». Ne da bi se bil gospodu Racineu morda videl ta posel dolgočasen, a nič mu ni moglo nuditi toliko veselja in gotovosti, kakor spremstvo gospoda Despreauxa. Skušnja je bila ena zadnjih in se je vršila v odrskih oblekah in na odru samem. Ta je bil postavljen v drugem nadstropju velikega stopnišča saintcyrskih gospodičen, sredi veže, kjer so bile spalnice, ki so služile za kulise in za oblačilnice. Oblačila so bila sijajna; veljala so nad štirinajst tisoč liber; bile so to perzijske obleke, okrašene z biseri in demanti, ki so jih nekoč uporabljali pri kraljevskem baletu. In ker so mlade igralke prvič nadele te obleke, je vladalo veliko razburjenje po spalnicah gojenk, plemiških sirot. Čeprav ni bilo drugih gledalcev, razen gospe de Brinon, nekaterih učiteljic in mlade gospe de Caylus, ki je bila nečakinja gospe de Maintenon, je gospod Racine rajši ostal za odrom, da je mogel nadzirati, kako so igralke prihajale in odhajale in da jim je laže dajal potrebna navodila. Čim so opazile, da se je pojavil, ga je dvajset gospodičen v perzijskih oblačilih, ki so se lesketala draguljev, obkolilo z radostnimi kriki, se prepiralo za čast, da mu odvzemo plašč, mu prineso naslanjač, ga povpraševale po gospodu Despreauxu in se sočutno vznemirjale zavoljo njegovega nahoda, tako da se je Racineova slaba volja naglo razkadila. 688