Iff*. /pt Gorenjski časnik od leta 1947 C^à? v L/ / P Prvi predhodnik ti dni k Cossniec leta 1900 PETEK, 2. NOVEMBRA 2007 Leto [X, , cena 1,20 EUR, 10 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in ob petkih nakiada: 22.000 izvodov WW"« GORE^^ISKJGUS.SI Kam smetmi Danes je napovedan shod proti gradnji centra za ravnanje z odpadki v Tenetišah. Komunala Kranj Še ni dobila podaljšanja dovoljenja za obratovanje obstoječe deponije, zato bo smeti odvažala drugam. Suzana P. Kovačič nja za obratovanje deponi- sklenjene pogodbe. Pobra ...................................... je; dovoljenje je poteklo 31. Kranj • Danes ob devetih se oktobra 2007, do tega torka nih odpadkov ne bomo vozili direktno na eno od od- bo na pobudo civilne inicia- pa odgovora še niso dobili • lagališč, ampak jih bomo t3ve Mlake in Tenetiš začel uradno zalo, ker so pritožbe najprej presortirali v večja protestni shod okoliških krajanov proti gradnji regij- na upravni postopek. Namera civilne iniciative, da vozila. V Čim krajšem Času pa pričakujemo soglasje k skega centra za ravnanje z bodo komunali preprečili podaljšanju obratovanja de- odpadki v Tenetišah in bo nelegalen odvoz smeti na ponije. Dogovarjam se tudi po besedah Mirana Hudeta deponijo po prvem novem- z nekim direktorjem (op.: iz civilne iniciative trajal, bru, je po besedah direktor- imena še ni želel razkriti), dokler bo Komunala Kranj ja Korhunale Kranj Ivana da bomo kranjske in okoli- na deponijo še odvažala smeti. Komunala Kranj je že pred Šestimi meseci vložila vlogo za podalji^anje Hočevarja nepotrebna: "Naši delavci so delali tudi na praznik, 31. oktobra, in so odvozQi čim več smet^ iz ške odpadke namesto v Te-netiše vozili na drugo smetišče. okoljevaTStvenega dovolje- občin, 5 katerimi imamo ^ 5. stran Od leve: Ivan Hočevar, kranjski podžupan Igor Velov In Aleš Sladojević; Velov je opozoril, da se bo odvoz smeti drugam poznal tudi na položnicah. Podobno se je zgodilo v Šk'o^i Loki./^OTO TlNAOOKL Dva hotela in žičnica Ob Vodnem parku Bohinj so začeli graditi novi hotel s štirimi zvezdicami. Pftra Lotrič stidje prišlo tudi brez evrop- ..............................................................................skega denarja," je povedal Bohinjska Bistrica - V pone- Marjan Hribar in izrazil ve-deljek so v izkopu, kjer bo selje, da lokalna skupnost že zrasel novi hotel, prvi beton od vsega začetka podpira ta za temelje vlili generalni di- projekt. "Na ministrstvu rektor direktorata za turizem imamo za Bohinj še dva propri ministrstvu za gospodar- jekta, smučišče Vogel in ho-stvo Marjan Hribar, bohinj- tel Jezero. S temi projekti bo ski župan Franc Kramar in Bohinj dobil nekaj novih de-direktor podjetja MPM Engi- lovnih mest, novih nočitve-neering Boštjan Čoki. Na nih zmogljivosti in tudi me- slavnostnem dogodku se je sto v slovenskem turizmu, ki zbralo kar lepo Število ljudi, mu vsekakor pripada," je Še Direktorja smučišč Koble in dejal Hribar. Vogla Petra Žnidarja in To- "Hotel Park pa ni zadnje, maža Šumija je čakalo prijet- kar se bo v Bohinju zgodilo, no presenečenje. Začel se bo prenavljati Vogel Investitorju je za gradnjo in v čast mi je sporočiti, da je hotela uspelo pridobiti štiri Vogel uspel Tia razpisu in bo milijone evrov iz evropskih dobiJ 1.75 milijona evrov," je strukturnih skladov. "Prepri- z zanosom povedal župan čan pa sem, da bi do te inve- Kramar. v 1 I • t •• Boštjan Čoki, Franc Kramar in Marjan Hribar, ki je odprt pretok betona iz hruške. ] \ t I fsaSt/nđitr w^foi^a ni*; miii« »mi ^ Gorenjska Banka jnflfUHKi>ffr ^ ^^^^ PREVETRI BANČNC^P^ POSLOVANJE Kupili zemljo za vrtec in igrišče Simon Subic no zemljišče za rezervno no- ....................................... gometno igrišče. Šenčur - Občina Šenčur je Nakup je na zadnji seji potr- tudi občinski svet, ki je obravnaval še druge predloge za odkup ali prodajo zem- pred dnevi za potrebe Širitve otroSk^a vrtca pri Osnovni šoli Šenčur in za dodatno igrišče v bližnjem Športnem IjiSČ na ozemlju Občine Šen- parku odkupila 2.143 čur. Svetniki so se med dru-diatnih metrov veliko zem- gim strinjali tudi s prodajo IjišČe. za katerega je po pred- 165 kvadratnih metrov velike hodno opravljeni cenitvi pia- parcele ob večstanovanj-Čala 42.860 evrov. Kot je skem objektu Stara pošta v znano, si v nogometnem Šenčurju. Na delu prodane-klubu Šenčur že dolgo ga zemljišča bodo sedaj ure-prizadevajo pridobiti dodat- dili parkirišče. 88 CO AKTUALNO Türk pred Peterletom Klicni center slepih iz Škofje Loke je v sodelovanju 1 Gorenjskim glasom v 27 gorenjskih oblinah opravil raziskavo javnega menja pred drugim krogom predsedniških volitev. Raziskava napoveduje zanesljivo zmago Dani a 3 CORENjSKA Na semaforju ves čas rumena v začetku septembra je na cesti jesen ke^ postajati&4u poskusno začel delovati semafor, ki so ga domačini zaradi svoje varnosti dolgo zahtevali. Žal na semaforju po dveh mesecih ie vedno utripa rumena lu£. q KMETIJSTVO Ščiti jih sveti Fiorijan Dfulina Tulek, po domače Deb^lja* kovi IZ Rovt v dolente je prejela pred kratkim kar dve priznanji za ore* jenost svoje domačije. Clavna de;av* non kmetije je pridelovanje mleka, ukvdrjaio pa se tudi z rzdelovanjem opaža IZ lastnega lesa. 18 ZANIMIVOSTI V Železnikih vroče zaradi obvoznice čeprav se je zdelo, da je naravna ne- sreda povezala prebivalce Železni» kov, jih je osemsto metrov razdvoji a. Ustanoviti so dve dvilni iniciativi. 19 VREME Danes bo pretežno jasne. Tudi v soboto in nedelo ix> zju^j spiva (Močno, popoldne se bo rciz}(^iio. Pihal bo severni veter. -2/n°C jutri: oblačno, popoldne jasno fN o trio da 11,0% še ne vem Ne bom se GORENjAVAS- POLJANE N « ^09 Nt povem 4,0% N-3S47 Danilo Turk Lojze Peterle ne vem ne pcvem 43.1% KAMNIK N -215 42,2% Danilo Turk Lojze Peterle 10% 20% 40% $0% 60% ne vem ne povem GORI E 54.9% \ 0% 20% 40^ $0% io% Danilo Türk Lojze Peterle nf vem ne povem .1% io% 20% 40% so% 60% lESENICE N - 179 Danilo Türk Lo^ze Peter)« vem ne povem S87% 10% 20% %0% A0% 50% 60% jEZERSKO N-35 DanUoTiirk Lojze Peterle ne vem ne 65,7% 0% »0% 80% 10% 40% 50% 60% Gorenjski Glas QWOVORNAUREQNICA Mdrija Votčjdk ^AMESTNto (asinine. U^ianovttelJ in i2daj»lelj Ccenì^k^ jìas, d 0.9,. Kanj ( Oi'ektoiaca: Manj« Veliisk / Naslov: Blemisova cc^ta 4, 4000 sta: v cene je vrđčanan ODV po tlopn)! 8.; %: naročnina se vpoiteva od telo<« Številke časopisa do pesnega preklica, ki velja od zadetka naslednjega obračun&kega a / Oeasne storitve: pc ceniku, oglasno trienje: lei.: 04/ sci 4J 4S. 4 GORENJSKA info(§>g'glas,si GOREN/SKI GLAS petek, 2. novembra 2007 Dani Q Türk Lojze Peterle ne vem ne povem KOMENDA 40,5% 38.0% N-79 40% so% io% MORAVČE Lojze Peterle Danilo Türk ne vem 10.1% ne povem 0% 20% 40% so% 60% Danilo TOrk lojze Peterje ne vem ne povem TRŽIČ 0% 10% N-n8 40% 50% 60% Darti o Türk lojZe Pele rie KRAN) r\e vem ne povem 10% 30% 62,7^ Danilo Tl Lojze Pete'le ne vem ne povem NAKLO 0% 10% 20% 30% N - 106 SO. 9% SO% 60% Danilo Türk ze Peteri e ne vem ne povem TRZIN 0% yo% 20% 30% 40% N-S2 Danilo Türk Lojze Peterle ne vem r^6 povem KRANJSKA GORA N-QO 20% iO% 4Q% 50% 60% Danilo Türk ne vem ne povem PREDDVOR 4%.2% 0% 10% 20% 40% 50% VODICE Danilo Türk Lojze Peterle ne vem ne povem 0% 1 20% \o% 40% 50% So% Danilo Türk Loize Peterle ne vem ne povem LUKOVICA N-60 53.394 20% X0% 40% <,0% 60% à Türk Lojze Peterle ne vem ne povem RADOVLIICA 23.8% 0% 10% 20% 40% 50% N - Lojze Peterle Danilo TOrk ne vem ne povem ŽELEZNIKI 41.0% 36,2% N.ios 10% 20% 30% 40% 50% Dar>ilo Tjrk Lojze Peterle ne vem ne povem Danilo Türk Lojze Peterle ne povem MEDVODE MENGEŠ 0% 10% 20% N-Ui 52,S% \0% 20% 30% 40% 50% 60% N-120 SI. A ŠENČUR N -104 Danilo Türk Lojze Pe(erle ne vem ne povem 52.8% 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% Dani o Turk Lojze Pele rie ne vem ne povem ŠKOF)A LOKA N 53.3% 40% so% 60% Dani o Türk Lojze Peterle ne vem ne povem Danilo Lojze Peteri e ne vem ne povem ŽIRI 10% 20% 111 46,8% ŽIROVNICA J N-78 40% so% 60% J GOREN)SK! GLAS petek, 2. novembra 2007 GORENJSKA •ffiđs.si 5 Ceste so v slabem stanju v krajevni skupnosti Brezje so zaradi gradnje avtoceste lokalne ceste z izjemo dveh v slabem stanju. CVTTO Zaplotnik Brezje • V krajevni skupnosti so letos obnovili most čez potok Letnica v Peračid, na pokopališču na Brezjah tlakovali poti in druge površine ter očistili spomenik padlim za svobodo, v domu krajanov pa liredili sanitarije ter prenovili oder, preddverje in prostor za igraJce. Na Brezjah urejajo pot do Poličarja» hkrati bodo na tem odseku poskrbeli za kanalizacijo, vodovod, električno omrežje, javno razsvetljavo ter za vode za kabelsko televizijo in telefon, spomladi pa bodo pot še asfaltirali. Za asfaltiranje bodo predvidoma še letos pripravili tudi tristo metrov f>oti do Sušteršiča na Črnivcu. "Prostorski načrti predvidevajo na Brezjah razvoj turizma, vendar za to nimamo ne kanalizacije ne odvodnjava- ^^ pokopališču so letos tlakovali poti in druge površine, očistili pa so tudi spomenik n)a, vodovod pa je iz 1952. ^^^^^^^ Na Breziah so ob nedav ' ligotavlja predsednik tre ceste čez brezjansko polje sodobnejši način pobiranja , . . sveta krajevne skupnosti Ja- • • • - • ti. . , . • nem krajevnem prazm- „„ p^p^tnik in poudarja, ku prìpravìlt razstavo, na ^q yjg lokalne ceste z izje- skega središča in za obvozni- bomo nekaj odsekov cest in kateri so obrtniki» ekolo- mo dveh zaradi gradnje avto- co, za katero naj bi manjkajo- dokončno uredili pokopališ- ohranili za parkiranje vozil ob množičnih obiskih romar- cestnine. In kaj iiačrtujejo za prihodnje leto? "Asfaltirali ške kmetije, vrtec in dru- ceste v zelo slabem stanju, §e či del pred^doma zgradili Če, želimo pa si tudi, da bi na gi predstavili izdelke do- vedno pa je makadamski del letu 2009. Za cestninsko po- Brezjah začeli urejati vaška mače obrti in ročnih del občinske ceste med Brezjami stajo, ki bo v njihovi bližini, trga," je dejal Janez Praprot- m LeŠami. Ko bo avtocesta upajo, da ne bo dolgo In da nik in dodal, da bole urejena končana, bodo del sedanje hi- bo država čimprej prešla na vas privlačna za turiste. Kam kranjskimi smetmi 4 1. stran Za to bi se dogovoril že Hočevar Ln jaz sestali z generalno direktorico Direkto- kuje soglasje za podaljšanje To sega trideset let nazaj in obratovanja deponije do sre- z regijskim centrom za rav- prej, a so tudi druge občine rata za evropske zadeve in dine leta 2009, medtem ko nanje z odpadki nima nobe- do zadnjega trenutka morale investicije Bernardo Podlip- so predstavniki civilne inici- ne veze. S centrom se Čakati na soglasje za nadalj- nik, ki nam je povedala, da ative neomajni v stališču, da stanje kvečjemu izboljSalo, nje obratovanje smetišč. " ni strokovnih podlag, ki bi po tridesetih letih onesnaže- sai bo to polje treba sanirati V torek popoldne je di- oporekale podaljšanju obra- vanja okolja ne dovolijo več dobrobit varovanja oko- rektor kranjske občinske tovanja deponije Tenetiše. nadaljnjega obratovanja Ija." Sladojevič je še pozval uprave Aleš Sladojevič pove- Pričakujemo, da bomo do- smetišča. Na to se je odzval policijo, naj na današnjem dal: "Čaka nas petkovo jutro voljenje dobili, v naspro-in ne vem, kai bo. Danes do- Cnem primeru bi šlo za raz- Aleš Sladojevič: "Vse do- shodu poskrbi za varnost mnevne težave s podzenmi- udeležencev, Občina pa po poldne (op.: v torek) smo se loge, ki niso strokovni, am- mi vodami so na deponiji v njegovih besedah shoda ne župan Damijan Perne, Ivan pak politični." Občina priča« polju A, ki pa ne deluje več. bo ogrožala. Naklo Uspešni tudi domači K nološko društvo Naklo je pripravio finale arzavnega prvenstva v disciplini agility. Na enajsti tekmi se je zbralo 156 tekmovalnih parov Iz Slovenije, Hrvaške tn Italije. Zvečer so podelili pokale za zadnjo tekmo in skupno razvrstitev. Končni zmagovalci v posameznih kategorijah so: Ivana Kirik in Pina v Al small, Andreja Jakopič (KD Nakfo) in Čuki v Ai medium, Edvard Rovtar in Princ v Ai large, Ivanka Svetanič In Lino v Az small. Barbara Rozman Lužaič in Sava Sara Braka- da v Az medium, )ean McColllster in Lyra v Az large, Sonja Rozman Bizjak (KD Naklo) in Irko v A3 small, Anabella Ko* kalj m Sana v A3 medium ter Busan Paolo in Rika v A3 large. Kot je dejala vodja prireditve Katja Bizjak, je agility vse bolj priljubljen tudi v Naklem. Med njimi so najuspešnejši dvakratni svetovni prvak na tekmah psov brez rodovnika Vinko Oštarijaš m državni prvakinji Andreja Jakopič in Sonja Roz-man Bizjak. S. S. Andreja Jakopič med finalno tekmo v kategoriji A3 large KRATKE NOVICE ŽtROVN tca Občinski plaketi skavtom in Vojtehu Revu Zifovniški občinski svet je na zadnji se/i odloČil, da bodo v začetku decembra ob občinskem prazniku podelili tri občinska priznanja. Občinsko plaketo bo letos na predlog PCD Zabreznica prejel Vojteh Rev za dolgoletno ustvarjalno in aktivno defo v gasilskem društvu ter pomoč krajanom. Plaketo bodo podelili tudi skavtskemu stegu Pod svobodnim soncem z Breznice, ki je v petnajstletni zgodovini aktivno vzgajal in usmerjal mlade ter zapolnjeval njihov prosti Čas; predlagatelji so bili občinski svetniki Neodvisne liste za Žirovnico. Nagrado občine bodo na predlog Agrarne skupnosti Zabreznica-Selo izročili Marku Pavlenču, ki )e bil štiri leta predsednik zelo aktivnega vaškega odbora Selo, pomaga pri organizaciji prireditev v občini, zelo dejaven je tudi ori obnovi kulturnih spomenikov. A. H. Dupyc Nove poslovilne vežice v Dupljah v nedeljo, 4. novembra, bo v Dupljah praznično. Ob dveh popoldne bo pomožni ljubljanski nadškof dr. Anton Jamnik jeni del podružnične cerkve sv. Mihaela v blagoslovi Zgornjih Dupljah, nato pa se bo slovesnost preselila k ceravi sv. Vida v Spodnjih Dupljah, kjer bo odprtje in blagoslovitev novih poslovilnih vežic tn obnovitveni del v bližnji žup-ijski cerkvi. Z dograditvijo novih poslovilnih vežic je ures- ničena dolgoletna želja krajanov Dupelj in Zadrage. j. K. Bl£D Dalmatinsko sonce bodo prinesli na Gorenjsko Pred kratkim se je delegacija blejskih turističnih in občinskih delavcev mudila na poslovnem in prijateljskem obisku v Dubrovniku, kjer so se dokončno dogovorili tudi za gostovanje d u b rovn i § kega gledališča 9. in n. novembra na Bledu. "Moram povedati, da smo člani uprave ŠH v Dubrovnik na svoje in ne občinske stroške, sprejela nas je dubrovniška županja, gostil pa nas je tudi Častni občan Bleda Ivan Rudenjak. Pogovarjali smo se o novi zimski turistični sezoni, že sedaj pa se veselimo gostovanja d u b rovn i Š kega gledališča, ki bo na Bledu pripravil dve Čudoviti predstavi muzikala Dan od amora glasbo Đela Jusiča in besedilom Luke Paijetaka. Nastopil bo car 8o-članski ansambel in mislim, da boto res lepa predstava in da bomo Gorenjci z njo pred zimo dobili nekaj dalmatinskega sonca." pravi župan Bteda Janez Farfar. V. S. Kran)ska Gora Na mizah že proračun za leto 2008 Kranjskogorski občinski svetniki bodo na seji prihodnjo sredo na mize že dobili predlog proračuna za leto 2008 v prvi obravnavi. Občina bo v prihodnjem letu imela na voljo dobrih osem milijonov evrov proračunskega denarja. Med najpomembnejšimi naložbami bodo dokončanje poslovnih prostorov Krajevne skupnosti Rute v Cozd-Martuljku, nadaljevanje gradnje kolesarske poti, dokončanje gradnje Komunalne baze Tabre in telovadnice pri osnovni Šoli v Mojstrani, gradnja neprofitnih stanovanj v mansardi zdravstvenega doma in gradnja Slovenskega planinskega muzeja. Poseben poudarek bodo dali izdelavi projektne dokumentacije in pridobivanju gradbenih dovoljenj za projekte, s katerimi bodo v prihodnjih letih kandidirali na razpisih za pridobivanje nepovratnih sredstev. U. P. GG mali oglasi 04/201 42 47, €-posta: mali0glasl@9-glds.sl www.gofeniskigias.si Zavod za turizem In kulturo Žirovnica obvešča, da se JAVNI NATEČAJ ZA NAJ FOTOGRAFIJO ŽIROVNICE JAVNI NATEČAJ ZA TURISTIČNI SPOMINEK OBČINE ŽIROVNICA JAVNI NATEČAJ ZA GORENJSKO JED zaključujejo v torek, 20. novembra 2007 Podrobnosti natečajev so navedene na spletni strani zavoda www.zirovn I ca. eu Dodatne informacije dobite na tel. št. 040/201-929 Zi) lurKern if t ktilUin> ŽIROVNICA 6 GORENJSKA GORENJSKI GLAS petek, 2- novembra 2007 KRATKE NOVICE K RAN) Psoriatiki dobili obsevalno kabino Ofuitvo psorialikov Slovenije (DPS) • gorenjska podružnica je v dogovoru 2 Zdravstvenim domom pred rima dvema letoma začelo humanitarno akcijo zbiranja denarja za nakup sodobne obsevalne kabine SUP-ES I. Kupili so jo eta 2006 z denarjem, ki so ga prispevale gorenjske občine, ni natorji iz gospodarstva, podružnice DPS ìn člani gorenjske podružnice društva. Kabino so namestili v Zdravstveni dom Kranj, 2 njo bo upravljala dermatološka ambulanta. "Vrednost darila je i6.i86 evrov. S to napravo bomo lahko v okviru priznanega programa izvajali obsevanje bolnikov z luskavico, " je povedal )ože Veternik, direktor javnega zavoda Osnovno zdravstvo Gorenjske. Sloveniji je približno Štirideset tisoč obolelih za luskavi-CO. Na Gorenjskem je teh bolnikov skoraj Stiri tisoč. Zdravljenje te bolezni s pomočjo svetlobe sodi med uspešne me- tode. Terapija se po novem izvaja v posebnih kabinah, ki so računalniško vodere. UV žarki prodrejo v globino kože in zavirajo prehitro odmiranje kožnih celic. Interes med bolni- j velik, vendar so se pacien- ki za tovrstno zdravljenje je ti iz Gorenjske doslej morali voziti na terapije v Ljubljano,'* je povedal Franc jamnik, Čian predsedstva DPS. "Nova ob- sevalna kabina bo namenjena vsem gorenjskim bolnikom In ne samo Članom gorenjske podružnice DPS. Za obsevanje pa se je treba prijaviti pri dermatologu," je povedal Alojz Aleš, predsednik gorenjske podružnice DPS. S. K. Od leve jože Veternik, Alojz Aleš In predsednica Društva psoriatikov Slovenije Dragica Dremelj / f»*» oor^d Kupili zemljišče za vrtec in športno igrišče Občina Šenčur je pred dnevi za potrebe širitve otroškega vrtca pri Osnovni šoli Šenčur in za dodatno igrišče bližnjem Športnem parku odkupila 2.143 kvadratnih metrov veliko zemljišče, za katerega je po predhodno opravljeni cenitvi plačala 42.S60 evrov. Nakup je na zadnji seji potrdil tudi občinski svet, ki je obravnaval še druge predloge za odkup ali prodajo zemljišč na ozemlju Občine Šenčur. Svetniki so se med drugim strinjali tudi s prodajo 165 kvadratnih metrov velike parcele ob večstanovanjskem objektu Stara pošta v Šenčurju. Na delu prodanega zemljišča bodo sedaj uredili parkirišče. 5. Š. Domžale Novi voditelji skupin starih za samopomoč v Domžalah se je pred dnevi s slovesno podelitvijo priznanj zaključilo usposabljanje prostovoljcev za vodenje skupin starih ljudi za samopomoč, namenjeno prostovoljcem z vse Gorenjske. Stodvajseturno izobraževanje, ki je enkrat tedensko potekalo od lanskega septembra, je zaključilo 25 vodite- nih okoljih zdaj lahko ustanovili Ijev, ki bodo v svojih svoje skupine in Cako pripomogli h kakovostnejši starosti. 'Prostovoljci, ki so zdaj postali voditelji skupin, prihajajo iz različnih organizacij- iz Doma starejših občanov Tišje jih je devet. Iz MD Z roko v roki iz Kranja prihajajo trije, iz MD Cvetje v jeseni osem, iz RK Škofja Loka tri in iz centra slepih in slabovidnih Škofja Loka ena prostovoljka," je povedala foordinatorka nacionalne mreže skupin starih ljudi za samopomoč Majda Horvat, j. P. GG naročnine 04/20142 41, e-postd: narocninel^g-glas.si www.qoreniskiglas.si Petrovčevo hišo Obnovo in spremembo namembnosti Petrovčeve domačije v Cerkljah, vredno skoraj 1,3 milijona evrov, izvaja Cestno podjetje Kranj. Simon Šubic Cerklje • Cestno podjetje Kranj, s katerim je Občina Cerklje podpisala pogodbo o obnovi in spremembi namembnosti Petrovčeve domačije v središču Cerkelj, [e le dni že začelo delati, Pogodbena vrednost del je 1,28s milijona evrov. Kot je znano, je Občina Cerklje za ta projekt na prvem javnem razpisu za Regionalne razvojne programe, ki ga je objavila služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, pridobila dobrih S42 tisoč evrov, v cerkJjariski proračun pa bo denar prite- Petrovčeve hiše v Cerkljah že poteka, kai postopoma do leta 2009. Pe&ovčevo hišo iz srede 19. kasneje jeseni 2009, bodo ce-stoletja, ki jo je zob časa že loten objekt namenili javni na prostora pa bodo preuredili v vinsko kiet. Glavni vhod v Plečnikovim spomenikom. Upamo samo, da končna vrednost obnovitvenih del pošteno načel, je skupaj s pri- rabi. Mansardo bodo name- stavbo bo z zahodne strani, padajočim zemljiščem Obči- nili kjijižnid, ki je sedaj v kjer bodo postavili tudi dviga- ne bo bistveno drugačna od pogodbene, vse pa bo odvisno od zahtev kranjskega zavoda za varstvo kulturne de- na Cerklje za ceno 68.805 ev- bližnji Osnovni šoli Davorina lo za osem oseb- rov odkupila v letih 2005 in Jenka, v prvem nadstropju bo Z rekonstrukcijo Petrov- 2006, letos pa jo je ra^asila muzejsko razstavni del s ätal- čeve domačije bomo najlep- tudi za kulturni spomenik. meo in pisarnama, v pritličju še dopolnili podobo trškega diščine. ki bo nadziral re- Po rekonstrukciji nekdanje bodo uredili info točko, e- dela Cerkelj s Hribarjevo stavratorska dela." je dejal gostilne, ki bo končana naj- točko in slikarski atelje, klet- hišo. občinsko stavbo in župan Franc ČebuJj. Šenčur Potrdili cene za odkup zemljišč Občinski svet Občine Šenčur je sprejel nove cene za odkup zemljišč za potrebe gradnje občinskih cest oziroma njihovih Širitev in ureditve pločnikov. Za gradbena zemljišča bo občina po novem pEačala po 45 evrov na kvadratni meter, za kmetijska zemljišča pa po pet evrov na kvadratni meter. Navedeni ceni veljata za investicije, začete v letu 2007, in vse nadaljnje. S. S. ŠENČUft Zmanjšati novoletno okrasitev Občinski svetnik Franci Sekne iz Trboj (SDS) je županu Miru Koželju in občinski upravi predlagal, da Občina Šenčur letos občutno zmanjša novoletno okrasitev In osvetlitev Šenčurja in cest. Po njegovem mnenju tekmovanje z bogatimi in svetlečimi okrasitvami javnih površin in objektov nima pravega smisla. Alf bo občina prisluhnila njegovemu predlogu, bodo lahko občani že kmaiu preverili, S. Juan Vadi iiimlMtr VtnlHM RUiTril« IMbTnör Dobrodelni koncort za pomoč v poplavah prizadetim družinam r/1 CfM^Avunik 4 * A wnaUlfiitpirf tofaU BudkHiti Oi (vetto 6olar kofa ü»kA mMUMu Htma skupm Lom I V četrtek, 15. novembra 2007, ab 19« uri v dvorani Kulturnega hrama Ignadja Borštnika v Cerkljah VstoDfliceačudovIt koncertzznammi Glasbeniki si zagotovite na Gorenjski glas. telefon št.: 04/20142 41Jn poslali vam jih bomo ♦ I pra. Vstopnine ne bo, vendar pncdkujemo, da boste darovali prostovoljne prispevke, ki se bodo mm na koncertu. S tem bomo družinam v stiski omooođli lei:^ prihajajoče pr^ike, prižgali marsikatero iskrico v otroM očeh injim pomagali preživeti mrzlo zimo. Gorenjski Glas GORENjSKl GLAS petek, 2. novembra 2007 •••• :::: h:»: st::it » : : ::: .stano vn i fc @g-g\a 7 Jandd Smučarski skakalec Jakub landa se \e odločil, da bo do zime treniral s češko B-ekipo pod vodstvom Matjaža Zupana. Do torka so trenirali v Kranju. Mata Bertonceij Kranj • Na treningu v Kranju so bile pretekli mesec Številne skakalne reprezentance, prvič tudi Finci, pri katerih je manjkal le )anne Ahonen. S ćeško B-e)dpo je s poletnim obdobjem priprav v državnem panožnem nordijskem centru v torek zaključil tudi naš strokovnjak Matjaž Zupan iz Dupel). Od sredine septembra ima v ekipi tudi lakiiba )ando. "En dan smo skakali v Beljaku, dva dni v Kranju, zraven smo kar na plastiki testirali Elanove zimske smuÜ. Z nami je bil tudi Jakub Janda. Na njegovo željo sta se skupaj s trenerjem A-ekipe Av- Matjaž Zupan (levo) od sredine septembra trenira tudi )akuba jando (desno)./fo» co/uctKav» strijcem Richardom Schalertom odločila, da bo do zime gije, da se vrneš nazaj." je po- sicer lepo delati, je pa veliko zentanc. "Razmere so v treniral z nami. V A-ekipo pa vedal Matjaž Zupan ter do- bolj obremefijajoče. Precej je šel Lukaš Hlava. landa si da bodo na prvi sneg sem se naučil tudi od Scha- redu, poleg tega pogosto piha veter v hrbet, kar je do- je že poleti želel spremem be. skupaj 2 A-ekipo in izbrali le rt a in spoznal avstrijsko bro, da malce oteži tre-z nami trenira od 14. septem- §tiri najboljše, ki bodo nasto- skakalno šolo. S trenerskega ning." razkriva Zupan. Ka- bra. Bazo ima, za njim je kvaliteten trening, težave ima predvsem s počepom, vembra. kar smo skušali spremeniti. pili na uvodu svetovnega pokala v Kuusamu konec no- vidika sem zagotovo napre- ko privabijo ekjpe v Kranj, doval." V Kranju so trenirali pa je povedal Ivo Zupan: "Z tudi naši skakalci, brez |er- veČino trenerjev se pozna- Zupan je s Cehi podpisal neja Damjana, Po Zupano- mo, reprezentance skuSajo Če mu uspe, naredi v redu skok, če ne, skoči po starem. Ko enkrat izgubiš prave ob- novo enoletno pogodbo: "Na ćeškem sem zelo zadovo-jen. Delo je bolj umirieno. vih besedah je po daljavah trenirati na različnih napra- izstopal Primož Piki, vah, pozna se seveda tudi, Skakalni center v Kranju da bomo decembra tukaj čutke, kar se lahko Zgodi zelo tnanj sem izpostavljen raz- očitno postaja vedno prvič gostili tekmo sveto liitro, potrebuješ veliko ener- hčmm pnbskom. Doma je priljubljen za trening repre- vnega pokala. bobom želijo Vancouver Bob in skeleton zveza Slovenije je predstavila vozni park, reprezentanco, v kateri je tudi Kranjčan Anže Retina, ter cilje. Največji je nastop na Ol v Vancouvru leta 2010, letos pa prve slovenske točke v evropskem pokalu. Maja Bertoncelj Ljubljana • V prvem letu delovanja je Bob zvezi uspelo izšolati dve posadki v bobu dvosedu, se udeležiti prve tekme za evropski pokal, ustanovili so sekdjo za skeleton, uspešno izpeljali akcijo I feel Slo-bob in bili sprejeti v Olimpijski komite Slovenije. Velike dlje imajo tudi v novi sezoni, ko bodo v bobu tekmovali 2 dvema moškima in dvema ženskama posadkama ter Štirimi tekmovalci v skeletonu. "Dolgoročni cilj je v bobu in skeletonu nastopiti na 01 leta 2010, letos pa na tekmah slovenska reprezentanca v bobu In skeletonu letos cilja na prvo trideseterico v evropskem za evropski pokal osvojiti pokalu.t.«, prve točke ter se uvrstiti na svetovno mladinsko prven- različne fizične teste, kot je sar). Tekmovalci v skeletonu zah za treniranje startnega stvo v obeh disciplinah," pra- tek na jo metrov z letečim vijo na Bob in skeleton zvezi startom. Slovensko reprezen- Milan Požar, Luka potiska, z oktobrom pa so se pa so: Cmok, Anže Šetina in Živa Slovenije. V evropskem po- tanco v bobu sestavljata dve Cesar. Edini Gorenjec v re-kalu bodo prvič v zgodovini posadki v dvosedu pri mo- prezentand je 21-letni Anže preselili na led. Trenirajo predvsem v Innsbrucku, Na Bob in skeleton zvezi nastopili z lastnim bobom ških (David Urankar - voznik Šetina, sicer Sprinter, ki bo Slovenije bodo nadaljevali ak- dvosedom, skupaj imajo tri, vsi so rabljeni. in Matjaž Lazar - zaviralec, Anže šetina in Valter Cri> Pred sezono so dobili nekaj bnc) m dve pri ženskah (Ur- tekmoval tako v bobu dvose- cijo zbiranja denarja za nadu. kjer je voznik, kot tudi v kup^ tekmovalne opreme. Uspešno akdjo I feel Slobob novih članov, največ jih je iz atletike. Opraviti so morali ^ Tum$d< - Tatjana Urbane in Kara lina Bratina - Živa Ce- skeletonu. Reprezentanca je do sredine oktobra trenirala na atletskih stezah in na ste- so nadgradili s sloganom I feel Vancouver. VABILA, PRIREDFTVE Skoki za Pokal Cockta, janežičev in Norčičev memorial: SK Triglav Kranj jutri v Drtavnem panožnem nordijskem centru Kranj organizira tekmovanje v smučarskih skokih za Pokal Cockta in 4, NorČiČev memorial, v nedeljo pa tekmo za Po* cal Cockta in 3. Janežičev memoria], V nedeljo bodo tekmovali tudi nordijski kombinatorci. Oba dneva se bo poskusna serija začela ob 9. uri, prva serija pa ob 10.3O- Start tekov za nordijsko kombinacijo bo v Zg. Besnid ob 14. url. SK Triglav obvešča prebivalce Besniike doline od Zgornje Besnice do Podblice, da bo zato v nedeljo od 13.45 ^^ popolna pomična zapora ceste Zgor)a Besnica od odcepa za Slap Šum do Osnovne Šole v Podblici. M. B. Loški košarkarji in košarkarice bodo tekme odigrali v Poljanah • V 4 krogu lige UPC Telemach bo ekipa TCG Mercator/a jutri ob 20. uri igrala z ekipo Hopsi Polzela. Tekma bo zaradi menjave parketa v ikofjeloiki dvorani Poden odigrana v novi telovadnici OŠ Poljane. V prestavljeni tekmi t. kroga lige bodo jutri ob 17. url v gosteh pri Geoplin Slovanu igrali košarkarji Heliosa Domžal. V 2. krogu 1. SKL za ženske bo ekipa Triglava jutri ob 18. uri gostovala pri Ježići, kolarkarìce Odeje KED bodo jutri ob 17. uri v Poljanah igrale z ekipo City center, HIT Kranjska Cora pa prav tako doma jutri ob 18. uri z ekipo Neso Ihke. Domžalčanke so proste, V1. B ligi za moške bodo jutri košarkarji Tìnexa Medvod doma igrali z Litijo. Tekma se bo začela ob 19. uri. Triglav bo prav tako doma jutri ob 20.15 igral z ekipo Celjski KK. M. B. Hokejski spored • V ligi EBEL je ekipa Acronija jesenic v domači dvorani med tednom kar s $ : O premagala hokeiiste Red Buli iz Salzburga in so trenutno 2. na lestvici. Danes pod Mežaklo prihaja moStvo Craz 99ers. Tekma se bo začela ob 19.15. V državnem prvenstvu, ki bo na sporedu jutri, bodo hokejisti HK MK Bled doma igrali proti HD mladi Jesenice. Tekma se bo začela ob 18.45. Hokejisti Triglava bodo v gosteh igrali pri HDK Stavbar Maribor. Začetek tekme ob 19. uri. M. B. Rokometni spored • V 7. krogu 1. MIK lige za moške bodo ro-kometaši RD Knauf Insulation jutri ob 19. uri v gosteh igrali pri RK Prevent. V 1. A ženski rokometni ligi ekipa Škofje Loke v nedeljo ob 18. uri doma igra s Ptujčankami, V 2. dr- Bistri- žavni ligi za moŠke ekipa Cerkelj jutri gostuje v d, ekipa Kranja bo jutri ob 18. url Igrala z Radovljico, ekipa Alplesa Železnikov pa jutri gostuje pri ekipi Mokerc Ig. M. B. Nogometni spored • V17. krogu Prve lige Telekom bodo ni DomžalČani jutri doma igrali z ekipo MIK CM Celje. V 2. SNL bo moštvo Triglava Gorenjske v nedeljo gostovalo pri Ru- [u iz Velenja. Tekma se bo začela ob 16. uri. V 3. SNL • zahod bo ekipa Kranja doma igrala z ekipo Avtoplus Korte, Jeseničani se bodo doma pomerili s Tinexom Šenčur, nogometaši Rolteka Dob bodo doma gostili Olimpijo Bežigrad, nogometaši iz Radomelj pa bodo gostovali pri Slovanu. Vse tekme bodo odigrane jutri. Pari n, kroga v 1. gorenjski ligi so: Bled Hirter • Polet, Železniki • Bohinj, Sava - Velesovo, Alpina Žiri • Britof. Naklo - LoČan. Šobec Lesce - Kranjska Gora. Vse tekme se bodo začele jutri ob 14. uri. V 10. krogu 2. gorenjske lige igrajo: Bitnje - Trboje, Hrastje - Kondor, Preddvor - Podbrezje. Ekipa Visokega je prosta. Začetek tekem bo jutri ob 14. uri. M. B. Odbojka • 1. DOLza ženske: Odbojkarfce LIP Bleda uspešno nadaljujejo tekmovanje v letošnji i. DOL. Jeseničanke so v pn/ih šestih krogih dosegle že več zmag v 1. DOL kot prej v dveh sezonah skupaj in so trenutno na 5. mestu. MZC Grosuplje : LIP Bled 0:3 (• 24, -19, -16). V vodstvu je spet Benedikt . pred .uko Koper 13. LIP Bled je osvojil 9 točk In je na 5. mestu, B. M, JUDO Kranj Kranjčani uspešni v Zagrebu V Zagrebu je potekalo mednarodno tekmovanje v judu. Uspešno so nastopili tekmovalci Policijskega judo kluba Triglav Kranj. Pri dekletih je Anka Pogačnik (do 70 kg) v starostni kategoriji do 17 let osvojila prvo mesto, v starostni kategoriji do 20 let pa peto mesto. Neja Šimenc {do 52 kg) je v obeh starostnih kategorijah osvojila drugo mesto. Pri fantih v starostni kategoriji do 20 let je )aka Pogačnik (do 60 kg) osvojil prvo mesto, Andraž Šparovec (do 66 kg) pa sedmo mesto. V. S. Odbojka • Tekma š 1. državne odbojkarske tige estm 'ske Tifi kroga SMART' COM d a* juto, v soboto, 3. novembra 2007, ob 19. url bo v Športni dvorani GIS v Ljubl;ani na sporedu tekma šestega kroga odbojkarskega državnega pn/enstva moških. Odbojkarji Astec THglava se bodo pomerili z ekipo Olimpije. Vabimo čim več navijačev k spodbujanju kranjskih odboj kar] ev. 8 I ■ O si mon .subic(S>g-gl(is.si GOREN)SKI GìAS petek, 2. novembra 2007 Dirkači v naravi arsikateri voznik z niti prijetno niti zdravo. Da nc dclgoktno praicso se govorimo o prepiaknih tivalih zgraža nad danai- v gozdu in ^odi v okolju, ki jo njo kulturo udeležencev v pro- povzročajo brezobzirni dirka- metu na cestah. Dosledno Či! Med njimi so vozniki avtov upošteva nje cestno prometn ih in motorjev, za katere je vož- predpisov postila redkost. Izsi- nja po takih poteh prepoveda- Ijevanje prednosti in vožnja na. Dovolijo si jo sami. čeprav skozi rdeio luč v križiščih s se- je nedaleč stran asfaltirana fna/ojji sta vsakdanja stvar, te- bližnjica do naselij, na primer, iefon iranje med vož njo je vse do Visokega in Praprotne Pol i- bolj razSiijeno. prekoračitve ce. In celo dalj od naselij p^ec dovoljene hitrosti se dogajajo ni več varen v gozdu! Gorski vsepovsod, avtomobUisti marši- kolesarji si izbirajo mariirane kje s tesn im p reh itevanjem plan i nske poti za d ivje vožnje. ogrožajo kolesa^e, pred preho- No pri mer, na Štefanji ^ri cii di v naseljih pa «rtóvi in da Sv.jakobu mora bitipohodnik pred nost pekem k malokdo od zelo p reviden ob nepričakova- motoriziranih. Ta ddanja so izraz nestrp- nih srečanjih z njimi. Verjetno ni drugače niti dru- nosti in agresivnosti posamez- gpd po Gorenjski. O tem me pre- nikov, ki se p remalo zavedajo pričuje izjava občinskega svetni- svoje odgovom ost i za varnost ka v Naklem, lei je t udi podpri vseh udeležencev v prometu. ustanovitev medobčinskega in- Gkde na to je čudež, da niše spektoraia v Kranju. Kmei Al- več prometnih nesreč na ce- bin Golba iz Podbrezij je poto- stah, Žal pa šibk^ši udeležen- žU, da je bil ob zadnjo košnjo. ci v prometu niso več vam: niti ker so mu vozniki motoijev na zunaj kategoriziranih cest! Štirih kolesih razrili travnik. Med jesenskimi sprehodi po Sprašujem se, ali bo ustanovitev poljskih in gozdnih poteh v nove inšpekcijske dužbe lahko okolici Šenčurja sem večkrat kaj spremenila. Že sedaj imajo naletel na voznike, Ici so zavili inšpektciji in pofidđi zakonsko z asfalta na makadam. Niso se podlago za ukrepanje, a so do zmnili za to, da se za njimi dirkačev v naravi strpni ali pa dviguje prah. To za pešca ni jih sploh ne opc^ijo. kran; Pri sebi je imel bombo Kranjski policisti in kriminalisti bodo ovadili ì9-letnega Kranjčana, Med kontrolo prometa so v vozilu, v katerem se je peljal kot sopotnik, našli ročno bombo M-ys. S. S. knmmmim KNAUF INSULATION, d. d., Škof ja Loka Industrija termičnih Izolacij, Škofla Loka želi zaposliti sodelavca na delovnem rrestu varnostni inženir Od kandidata pričakujemo: • poklic diplomirani varnostni Inženir; « vsai tri leta delovnih izkušenj s področja varnosti in zdravja pri delu in požarne varnosti • opravljen strokovni izprt iz varnosti in zdravja pri de • opravljen strokovni izpit Iz varstva pred požarom • opravljen andragoški izpit • aktivno znanje angleškega jezika • sposobnost presoje in odločanja « natančnost in zanesljivost Novemu sodelavcu bomo omogočili možnost izobraževania s podnDćja dela. Deiovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s šestmesečnim poskusnim delom. Pn^ave z dokazi ri o izpolnjevanju pogoiev pošljite v $ dneh po objavi na nasfov: Knauf Insulation, d. d.. Škofja Loka, Industrija termiónih izolacij, Trata 32. 4220 Ško^a Loka. Podrobnejše infomtacije lahko dobtte v kadrovski službi družbe po telefonu 04/5114 126. Kandidate, ki bodo izpolnjevali pogoje, bomo povabili na pogovor. Na semaforju ves čas rumena Semafor na Dovjem ni prestal tehničnega pregleda. Komisija se ni strinjala s sistemom delovanja. Urša Peternel tehnični pregled opravljen v ....................................... začetku septembra- A komi« Dovje • V začetku septembra sija, ki je pr^ed opravila, je je na cesti )esenjce-Kranjska imela določene pripombe. Gora pri avtobusnem posta- Semafor deluje tako, da se v jališču na Dovjem poskusno primeru, če vozrük vozi s hi- pričel delovati semafor. Za tiostjo, večjo od 60 kiJome- postavitev so si domačini trov na uro, na semaforju prizadevali dolgo časa» saj prižge rdeča luč, S takim re- mnogi vozniki na tem delu žimom se Člani komisije ne upoštevajo omejitve hi- niso strinjali," je pojasnila trostiin je v preteklosti prišlo Bučičeva. "Na Direkciji RS že do več hudih prometnih za ceste proučujemo možno- nesreč. A vozniki, ki se vozi- sti za izvedbo ukrepov, s ka- jo proti Kranjski Gori in terimi bi zadostili podanim obratno, ugotavljajo, da na pripombam. Nov predlog semaforju tudi po dveh me- bomo izdelali v čim krajšem smo izvedeli, da je že prvi sedh Še vedno utripa zgolj rumena luč. času, do ponovnega komisij- dan, ko so semafor poskus-skesa pregleda pa bo ohia- no prižgali, kar nekaj vozni- ter semaforjem naj bi bila namreč prekratka. Kako bodo na Direkciji rešili pro- Na Direkciji RS za ceste njen obstoječ režim," je še kov, med drugim tudi avto- blem, Še ni znano. Dejstvo smo se zato pozanimali, za- dodala Bučičeva. bus, prevozilo rdečo luč. kaj semafor še vedno ne deluje tako, kot je bilo predvideno. Tina Bučič iz službe Bolj konkretnih pojasnil. Razdalja med znakom, ki zakaj se Člani komisije niso strinjali s sistemom delova- zahteva zmanjšanje hitrosti na 60 kilometrov na uro in pa je, da številni vozniki mimo Dovjega Še naprej vozijo hitreje od omejitve, tako da je štirideset tisoč evrov ier so nameščene tudi zan- vredna naložba v semafor za za odnose z javnostjo na Di- nja semaforja, na Direkciji rekciji je pojasnila, da je bil nismo dobili. Neuradno pa ke, ki merijo hitrost vozil, zdaj zgrešena ... Prijeli nasilne mladeniče Pet mladeničev je osumljenih, da so na Bledu pretepli in oropali skupino sedmih oškodovancev. Simon Šubic katerimi pa je tudi fizično ..............................................................................obračunala. Nazadnje so jim Bled • Radovljiški policisti so vzeli mobilni telefon, zlato v sodelovanju s kriminalisti verižico, zlato zapestnico. Policijske uprave Kranj pre- glasbeni predvajalnik MP3 in 80 evrov. Polidja poroča, da so bili mladeniči zelo iskali več kaznivih dejanj ropov in izsiljevanja na svojem območju. Zagrešili naj bi jih agresivni, saj so dva oškodo-trije starejši mladoletniki z vanca po pretepu celo vrgli v Bleda, Radovljice in Jesenic jezero, ter 20-letni Jeseničan in 18- Pri hišni preiskavah so poletni Ljubljančan, zoper kate- lidsti našli večino ukradenih re bodo na kranjsko tožilstvo predmetov, te pa so že vrnili podali 4;azensko ovadbo. oškodovancem. Pri enem Policisti so na podlagi osumljencu so našli tudi pi-zbranih obvestil ugotovili, da štolo Crvena zastava, za kate-je osumljena skupina 25. ro nima orožne listine, zato septembra letos med 1. in 3. ga bodo kazensko ovadili uro na sprehajalni poti ob kaznivega dejanja nedovolje-Blejskem jezeru zagrozila ne proi2vodnje in prometa skupini sedmih oseb, z ne- orožja aii eksplozivov. kranj Policisti zbrati solidarnostno pomoč v septembrski vodni ujmi je škodo utrpelo tudi nekaj gorenjskih policistov, zato so jim na pomoč priskočili poklicni kolegi. Kot je povedal predsednik območnega policijskega sindikata Gorenjske Miroslav Volmajer, je sindikat v sodelovanju s Policijsko upravo Kranj zbral 3.300 evrov denarne pomoči, dodatnih tri tisoč evrov pa je prispevala tudi koroška sekcija IPA Avstrija. Zbrano solidarnostno pomoč so v torek uradno razdelili med pet prizadetih policistov. S. S. D AT RI S Koroška Bela Razbil steklo, vzel radio Neznani storilec je v sredo z razbitjem stekla vlomil v osebni avtomobil BMW, ki je bil parkiran pred Acronijem na Jesenicah. Odnesel je avtoradio LG in povzročil za 150 evrov Škode. S. S. Serija vlomov v Cerkljah v Cerkljah so policisti v zadnjem tednu obravnavali več vlomov v stanovanjske hiše simok šublc Cerklje • Policija poroča, da je v zadnjem obdobju obravnavala večje število vlomov gotovine, iz tretje pa zlatnino in več računalniške opreme. Vlomild bi morda vlomili še v več hiš, če jih ne bi prepodil va mos mik ene izmed v stanovanjske hiše v Cer- varnostnih družb, ki izvaja kljah in njihovi okolici, tehnično varovanje enega od Nepridipravi odnašajo predvsem nakit in denar. Nazadnje so bili vlomilci na delu v sredo zvečer v objektov, v katerega so vlo- ih. Zadnjo soboto je nekdo skozi balkonska vrata vstopil v stanovanjsko hišo na Cesti Lahovčah, kjer so vlomili v Staneta Bobnarja v Cerkljah dve stanovanjski hišL Iz ene in odnesel 880 evrov. S preje odnesel prenosni računal- cej večjim izkupičkom se nik, vreden petsto evrov, iz lahko pohvali storilec, ki je drvige pa za dva tisoč evrov zlatnine. V noči na nedeljo so neznani storilci vlomili v tri stanovanjske hiše v Cerkljah in na Miljah. Tatovi so iz ene stanovanjske hiše vzeli za štiri tisoč evrov zlatnine in sotnosti lastnikov vlomil v gotovine, iz druge denarnico stanovanjsko hišo v Hote-s plačilnimi karticami, doku- mažah in odnesel za 1.500 menti in s petdesetimi evri evrov zlatnine in denarja. pred dobrim tednom sredi dneva vlomil v hišo v Cerkljah in odnesel 9.500 evrov in za štiri tisoč evrov zlatega nakita. Policija še poroča, da je minuli konec tedna v od- KRiniNAL Kran) Prijeli bencinska tatova Kranjski policisti so v zadnjih dveh mesecih preiskovali povečano število kraj registrskih tablic in z njimi povezanimi tatvinami bencina na bencinskih servisih v Kranju. Pred dnevi so tako prijeli 2f-letnega Kranjčana, ki naj bi registrske tablice kradel predvsem v javnih podzemnih garažah na Planini, v najmanj petih primerih naj bi potem ukradene tablice namestil na svoje vozilo in nato na bencinskih Črpalkah natočil gorivo in odpeljal, ne da bi plačal račun. V vseh primerih so ga posnele varnostne kamere. Policisti so prijeli tudi 27-letno Ljubljančanko, za katero so ugotovili, da je vsaj dvakrat natočila gorivo na bencinski Črpalki in odpeljala brez plačila, na avtomobilu pa je imeia pritrjene ukradene tablice. S. t. 34 Priloga Gorenjskega glasa urednik: Miha.NagLič@sioi.KET Resnoba dneva spomina na mrtve je za nami in že se napoveduje nov praznik. Praznovanje pravzaprav, v katerem bomo slavili vinski čudež, ki ga v teh dneh opravlja sveti Martin. V naslednjih vrsticah pa se posvetimo domnevi, da velik del naše kulture deluje na vinski pogon... Kultura na vinski pogon Miha Naguč nI kraj. Na vprašanje ljub- zakon že imamo. Še ne tako je to naša stvar in odgovor- Cerkev, ki ji pripada veČina .......................... Ijanskega Železnikarfa, kako dolgo nazaj ni bilo nič po- nost Takrat uničujemo le tega ljudstva, ima na vrhun- Kaj bi Slovenci da ga že tri dni ni v pisarno, sebnega. Če se je pilo na sami sebe in svoje najbližje, oi svojega mašnega obreda brez vina?! Se v himni ga slavimo, čeprav tistega dela, v katerem se omenja dobesedno, ob uradnih priložnostih ne pojemo. Zelo verjetno oziroma povsem gotovo je tudi, da je besedilo himne nastalo pod neposrednim vinskim vpli- mu Vrbljan odgovori: "Svetega Martina praznujem!" delu, po tovarnah in pisar- prepuščeni smo moralnemu zaužitje neproblematične nah. Kolikor mi je znano, so zakonu, ki ga je ljudstvo že količine dobrega vina, s kate- II Že, že, toda Martin je samo to grdo razvado v vseh res- en dan, ti pa praznujeS že nih podjetjih povsem ukini- tri?" Odgovor je bil Prešerna vreden: "Predvčerajšnjim li. Enako veija za pijane udeležence v javnem prometu. zdavnaj spoznalo in povzelo celo v pesmi: Le po pameti ga pijmo! Ali 2 drugo besedo: Pijmo rim se vedno znova simbolično ponavlja Jezusova daritev ob zadnji večerji. Med njo se zgodi skrivnostna sem praznoval svetega Mar- Saj so še, a vse manj in obe- p "kulturno". Prepovedano "transsubstanciacija": vino dna - papeža, včeraj svetega Martina škofa, danes pa Martina Lutra!" Crobathu ni tajo, da nas bodo še privili, je torej samo. da s svojim se čudežno spremeni v kri. Vrh tega je hvalevredno, da javnim zapijanjem in kaje- Malo manjši, a Se vedno čuje i2 teh ukrepov, ki so biii njem ogrožamo diuge, sicer dež je tisto, kar v prihodnjih vom. Prešeren ie Zdravljico ostalo drugega, kot da se mu sprva prisila, sočasno nastala pa je to naša stvar. Pridelava dneh in tednih stori sveti napisal leta 1844, ko je bilo pridruži. prava protialkoholna kultu- in uživanje vina je del naše Martin, ko iz mošta naredi vino že dolgo ena glavnih se- Če bi zdaj našteval še dru- ra. So dejavnosti in stanja, v nacionalne kulture, od agri- stavin njegove vsakdanje ge slovenske literate, ki so katerih se piti preprosto ne kulture, od katere mnogi ži- prehrane in brez njega ver- funkcionirali na vinski po- sme: na delu, v prometu ... vijo, do spodbujanja najviš- jetno spioh ne bi mogel gon, bi bilo predolgo, saj bi Ko ga srknemo zasebno, pa jih umetniških dosežkov. Še funkcionirati. 0 tem po svo- moral našteti skoraj vse. Za- vin'. In ko martinujemo, se bi morali držati tako kot med vsakim drugim obredom. Kulturno. je priča tudi anekdota, ki pri- čel sem pri največjem pesni- ^ - , - poveduje, kako je neke jese- ku med njimi, imenujem Še ul fTClŠtčVCll ni (najbrž vsake) martinoval. Ivana Cankarja kot uradno Zgodilo se je v peklu • pa ne največjega pisatelja, v bio v Dantefevem ali v tistem iz grafije drugih pa sami po katoliške ideologije, ampak v glejte in slej ko prej boste na šli kakšno vinsko epopejo al slovenske literate, ki so gostilni s tem imenom. fiinkcionirali na voritinja med Gostilna V peklu j e bila fa- vsaj epizodo. Sicer pa ni ljubljanskimi njegovimi gostilnami. vinski pogon, hi Takšno ime je dobila, ker se je vanjo hodilo z ulice po bilo predolgo, SCIJ stopnicah navzdol, kakor bi prav, če se sprenevedamo in rabo vina kot življenjskega goriva pripisujemo samo umetnikom. Saj dobro vemo, kako je. So tudi taki, šel pod zemljo. Stala je pri- ki ga nič ne popijejo, a ti so ul ynOYal našteti bUžno tam, kjer se danes s bolj izjema kot pravilo. Kongresnega trga zavije v Si predstavljate, kaj bi se skoraj vse. Tudi Vegovo ulico. Njena lastnica zgodilo. Če bi naši vrli narod- sicer ni prav, če je büa Metica Podboj; "kiofa-sta Metka" so ji rekli zato, ker ni bila preveč lepa. Pes ni poslanci po protikadii-skem sprejeli še protialko-holni zakon? Da se na ozem- rabo vina kot nik in gostilničarka sta bila Iju Republike Slovenije ne bi , , - prijatelja, on njen stalni in smelo več javno piti?! Ne, zivlieniskesa cenjeni gost Zanimale so ga tega si niti predstavljati ni , tudi njene štiri hčerke, zlasti mogoče. Večina poslancev ^Onva najmlajša Jerica. Z omenje- sploh ne bi glasovala za kaj , , , nim martinovanjem je bilo takega, če pa bi, bi prišlo do spontane ljudske vstaje: Ker je pesnik, ki je bil v le- grešniki bi se razbežali po pripisujemo pa tako, kakor sledi. samo tih 1834-46 odvetniški pri- vsej dežeU in viseli - na pravnik pri svojem gorenj- oglasnih tablah, V naspro- UmetnifCOm» skem rojaku Blažu Crobat- Oiem primeru-če bi se ljud-% hu, slutil, da zna biti vse sku- stvo uidonilo protialkoholne- Kes so med paj precej napomo, si je že mu diktatu • bi propadli celi , J, -, vnaprej vzel dan dopusta. A sektorji gospodarstva (go- nami tuai talci, mlnll je že drugi dan po stinstvo, industrija pijač) ter . , » Martinu, ko ga Še ni bilo v vse naše vinogradništvo in fCl ga nič ne slulbo. Pa vpraša šef pisarne vinarstvo, ki sla v zadnjih de- ^, ^ mladega pisarja, ali ve, kje je setletjih dosegla izjemen na- popijejo, a so konclpient Prešeren. Ta se predek. Ne, Slovenija je vin- . -, , , J namuzne in mu pove, da ska dežela in kaj takega res bolj izjema kot sedi pri Metki. To je büo za ni mogoče. Crobatha zadosten razlog, eš- 7U / . •"T Hp, Ks. > /v. Ä' đmM y/ ^ l^t «J*^ tK • inà v f/^ ue^ / pravilo. da se še sam odpravi na 4-f Po drugi straiü pa. Če malo pomislimo, proti alkohol ni Smo država» ki ima pivsko pesem za himno, njenega avtorja pa na denarju J IO GORENJSKI GIAS pelek, 2. novembra 2007 POGOVOR Snovama Pogosto jo vidimo v časopisih in na slil zacionalizmu in temu primerna so tudi vprašanja: najprej vprašajo, ali so bili med žrtvami tudi otroci in če lahko povem, na kakšen način so bile žrtve ubite." Kaj je pravzaprav vaša stroka • biologija, arheologija ali nekaj v povezavi z obema? "Moja osnovna stroka je biologija in sicer biologija doveka» ki se ji reče tudi biološka ali Hzlčna antropologija {poznamo namreč tudi kuJturno in socialno antropologijo, ki proučujeta Človeka s povsem drugega vidika, kot dnožbeno bitje). Fizična antropologija se deli na več disciplin, nekatere proučujejo žive Ijudi. sama pa sem se posvetila mrtvim - to je raziskavam doveških okostij, Izraza. ki bi opisoval to področje, ni, predlagani terminus skeletna antropologija se ni prijel. Kaj sem, je odvisno od tega, iz katerega obdobja izvirajo skeleti. Če bi se ukvarjala s predniki modernega more dati dobrih rezultatov - inanj:venem grobu 8, v dru- meti lahko lažejo, okostje pa človeka, bi bila paleoantropo- razbitega jajca ne moreš več sestaviti." gemzo.TudivŽolščahsmo ne. Če dobimo npr. ob žen- loginja, če pa z recentnimi našli dva groba, vendar pa je skem okostj\i moški prstan, skeleti, bi bila fbrenzična an-bilo okostij spet manj kot so to ne pomeni, da pripada tropologinja. Ker prvih zaen- Kalero od povojnih grobišč predvidevali, 11 namesto okostje moškemu, ampak da krat pri nas Še niso našli, pa pOStGVU^ O ÖOy nja vam navadno sredi dela zame okostja vsakdanja našli tudi ženska, in sicer tri. bila mlada, verjetno od svoje- ostali samo še skeleti iz zgo- Pri delu na krajih izkopava- je bilo najbolj pretresljivo? "V bistvu nobeno, ker so Se je pa prvikrat zgodilo, da je ženska dobila prstan od tudi drugih je za razliko od smo poleg moSkih okostij neznanega moškega. Če je ZDA pri nas bolj malo, somi kulturna e IZ ar- dihajo za ovratnik ludi raz- stvar. Bolj se me dotaknejo Ena od njih je imela Še zlato ga izvoljenca, Če je bila stara, dovmskih ni lokalni aktivisti, ki imajo pridatki, npr, uhani, verižica, verižico s križcem in zlate ga je pa morda nosila v spo- heoloških najdišč. Tako sera pri tem svoje račune. Brali cigaretni ustnik, glavnik, rož- uhane. II VprClŠClfVd, IZ smo celo, da postanejo kar ni venec, ki neka ko in dividu- komercialnih kot so pričakovali? slabe volje, če je kosti manj, alizirajo posameznika. II medijev pa težijo k senzacionalizmu "To je res • v glavnem zaradi tega, ker se naši izsledki ne ujemajo z informacijami 'očividcev' in bo za to treba najti ustrezno razlago." Če prav vem» ste od gorenjskih povojnih grobišč preiskovali predvsem tista okoli Škofie Loke. Kaj ste ugo< tovi li ? Kaj pa sploh lahko ugotovile iz ostankov skeletov in drugih najdenih predmetov? "Standardni postopek, s katerim se začne vsaka an- min na pokojnega moža," bila do pred kratkim historična, antropologinja, zdaj pa V čem bi lahko bila, če tudi to nisem več, ker so se sploh je, bistvena razlika tako poimenovali socialni med okostji io drugimi naj- antropologi, ki brskajo po ar- dbami iz povojnih in iz hivih. Za moje področje pa mn(^o starejših najdišč? "Na nivoju posameznih tropološka analiza okostja, je okostij razlike ni, ljudje smo "Sodelovala sem pri treh določitev starosti ob smrti in danes enaki kot pred tisoč ali Na tej grobarski scent so Se izkopih: lanskega oktobra v m tCtfVU kolegi iz drugih strok, ki se Lovrenški grapi, decembra terminadja s pri odraslih osebah tudi de- a. Pri otrocih izraz bioarheo- Ic^ja, čeprav je po mojem to preširok pojem, ker bio- poleg človeških ostankov zaje-fna tudi živalske In rasdin- deset tisoč leti. Izjema so poškodbe, nastale zaradi strelov ske. Za osnovno analizo po- . J. tu znajdejo po svoji Uniji: na Škofjeloškem gradu in spola ne moremo določiti, - pri analizah arheoloških sameznih skeletov ne potre- pnmCma so tudi kriminalisti, zgodovinarji, sredi letošnjega oktobra v ker se sekundarni spolni najdišč nanje ne naletimo, bujem znanja arheologije in politiki... ali pa čisto navad- ŽolšČah. V Lovrenški grapi znaki izrazijo šele med pu- ker takrat Še niso uporabljali zgodovine, je pa to nujno po- Vprašanja: ni bageristi, ki morajo prav naj bi bila po pripovedovanju berteto. Sledi morfološka pištol in pušk, ampak le trebno za interpretacijo re- , , , tako strokovno opraviti svo- dva groba: v enem naj bi bilo analiza, kjer s pomočjo men- najprcj vprašc^o, je delo. je vaSe sodelovanje 47 žrtev, večinoma domači- tev kosti povem nekaj o tele- hladno otož)e - poleg nožev in mečev tudi lok in fračo. zultatov pri analizah celotnih grobišč in primerjav med ali so bili med z njimi dobro, ah se kdaj tudi zaplete? "Do zdaj je bilo v redu, saj nov, ki so jili prvotno poko- snih karakteristikah, kol so Druga izjema so zobozdrav- njimi. Tako da sem v bistvu pali drugod, vendar so jih morali zaradi možnosti one- telesna višina in konstitudia stveni posegi in zobna prote- res nekaj vmes, ne tič ne ter oblika lobanje in obraza. Žrtvami tudi so vsi izkopi, pri katerih sem snaženja vodnega zajetja Pregledam tudi zobe, opi- tilca, na katero do sedaj v arheološkem materialu še ni- miš, ampak netopir, kar ie s folklornega vidika kar prikla- sodelovala, potekali po arhe- prekopati, v drugem grobu Šem patološke spremembe sem naletela, čeprav so zob- den opis." otroa m če ološki metodologiji in v izvedbi usposobljene ekipe, s pa naj Di po predvidevanjih in druge posebnosti, ki npr. ne proteze poznali tudi v pre- ležaio 12 nemških ujetnikov, kažejo, s kakšno dejaviiostjo teklosti. V riajdbah so pa se- Tudi ob pogledu v vašo bi lahko povem, na katero smo že stari znanci z ki so izvedli prekop, potem se je uJcvarjal človek za časa veda precejšnje razlike, ker arheoloških terenov. Druga- pa so bili ubiti. Obstoj dveh življenja. S predmeti se ne se je način življenja bistveno kakšen način so če sploh ne bi sodelovala, ker grobov in prekop je bil potr- ukvarjam, to je delo drugili bile žrtve ubite." brez strokovnega izkopa tudi antropološka analiza ne jen, vsa okostja pripadajo moškim, vendar pa jih je stiok - arheologov in kriminalistov- le pa tako, da pred- spremenil. Čeprav predvsem Šele v zadnjih slo ali dvesto letih." bliografìjo se vidi, da se večina naslovov začenja z besedama "antropološka ana« liza". Kako ta navadno pote* ka? GORENJSKI GLAS wtek, 2. novembra 2007 11 POGOVOR Snovanja "Najprej si ogledam okost- kovali Se 30 let življenja, žen- se da. Rezultati so seveda od ja že na terenu tekom arheoloških izkopavanj. Ni sicer ske pa malo manj, 20-25 ^^ KralŠa življenjska doba visni od ohranjenosti okostij, ki je na splo§no slaba. Lahko nujno, je pa priporočljivo, žensk je v največji meri pove- bi izpostavila doktorsko di- predvsem kadar so okostja v zana z njihovo reproduktiv- sertadjo, kjer sem obdelala zelo slabem stanju. Ko so no vlogo, saj je precej žensk 467 okostij iz enajstih naj- skeleti izkopani, kosti naj» umrlo ob porodu ali pa zara- diSč z Bleda in okolice in kjer prej operem in polomljene di poporodnih zapletov. Na gre za prvo celostno obravna- oz. fragmentirane kosti tudi razmeroma ugodne življenj- vo določene regije v določe- rekonstruiram 02- zlepim, ske okoliščine kaže tudi od- nem časovnem okvini. Naj- Sledi analiza posameznih skeletov, ki sem jo že opisala sotnost patoloških sprememb, na naraven način bolj pri srcu mi je pa okostje Huna s Ptuja» ki je zelo do- in ki pomaga arheologom pri prehrane pa nizka stopnja bro ohranjeno in ima precej vrednotenju grobnih pridat- kariesa. Kot kaže, so imeli posebnosti. Pripada mlade- kov, Nato izdelam analizo ce- običaj pokopavati mlajše niču z umetno preobiikova- lotnega grobišča: morfološka otroke izven grobišča aJi pa no lobanjo, Id je bil jezdec in analiza nam pove, kakšni so jih izpostavljati. Po demo- bojevnik in ki je uporabljal bili ti ljudje po videzu, vpogled v življenjske okoliščine pa nam dajo paleodemograf- ska analiza (na osnovi morta- litetoe stmfcture lahko izra- grafskih zakonitostih bi moralo biti med vsemi umrlimi najman) 50 ^odstotkov otrok, od tega 20 odstotkov dojenčkov, dejansko pa smo jih na "zobno nitko" - verjetno je na ta način pripravljal za uporabo tetivo loka." Dr. Petra Leben Seljak / MIakat SaWasm čunamo tudi pričakovano posameznih nekropolah na- Kakšne so pravzaprav glav* ne razlike med nami in življenjsko dobo), analiza zo- Šli od niČ do največ štiri od- ljudmi iz davnih časov? veliko pomeniti. Za današnje čase moraš biti že kar malo čudaka. Sem pa imela srečo, da sem zrasla v takem oko- bovja (pogostnost kariesa, stotke." parodontalnih obolenj ipd.) Kotikorvem, ste tudi strastna bralka. Človeka se na- vadno vpraša, koliko knjig prebere na leto? Pri vas pa "Na individualnem nivoju Jju, da sem lahko razvijala bi se moralo to vprašanje jih ni. Populacijsko gledano vse svoje interese, se že zgo- glasiti: koliko na teden? in patologije. Analiza epige- Kakšna pa je bila razlika pa so: zmanjšanje morfolo- daj spoznala z arheologijo in "Ja. že od majhnega sem netskih znakov pa včasih lah- med staroselci v teh krajih šldh razlik med populacija- izvedela, da sploh obstaja an- bila vsak teden stalen ,gost ko pokaže tudi na morebitne krvne sorodstvene vezi med in med Slovani, ko so se mi zaradi rmgraa), izrazit tropologija kot stroka- Oče knjižnice, tam je bilo tudi priselili? So bili slednji res porast kariesa zaradi uvedbe me je že kot otroka jemal s moje prvo počitniško delo v okostji v okviru grobišča. Na večji od onih? sladkorja v prehrano ter pre- sabo na arheološka izkopava- osnovni šoli, ko je bila loška koncu sledi še primerjava z •Zaenkrat kaže, da res. Po- cej daljša pričakovana živ- „ja, lastno arheologijo sem knjižnica še v domu Zveze dru^mi skeletnimi serijami, zncantična grobišča so mno- Ijenjska doba v razvitem delu se šla pa v domačem potoku, borcev, njen vodja pa žal že ki umesti analizirano grobiš- go bolj heterogena od zgod- sveta. Ta je posledica demo- je pa arheologijo pravza- pokojni gospod Krek. Berem če v širši časovTU in gec^raf- njesrednjeveških, verjetno grafske revolucije, ko je iz- prav odsvetoval, češ da je ar- vse. kar ima dobro zgodbo, ski prostor. Po domače pove- gre za etnično mešana gro- boljianje zdravstvenih, higi- heologov že preveč. In je bil Ne maram preveč modemih dano zanima me npr., ali so se stari Slovani 2 Bleda razli- bišča. Sicer se najdejo visoki enskih in drugih življenjskih tudi razočaran, ko v svoji romanov in slabih prevodov. posamezniki, ki pa glede na pogojev privedlo do zmanj» stroki, ki je deficitarna, ni- kovali od tistih s Ptuja, in če grobne prldatke pripadajo šanja umrljivosti, zlasti otrok gem dobila službe. Medijska obstajajo na Bledu razlike geimanskim plemenom. Ti- in žensk, tako da imajo da- pozornost mu pa, enako kot med starimi Slovani in popu» sli. ki so po pridatkih oprede« nes ženske zaradi biološke meni. ni pomenila nič." ladjami, ki so živele na istem Ijeni kot staroselci, pa so de- prednosti lahko daljšo živ- privzgojen pa je tudi odpor do "obveznega čtiva" in žalostnih koncev, Najraje detektivke v slogu Agathe Christie, zgodovinske romane in območju pred njimi in za jansko manjši od starih Slo- Ijenjsko dobo od moških, živite v Žireh, imate moža fantastiko, še preden je ta vanov, v povprečju za kakš- včasih pa je bilo ravno obra- in tri otroke, veliko je torej postala 'in'. Čim debelejše. munì. nih pet centimetrov," mo." V svojih glavnih Študijskih dela za družino» na domu tem boljše, da užitek dalj tra- svoje tašče opravljate Še ja. Najbolj priljubljeni so še nalogah ste opravili antro« Občutek imam, da je Go- Dr, Ivan Turk, ki je razisko- kmečka dela. delate butari- vedno f alno vi Bobri, blizu pa pološko analizo skeletov iz renjska arheološka bogata val Divje babe nad dolino ce, pobirale sadje ... Kako so tudi romani fane Auel o treh srednjeveških arheolo* scena, od paleolitskih do' Idrijce, kot Študent pa s škili najdišč: v diplomski iz povojnih grobišč in drugih profesorjem Osoletom tudi cerkve sv. Miklavža z Otoka najdišč? Matjaževe kamre (jaz jim pri Dobravi (blizu Kostanje* 'le, vendar velja to za celo- pravim "najstarejša hiša na vice), v magistrski tiste iz tno Slovenijo, ki zaradi geo- Gorenjskem") in našel slo* gre vse lo skupaj z znanstvenim delom "zasebne raziskovalke s področja hi» slorične antropologije"? neandertalcih in kroma-njondh. Na teden okrog pet. ker berem zelo hitro in to vsak dan najmanj dve uri. le Kranja, v doktorski diserta» grafskega položaja tudi da- vito neanderlalčevo piščal, tako ali tako Živim v preteklo- "Gre kar v redu skupaj, jaz pa odvisno od debeline knji- ci]i pa grobišča Bleda m okolice. Kakšna je tedaj an« tropološka slika srednjeveških Gorenjcev? nes še vedno predstavlja nekakšen tranzitni koridor med severom in jugom ter vzhodom in zahodom. Sta- doslej m bil deležen veselia, sti. Me precej bolj zanima ge. vrste literature in razpoložljivega časa. Prednost da bi našel tudi tisto, kar je kot sedanjost. Sem šla tudi v pred knjigo imajo samo ske-najbolj zavzeto iskal - kosti tečaj lončarjenja, pa tkanja, leti in narava, pa še to ne teh praljudi. Kakšna najdba pa ročnega izdelovanja pa- zmeraj." "Malo moraš hiti že po naravi 'Zgodnjesrednieveški pre- jerska je npr. zelo bogata z bi pa vam naj več pomenila ? pjrja. Me zanima, kako so bivala Gorenjske (8. -11. sto- antičnimi najdbami, Dolenj- "Vsaj en dobro ohranjen vse to počeli včasih, pa še Imate na domačih policah tak, da tC letje) so si bili dokaj podobni, ska pa z železnodobnimi. skelet z veliko posebnosti in prav pride pri analizah oko- zraven knjig tudi lobanje in skejetne serije so homogene» Antropoloških analiz )e res patolc^je ali pa mummcira- stij, ko moraš na osnovi ano- druge kosti? razlik med različnimi najdiš- narejenih največ na gorenj- no truplo (slovenski Oetzi, m^j v obliki sklepov in raz-ä skorajda ni. Imeli so doke sklh najdiščih iz praktičnih tudi ČebibilzBaria)alipa uWv izraženosti mišičnih na- in ozke ali srednje Široke lobanje. ki so büe po obliki do-lihokrane in mezokrané. Bili razlogov, Delno zaradi tega, eno razmeroma obsežno in v rastišč sklepati, s kakšnim "Na policah ravno ne, so pa v škatlah skoraj po celi hiši'' ker sem jaz doma s tega konca tn sem začela z Gorenj- ceiod izkopano grobišče, ki bi lahko služilo za referenč- so dokaj visoki in krepke te- sko, šele zdaj pa je na vrsti no skeletno serijo." lesne postave, moški so bili v .štajerska. Dolenjska je z povprečju visoki med 170 in okostji manj bogata, ker ske- VaS oče, dr. France Leben, 171 centimetrov, ženske pa leti v ilovnati zemlji propade- za LoČane Aci, ugledni slo- med 158 in 159 centimetrov, jo in ker prevladujejo žami venski arheolog, bi bil goto- Podobno kot v vseh zgodo- pokopi. Sem pa kar malo ra- vo ponosen, ko bi Še živel In vinskih obdobjih je večina zočarana, kervbivšiškofjelo- videl, kolikšno pozornost molkih umrla med 40. in ški obdni niso odkrili nobe- namenjajo vašemu delu. delom se je tisti ČloveKukvar- jaJ." Se vam kdaj o kosteh tudi sanja? Boste ostali zasebni raziskovalka, ali pa vas Še zami» ka akademska kariera? "Verjetno prvo, ker bi rada Se naprej delala to, kar znam in rada delam. Trenutno pomeni ih v akademske vode "Ne, oziroma ne da bi ve- zanima raziskovalno delo, da ne pričakuješ hitrih 50. letom starosti, večina žeask pa desetletje pred tem. So pa živeli v za tisti čas dokaj ugodnih življenjskih pogojih. V evropskem prostoru se uvrščajo med populadje z daljšo življenjsko dobo. pri nega grobišča razen povojnih." dela. Sanja se mi, ker je to rezultatov in dokazano dejstvo, samo ne - ' j* vem. o čem. Sem ena izmed denar ti tudl ne tistih, ki trdno spimo in se - ne spomnimo svojih sanj. Sfn€ VellKO Samo nekajkrat se mi je zgo Na katero od najdb oziroma analiz doslej ste najbolj ponosni? Najbrž je bU on tisti, ki je v to, da bi bila omejena na pe- düo, da sem se prebudila v pOmCnitl. Zfl današnje čase vas vzbudU nagnjenje ozi- dagoško delo v obstoječem fazi sanjanja, in takrat ni bilo roma ljubezen do arheolo- sistemu, kar pomeni pouče- o skeletih. Ške snovi? vanje anatomije človeka za "Malo moraš biti že po na- redne študente. Bi pa druga- Pa naj se vam sanje uresni- moraš biti že ravi tak, da te zanima razls- 'Nobene analize ne bi mo- kovalno in deduktivno delo. Če razmišljala. Če se bo spremenil sistem, ker zasebni- čijo lako, da najdete še kakšno imenitno antropolo- dvajsetih letih starosti so mo- gla izpostaviti, ker pri vsaki da ne pričakuješ hitrih rezul- §tvo ne zagotavlja finančne ško trofejo. In hvala za po- Ški iahko v povprečju priča- skušam povedati največ, kar tatov in denar ti tudi ne sme varnosti K učni p jj t*. «4 > i' cu» A« I» ivll uOfflO je S tri pburger... Prvi odzivi so 80 avtorjev, ki bi jih predstavil v Dolgoletni zbiratdj •i« bili zelo pozitivni, knjia, sem razmišljal, saj si ni- "Ne zbiratelj v pravejn po- sem Črpal tako grafični materi- Ndcc vrste "gverilski slstün" ? "Na neki naän res. Saj pra- sem predstavljal, da je pri nas menu besede, zbiralci stripov vsem pri sodobnejših avtorjili vim, pri pripravi grafičnega ozi-Če se dobro spomnim, si pred ustvarialo in še ustvarja toliko so namreč prav posebna vt5^ mi je bil v p)omoČ internet, do- roma slikovnega dela knjige mi objavljali stripe, JI , WWIV .->1^1 » u lu 11, 01 u^iimiaic Ui ä uäLV- jati leta 1992, je revija alterna- y)}%hn,ytiÌF iinA ptrnrtnrYì Irl «a raTvil v trvnPOT clrnva Iri «^ark« T^nll i J osemdesetletnega una stnpom, ki se je razvil v tivne^ stripa» ki je danes bolj ZDA. Ameriški undergroun je poznana v zahodni Evropi, kot prilagodil našemu okolju in v pa pri nas. Predstavlja ne le slo- TT in Pavlihi objavlja] l^en- venske avtorje, ampak pred- $tClVČkcl ki dame strip«, Njegove fore so vsem alternativne avtorje z ol> ' ponarodele, podobno kot kak- močja bis^ države, pa tudi ve- SDOkOjVlO SCCli ÌH šen "halo Bing, kako brat" iz lika imena tovrstnega stripa ]z r J Alan Forda. zahodne Evrope. Revija je za Sicer pa je strip v sedemdese- naše razmere mogoče nekoH-tih res cvetel. Prva slovenska ko hermetična, a ie vsekakor stripovska revija Zvitorepec je ena pomembnejših d^avnikov izhajala od leta 1966 do 1973 in na področju stripa v Sloveniji. gieda V prihodnost, saj je imela najvišje naklade tudi T-tv .u ^ J ß niesova zadnjih letih so revijo nad- J o po 60 tisoč izvodov in ko je ta gradili tudi 2 izdajo odličnih SVfChciìCllnCl padla na 20 tisoČ, so revijo uki- stripovskih albumov tujih av- J nilL Si predstavljaš. Danes ima toijev." mesečna revija Strip bume- palica pri rang naklado tisoč izvodov, Glede na številne avtorje stri- OSCfndcSCtiH Süßt proda pa se je solidna polovica, pov, ki prihajajo na površje v V sedemdesetih je beograjski zadnjih letih, pa lahko rečemo, ZClČclci Zélcncti Politikin Zabavnik v izhajal v da strip v Sbvenifi končno spet slovenščini prav tako v 60 tisoč prihaja na zekno veio. izvodih in je bi) med mladimi "Vsekakor. O tem govori ris- slovenskih avtorjev stripa. Ta- stila Tako so se rodili Zvitore- pa mi je dejal, da lopate niti izjemno priljubljea" koj po koncu vojne pri sociali- pec. Trdonja in l^olnik... Od dvignil ni, da je hišo naredil stičnih oblasteh stnp ni bil pri- tti naprej lahko govorimo o le- na ljubljen." To je najlepša ba na naslovnic knji^. Kot prisvodobu Ztt diš, pa nje] spokojno sem -t r . To samo potrjuje NovqSa stripovska doba pa je osemdeseüetni starček, ki gle- sloVCnski Striv c^điHa UATt^na TU npviii^ K4laHi. v nn1-Lrw4nnct cai IP nìpcnvo A Petdeseta so leta, ko je Muster izumil Zvitorepca in nje^vo druščino... Zanimiva je zgodba o nastanku te^ stripa ...? "Zvitorepec je začel izliajati leta 1952 v Poletovih podobah in povestih, reviji, ki se je kasneje preimenovala v Petkovo desetih gendi- Poleg Kavboja Pipca in tvojo ugotovitev o zladh časih seveda vezana za revijo Mladj» da v prihodnost, saj je njegova Rdtò pese. stripa, ki ga je Božo za avtorje stripov. Mnogi naši na. ki ima nanakj zaslug, da se sprehajalna palica pri osemde- dcinCS " Kos 30 let ustvaijal za Pionirki 50 takrat objavljali v stripov- je slovenski strip obdržal vse do setih spet začela zeleneti To je list. so Mustrovi junaki v stripu skih edidjah dveh velikih za- danes. najlepša prispodoba za sloven- izlia jali najdi je, kar 21 let, vse do ložniškili gigantov D j ečj ih no- "Konec osemdesetih let je ski strip danes." leta 1973." Sledili so zlati stripovski Časi v šestdesetih in začetku sedem- vin iz Gornjega Milanovca in Dnevnika iz Novega Sada. Se spomniš serije partizanskih nji humoristiòii in avanturi- Mladina začela objavljati drugačne stripe, kot so bili doteda- stripov Nikati robom... " »i* stični. Stavila je na družbeno angažiran sutp, kjer se je izka- Avtor stripov v Sloveniji lahko prežtvi s svojim osnovnim pc^ slanstvom, risanjem stripov? Težko. Potrebno je delati panoramo in še isto jesen v Te- " Eden zelo aktivnih avtorjev Kdo se ne bi spomnil legendär- zala moja generacija avtorjev, šemarsikajdiug^.lazilustri. densko tribuno. Strip je nastal tistega časa lelko Petemelj. ki nih jurtakov Miria i Slavka in Gre za stripe naše surove seda- ram učbenike, rišem karika- po naključju Pri Poletovih po- je takrat veliko risal za srbske kultn^ stavka "Pazi metak njosti. Smiljaničeve Hard- ture, za story boarde za ogla- dobah so naročili Disneyjev revije, mi je povedal, da si je s Mirko. Hvala Slavko." Pri nas fiick^rse. Lavričevo Diarefo. pa ševaJske agendje. Poleg me- strip iz ZDA. pa so lega zadiža- tem gradil hišo. Vprašal sem pa je novo smer v sedarxlee- Kasteličevo A^o JBT2 in moj ne še dva Gorenjca, Zoran Q na carini- Ker je bil izid revije ga, k^o je mogel tako veliko tih začrtal KostjaCatnik s svojo 4000, v katerih se ukvarjamo s Smiljanič in Marko Kodper. s že pred vrati, so Mustru lekli, risati, hkrati pa še vihteti lopa- prav tako kultr» Magno Pum, pohtiko, cerkvijo, slovensko naj nariše nekaj v DLsneyjevem to in kramp pri domači hiši, mar ne? družbo nasploh... " stnpom se preživlja Tomaž Lavrič" Na mrtvaškem odru 108 IZ STARIH ČASOV Miha Naguč Dan spomina na mrtveje si- izdihnil duèo, ga svoja popol-cer ž£ za nami. Še zmeraj pa ^ noma prepuste sosedom. So-lahko ogfedamo, kako so se v sedje ga umijejo in preohleč^o, starih časih, ko še ni bilo mrli- sosedje ga pohže v kr^ ter ga po-Ških ivžic in z njimi povezanih stavijo na mrtvaški oder. Pri deri I uahi^, poshvili od umrlega. Uetu opraUja/'o ta posel njene to-"Kadar se v hijfi pripeti žalosten wriSce, pri Jantu fon^e. pri ženi slučaj smrti, najprej ustavijo žene in pri možu mcäje." Vse je stensko uro, ki nemo kaže kro-pilcem čas pokojnikove smrti. iui swyem mestu, vse ima svoj po-tnen. "Krsta pregrinjalo Cez Nadalje iz sobe, kjer ima biti mrtvaški oder sta, ali popolnartui pokojnik razposta\^jen na nirt - bela, za neoženjene, ali pa popd- i^aŠkem odru. odstranijo ogiedfl - noma čirta, kar velja za zakonce. io. ker se mtiičev obraz nikakor Drugs barwe za krsto in oder pri spola, samec ali zakonski, postavijo aio serijo cvetoäh rož v Ion-dcih, ki jih za to priliko zelo radi posodijo vsi vaščani, ki imajo cvetoče rože, PoŽeg rož stoje goreče sveče. Sveče so štiri. Šest ali tudi več, kakoršne so pač imovinske razmere pri hiS. Nad mriičevo ^vo pohže kos lepo zganjenega platna (nalile), s katerim mu potem, preden se krsta zapre, prekrij^o obraz. To f^tnoje bdj valru) nego vse drugo, kujii rui sodni dan, ko bo vstal pokojnik nesmevidetivo^edalu. Kdorbi nas ne poznamo. Dekle, pa če Giovanni Bellini, Mrtvi Kfistus v rokah Matere božje In od mrtvih, bo ta košček platna gledal v zrcalu obraz m riiča, h i tudi u mrje v visofci storosh, je r\a s v. J a n eza, 1460 se mu znalo pripetiti - tako na- mrtvaäcem odru oblečena vedno edina obleka, s katero bo pokril svojo nagoto. Ob koncu nog, na m reč pra vijo • da bi mri ičeva v bdo obleko. Lase ima razpuŠČe- terih ima vsaka svoje mesto in ti piipcti v Času. ko ni mogoče lesenem stojalu, stoji sveto razpe- hledica sčaso ma prešla na nje- ne po ramenih, na §avo ji pa pol-gov obraz. Noseče žene pa sploh cäe venec iz suhih rož, Žene.fan- pomen. "Mrliču sklenejo roki na prsih kakor k molitvi. Med ne smejo gleda ti mrl iča, vsaj te in može pa obleč^ v najlepšo prste mu vtaknejo svefo razpelo, dolgo časa ne. kerje istotako ne- praznično obleko, na barvo ne okrog rok ovijejo rožni venec, UČa čez in čez s svetimi podobica- vodo. V steklenicah je v^ica pu- dobiti naravnega cveta bele lili- lo ali podoba Matere Bo^e. Na je, preskrbe ponargen cvet. Od vsaki strani te podobe je skledica, pa tja doli do nog oblože mr» napolnjena z blagoslovljeno varnost, da bi potem dete dobi- ^dajo veliko." pod roke pa pohže zaprto maS- mL Noge mu obujgo ali samo v Sparvi, s kateroposetniki pokrope lo preveč bled obrazek." Posebna skrb je namenjena no knjigo. Fantje in dekleta bele nogavice, ali pa tudi v nalašč pokojnika." (Vir: Manica Ko- Pomemhno vlogo so ùneli p legi in opravi pokojnika ter po- imajo med pnti poleg križa tudi za to kupljene čevlje. Ob odru, man. Na Corenščemje fietno, t^ zadevi sosedje. " " Ko je boln ifc sto vitvi raz n ih pritikli n. od ka- cvet bele lil ije. Ako se si učaj smr- pa naj si bo mHič te^ ali onega j GORENISKl GUS petek, 2. novembra 2007 USODE Snomrna I Toda nekaj je bilo skupno skoraj vsem: hudobija Šundar na Žirovskem Mileka MikiavĆič ai se nismo hoteli primerne sosedske cdncse.) Veliko sivih las so povzročali šf» razni odtoki. Tako so veselje ji je bilo, če je v vodo župniku. Tam se je šele laga-zlivala sok rdeče pese aU pa la! Toda župnik, ki je bil mo-bližnji travnik potresla z der Človek, je že piej sliSal o "Kričanje gaje Živo kregat 2 njim, " pri' bili včasih speljani kar iz hle- gnojem. Sosedje so jo nekaj njeni hudobiji, zato jo je poveduje domaČa va, proti kozolcu, naprej pa časa opazovali, potem so jo samo oštel. Na koncu je le hči, ki se tega pre- si je gnojnica sama izbojeva- začeli vlačiti po zobeh. En- dosegla svoje, saj sta oba sestavljanja potoka še la pol. Marsikateri sosed, ki krat ji je eden nalašč celo seda napeljala vodo od dru- so mu prijetne dišave ob več- splašil konja, ko je vlačila iz god. Vem še to, da sta okoli jih deževjih popestrile dan, s gozda hlode. (Bila je močna novih vodnih zajetij veliko- spominja )z svojega otroštva. tako razburilo, "Vem le, da so potok pod- tem ni bil zadovoljen. Seve- stavljaii s kamni, da se je nje- da so se želeli najprej pogo- koi kMtn dedec.) NiČ je ru izučilo. krat našla crkovino, toda če je to počela ona, ne bi mogla • • * • — -.....—.... —— — — —.. —. ,. .. f-----—, — ------ da JC na mizi gov tok preusmeril na naše. voriti in doseči, da bi se kaj "Potem pa je naš stari ata zagotovo trditi," je še poko- Sevedaseprvo leto ni kaj pri» ukrenilo, toda velikokrat so slopL do nje in jo vprašal, za- mentirala hči, ki mi je ob tej kaj zganja 'žlehtiiobo'. Toda priložnosti povedala še mar- takoj ko ga je zagledala, je sikaj zanimivega tudi o mo- pred pego da poznalo. Morda se je dalo slišali le; pokositi le kak šop trave več, • to m več naša stvar. zagrabil nOZ, in ampak tudi to je bil že dose- - če ti ni kaj prav, ti bomo začela kričati m pomoč, češ jih prednikih. Žek, drobna sosedova zma- napeljali naravnost v hišo. da o hoče nekdo ubiti. Atu čc se ne bi na ga! čez dve leti je tam poko- Nekatere ženske so pri je ob teh besedah zavrela kri. sü toliko trave več, kot se je lahko naenkrat nabode na vile. Ko je bilo prepozno, smo zaradi materine cinca- takšnih obračunih precej rade uporabljale svoj na- ĆC žc '^ih išeš\ je zakričal nppotnik? Po kateri poti krenil si» nanjo, jo pnjel za lase in but- ostreni jeziček. Tako se je nil 2 njeno glavo ob vrata, zgodilo tudi v naslednjem Kričanje ga je tako razburilo. vratih pojavili otroci, kdo ve, kaj bi naredil, " kregati, šele začeli ukrepati. ne bi, če bi sosedov moiakar grabil nož, in če se ne bi na • gozdnih poti, , , , toda ka j, ko se ni dalo nič več ' holje premislil m takrat, koje vratih pojavili otroci, kdo ve, mi je pnpOVß- pomagati. Ne vem, kaj je so- hil Čas, vzel za teno kakSno kaj bi naredil," mi je pripove- ali gospodarskih poslopij. vosti, češ s sosedi se ne sme primeru (kipa se mogoče tudi da je na mizi pred pečjo ža- bi bilo malo ponagajati tistemu čez cesto. Sneg, ki je za- metel poti, bi bilo dobro ski-dati na sosedovo dvorišče, potem pa opazovati, kako se bodo skozi visoke kupe oni prebijali na plaiio? Kaj pa, če - skupnih dohodov do hiš bi zvalili na pot kakSen hlod? Prepirov zaradi poti je bilo več vrst. Ljudje so se spore-kali zaradi: sed s to krajo pridobil, vem dovala njegova pa, da mu niti zemlja niti la- hči, kije danes če. drugo ) : Tri družine so že več kot komnost nista prinesla sre- petdeset let uporabljale vod- dovala njegova hči. ki je danes stara že veČ kot 75 let, • poljskih poli. Ali celo dva? Še bolje bi bilo, Če bi stezo, ki res ni označe- • najrazličnejših bližnjic na v nobeni zemljiSki knjigi, Toda še zmeraj si upam ali "stez II h « z gno)mco m vmes na Stara že več kot 75 let. danes teče čeprav vedo riin mžd potomci no zajetìe. Tudi razimiele so trditi, da je očeta ta Ženska Si predstavljate dolgočas- stavili Še kakšno past? se med seboj, dokler ni "za- spravila ob živce, Bila je ne zimske dneve, ko zunaj Veliko primerov so mi opi- komandirala ta mlada". Mož 'namest hudiča'. (Zelo zrui- ni nobenega poštenega dela, sali moji sogovorniki. Toda (kije tudi preveč pil) ji je bil v na in pogosta žirovska primer- vam pa gredo po glavi same nekaj je bilo skupno skoraj vsem podrejen. V največje java,) Z očetom sta morala k zaspane misli? Kako krasno vsem: hudobija. Med sosedi 62 SLOVENCI ZA MEIAMI lože Košnjek Deželni svel italijanske de- da bi rezijanščino izločili iz žele Furlanije in Julijske Kra- zakona, tokrat ni uspel, V Tr-jine je 23. oktobra sprejel zaščitni zakon za slovensko straneh državne meje. Edina politična stranka stu pa se je predstavljala kot Slovencev na Koroškem zaščitnica rezijanŠČine. Če- Enotna lista je na občnem manjšino v Italiji. Pomem- prav ji je bilo v preteklosti za- zboru v Domu prosvete v Ti-ben zakon za zaščito Sloven- njo zelo malo mar in so za njah pod geslom Razmišljati cev v Italiji je bil sprejet po njeno ohranitev skrbeli le drugače, za Koroško, za štirih zelo napetih zaseda- slovenske organizacije v Vi- predsednika znova izbrala njih. na katerih je skupina ljudi iz Rezije zelo grobo in nekulturno pred deželno pa- demski pokrajini in slovenski kulturni delavci v Reziji. Slovensko ministrstvo za zu- Vladimirja Smrtnika, rojenega v znameniti Smrtnikovi družini v Kortah nad Želez- lačo in tudi v dvorani prote- nanje zadeve je že naslednji no Kaplo. Po njegovih bese- stirala proti sprejemu zako- dan pozdravilo odloätev de-na in trdila, da reziianščina želnega sveta, zunanji mini* dah je Enotna lista prva sila med Slovenci na Koroškem, ni slovenščina, ampak pov- ster dr. Dimitrij Rupel pa se osrednjima organizacijama sem samostojen jezik. Dose- je predsedniku Furlanije in pa je očital, da sta preživeti in žen je bil dogovor, da je v za- Julijske Krajine Rlccardu lüy- preveč le Samemu sebi na-konu posebej omenjena rezi- ju zahvalil za pozornost, ki jo men. Enotna lista želi zdru-janŠČina in da zaradi ohranit- dežela namenja slovenski zevati Slovence na Korove tega jezika občina Rezija lahko dobi poseben denar za slovensko manjšino ^ Pomembno je, da Rezija, ki leži v Videmski pokrajini, ostaja v zakonu za zaščito sloven- manjŠinL Minister Rupel je škem in priti v deželni zbor, zapisal, da je do odobritve za- kar ji sedaj onemogoča visok kona prišlo v času. ko se bo z lo-^stotó prag Na zadjij^ j^^nik (desno), predsednik Enotne liste, med uvedbo šengenske meje de- občinskih volitvah je dobila jansko zaključilo vključeva- 5632 glasov in $z občinskih nje Slovenije v Evropsko uni- odbornikov. Na prihodnjih pogovorom 2 nekdanjim predsednikom Zveze slovenskih organizacij In podjetnikom Feliksom Wiese rje m ske manjšine v deželi Furia- jo in bosta slovenska manjši- deželnih volitvah jeseni pri- niji in Julijski Krajini. Po- na v Italiji in italijanska v Slo- hodnje leto ali spomladi leta ca v deželnem zboru, fe po- leta 2003. Napovedal ie, da skus politične desnice, ki veniji lahko celoviteje oprav- 2009 mora dobiti lista še veČ vedal Smrtnik, ki je bil za se bo stranka odprla tudi ima še vedno veliko opraviti Ijali v]S'< koi jo isvt w>>yvj i 00 ZeZKa, dene, četrte od stotih pesmi Charles Baudelaire^ avtoportret korespondence med različni- najvišje • neskončnost (kot mi umetnostmi, med likov- simbol za diihovnost). Če bi nimi (barve), glasbo (zvoki) Baudelaire znal slovensko, bi ... Za simboliste so bile bil gotovo očaran tudi nad umetnosti sestre, še najbolj honionimno zvezo med du- sestri pa sta si bili poezija in hom (kot vonjem) in duhov- glasba. v terdnskem delu so- nostjo. Korespondenca med neta povzdigne Čut vonja, ki čuti in duhovnostjo je torej je bil v dotedanji estetiki izra- vzpostavljena in simbolni zito zapostavljen, preveč ba- pomen pesmi dosežen. nalen. Vonj je sicer lahko Sicer pa je namen tega za- tudi lep (sveži vonj otroške pisa ob i5c-letnici Rož zla kože). Še raje pa grd ("in dni- predvsem ta, da jih vzamete gi, gnili iii bogati, zmagovi- v roke - in se z njimi vsaj neti"). In vendar prav tisto, kar koliko zastrupite. Razstrupi-je najnižje - smrad, prikliče tev bo težka. Kandidatka v predpasniku SEDMICA Marjeta Smolkikab Da ne bo pomote, nobena Žal so letošnje volitve Še ena ne soba ne Šele odpi rajo. Ne pa predsed n illc i H vol i tva h gladko s/ ogu nekda nji h s/ ove nj fe ih feministka nisem. Vendar to zavožena priložnost, da dobi- da so nekakšen privesek mo- zmagala Cristina Fernandez političark tipa Lidija Šent- ne pomeni, da se strinjam s ti- mo za predsednico države žen' Skih kandidatov, ki jim na vó- de Kirchner, štiriinpetdešetlet' jure. Vidci TčmŠič, NuÄi Ker- stimi, ki so vedno prepriča' sko. Za to, roko na srce. ne mo- litvah ne uspe prepričati niti na pravnica, senatorka in so- ševan, Pepca Kardelj in dru- ni. da se ženskam najbolj remo k ri uiti moškega dela pod- odstotka volih ih upravi- proga aktualnega predsedni- gih nekdanjih prvih dam po- poda predpasnik. Da je torej njihova glavna vloga in nah- alpske družbe. paČ pa tiste dame i« gospode, ki so žensko Cebo Šlo Še naprej tako, kot ka Nestorja Kirchnerja. Razlika med slovensko Fieno aH dalpskega političnega cirkusa. Hočem reči. tudi v Sloveni- ga na tem svetu biti mati in kandidirali same zato, da so je šlo do zdaj in bodo razne Moniko na eni in argentinsko ji so minili časi političnih motiti gospodinja. Skratka, sem nekoga kandidirali, oziroma Elene in Monike Še naprej pri- Evito ali Cristino na drugi žač. V sodobnem političnem za to, da so tudi v deželici pod sojo kandidirali tja v tri dni ali stajale na vlogo političnih sta- Alpami ženske povsem ena- pa so predsedniške volitve izra-kovredne moškim. To pome- bili bodisi za promocijo obrob- tistfe, potem v Sloveniji predsednice države ne bomo dobili strani pa je več kot očitna. Tako Evita Peron kot tudi svetu so na potezi so do najmanjše podrobnosti Cristina Fernandez de Kirch- sposobne izpiliti vlogo krhke ni: napočil je čas, da Slovenke ne politične stranke i^odisi in- niti v prihodnjih petdesetih le- nersta vjavnosti ohranili svo- m koketne ženske in jo vjav- prerastemo inštitut prve dame v državi in se enakovredno teresrn sk up im. tih, V tem družbenem kontek- jo ženskost oziroma sta na nosti potem tudi odigrati. V Kot pripadnica ženske druž- stu že zdaj ru: capljamo samo karto ženskosti celo igrali. resnici pa so te ženske vse prej potegujemo za glavno politič- bene ^re tčzko razumem žen-no vlogo, se pravi, za vlogo sko, ki je v sivtu politike, ki je še predsednice države ali pred' vedno v večinski moSki dorm- za zahodnoevropskimi državami, pač pa tudi za latinsko- atn^^imi. Nasprotno pa so si vse doseda- kot krhke kokete. Igrati zma-nje kandidatke za najvišje po- govalca ali biti zmagovalec, je litične junkcije v Sloveniji bistvena razlika. To je. vsaj sednice vlade. Pri tem, kajpa- ni. Še zlasti ženske bi morale V Ar^ntini, recimo, kjer je (vključno s predsednico Lihe- predvidevam, zdaj jasno da, ni rečtno, da m smeta obe vlogi hkrati v ženskih rokah. kot kandidatke za najviše poli- duh Evite Peron tudi petin- ralne demokracije Slovenije Moniki Piberl, ki ji, vsaj po tične fiinkcije v državi igrati petdeset let po njeni smrii Še Katarino Kresal) nadele ne- mojem mnenju, bolj pristaja na zmago, saj si vrata v politič- vedno živ, je na letošnjih kaj moškega videza. Očitno v predpasnik kol večerna toaUta. GORENJSKE GLAS petek, 2. novembra 2007 EKONOMIJ stefa n.za rgi (^s-das.si 17 Nad pri Podatki kažejo, da se nadaljujejo ugodna gospodarska gibanja iz prve polovice leta. Pri Inflaciji je potrebna zajezitev inflacijskih pričakovanj. Štefan 2aäG3 Ljubljana • V torek je Statistični urad Republike Slove-nife (SURS) objavil podatke o rasti življenjskih potreb-ščin v oktobru, ki je merilo za splošno rast cen oziroma inflacijo. Kljub pričakovanjem, da se rast cen ne bo umirila, pa je visok skok • za 0,7 odstotka, presenetil. Kako neugodna so gibanja« pove zlasti podatek« da smo imeli lani oktobra celo 0,8-odstotno znižanje cen, ter podatek, da je letna rast cen v letošnjem oktobru dosegla kar 5,1 odstotka, medtem ko Inflacija 2006,2007 s. ff> 9 S ^ .1 •2 mesečna etna t ,2 0.7 OK106 Mv M dM.Oe fot> 07 rn«r 07 «ck 07 mej 07 uin 07 07 avo07 07 Dkt,07 ' je bila lani oktobra letna rast bolj vplivala dražja goriva za dolarjev za sod) ter vladne- Zajeziti inflacijska cen le i, 5 odstotka. Tako smo krepko ohranili nezavidljiv ogrevanje oziroma energija (rast za 1,6 odstotka). Zani- ga znižanja trošarin na minimalno zakonsko raven. pričakovanja Sicer pa v U M AR-j u oce- položaj države, ki ima v evr- mivo: pogonska goriva so se Tako vlada nima več mož- skem območju najvišjo infla- v oktobru pocenila za 0,1 od- nosti za blažitev cen goriv se v zadnjih mese- cijo, saj so v sredo iz Bruslja stotka. sporočili, da je povprečna in- in 5 tem blažitev posledic za ^^^ ^ Sloveniji nadaljujejo slovensko inflacijo. ugodna gospodarska gibanja fladia v Evropski mone^ ^MAR: krivi sta hrana in umji (EMU) oktobra na letni ^afta ravni znašala 2,6 odstotka, Na UMAR ugotavljajo, da ^^ P"® je bila tudi rast cen hrane proizvodnja ostaja vi- spodbujena 2 naraščanjem spremljajo jo spodbud- kar je sicer tudi za 0,3 odstot- Na objavo statističnih po- primarnih cen surovin na ^ ^^^^ ^ ^^^ ne točke več od napovedi in datkov o gibanjih cen se je tujih trgih. Slovenija zno- ^^^ ^^^^ «o seveda preža 0,5 odstotka višja kot v še isti dan odzval tudi Urad traj EU ni izjema, saj visoke P"^' ^ sedanje povišanje septembni. za makroekonomske anali- rasti cen hrane beležijo tudi in^acije ni posledica napak druge nove članice EU. P" vodenju ekonomskih poU- Dražji obleka in hrana ze in razvoj (UMAR), ki v oktobrski Številki Ekonom- medtem ko so v starih čla- tik, bo pa za umirjanje visoke skega ogledala že komenCi- nicah cene hrane sicer višje i^^laciie predvsem zajezi- Statistični urad je seveda ra podatke o inflaciji. Na kot v istem obdobju lani. ^^^ inflacijskih pričakovanj pripravil podrobnejši pregled UMAR-ju ugotavljajo, da so vendar za manjši odstotek, ključnega pomena, kako se po^ažitev in pri tem ugolo- za neugodno visoko rast Pri tem dodajajo, da je viso- bodo razpletla po^janja med vil, da so se v oktobru najbolj cen krivi predvsem hrana ka rast v Sloveniji verjetno delodajalci Ln delojemald gle- podražili obleka in obutev in rast cen nafte, pri čemer tudi posledica moči pridelo- ^^ dogovora o plačah v pri- (44 odstotka), hrana in brez- so slednje Izrazit zunanji alkoholne pijače (2,2 odstot- dejavnik, ki pa se pri nas za- ka) in stanovanja (za 1 odstotek). Vzroki za te podražitve radi večjega deleža cen goriv v indeksu vseh cen moč- valcev, predelovalcev in prodajalcev hrane, da višje cene prevalijo na kupce. V hodnjih mesecih. Čeprav so še pred mesecem dni ugotavljali, da prodiiktivnost verigi pridelovalci hrane - odpira možnosti za povišanje so v prehodu na zimsko ko- neje odraža. Znižanje cen živilska industrija - trgovina P^ ^^^^ lekdjo oblačil (dvig za 5,4 od. pogonskih goriv v oktobru smo pri nas očitno slabo ohraniti restriktivno ^ pri stotka), pri hrani so se podra- je predvsem posledica za- organizirani, premalo je cenah, ki so pod njenim nad- žili mlečni izdelki, meso in mika za dogajanji na sveto- konkurence, preveč mono- zorom, ter s fiskalno politiko spet celo kruh, na rast stano- vnih trgih (v začetku tedna polov in celo karteinega ob- ohranjati okvir, ki bo omeje- vanjskih stroškov pa so naj- je nafta že presegla ceno 90 našanja. vai pritiske na iniladjo. Sprejete spremembe obrtnega zakona Spremembe obrtnega zakona omogočajo lažji vstop v obrtno dejavnost, prinašajo pa tudi enotno članarino za Obrtno zbornico Slovenije. Stefan Zargi dejavnostih, kjer bo ta dolo- izpita iz obrtne dejavnosti Ijajo dejavnost domaČe in ..............................................................................čen, pa bodo odpadli vsi ad- (srednja strokovna izobra- umetnostne obrti, deset cv- Ljubijana - Državni zbor je v ministrativni postopki, pove- zba) na srednjo poklicno ra- rov mesečno. 2a samostojne četrtek soglasno (kar se zgo- zarü z opravljanjem mojslr- ven, poleg tega pa se ustrez- podjetnike in gospodarske di izjemno redko) sprejel Za- skega izpita. Ti pomenijo na srednja strokovna izobra- družbe brez zaposlenih dvaj- kon o spremembah in dopol- tudi materialno razbremeni- zba izenači z mojstrskim iz- set evrov mesečno, samostoj- nitvah Obrtnega zakona, katerega najpomembnejši cilj je omogočiti Čim lažji vstop v obrtni del gospodarstva in s tem omogodti nadaljnji raz- dejavnosti, za katere ne bo lev, saj ni stroškov, povezanih z opravljanjem mojstrskega izpita. Vlada bo s posebno uredbo določila obrtne pitom. ne podjetnike in gospodar- Druga pomembna novost ske družbe z do tremi zapo sprememb obrtnega zakona slenimi trideset evrov meseč- je uvajanje enotne in znižane Članarine za Obrtno zbor- voj tega pomembnega dela treba izpolnjevati kvalifika- nico Slovenije, ki ostaja zbor-slovenskega gospodarstva, cijskih pogojev, in tiste, za niča z obveznim Članstvom, no, samostojne podjetnike in gospodarske družbe, ki imajo od tri do deset zaposlenih, štirideset evrov mesečno ter Zakon odpravlja obrtno do- katere bo potrebna poklicna po novem pa se bo preime- samostojne podjetnike in go- voljenje za obrtne dejavnosti, za katere ne bo določen kva- uspos obijeno st. Znižuje se novala v Obrtno podjetniško spodarske družbe z deset in sedanja kvaliiikadiska raven zbornico. ViSina članarine lifikacijski pogoj. Pri tistih za opravljanje mojstrskega bo za člane, ki osebno oprav- več zaposlenimi petdeset evrov mesečno. KRATKE NOVICE Uu&MANA Adria Airways pridobila varnostni certifikat z Adrie Airways so sporočili» da so ena Izmed prvih letalskih družb na svetu, ki je avgusta 2004 pridobila varnostni certifikat IOSA (lATA Operational Safety Audit), ki ga podeljuje Mednarodno združenje letalskih prevoznikov lATA (Interna- tional Air Transport Association) letalskim družbam, ki izpolnjujejo najvišje zahteve s področja zagotavljanja varnost letenja. Certifikat IOSA potnikom zagotavlja, da letalski prevoznik izpolnjuje stroge varnostne m organizacijske standarde v letalstvu. V Adrij Ainways zahteve certifikata IOSA, ki nadgrajuje pravila mednarodnih evropskih predpisov in standardov - zahtev in priporočil s področja varnosti letenja - v celoti Izpolnjujejo in jih dopolnjujejo Še z notranjim strokovnim nadzorom, z delovanjem ekipe za varnost, s kakovostnim usposabljanjem posadk, odličnim vzdrževanjem samih letal In z upoštevanjem ISO standardov, ki določajo samo kakovost vodenja podjetja. Predhodna pridobitev varnostnega certifikata IOSA je bil tudi en izmed ključnih pogojev za končno priključitev Adrie Airways v združenje letalskih prevoznikov Star Alliance 15. decembra 2004, S. Ž. LjusgANA Najboljša spletna predstavitev Abanke Na konferenc» Minerva, ki je bila 25. in 26. oktobra v Portorožu, so med 125 prijavljenimi spletnimi stranmi kot najboljšo izbrali spletno predstavitev Abanke, poslovni imenik bizl.si pa je zasedel drugo mesto. Kot sporočajo s Telekoma Slovenije (imenik so pripravili v hčerinski družbi Teledat), menik bizi.si na enem spletnem naslovu združuje ažurne kontaktne in pomembne poslovne podatke o podjetjih. Ključni poudarek imenika, ki sicer tekmuje na razmeroma zrelem trgu, pa je prijazen, Intuitiven uporabniški vmesnik. Vsi trendi namreč kažejo, da poslovnih podatkov ne obdelujejo zgolj finančniki, temveč postajajo priljubljeno orodje za načrtovanje prodaje, spremljanje finančnega ozadja poslovnih partnerjem in s tem zmanjševanje tveganja, povezanega predvsem s slabo finančno disciplino. S. 2. ION a.<3, ir^fcrmöcw (M/2MO-777, ww^.lön.sl iubìlejno uarčeunnie 5,25% praznuiemD 15 let Zdravo spanje n zanimivo branje Darilo za naše nove naročnike • vzglavnik Dremavček latex! Novi ridroćniki poleg darila cb naroČilu časopisa u ndjmanj 11sto le-tega prejemajo kar 3 mese<« brezplaòìo. naroäiiki pa $0 vedno deležni tudi posebnih ugodnosti Ne odlašajte. naroateso se danes Pokliate 04/201 42 41 vsak delovni dan od 6. do 19. m. nas obiidte na Bklweisovi cesti 4 v Kranjü, oddajte oaro^b po e-posti: naročnin e^g-glas.si ali na www.gorenjskiglas.si. itra iTgUvnUQ OrEfluvfek ü(n;ie67 {UH now luroMd pa |ir«in«|o UwpidAn. Iibifate \Mo ludf md drugimi priktifnlml darrif. NsioCniki imajo 10 • 25% poptm pri plaölu ita/MAiri«, bre^bA« io nf79Q(M IMAVM mbjt rid rnetff iahi» br?^^ nu I oqlK, pH Mkupu knpait^ Gorenjski Glas ZQ ^S Mtbftio io5 r 9 » « f 4 i8 KMETIJSTVO cveto. zaplotn ik ^g-glas.si GORENjSKl GLAS petek, 2. novembra 2007 Jubilej Alpskega mleka Alpsko mleko je ena najbolj prepoznavnih slovenskih blagovnih znamk. Matiaž Gregokič ^eÜ polniti v tetrapak emba- ...................................... lažo ima ob svojem Štiride- Ljubljana - V Ljubljanskih setem rojstnem dnevu že mlekarnah so pred kratkim obeležili Štirideseto ob letni- precej veliko družino, ki jo sestavljajo mleko s 3,5 od- co od začetka proizvodnje stotka maščobe, manj mast-tiajnega mleka» ki je znano no z 1,6 odstotka in z o»5 od- pod imenom Alpsko mleko. Alpsko mleko s svojo stoika. Poleg tega je v skupini Še mleko z dodatkom kal-podobo in okusom še ved- cija in koencima Q10. Obis-no sodi med najbolj prepo- kova lei posebne spletne stra-znavne blagovne znamke v ni www.alpskomleko.si lah-jugovzhodni Evropi, okro- ko preberejo informacije o glo obletnico pa bodo v Ljubljanskih mlekarnah pomembnosti pitja mleka, navedem so nekateri zgodo- proslavili tudi s posebno vinski mejniki, mogoće pa spletno nagradno igro. je objaviti tudi kuharske Po podatkih Statističnega mojstrovine z uporabo Aip- urada repubUke Slovenije znaSa povprečna letna pora- skega mleka. Sicer pa so v Lj ubi j a n skih mie ka mah ba mleka r^a prebivalca 73.4 pred nekaj leti napolnili že litra. Alpsko mleko, ki so ga leta 1967 kot prvo mleko za- milijardni liter Alpskega mleka. škofi a Loka Tržnica ekoloških pridelkov Razvojna agencija Sora jutri, v soboto, ^ novembra, vabi na Trinfco kmetijskih pridelkov In izdelkov, ki bo potekala na Mestnem trgu v Škofjl Loki od 8. do 12. ure. Na stojnicah se vam bodo predstavili ponudniki Izdelkov blagovnih znamk Babica jerca In Dedek |aka - naravni Izdelki I2 škofjeloških hribov in ponudniki Izdelkov blagovne znamke Za moj dom. To soboto bo na tržnici mogoče dobiti kruh in pecivo iz krulne peči, med in Izdelke Iz medu, mlečne izdelke in domače ju^ne rezance, dražgoške kruhke, izdelke iz volne ter kvaČkane, vezene in livane Izdelke ter druge izdelke domače in umetnostne obrti. M. G. zcofì n) a So ri ca Prikaz in delavnica Gozdno gospodarstvo Bled In Agrarna skupnost Zgornja Sorica vabita na prikaz in delavnico drugega redčenja v smrekovih drogovnjakih, kjer je lastnik gozdov Agrarna skupnost Zgornja Sonca, izvajalec del pa Gozdno gospodarstvo Bled. Prikaz bo v sredo, 7. novembra, ob 9. In ob 15. uri na glavni cesti Sorica-Petrovo Brdo na Ravtku. Poleg večji površin in velike jakosti redčenj so zanimive močne poškodbe po jelenjadl ter tehnologija (Izviek celih dreves - syncro-falk s procesorsko glavo in woody s procesorsko glavo). Udeleženci bodo seznanjeni z novostmi Programa razvoja podeželja 2007-2013 In pogoji razpisa za leto 2007. V primeru dežja bo delavnica naslednji dan ob Istih urah. M. C. sveti Družina Tušek, po domače Debeijakovi iz Rovt v Selški dolini, je pred kratkim prejela kar dve priznanji za urejenost svoje domačije. Boštjan Bogataj Rovte - Kmetijo vodita Marija in Anton Tušek. ki ima Žled razredčil sadovnjak Drugo priznanje, zd ozelenitev, gre na račun vsaj ta štiri otroke. Vilma se je ^^^ starega sadovnjaka, poročila in odselila v Žiri, Ta jevčasih štel več kot 100 ob našem obisku je bil dreves, zaradi žleda pa iih Franci na dopustu v Mehi- i® ^^^^^ še okoli 70. "Letos ki, doma pa sta bila še Da- nabrali 10 ton hrušk, vid in Maja. Ker sta imela ^^P^^^ samo pobiramo moška pri hiši delo pri drugega," o naravni končnem urejanju ogreva- pndelavi tepk, rumenk in nja z lesno biomaso, se je 2 P^^vi Marija Tušek in nami pogovarjala mama doda, da jih največ preku- Marija. "Priznanji pomeni- ^ajo v žganje. Sadovnjak je ta le to, da vsakdo, ki gre zanimiv tudi zato, ker v njem Čez leto pasejo živino. "Le po bolj ravnih delih tudi kosimo, sicer pa že 25 let pasemo. Pred tem smo je pode- potrebovali kar mesec dni za košnjo na roke, kar je preveč," pravi Marija in dodaja» kako neživljenjski so mimo, opazi naso urejenost. Res je lepo, predvsem poleti, ko je tu tudi veliko . pravi. Kmečki glas lil priznanje za prenovo gospodarskega objekta in priznanje za ozelenitev, "Kako pred več kot stoletje starim so prišli do nas, mi ni jas- nekateri birokrati v dolini, sadovnjakom, kjer čez leto tudi pasejo živino. / c«r«d x^u no, niü nimamo stare hiše, ^^ ^^^^^ saj je obnovljena, na hlevu, kosijo na skoraj 1,000 me- 1.000 metrih nadmorske ki je bil pred 30 leti obnovljen, pa smo pred kratkim prekrili streho," pravi Mari- Irih nadmorske višine. viSine ne bi nič uspevalo." pravi Maiija in razloži, da se zime pozno končajo. Tako ali tako danes od pridelave mleka ni veliko za- ja Tušek Prav slednje je s sluzka, zato se mladim zdi šele konec maja. No, lani je skladnostjo, to je z uporabo enakega razmerja med višino os ten ja in višino strehe, med dolžino in širino ob- vzreja krav še bolj nesmi selna in nesmotrna. bilo drugače in tudi za letos v :>Kor)i Loki, v mestu. Včasih je res bilo drugače, saj so odhajali peš ali s kolesom v Loko prodajat jajca, Zdaj ni hudega," razloži M a ri ja Tuš ek, Tudi mladi m gospodarica napoveduje ni več teiko v šolo, saj so do Kljub vsemu je prav pri- podobno: "Ker je bila Uršu- petega razreda v bližnjem delava mleka glavna dejav- la lepa, je možno, da bo Sv. Lenartu, nato pa jih av- tobus vozi v Škof^o Loko. Ob koncu pogovora vpraša- jekta, enako obUkovanih ^^^^ kmetije Debeljakovih, tudi letos mila zima." streh in enake kritine. .... dodatno pa se ukvarjajo z prepričala komisiio. Na go- jzdelavo opaža iz lastnega ^^p^ življenje na gorski ^^ P® načrtih: "Nič veiikega nimamo za postoriti- Drži pa, da bomo spodarskem poslopju jeza- Danes imajo 13 krav i^^^jjji nimiva tudi freska, ki jo je molznic in sedem telic, ki leta 1975 izdelal Ive Šubic. ^^ ^^ srede v hlevu. Kot re- Tudi ob bolj ostri zimi pa v kratkem začeli ogrevati Prikazuje Florjana ki celo- se dodatno ukvarjajo je življenje na gorsko višin- na lesno biomaso in s tem tno kmetijo ščiti pred og tudi z lesarstvom, kar je ski kmetiji prijetno, zatrju- pokurili žaganje in oblance. njem - tega v dolgi zgodovi- sa] imajo na 60 nek- jejo Tuškovi. Tega so nava- ki ostanejo od proizvodnje ni na domačiji Debeljako- t^H^v veliki kmetiji le 12 jeni, saj so na domačijo De- opaža. Čeprav je investicija vih ne poznajo. Zal je fre- hektarjev pašnikov in trav- beljakovih predhodniki pri- velika, bomo s tem lahko sko pred leti načel močan ter nekaj vrta. "Povrt- šli pred 350 do 400 leti iz ogrevali sušilnico za les, dež, zato čakajo na avtorje- ^^ pridelamo doma, vo hčer. Majo Šubic, da jo za peko knüia pa že Davče. "Ob dobri cestni povezavi in dobri zimski služ- hišo, vodo." KJjub skromnosti je pri Tuškovih torej obnovi. moram kupiti, saj na skoraj bi smo mi vedno zelo hitro Še veliko novega www.gorenjskielas.si Nov L ČistL Neverjetno vzdrzliivL Aduu ocA^ii mccirlüv Si r\iM>if V7dr^l|l\i>il m i9t l/iovinvfij« rehnalcQia, cud^ c^e^r^ftoo no^otA KUtrm AM, UimiUkn rupnMi dimaijc. radiu ^ Cl> m pTlkji^6viJ)uk lA centnlno £4kL^fMJijP)Q t? nflj| n/lognv Vabljmlvful Mloa Avtohiša Vrtač, d«o.o. Kranj Delavska cesto 4 , 4000 KRANJ tel.: 04 27 00 200. faks: 04 27 00 222 www.avto hisovrta c. si Mapwtwilem-UL Ji>«.i 10«KAu^Mptuiht M.lin«in m-miikm vosiuiifcm^oo Ohranjanje sadovnjakov Jasna Paiadin Lukovica • Kmetijska svetovalna služba že skoraj leto dni izvaja projekt Obnova in ohranjanje travniških sadovnjakov v občini Lukoviu. "V naši občini ie 42 kmetov, ki imajo travniške sadovnjake, in s tem projektom bi jih radi spodbudili, da bi jih v čim večji meri ohranili, predvsem pa si prizadevamo, da bi kmete navdušiU nad predelavo sadja - ne le za domaČe potrebe, temveč tudi za trg,'* je povedala vodja Lukovški kmetje so predstavili več kot ^irideset domačih projekta Pavla Pimat in do- sort sadja. dala, da je v projekt doslej vključenih približno dvajset tične delavnice, zadnjo pred domasorazstanlivečkotšti- okoliških kmetov. Doslej so nedavnim v okviru Lukovega rideset vrst jabolk, hruik in zanje pripravili že Štiri prak- sejma. V dvorani kulturnega orehov. GORENJSKI GIAS petek, z. novembra 2007 ZANIMIVOSTI / OGLASI info@s-BÌas.si 19 V Železnikih vroče zaradi obvoznice ; Škop)aLoka i Tudi jeseni čistijo Ško^o Loko : V soboto je bila v Škofjf Loki jesenska čistilna akcija, s katero : zbirajo In odvažajo predvsem bioloSke odpadke. Kot je pove- Zaradi obvoznice se bosta v Železnikih oblikovali kar dve civilni iniciativi: prva zahteva ustavitev vseh i dala Danica Langerholclz škofjeloške občinske uprave, z akci- aktivnosti v zvezi z njeno gradnjo, drugo pa bodo ustanovili, da bo bedela nad gradnjo obvoznice. Ana Hartman voznice upoštevali tudi pretekle izkušnje kraianov in da Železnrki • Čeprav se je zdelo, bomo seznanjeni z vsem, da je naravna nesreča pove- kar se bo na tem področju zala prebivalce Železnikov, dogajalo, " je predsednik krapa je le poldrugi mesec po jevne skupnosti Železniki ujmi med njimi nastal velik Martin Pinlar predstavil raz-razkorak zaradi načrtovane loge za ustanovitev novega gradnje osemstometrske ol> odbora. Konjarjeva na diugi voznice, umeščene na proti- strani poudarja, da bodo v poplavne zidove na levem nastajajoči civilni iniciativi bregu Sore, s katero namera- predvsem tisti, ki živijo ob vajo reševati tudi poplaviio sedanji ozld cesti skozi staro varnost. Na Plavžu je najprej mestno jedro iri bi se z ob-nastal odbor za nujno samo- voznico radi znebili promet-pomoč, ki se zavzema za za- ne ceste mimo svojih do- gotovitev poplave varnosti in mov. "Izpred svojih hiš zdaj obenem nasprotuje gradnji želijo cesto prenesti pred so- ^ obvoznice po predlaganem s edove. Ustanavljajo odbor, načrtu. "Nam je bistvena po- ki bo deloval proti našemu," | plavna vamost, ta obvoznica je prepričana. Pintar očitka pa ne bo vama, saj bomo kot Konjarjeve ni želel komenti- v bazenu. Poiskati je treba rati: "Že iz preteklosti vemo, zahtevo po ustavitvi vseh ak- radi zahtev krajanov spustili v varno varianto," je odločna kaj je njen interes. Nihče iz tivnosti za gradnjo obvoznice, iskanje nove trase obvoznice, Marija Konjar. Pred tednom odbora za samopomoč nas "Gre za pelčico posamezni- slednje zagotovo še 20 let ne dni pa so nekateri krajani noče poslušati, da bodo zdaj kov, ki bodo z obvoznico bodo imeli. Konjarjeva je predlagali ustanovitev Še začeli pripravljati prostorski osebno najbolj prizadeti- Nji- kljub temu trdno odločena, enega odbora, ki bo bedel načrt in da je pravi Čas, da po- hova civilna iniciativa se je iz- da do konca zastopa svoje start ad gradnjo obvoznice. : jo vsako jesen zberejo od dvesto do tristo kubikov teh odpad- kov. Večje potem oddajo Tisi v 5 ko ko m p os taf no. D. Ž. jano, manjše pa v Ijubljan- Železn fKI i Elektorja bosta Rakovčeva in Prežel) * i občinski svet Žeiezniki je na zadnji seji za kand idata za držav- ; nega svetnika imenoval janeža Sušnika» sedanjega predsedni- j ka državnega sveta. Občinski svetniki so mu namenili osem i glasov, kar je en glas več, kot jih je dobil drugi predlagani kan- : didat Milan Čadež, župan občine Gorenja vas-Poljane. Za elek- : torja so izmed treh predlaganih kandidatov imenovali Anko : Rakovec Iz Sek, ki je dobila enajst glasov, in Petra Prezlja iz j Davče, ki somu svetniki namenili osem glasov. Prav toliko gl a- : sov je dobil tudi tretji predlagani kandidat za elektorja Mirko : Berce Iz LajŠ, a je Imel Preželi nato več sreče pri žrebu. A. H. Ž r1 : Praznovanje desetletnice društva 4 : Društvo invalidov Ži»ri letos praznuje desetletnico ustanovit- : ve, zato to nedeljo ob 14. url v domu Partizan v Žireh pri- : pravlja slovesno praznovanje. Društvo je vj. oktobra 1997 f ustanovilo natanko ii8 udeležencev, večina se bo tokrat ; spet sestala. V kulturnem programu bodo nastopili Mešani I pevski zbor Društva upokojencev Žirl Srebrni (g)las, žirov- j skl osnovnošolci, skupina Poljanski v-eter ter : Podelili bodo tudi nekaj priznanj. B. 8. damo svoje pritožbe in pri- oblikovala na osnovi osebnih lišče: "Rojena sem v Železni- : ^ "Naš odbor bo skrbel pred- pombe. " interesov, "meni župan in do- kih in bom tu tudi ostala. S : V članku pod naslovom Škofjeloški pasijcn leta 2009 smo vsem za to, da bodo strokov- Naj spomnimo, da je žu- daja, da če se bodo na minis- krvavo glavo bom šla skozi in i napačno zapisali ime svetnika. Stanetu Praprotniku in bra!- njaki pri pripravi načrta ob- pan Mihael Prevc že zavrnil trstvu za okolje in prostor za- te obvoznice tu ne bo. " cem se za napako opravičujemo. D. Ž. Konodo • v imitacqS buW« * Odporno p rosicam zarodi pr^fnozo Iz m^tominske smole« S 3 vroH, 3 predali in 3 fM$^ičvimi poDcomi « Mor«; pribl, 114x89x35 cm {5xVxO} Seialec „Zyklon" ' Moc 1.500 W ' Bfesi^panjsba, «lebrensica nost9v)l«v »»nje • Pfozomo poseda zq pfofi: pwjtommo pribl 3,2 iHra, odslronljivo^ prezrjenj« z «norocnim niehanlzmom^S kovinsko teUskgpsko ctvjo^ Nc|mod«m9fSa Mhnelfrg^a ^Zyklon^'^Prafno fomel«* ovodnji f» Z fvostavki z<3 («sonjt Kig, blozin IqI 99*/ CD pr#chra|olnik z radiem •Prtdvojo pn«diia CCMI/CD-RW * Z-^ortalni FM »>«roo »projemnlk * Omrežno ali bolerljsko riapo|onje 99% PüBtllfflf Sončnično olje €074/1 y It n. Ih ft. It.. S. tU frot!» Toaletni papir ' ^oslojni 8 H 20CMisiov M ft. H. -1. tU Pomi ranco I etna 2« ž-ki^mriža ObréNi * «Ml It k% i 0.99 It. U. - i. U.l tt mtm Tortelini/ 1 Beli SmHÜI « « 017 m: V 6$ - 70 em k f (2. U. -1. ffj 21 k»t Schwor Z wald torta s - . ( it. It.. HJ 0,99 Ì0.S9 (i. il. • S. 1U «A. Bùz\m zmh flijmifij Ì htm; r^ U99 ii. u. ' i. it/ iU 19 kM lit (IRUSTI CROC A ros i do V 1.95 Ag <.,« «o ^ /i, It. • I ft. » detov^ w y oiHtA koi^dt. v prtim. . Prgd^ w v kdteà obÙ » gnpA^tva. Sftt M Maibw. Vm m» n bM* bm Mo^^ Udld.o.c.k.d. AidLsi V/SA ìtwL.'j'F.a t ft J 4 20 ZANIMIVOSTI / KAŽIPOT i n/o@£-gias. si GORENJSKI GLAS petek, 2. novembra 2007 obvoznico evropski denar Ta teden je občino Škofja Loka obiskal novi minister za promet Radovan Žerjav, si ogledal gradbišča na cestah v občini in javnosti pojasnil, kako potekajo projekti, ki jih sofinancira država. Danica Zavrl Žlebir Skofja Loka • Ob vladnem obisku na Gorenjskem je minister za promet Radovan 2erjav obljubil, da obišče tudi Škofio Loko, zlasti le, ker je bilo slišati, da se z odhodom prejšnjega ministra za to občino marsikaj spremeni. Veli» kih sprememb ni, )e dejal ta teden, ko je javnosti tudi povedal, kako potekajo projekti, Id jih v občini Škofja Lola sofinancira država. Teh je kar osem, med njimi tudi poljanska obvoznica. Pripravljalna dela za prvo fazo so bila kon« čana, kmalu se bodo zabela gradbena dela za križišče v Zmincu, kar bo stalo S64 tisoč evrov. Za gradnjo prve etape obvoznice» ki zajema Minister Radovan Žerjav v Zmincu, kjer bo tekla obvoznica. odsek od Ljubljanske ceste prek Suhe do vhoda v predor Ško obvoznico, bo znano do Se pr5 razbstitvi štirih lastni- leta 2011. Končane obvoznice pod Stenom, še čakajo na novega leta. Računajo na 85 kov, vendar se postopki nada- bodo najbolj veseli prebivalci gradbeno dovoljenje. Vred- odstotkov vrednosti naložbe- ljujejo, ob pravnih postopkih Spodnjega trga in Poljanske nost del na tem odseku, dol- O zapletih, ki so nastali pri pa se s prizadetimi lastniki še ceste v Škof}i Loki, Iqer se se- gem manj kot kilometer, je gradnji obvoznice zaradi na- vedno skušajo dogovoriti. Iz- daj diiiijo v prometu, kar so okoli 7,5 milijona evrov, celo- sprotovanja gradiiji nekaterih razil je tudi zadovoljstvo, da ob obisku pokazali tudi minis- tna naložba v poljansko ob- lastnikov, je spregovoril žu- projekt poljanske obvoznice tru Žerjavu, Sicer pa ta čas že voznico pa znaša 36 milijonov evrov. Odobrena so ie pan Igor Draksler. Odkuplje- poteka po programu. Sicer pa ne so že vse za rušenje pred- je predvideno, da bi promet potekajo sanacijska dela prometno nevarnih mest na cesti sredstva evropskih struktur- videne stavbe, pridobljena je po obvoznici stekel v drugi od Šeširja prek Spodnjega nih skladov, in sicer 224 oiili- tudi veČina zemljišč na trasi polovici leta 20x0, zaldjuček trga in Grabna so upravne jonov za vso državo, koliko pa do predora in na odseku od vseh del in poravnavo finanč- enote, ki so jih zahtevali krajih bo dodeljenih za škofielo- predora do Zminca. Zatika se nih obveznosti pa pričakujejo jani in občinski svetniki. Občina prevzema utrdbe Na okrogli mizi o turizmu je župan Milan Čadez napovedal, da bodo prevzeli upravljanje utrdb Ru pni kove linije. Bošttan Bogataj membni. Ministrstvo za ob- ..............................................................................ram bo (oziroma Slovenska Gorenja vas - Župan Milan vojska) pa je zainteresirano. Čadež je pred tednom gostil da se objekti utrjevanja ohra- Marjana Hribarja z ministr- nijo kot del kulturne dediščine, S tega vidika je oktobra 2006 ministrstvo izdalo LTO Blegoš soglasje za uporabo oziroma skrbništvo nad stva za gospodarstva in Dejana Podgorška iz Slovenske turistične oiganizadje, ki sta bila navdušena nad turističnim potencialom utrdb in objekti Rupnikove linije," bunkerjev Rupnikove linije. Hribar je izpostavil, da je treba urediti lastništvo in uprav- pojasnjujejo na ministrstvo za obrambo in dodajajo, da se "v Um trenutku Ministrstvu Ijanje linije, župan pa mu je za obrambo z nikomer ne po-pritrdil, dcprav utrdbe danes govana o spremembi lastništva upravlja LTO Blegoš. "Z ministrstvom za naä objekti Rupnikove linije". Kdo bo skrbel za razvoj turističnega bisera Poljanske doline Odločitev župana oziroma » utrdbe in bunkerìe Rupnikove linija? /^or»:c»r«zflKiv^tj obrambo se dogovarjamo za občine Gorenja vas-Poljane prenos lastništva utrdb in je presenetila Matejo Koro* drug material, obleko za ani- dobil izkrivljene informaci' bunkerjev na občino. To ne šec, direktorico LTO Blegoš, matorja v podobi starojugos- je iz turističnih društev o pomeni, da bi jih občina ki o prevzemu upravljanja lovanskega vojaka... "Nadalj- slabem delu LTD, morda ga upravljala, ampak bi to pravi- Rupnikove linije ne ve luč; nji razvoj je odvisen od de- moti tudi razmeroma nizek co prenesla na eno od riaših "Presenečena sem, saj bi iz- narja. Prijavili smo se na obisk (letos 164 evidentira- turističnih društev," nam je gubili izredno pomemben razpis norveškega fmanč- nih obiskovalcev) Rupniko- kasneje potrdil Čadež in do- turistični projekt za Poljan- nega mehanizma, s katerim ve linije. V LTO Blegoš so dal: "LTO je v preteklih letih sko dolino, k] ga vodimo šest bi obnovili utrdbe, opremili prepričani, da je obiska več, naredil premalo, utrdbe so let in za oživitev veliko delali, info točke, postavili table, vendar nekateri vodniki prevelik potendal. Tudi v pri- še pK>sebej moja predhodnica uredili postajališče in podo- svojih gostov ne prijavijo, hodnosti pa si želimo njiho- Saša Jereb." Tako so v prete- bno. Seveda pa je treba v zato niso zajeti v statistiko, ve tehnične pomoči in pro- klih letih uredili celostno utrdbah najprej poskrbeti za Med neprijavljenimi so bili modje." "Danes ti objekti z grafično podobo, promocij- varnost»" meni direktorica, prejšnji teden tudi župano- vidiica obrambnih zadev dr- ski material, usposobili 29 Mateja Korošec ugiba, da vi gosti iz vrha slovenskega žave v glavnem niso več po- vodnikov, kupili lučke in je župan Milan Čadež pri- turizma. HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 »wf|i*injjno |R» K'efonu Jii o&rtmna Bl^iwijcm cMi K itur-^of po pent • poneMtjk^ in lU do II00 vHCmof'jXHihMnuA vhjIxiU iMlne JANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN BUS, LANCOVO 9i, 4240 RADOVgiCA, TEL.: 04/5315 249. PAX: 04/53 ©4 230 MADŽARSKE TOPUCE 2.11-8. ti; 22. n.-zs.ii.n. 12-4.12. Obvestiu O dogodkih objavijamo v rubriki gusov Kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Človek: navodila za uporabo Kranj - V SploSnem oddelku Osrednje knjižnice Kranj v Delavskem domu se bo v torek. 6. novembra, ob 19.30 začela predstavitev knjige pisatelja Nare Petroviča Človek: navodila za uporabo. Pisatelj bo pripovedoval o tem, kako 2 naravr^i- ml navadami utrditi temelje celostnega zdravja telesa, duha, družbenih vezi In harmonije življenja. * LavttžarjevI dnevi Kranjska Cora - Od 2. do 4. novembra bodo v Kranjski Gori potekali lo. Lavtižarjevi dnevi. Danes, v petek, 2. novembra, bo ob 19.30 v Ljudskem domu predavanje alpinista Marka Prezlja Posneto po resničnih dogodkih, v soboto, 3. novembra, bo ob 19.30 v monokomedlja Evangelij po Čušinu, v nedeljo, 4. novembra, ob 16. uri otro§ka predstava Teatra ra vse Jesenice Gospod Pozavnikar, Isti dan pa bo ob i9.jovcerkvi sv. Tomaža v Ratečah koncert vokalne skupine Triglavski zvonovi, V Mladinskem centru Jesenice Blejska Dobrava, Jesenice - V torek, 6. novembra, se bo ob 19. url dogajalo tudi v prostorih KS Blejska Dobrava: mladi iz Mladinske točke Blejska Dobrava ob mesecu boja proti odvisnosti vabijo na ogled filma Mladost za ogledalom, v četrtek, S. novembra, pa boste v prostorih Mladvnskega centra Jesenice na prireditvi Skok čez mejo, ki se bo začela 06 19. uri, Izvedeli vse o programih in možnostih za mlade v tuj/n/. IZLETI Od Litije do Čateža Jesenice • Planinsko društvo Jesenice organizira v soboto, 10. novembra, Izlet po Levstikovi poti od Litije do Čateža. Odhod avtobusa bo ob 6. uri z zgornje postaje na Hrušici. Celotna pot je dolga 22 km in traja približno 4 ure, Na cilj se je možno pripeljati z avtobusom ali izstopiti v Moravčah in narediti peŠ nekaj zadnjih kilometrov poti. Prijave z vplačili sprejemajo samo na upravi driištva do četrtka, 8. novembra, do 18. ure. Kokrica - Pohodniška sekcija pri Društvu upokojencev Kokrl-ca vabi na tradicionalno, že 21. Popotovanje od Litije do Čateža, ki bo v soboto, 10. novembra. Zbor bo ob 6. uri na Železniški postaji v Kranju, odkoder se boste z vlakom odpeljali v Litijo. Vrnitev je predviden v poznih popoldanskih urah. Podrobne informacije dobite na mob. 051/418 565- Po Vertovčevih poteh Kranj - PD Iskra Kranj v nedeljo, iS. novembra, vabi na tradicionalni pohod po Vertovčevih poteh. Izlet je primeren za vse planince z nekaj kondicije. Hoje bo za 4 do 5 ur. Odhod s posebnim avtobusom izpred hotela Creina bo ob 6. uri. Prijave In dodatne informacije: NIko Ugrica, tel. 041/734 049; Peter Globočnik 04/20 41 087 in v pisarni društva ob sredah od 17. do 18. ure. Poslovni center Planina 3, Kranj. Gozd • življenjsko okolje Slovenski Javornik - Odsek za varstvo narave Planinskega društva | a vorn i k-Ko roška Bela vabi na tematski izlet z naslovom Gozd - življenjsko okolje, ki bo v nedeljo, 4. novembra. Zbor udeležencev bo ob 10. uri pred kulturnim domom jul-ke in Albina Plbernfk na Javorniku. V Strunjan Naklo - Dai^tvo upokojencev Naklo organizira v petek, 9. novembra» obisk Strunjana, kjer bo možna nabava kakijev, olja in vina, lahko pa se boste tudi kopali. Odhod Iz Nakfega bo ob 7.30. Pohodni-ki DU Naklo pa ste vabljeni 13. novembra na Ljubelj, na strani prelaz. Zbrali se boste ob 13, uri pred gasilskim domom v Dupljah. Kozjansko, Atomske Toplice in martinovanje Žirovnica • Društvo upokojencev Žirovnica organizira v četrtek, 8. novembra, turlstično-kopalni izlet na Kozjansko in v Atomske Toplice, združen 2 martinovanjem. Prijave in Informacije ob torkih in četrtkih do zasedenosti mest po tel.: 580 13 04 v pisarni društva In gsm Nataša 041/765 426- % \ fl GORENISKI GLAS petek, 2. novembra 2007 KAŽIPOT, MALI OGLASI : rt/o @g-glas.si 21 Do Krnskih jezer in od Litije do Čateža Radovljica - Planinsko društvo Radovljica organizira 10. novembra ^O- spominski pohod do Krnskih Jezer^ posvečen žrtvam so« ške fronte, Izhodišče bo dom. Dr. Klementa Juga v lepeni. Spominska svečanost pri Krnskih jezerih bo ob 14. uri. Tura je lahka, hoje bo za 5 ur. lo, novembra pa organizirajo udeležbo na 20. popotovanju od Litije do Čateža. Tura je lahka primerna za vse planince, hoje bo za 5 do 6 ur, V neznano Žirovnica - Pohodno-planinska sekcija DruStva upokojencev Žirovnica vabi na pohod • izlet v neznano. Izlet bo v torek, 6. novembra, 2 odhodom avtobusa ob 7.30 2 avtobusnih postaj Iz Žirovnice do Begunj. Lahke • zmerne hoje bo za oko-2 uri. Prijave in informacije pri Dragu Kajdižu po tel,: 031/535 799. OBVESTILA Mozaiki iz keramičnih ploščic Jesenice • Danes, v torek, 6. novembra, lahko med 17. in 20. uro pridete v prostore MCj pridete ustvarjat Mozaike iz keramičnih ploščic. Brezplačno delavnico bo vodila Katja Fre- Meritve tlaka, holesterola in sladkorja Žirovnica - Druitvo upokojencev in Rdeči križ Žirovnica obveščata. da bodo preventivne meritve kn/nega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi v ponedeljek, 5, novembra, od 8. do 10. ure v Čopovi rojstni hiii v Žirovnici. PREDSTAVE Marjeta in ljubimci Srednja vas pri Bohinju • Kulturno Društvo Brezje - Smeh Teater • bo v nedeljo, 4. novembra, ob 17. uri v dvorani krajev- ne skupnosti Srednja vas pri Bohinju Franca Ankersta Marjeta in ljubimci, PREDAVANJA zorilo komedijo Prostata • žleza ali težava? Cerklje - v torek, 6. novembra, ob 19. uri Društvo oporozo Kranj in RK Cerklje vabita na predavanje z naslovom Prostata žleza ali težava?, Predaval bo mag. Marko Lovšin, dr. med. spec, urolog. Predavanje bo v prostorih občine Cerklje. Proučevanje Sv. pisma Kranj - Društvo prijateljev Sv. pisma vabi jutri ob 9. uri v Dom krajanov Primskovo (Jezerska cest 41, Kranj) na proučevanje Sv, pisma z okvirno temo: Kam, ko ne vel veČ kam?. Srečanje bo povezoval Daniel Marin, Vstopnine ni. Potrebe v medsebojnih odnosih Kranj - Humana, združenje svojcev pri skrbi za mentalno zdravje^ vabi na predavanje na temo Potrebe v medsebojnih odnosih. O pomenu medsebojnih odnosov se boste pogovarjali z univ. dipl. psihologinjo Marušo Zaletel, psihotera-pevtko. Predavanje bo v torek, 6- novembra, ob i6. uri v prostorih društvene pisarne v 04/20 117 20 u. Informacije po tel.: KD SOBOTNA MATINEJA Ootruje: p^vlihosro QIMalti^C GIOBÜS Kr^n) KAZNOVANA TRDOSRČNOST Sobota^ 3* november 2007^ ob 10« uH| v Prelornovem gleda tll£u Cofvm^ioGlas ctv COOD^IM LOTO Rezultati 87. kroga • 31. oktobra 2007 2. 3, 17. 21. 24 m 20 Lotko: 6, 7. 3r 2, 2,4 Predvideni sklad 8S. kroga za Sedmico: 12$.000 EUR Predvideni sklad 88. kroga za Lotka: 250.000 EUR t now Ml, o« C«*«w *. jmckk» Gorenjska 96 MHz RAD O 2 A RADOVE M E O arhitektu Jožetu Plečniku Koroška Bela - V Kulturnem hramu na Koroški Beli se bo jutri, v soboto, 3. novembra, ob 18.30 začelo predavanje Antona Berčana 2 naslovom Arhitekt jože Plečnik - duhovna podoba arhitekta v njegovih domačih pismih. RAZSTAVE Gore in m i Kranj - V avli Študijskega oddelka Osrednje knjižnice Kranj na Tavčarjevi 41 je na ogled razstava o delovanju Planinskega društva Iskra Kranj z naslovom Core in mi. Razstava del likovno-kiparskega krožka Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na ogled del kiparskega krožka. Odprtje razstave bo v torek, 6, novembra, ob 17. url v muzeju Občine Šenčur. Razstavo si lahko do 25. novembra ogledate v torek in petek od 17. do 19. ure ali v nedeljo od 10. do 12. ure. GGIlZLETi , MO.11.2007 MARTIN OVAN J E V PRLEKIJI IN ORMOŽU < Letos pnpravijamo praznovanje v j eru z a lem s ko »ormoški h ncah. Privoščili si bomo degustacijo vin s prigrizkom. Cena: samo 39 EUR. NAPDVEOUJEHO 1. 12. 2007 MIKLAVZEVANJE V RUDNIKU SOLI SAL2BURQ Cena: samo 30 EUR. ^Naročniki gU»« Imrnjo 10% popust Prijave: Agervri;ä Linda po lei: 04/235 84 20« 041/^ 773 Gorenjski po tel.: 04/20142 4t. Gorenjski Glas t WWWXOReNJSKlCLAS^SI ¥ ve n u m... Brrt&f 4 J, 4000 Knnt f H fhi: 04/2M PRODAMO Zbto pdf^ s,3 i sUii., 41 mi. 11 Zdo l9po sUnovanje, obfiQyl|eno in oprem* l]er>o v nioü. Prifnemo tudi za družino Vs^it^ bre; dodat nj/tfruh vložkcv. Cena: 91.805^ EUÜ Zato polje^ Kidričevo, 3s stan, 272. 71.5 ma, I. balkon. Obnovljeno I 03. opremljeno. Sonirvo* Odiràia lokac^js bizu Oi in vrtcs* UGODNA »ns: m 000^00 EUR cz. po dogovonj ^ninai|isstan^ 414 m2. menfana oxna 07. no. UpoT> bi atrija Primerno tudi za družino z otrokom. Cena: ii EUR. àoHffM nas^e, i s stan, ^ m^. . Cena: 98 oog^oo £UR ca. po dogovoru. ličete nov dom ali kupca sa svojo najemat« stanovanje, hi§o a poslovni prostor? Celovita relitev na enem mestu* Za vas delamo Aktivno * Jasno • Preudarno AJPd o.o. Kranj KoroSka cesta 4000 Kranj esm: 031 li\o • 040 STANOVAN|E PTOĐAM KRAN] 10,92 fr\z mansarda v starejSi veCstanovanfsl» hiši. kompi obnovljeno pred 7 leti. O p in, klima. 2 park mesü. Prevzem 08.119.000 EUR (2S,5 mioSn^. KRANL Šor* nas* • dvoMbno 72, obnova 200Č okna. vrata, insta* CK, T2, dvigalo, domofòn* ÌO5.000 EUR (2^2 mjo KRANJ» Hrts^ • dvoinpolsobno. $9.01 m2. L i2fi. 64, obn. 2003, CK, lei ilUy 2 park, mesti, zelenico. 107.000 CUR (25,6 rtiio SIT). KRANJi Flanfnai * vzdrževano, eno5ol> no, ma, I. i^. 74, V/12, Možna preureditev V enoinpolsobno CK, do mofort, T2, JCTV. Prevzem: feb. oi. 85.OCO EUR (21^4 mio Sri). PREDDVOR • enosobno, 45,65 m2, l ize^ prHIifje. b)ok bk ob gozdu CK, teU balkona ni Prevzem: takoj. 80.0CO EUfi(i9jmic SIT^^ NOVOGRADNJA KRANJ «StražUčA duplex enota ii3m2 s teraso, zelenico, parkirnim mestom. IL POl^, Prevwm: dec^ 07, 146.074 EUR, DDV Hl^ PRODAM ZC. BESNICA, I moderno pr na, delno opr. NŠa{P^M,delr^ klet) 186 mz na zemljišču 3092 mz z Szjemno rv t^ ADSl Pfp^m pn dogovoru. 542.000 EUR (82 mio SIT). KRANJ * Drubvtop lepo vzdrževana vrtina 12 let sta/a hiS« 179 mz na 144 ni2. Lani'obnovljena fokna, vrata. CK mKtrvi pl)n, tla), vsi pniJjiiCki. Urejeno naselje. Prevzem po dogovoru 260000 ÉUR (62,3 mio Srf). KRANj • OfM, I 95 obnovljena HU s 1S8 m2 nete uporab povriine^ K4P4I, nad. 4 podstreha^ nad?tre$ek 2$ n\2. oćena garaža 29 m2s kamin, pegola na zemlji&ću $37 mi Prwzem: po dogov* oru, 3^0.000 EUR (79 mio $11), NOMEN J ^ iepo vzdrfevarta 10 let st^ra, kvalitetno zgrajena hiia v vaSkem okolfu 128om2 (K+P-hlt^M) na 372 mz 2emlji§^, Prevzem: pc dogovoru, 410.000 EUR (98 mloSrn^ RADOVLJICA * dvonanovanjska hiia 84s obn. 3S0 m2 površine (K+P+M) na zemljiJiu 1460 mi. zadn* ia v vrsti Možnj orodaia vsake enote posebej. Prevzem: po dogovoru. $30.000 EUR (127 mio srl). DRAŽCOSE * flangia hiSa llorisa uj m2,1 izd.49 (P+kMJ na zeml|i$iui5i9 mi 87.000 EUR (20,85 mfoSrT)^ VIKEND PfK)DAM LUČI NE v Poljanski d S73 mz zemljišča, lepo vzdrževana, delno obn. (streha) hiika (P^podsireha) iz 1,1920 tbr«a 76 m2. Prevzem tatoj, $2 500 EUR (12.6 mio StT). POSLOVNI PROSTOR ODDAM / PHOOAM KRAN L SENCUR, KRIŽE, gUBUANA * za ra^liine namene. Opise naj^e na www ajp Si ZAZIDLJIVO PAACELO PftODAM VIRMANE, mz^ ravna, v celoti ko* munairtt opr^mljcria, prispeviti ve08.500 EUR. KUPIMO: Kranj oboka bpirrv kmetijsko zemljiSće Corenjdca kupimo stavbno zemlji^ Kupimo zazidljivo parceto 1200^1500 m2 v Kraniu afi oko id. iva. Na obmo^ Corerfske upimo vanja, hise in parcelo» Pfaob takoj. Za već infemiadj ros pokUite, wwwjda«neprcrriicnirie,$l KsKERN NEPREMIČNINE Maistrov r^ 12,4000 Kranj Td. 04/202 13 53,202 25 66 ^SM W1/U0 700. Ema < POSLOVNI PROSTORI: Prodamo: KRANJ: poslovni prostor (kozmetika, frizer, pedikura in pd.) v izmeri Sz ma. v pritličju obiektSi obnova 2004 le(a. parklm( prostori, za 152.OOO EUR. KRAN|: bistre m kava bar v jzmeri ^ mz m sklddji4e 12 m2eZZur4njo teraso 20 stolov^ v prrtli^u objekta, obnova 2006 leta, za i9aooo EUR z vso opre* mo. HI^E: Prodamo: DRUCOVKA • stan. hiSa, stara 45 let. na lokaciji, skupaj 270 m2 {klet, priHk^e^ mansarda)^ parcela 1011 mz, cena = 230.CC0 EUR, KRANJ (Vsoko): modema athjsb hi h na robu naselja (ob gozdo}^ klet 35 mz^ pnlliS)e skupaj 133 rr\i m mansarda 133 ! ma, stara 7 let, cena «430.0CC EUR. SiTNjE: 30 let saro hi So, kr ni podklet^ na, ima bćeoo siarvovanje v pnÜf^u ir> ločeno v nadsiropju, skupna stan. površina fe 262 m? na parceln.7\9 mz, ob hiii stoji samostojen objekt drvamh { ca, cena «250.000 EUP. DRULOVKA • Slan. hiia dvojč^. zgra^ jena do 3. gr, faze, stan, povrJIrw 170 m2, tetnik aooS, 244 mz zemljiSä. možnost izdelave na kljud, mirna lokadja. mestni plin. kupci rie provizije, cena »181.105 EUR TRŽIČ ^liiina): stan. Klia zgrajena 3, gr, fan, stan. povrilnfiiSS mz, letnik 2006, 551 m2 zemljišča, motnost izdelave na ključa CK na plin. mirna Dkadja. ana «190000 EUR V BESNiCI: dvodružinska h i Sa, pod* kletena, stanovanje v pntl^čju In to^no v nadstropju, letnik 74. stan. povrSirra je 360 m2. parcela 637 mz. hib prazna, cena • 250,000 EUR. ZEMgiSČA: Prodamo; Bftnift stavb parcelo 723 ms, sončna lokadja, po 120 EUR/ms, Dnibvia: stavb, parcefe ii86m2ipo8o EUR/m2, Coriče; siavb parcela 99S m2, po 3$ EUR/m2, NaMo: siavb. parccla 453 mz po iSo EUR/mz, Podljubdj: stavbna parcela 716 m2 po 98 EUR/rm. Šenturika gora: več zemljišč, v izmerr od 422*677 mz po 70 EUR/mz. STANOVANJA; Prodamo: fCSENiCE {Koroika Bela): dvom po I-s^io, 66 mz v prHliCfU hHe In Uer 27 ms v 2004 letu o^novai cena = 93 eoe EUR. KAANJe Ptanina I: en0S0br>0i 46160 mz v 7. nad| letnik 74 obnova 2004, cena -89.Q00 EUR. KRANJ, pod mestom: enosobno, 50 rnz v pntii^u, letnik 891 cena » 78.000 EUR, KfteN}, Pbniria lih enosobno. 48,71 mz v 3, nad.^ nizek blok ^nlk 88. cena « 87 000 EUfi^ KRANJ, PUnina 1:1 C 32 m2 v 1, nad„ nizek blok, letnik 81. cena « $9,$oc EUR. KRANf^ Ćirče: dvosobno. 61 m2 v pntličja obfekta. obnova iet 1999 (iva« da^ streha), z vrtom in nadstreškom predtiiSo, cen^ • 99.000 EUR. KRANi uisobno, 90 mz v man^arc^i hiie^ z ogrevano teraso^ ima 2 parkirni mesti, svoro in H3ima,obr>ova2ooi. prodajajo za >i9,oo0p00 EUR. TRŽKt: uisobr>Oi 72 mz vi, nadstropju. obf>ova 2002, cw8 = 87 000 EUR ww>v,ki*ker n,sf domplan dotte aa Irtfann^. nemmifrvie, itfbttiaam 10 enecgWo, d.fl FrM. bWwMcNa 14 fl.t 041/647-439 www.domplan.si Ugodna prodaja novih startovanj v StTužei^em pri Krar^u, Več podftkov na internetü - ht^ // ager)òja,demplan^i STANOVANJE PRODAMO Krvj^ olovka, dvosobno. I nadstr. v izmeri $^J mz. I. izgr. 1989, kopalnica obnovljena 2006. cena ii$.ooo.oo EUR (27558.$OO.OO SIT). Kranja Pbnina 11^ popolnoma novo sobno na Ul. Tuga VUmarjai visoko pn( vjzmeri 55,56 mi, lahko z garažnim m^ stom v p^zemni I. izgr 2007, cena 117.000,00 EUR (28.037,880,00 SIT) Z2 stanovanjem lo.occice EUR za gaiaf no mesto Knnj, PWiina 11^ dvosobno. rradstr, v izmeri 66162 mZi lepo ohranjeno. I, f^r. 197?. vselitev po d^vo^u, cena in.ooo.oo EUR (26,600,004,00 SIT), Knnj, Planina li, 7. nadstr v iz* me/i 66,62 m2, lep VZ, ypoinoit vsefitve 01.01.2008, cena 104.OGO.00 EUR {24922.56000517). Kranje Zlsto pol^ trisobno, visoko pntlfč* je v izmeri $6.8z ms, der« obnovljeno v lerih 2000 in (kopalno m izgr,i96i,CICielefen. kabH telev., na ni^ cena 1i4.7s5.oo EUR (27s mro I xnöiT^ insoono v prtuiqu h)ie, n^prertiljenOi velikosti 8^co ms, s!» rvQvanju pripada ie 90.00 mz zemlfi^, ggr 2002. cena 135 620,00 EUR Trad, mastne pedro, 3 Aosebna stanovanfa V t^inadstfoptii hiiì. velikosö od 61 mz * 83.CO ma, lett 1957. v celoti prenov))«^ na (eta 2000 (tlaki, instalao^e. kopalnica, CKi telefon, dvigalo) batona ni, cena 1290 EUR/mi (309 i}S.6o StT/mz) u r7>an)ie stanov, in 1230 EUR (294.7^7^20 SIT) za ^^ stancv.i vpisana v ZK. v^jrvQ takoj. BANOVANJE ODDAMO V I^EM Šeniur * v novem objektu, dvosobno, L , izmere 67i6S ma z earažnfm mestom v podzemni garaži, kuhinja delno opremljena, garderobna omari v predsobf, cena 430,00 EUR (103.045J0 SIT} mese^n m2, kuhinja opmnijena, ražno mesto v podzemni garaži, 2007. cena 350.00 £UR (S3.874.00 SIT) mesećno ^ strelki 4 sXvariòna, vseliive ta* HIŠE-PRODAMO Kfanji Spp Sesni^i visokoprittičru. (loh^ sa 120 m2 na parce4i velikosti ^9 m2, CK na olje. tet. garaža, dva parkimi me* 5(i, sonòra loga» hi^ je lepo vzdrie/a* na. i. izgrad 1981, cena 320.000,00 EUR (76.684800,00 SrT). Knnj. KhkTMCr vfslna • enonadstropna v cetoii podMetena. vvsaki etaži cca. 75m2, na parceli velikost 2SS mz, I 1973^ v celoti prenovljena 2002. garala. 2xh lepo urejen vrt na mirni (n sončni lolacijii cena $50.000,00 EUR (83^74.000,00 tev KriKe Gorenjska^ enonaditropna * dvo^ stanovanjska, borna 73 mz v vsaki ecaž^ na parcefi ve ikoiti 222 mz, I popolnoma prenovl/ena od CK na plin, tel, vse insnfacije v vsaVi etaži lo£cr\e. tn parkiniča, cena 204.000,00 EUA (4&999.99S.OO PARCELA* PRODAMO )avorr^klRovtnad|e5Bilia7nivi^TT>en 739 m2, na parceli etektntđ in Ktefbn, sondna. dostop z glavr>e ceste, geodetsko odnwje* na, 41Q mwj ZAHENJAM TRISOBNO, lastniško stanovanje za 72.4 m? za manjše 40-45 rn2, äifra: VO DOVODNI STOLP »ociais HIŠE PftÖDAH STANOVANJSKI OVOJĆEK v Pred-^oru. vselllev možna konec poleija 2008, osvaaa^gg_rooeaai VIKENDI, APARTMAJI KUPiy BIVALNI vVand ali slarejso hiso. rT>arno za v)ker>d na oDnwćju Gorenj» /000316 POSESTI PRODAM BREG ob Savi, ataifjd, moéra v9čsm> ver^ parcea lòOO m2. zreOna t*acA 9 031 /451-^22 KUPIM PARCELO, zazidljivo ali zam ?larefiim opjeidom na Gorenjskem, 04/23-23-916.031/494-23? tk^MI NJIVO, relacija Voklo -041 /206-311 /noasu POSLOVNI PROSTORI ODDAM ŠENĆUR mirna. alraKtivna lokacija, odda/no nove. eMkluztvno urejene p^ sarngke proslov Od SO dO 130 m2. oca. 6 do 12 EUR/fn2. 331 GA-NI CA NI, d.o.Q,. Mlaka^r^« uhci 107 td: hti 04/26 • lafo^lincpfemkmne^ganr.si Kupimo nepremičnine na različnih lokacitah MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM OOKUP, PRODAJA. PREPIS raCIienh vozil. gcttMCKo pbölo, Mo Kfanì, 0 o. o.. Kmni. Sasoka 34, Krar^. 04/20-11-413. 04t/707-145.031/231-358 ^d»« RENAULT MEQANE 14 r6V karw). I. 99. 101.000 k;n Urm. Ax ar Ceg. cena; 3.900.00 EUR. PRODAJA novih vozil Seal. ugodno fi- narisirarge na položnic«, Qorewavska 13. KjBnj, 8 04/23^7-340 OOLf l.&3inZl01 contort 1.81. ohranje-rta, ugodno. KUPIH TERENSKI avto, pogon 4x4, po mož* ncsti dral 8 041/227*338 ?oce3i3 AVTODELI IN OPREMA PRODAM 4 JEKLENA patEsöa 15*, 5x100 z zimskimi gumam 19Ö/65/1S. 8 040/99&6e5 rooasds 4 aUSKE 195/65/15 re r« 3. pél viafo/. Di/Mop Mnterapon »h.ci^sBMWse-051/627-040* imnn B/^ tO. 4202 Ndk^ ^ WAfcj CM» ÌZ.éZ02 NèMO PRODAJA IN MONTA2A: « pnevmatike m c^aU&ča • amortizerji ^.-oaoc?; hi(n scrvis vo;! «avlooptiKa v5ie/71 pocivozj» ^^zit « iZpuiill Sistemi kalcit? dtO^ji*/ Http://www.€gg3ntdrs( ^ GUME IN PLATIŠČA. jekJena za rv.na avte. rabllone In nove, cena po vorv, 041/722-625 7{»65»i MALO RABUENE pnovmatkke. od 12 do 22 ool, kos od 5 EUR, nove oQ 20 EUR, montaža fe od 17 EUR. CvetkO' vlć d.o.o., Dobrunjaka 3$a, Oobrun^e, 9 041/632-130, 061/832-130. ve6 na wAWr. rabliene^urT>e.com ZIMSKE sume 176/65/14 Seva Eskimo $3 na plahèòih za Peugeot 206. 031/212-981 ZJMSKE GUME na plal^h 165/70/14 a Igris a» Opd nov komptet 230 EUR. STROJI IN ORODJA KUPIM ENOFAZNI eleKinčni motor 3.2 do 3 KW, cce 2800 obf./min. 8 04/204- S&MW^-. infrardeči grelniki za zunanje terase in vrtove telefon: 04/231-57-00 www. oft as si GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM 4 m3 suhih smrekovih m 2 m3 suhih smrekovih plohov, 8 04/250-13-75 ^oosM» 436 STREŠNIKOV Tondah antracid figaro. lege 16x22, ip«ovce 10X16 m 16x16 Uifsnegol^Tuc«. 8 031/304-447 7oc«9u KUPIM ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine gLavcev in istavcev ter ceJuiosnl les glavcev KGZ z.o.o., &K. Loka. 8 04/51-30-341, dOO , 041/766-932 ODKUPUJEMO hlodovino hrasta, jesena. bukve tersnveke. odkupimo tudi les doli ter večjo količino rezanega lesa hrasla in lesena t^r smr^Ke, 8 04/51-60-220.041/63^48 7ole Gorenje ler več različnih koles. 8 040/266-748 700a)ts OGREVANJE, HLAJENJE PRODAM RABUEN odn AA 1340 KLVW W r arroturo s terrnostaom 2a peć Fefitih hetm, 8 041/33«S09 mrm SPORT, REKREACIJA PRODAH OTROŠKE DRSALKE ät. 34-36. . 33 m raieoe fooaaat OTROŠKA OPREMA PODARIM ZIBELKO In nekaj opreme. MEDICINSKI PRIPOMOČKI PRODAM NAGLAVNE UŠI 2an«9ljivo uničite z FoO-ce4 lc6iionom in odstranite z UagrComb glavnikom. Borts velika/ve s.p., Rupa 31c. 4000 Kranj, 8 031/335-028, htip://wwiv, flnechance.com rcoe»«? ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM SKOSČEVKE, cebnce In 2a|ce W ali rejo. 700ft310 DVE SORTI sadik gorenislgh ak^. zj^ do 15. avgusta. 8 040/223^ 2/comj: LIGUSTER lepe sadike za žive mejo, ugodno, 8 04/63-18-314, 040/295- 312 rcoe?ro SADNE SADIKE Jablan, hru&k. sitv, ćeienl, breskev, viienj, marelic, r^za in malin ler jedilni in krmni krompir. D'evsnlca Cegnar, Dorfarje 26, 8 04/513-22-93 7008217 PODARIM BELO dolgodlako muco, staro 3 me- 04/514-73-11 MLADO muco. popetiem jo tuci na dom, 04/233-20e2,040/2$&«32 noii» KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAH SAMONAKLADALKO SiP 17 m3 malo rabljena. 8 04/25-22*610. 041/229- 159 ;oQftsii KUPIH K1PER prikoljco, traktorsko in nakJa- dač za gnoj. IraktorskI, 8 041/636- 697 IOÙÌ3S& PRIDELKI PRODAH JAGNJTTA za z«0ial tsr c^ano sen?, 04/560-14^1. 041/673-163 KRMNIkrD(Tvir,8041/94&063 Tosam KROMPIR £a krmo In late za kozolec. 8 041/218-877 'CCUIB SENO, goveje, Palirano v kockah, i dostavo, 031/276-930 7ooa»2 VZREJNE ŽIVALI PRODAH BIKCA limuzin, starega 07/67-22-600 BIKCA simemalca. težkega 160 BIKCA CB, starega en tecten. 6IKCE če in križance, 8 031/757-796 BREJO zajklo. 8 04/25-25-560 ČB BIKCA, 8 03VGe-60-77 ^ooaue DVA BIKCA sirrventalca. stara 3 mesece In pra^. ležko oci 25 do 130 Kg. domača reja, 8 040/758-524 7oo63?i DVE BURSKE koze. plemenske, z n> dovnikom, 8 04/574-40-15 rooe^n KAKOVOSTNE pujske od 40 dO 60 . možnost dostave. 8 041/455- rooAoa« OVCE JS. . po Izbir 7eosii?' PASCNE bikce po ^bln. 029 'OCAM« PUJSKE siare 6 pir. 8 05V391-Ö2S krom- RAČKE za iiwtra. 8 061/338-252 tow^i TEUCO simerrtaJko. brejo 7 mesecev, 8 04/252-21-16 7ioosr r TELICO simenlalko, brejo 6 mes. in pikca simenlalca težkega 120 kg. 8 7006337 TELIČKO simentalko, cev. 8 051/218-278 8 mes^ VEČTELIČKsimentalk 191 04/25-91- VEČ TEUČK .8 VEČJE étevilo mladih, v naravi hranj^ nih petetirKiv za zakol ali mu 63. Zg. Besnica. 01 Na Vid- ZAJČJE MESO ali žive. ml kdo podaii rabljene čebelje panje. 8 04/25-21- KUPIM BIKCA simentalcd. 8 04/531-56-74 do 14 dnj, Too&ue VISOKO brejo tefico a!i kravo, 7oea34r ZAPOSLITVE (m/žl NUDIM ARENA SAR Jezerska C. 93 a. Krar^. za-posf dekte za deio v sb^. Oe^ovn čas 0« (Tb ria leden oz. po doQosorxj, dotto ptaćio. 8 041/77-45-98 8AR MONIKA. Velesovo 56. CerMje, Išče polr*o4etno dekle za delo v strežbi, delo je emenično, možnost zaposlitve, 040/33CK)60 Zaposlimo MEHANIKA (m/ž) ZI nnrttini^ kmftUOlh stroj • zaželene izkušnje pri servisiianju traktorjev • delo je terer>sko po vssj Sloveniji • obvezno znanje nemgkesa ali angleikdgs jezika • nastop dela lahko takoj Delo je za nedoločen čas: nudimo dobro pladilo Prijave na naslov; ftonto. 1 o, 0. Prodal Id tarvis lUfOtfh stnjn ttM*ta Žwla 23,4000 Knoj FANTA za no delono rszmene, dom. Vlljemirta Oolhar 26. Trzüs, vre<^ Picerija Pod gr»-a.p.. Koroška C. •761 7QQÈ3Ì7 OSEBO za òelo - pomoć v sllmo takoj. Prnsiiü Sraka. Moänje 4i, Radsviiica. 8 031/302-221 rcstau REDNO al^ honorarno zapodimo rdaha- lico. Stare-HriparMalelas.p.. Koroška c. 59. 804/236-13^2 REONO ali honorarno zaposlimo kuharja ali kuharico In picopeka v pk:eri]i Oliva, Sv. Duh 140, $kolja Loka, 8 rOQ63?« 7ooe?e3 ŠE ENEGA picopeka zaposlimo v re6- rto (delovno razmer)e. Picenja Pod gr^ dom, Viljemina Oofhar 5,p.. Koroška c. . Trllc, 8 031 /571 -781 TOQ»M ZAPOSLIMO stini Tavčar. Begunje 73, delo v dopoldanskem 041/715-007 v 60-Begunje za času, 8 G^ROVŠEK TRANSPORT d.o.o,. Mala udica 10. Hodui. éóe voznika Kombi- ia za £U. 8 041/78&-676 7007970 ZAPOSLIMO voznika tovornega avtomobila kat. C. Jovanović Drago s.p. Partizanska C. 4$, Kranj, vse informacije na, 8 040/637-901 'ooa^es TAKOJ zaposlimo 4 zastopnike, poleg osnovr>e place se dodatna stimulacija, PosreOnlštvo Zdene Brovč $.p.. Virm^ ie 170. Škot» Loka, 8 040/304-270 V PE KRANJ priučimo in zaposlimo dva zastopnika za trženje med^inske-ga pnpomočka na območju Gorenjske že poznanrm strar>kam, Fantom international d.o.o., Ul. M. Grevenbroich 13, Ceije. 8 051/435-145 iSČEMO žensko za čiščenje gostinskega k)kab. Benzöoo..Gtavr^cesta43, Na-kk>.8041/7S9-1&3 ZAPOSLIMO delavca v skladišču. Ag-ropromet d.o.o., Ui. 4. oktobra 10, CerUle. a 041 / 6 2S'29 O tvmsì MIZARJI, leaaraki tehniki - takoj zapCh sllmo, Obič d.o.o,, Mirka Vadnova 14, Kranj ZAPOSLIMO delavca strojnika In delavca v proizvodnji kovinskih izdelkov. Petal Pečnlk d.o.o., StrahinJ 31. Naklo, 9 031/3&9-525 7cca»? AVTOKLEPAR, za nedoločen ćas. Pisne pdjave rta naslov Andrej Ambr^ žič d.p., Lahovče 40, Cerklje, do 10. n.2D07 AVTOUČAP, za nedoločen čas. Pm ptV ^ na naslov Andr^ Amlyožič 3 p., Laliss^ č«40,Cefkfe,do 10.11.2007 PREVZMIEMO V9a zidarsko-fasader-ska dela z našim ali vašim materialom. Aluloskl Geòrgie s.p.. Alpska cesia 13. eied, 8 031/524-914 rooen« ZAPOSLIM KOVINARJA, zaželena praksa na CNC stmjih. Ropret d.o.o.. Hotemaže 47a. Preddvor, 8 041/672-043 7oe»n^ ZAPOSUMO KOMUNIKATIVNE (ho-dajalke-ce v irgos^ni S.Olcverv Kranju. Pisne por>udbe kHJltra Irgknna, Povte-tova ulica 104a, UubUana ZAPOSUMO MOŠKEGA 12 Kranja a( bližnja okolce za pomoč pri montaži kuhnj. Pfan nàeKk d., šnkov Tum 23, Vodice, 8 031/20&-724 7r)0ò9U ìéAtM DODATNO DELO na področju prevo- dov fzA angleićini In nštruin )n]a ang. >ez>ka, 8 031 /323-235 POSLOVNE PRILOŽNOSTI GOTOVINSKI KREDITI za vse alene in upokojene. Lons. d, Gregorčičeva S, Kranj. 8 806, 061/387-753 zap> o, o,. »67N» UREJAMO najugodnejše kredite na hipoteko, OD ali pokojnino. V kredrtno sposobnost se upoštevajo tudi dodatek za malico, prevoz, otroški dodatek rtd., Planmšek k.d., Sinkov Turn 23. Vodice. 8 031/20&-3S2 70C«?OS KREDITI DO 10 LET ZA VSE ZAP.» TUD! ZA OOLOĆEN ĆAS. IN UPOKOJENCE do 50 % obremenitve, stare obveznosti niso ovira. Krediti na osnov) vozila Ir> leasingj. Možnost odpta(!ila na pololni« ce; Pridemo tudi na dorrt. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska uL 22, Manbor, telefon: 02/252-4^26,041 SPOROČILO O SMRTI ZASTOPANJE, KREDin IN ODŠKODNINE Zelo ugodno KREOm (hipote- k karni in potrošniški) - tudi v j Avstìji. Info: 05/993-9110. I 051/3^8-511, www.kretfti,cui,si j ___J FESST d,Q.o.. PE Strllarjeva 5. Kranj Nudimo vse vrste posojil, ugodne obresti OA«. »D« A 7«. STORITVE NUDIM ADAPTACIJE, novogradnje od terrìe^la do strehe. Notranje omeie, fasade, kamnite šKan», urejanje in tlakovanje dvodšč. 2 nažim ali vaàe(i. vsa vrste fasad, kamnite Äkarpe, adaptadje, urejanje in llakov^ nje ctvorišč. 041/589-996 mms IZDELUJEMO In prenavljamo strehe, Megamatrix d.o.o. Staretova 39, . 8 041/570-957 7O0é?jr OBŽAGOVANJE težje ves Aljosa Švab e.p., 9, Križe. dre-Vetrno reoraai POLAGAMO KERAMIČNE ploščice Morel Dejan e.p,, Voklo 2a, ^n£ur. PRENAVUAMO HISE m stanovanja v Kranju in okolici - rezervirajte svoj termin. Megamatrix, d.o.o.. Staretova ul. 39. Kranj, 8 041/570-957 roo&iu PREVOZ HLODOVINE, ž^negt lesa ii drva nudimo 00 tenkurerčni ceni. Tedes d.o.o.. SisbSca 1, Nakto, 8 04/533-16-10.041/875^91 rOQOi6 RTV SERVIS Šinko Marko s.o.. C. na Klanec 53. Kranj, pop, TV. video, rtatt 90S apai^. 8 04/233-11-99 rcc^Te^ TESNENJE 0KEt4 IN VRAT uvožena tesnila do 30 % prihranka pn ogreva-nju. Prepiha in prahu nI veil Zmanjian hnjp, 10 let garancije. BE & MA. d. o. o., Eksler^eva 8. Kamnik. 01/63-15- 057. 041/694-229 IZOBRAŽEVANJE PLESNI TEČAJI za VM gen^raciio (skupina ali pQ8arT>$;no) - tftcaji KITA- R£i ugodnol V4bl va$ Studio Tangoi Bnrof 316, Kranj, • 041/620^85, www^stüdiolaruoxorn 70074^2 ZASEBNI STIKI 30.000 POSREDOVAHJ. 11.000 po-aiaretfTi'v preteUem letu |a karaKeretika zer^e posredovalnice Zauo»^ za vse generadje. ki pcereduje po vsej Slo. 8 03/57-2&C19,031/5054$5.031/836- 378 BREZPLAČNO spoznajte fante, Zenltna posrgctoveHa Zaijpan^. p.p.40. Prebold. /57-2&^1d. 031/835^76 uxm DEKLETA, Drezplacfìo lahko spoznate fant«iskreno, resne,trijna zvezaz VM država. • 031/836-378 rooii» Umrl je upokojeni delavec bolnišnice Shyqri Gashi Vesfnega delavca se bomo s spoštovanjem spominjali. Delavci BOLNIŠNICE G0LN1K-KLINIĆNEGA ODDELKA ZA PLJUCNE BOLEZNI IN ALERGIJO % > « « GORENJSKI GLAS petek, 2. novembra 2007 ZAHVALE info^g-^s.si 23 OSMRTNICA V 77. ietu nas je zapustila naSa draga mama Tončka Grohar Od Jije se bomo posiovili jutri, v soboto, }. na pokopališču na Bledu. 15. uri Žalujoči: sinovi Miran» Brane in Bopan z dnižinamt Bled, 30. oktobra 2007 zahvala V 60. letu starosti nas je zapustil ljubljeni sin, brat, stric, bratranec in nečak Slavko Kasunič skreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, sveče in darovano cvetje. Hvala pogrebni službi NavČek, bolnišnici jesenice za zdravljenje, pevcem iz PredoselJ in g. župniku za lep pogrebni obred. Vsi njegovi Kranj» GolnUc, Bitnje Koga r ljubimo, niicoli ne umre, le daleč je ... zahvala V 91. letu starosti je za vedno odšla naša dobra in skrbna mama, stara mama, prababica, sestra in taSča Marija Gačnik Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in imeli našo mamo radi. Hvala tudi Bolniänici Jesenice, Domu upokojencev Kranj, gospodu župniku za pogrebni obred. Hvala za zapete pesmi. Danici za lepe poslovilne besede ter pogrebni službi Komunale Kranj, Hvala vsem, ki ste darovali cvetje in sveče. s žalujoči vsi nfeni KranL zq. oktobra 2007 zahvala V 94. letu starosti nas je zapusdl nai dragi mož, oče, ded, praded, stric in tast Jožef Tomšič upokofeni Šofer iz Kranja, Gorenjesavstca c. 15 Hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in nam izrazili soža-Ije, darovali sveče in cvetje. Hvala gospodu župniku iz GoriČ za obisk v bolnišnici Golnik, kakor tudi vsemu osebju tamkajšnje bolnišnice za pozornost vzadnjih dneh njegovega življenja. Zahvaljujem o se gospe dr. Zupane Vipotnik za dolgoletno zdravljenje in za obiske na domu. Zahvala tudi po* grcbni službi Navček, ki je post^bela za dostojno zadnje slovo, in gospodu župniku iz Stražišča za lepo opravljen pc^rebni obred 2ena Alojzija, otrod Marko, Magda, Jana in nečak Du&an z druži* nami ter vsi njegovi Kranj, Ovsiše. Kozana, Kew York, 20. oktobra 2007 Spomin je ljubezen, lei v srcih prebiva. zahvaia V 79. letu starosti je v večnost zaspal mož, oče, ded in praded Janez Gaber iz PušUla pri Škofji Loki Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu kaplanu za lepo opravljen pogreb z mašo, pevcem zbora Aetemum ter Lovski družini Skofja Loka, praporščakom sosednjih lovskih družin, lovskemu pevskemu zboru in trobentaču za prelepo opravljen lovski obred. Zahvala tudi pogrebni službi Akris in vsem, ki ste se v velikem števUu poslovili od dragega moža in očeta. Žena Ana ler hčerki Nuša in Darka z družinama zahvala Ob izgubi dragega atija , Stanislava Ječnika se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom, sodelavcem ui znancem za izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hčerka Nataša Primskovo, 25. oktobra 2007 r-f zahvala 79. letu Starosti nas je zapustil dragi mož, ata, stari ata, brat in stric Vinko Poljanec Zahvaljujemò se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kolektivu OS Mesto in klubu Lubnikarjev za vsa izražena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove. Hvala gospodu župniku J, Miklavčiču za poslovilni obred, Vsem imenovanim in neimenovanim iskreno hvala. Vsi njegovi Skofra Loka, 2iri, oktober 2007 zahvala Po hudi in težki bolezni nas je v 64. letu starosti zapustila dobra in skrbna žena Antonija Grošelj Iz Lahovč 56 Zahvaljujem se sosedom, prijateljem, znancem za pomoč v težkih dneh bolezni, za podarjeno cvetje, sveče, male in darove. Hvala župnikom za lep pogrebni obred, domačim cerkvenim pevcem, zvonarju, pogrebni službi Dvorje, odboru RK, Društvu upokojencev in gasilcem. Hvala tudi njeni osebni zdravnici in osebju bolnišnice Jesenice. Žalujoči mož Pavle Lahovče, 25. oktobra 2007 7AHVAIA Ko )e odšel od nas naš dragi ata in dida Anton Verčič ste vsi sorodniki, prijatelji, sosedje in številni znanci še enkrat pokazali z obiskom, pomočjo in darovi, da ste ga imeli radi in ga spoštovali. Zato se vam iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala družini Bogataj za pozornost in Tonetove prijazne besede ob slovesu. Hvala gospe Julki za molitve, hvala pevcem, službi Akris in gospodu kaplanu za spoštljiv pogrebni obred. Ohranile našega ata v lepem spominu. Hvala! Vsi njegovi škofja loka, z?, oktobra 2007 v spomin Ži^jenje naše kratke )ionÌùl\ homo rvmanje, odSi nad rvadt. v pravi dom in lam z Jezusom. Ta>}ibomonaSidra^vse... ^jnjia so žalostna tri leta, odkar ni moža, očeta in starega ata več med nami dragega Franca Trilerja Hvala vsem, ki se ga spominjate v mislih, besedah in s prižigom svečke na njegovem grobu. Za njim žalujejo: žena Sonja, hčerki Marija in Gred, vnuk in vnukinje Pod brez je, x. novembra 2007 24 GORENJSKI CLAS petek» 2. novembra 2007 Anketa Treba bo menjati gume Suzana ?. Kovačič Kranj • Petnajsti november je datum, ko moramo po zakonu opremiti avtomobile za zimsko vožnjo; semkaj sodijo predvsem zimske gume. Pa boste to naredili? Foia' Trna Doki Karmen Stare: "Gum Se nisem zamenjala, jih pa nameravam v kratkem, verjetno že prihodnji teden, To se mi zdi pomembno 2 vidika varnosti." Jože Pirn at: "Gum ne bom menjai. Imam letne gume In verige v prtljažniku. Pozimi se malo vozim, samo če je res nujno. Sem že upokojen In se mi ni treba več voziti v službo. " Domen Koz jek: "Ne bom menjal gum, ker menim, da so te, ki so zdaj na avtu, v redu. Kadar je veliko snega, pa avto raje pustim parkiran doma." jože Potočnik: "Gume bom menjal, že zaradi varnosti. Časa imam Še Roman Iskra: "Na avtu imam kombinirane zimsko-letne gume, zato do 15. novembra, ko nam ! jih ne bom menjal. V prtljaž-zakon nalaga, da moramo : niku imam verige in drugo avto pripraviti za zimo. Tudi : zimsko opremo {lopato, str- verige imam v avtu." gaio za steklo ...)." Stoletnik Karel Svoje bogate spomine je napisal v 98. letu starosti in že danes z veseljem pripoveduje» kako je bilo včasih. Suzana P. KovaČiČ I Kranj - Karel Bald se je rodil 25. oktobra 1907 v Letenicah kot deseti otrok v družini. Mati Uršula je bila edinka, sama pa je rodila dvanajst otrok. Oče Franc je bil doma iz Srednje vasi pri Goričah in se je na Letenice priženil. Kot otrok je Karel pasel krave in tudi dve leti služil kot pastir. Leta 1923 se je šel učit za Čevljarja v Strahlnj k moj« stru Čemilcu. Leta 1926 je postal Čevljarski pomočnik in ta poklic je opravljal pri različnih čevljarskih mojstrih. Kot čevljar je dela) vse do leta 1938, vmes je odslu» žil vojaški rok. Leta 1938 je Karla Bajda je obiskal tudi župan Damijan Perne, postal član Tekstilne zadruge v OtoČah, kjer je opravljal jo je imel precej sreče, da ni planine, v katere sem veliko objavljal v različnih časopi-knjigovodska dela in delo tr- padel v roke gestapu, saj so ga zahajal Še zlasti po upokojit- sih, tudi v Gorenjskem gla-govskega potnika. Bil je tudi večkrat iskali na domu v Lete- vi. Takoj po vojni sem posUd su," pove. Svoje spomine je poverjenik Delavske politike, nicah. Po vojni je tri mesece član Planinskega društva napisal v 98. letu starosti. Cankarjeve družbe in drugih delal kot miličnik, potem pa Kranj. Do upokojitve sem bil Njegova hČi Zdenka je del občasnih delavskih časopi- se je spet zaposlil pri Teksti]-sov. Decembra 1938 je sode- ni zadrugi kot računovodja. pasiven Can, potem pa sem aktivno sodeloval v društvu. spominov zbrala pod naslovom Stezice, pri tem pa ohra- ioval na državnozborskih vo- 1^01946 se je poročil s Kata- Prvih deset let sem urejal niia očetov slog pisanja. litvah kot namestnik kandi- rino Pegam. V zakonu se je knjigovodske zadeve in se- data združene opozicije. V letih pred drugo svetovno rodila hčerka Zdenka. stavljal bilance, kasneje pa Zadnjih osem let pred sem bil aktiven član marka- Od smrli soproge leta 1997 Karel Bajd živi sam ob pomoči domaČih, hčerke vojno je bil član Delavskega upokojitvijo je bil zaposlen djskega odseka. Bil sem tudi Zdenke in zeta Slavka, vnu- kinj Vesne in Katje, ter dobrih sosed Mimice Krevh in kulturnega društva Svoboda, pri Obrtni in kasneje Gospo- član gospodarske komisije po njegovi razpustitvi pa Član darskd zbornici Kranj kot ß- pri Planinski zvezi Sloveni- Vzajemnosti, Med drugo sve- nančni svetovalec; v tem Času je," se spominja Karel Bajd. Zofke CebaŠek, Ob visokem tovno vojno je za kratek čas je naredil strokovni izpit za ki je veliko pisal. "Moje pes- jubileju so mu voščili tudi odšel v partizane, zaradi bo- priznanje srednje strokovne mi opisujejo predvsem nara- planinci Planinskega druš- lezni pa se je vrnil domov in izobrazbe. Upokojil se je leta odšel v ilegalo. Med okupad- 1963. "Rad imam naravo in vo, planine, pa tudi kakšno kritično misel, članke sem tva Kranj in ga odlikovali s svečano listino. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo pretežno jasno. Tudi v soboto In nedeljo bo zjutraj sprva oblačno, popoldne se bo razjasnilo. Pihal bo severni veter. PETEK -3/12°C SOBOTA -2/1 rc AmticijI 9% u , ÜrM il NEDELJA -3/12°C Zagreb C 12/3^0 o Rsks 17/8 'C Škofja Loka Ocenili urejenost Škofje l^ke Skupina za lepšo Loko je v petek v gostišču Starman v Stari Loki (lani najlepše urejenem gostinskem objektu v občini) podelila priznanja tistim, ki si prizadevajo za lepo urejene hiše in druge objekte. Letos je med stanovanjskimi stavbami v starem mestnem jedru zmagala hiša Mestni trg 30 (družine Cortnar, Hafner in Isai . druga je bila Klobove- sova 12 {družina Krek) in tretja Mestni trg 38 (staro iupniš-če pri sv. jakobu). Med lokali v starem mestnem jedru zmagovalca ni bilo, drugo mesto so ocenjevalci prisodili kavarni Homan in krčmi prt Moholu. tretje pa trgovini Čipke Mojca. Med sakralnimi objekti in kulturnimi spomeniki v občini je na prvem mestu cerkev pri Sv, Duhu, druga Nacelova hiša v Puštalu in tretja cerkev sv. Janeza Evangelista v Retečah. Med veČstanovanjskimi hfšami v občini tudi ni zmagovalke, drugo mesto pa si zaslužita Frankovo naselje 45 in 46. Od podjetij in ustanov v občini so najlepše Upravna enota na Poljanski cesti, Center slepih, slabovidnih in starejših v Stari Loki in Odeja na Kidričevi. Med nastanitvenimi, gostinskimi in turističnimi objekti je prvi mini hotel v Vincarjih, druga gostilna Starman v Stari Loki in tretja turistična kmetija Marku v Crnogrobu. Od stanovanjskih hiš ima najlepšo družina Rupar na Cesti talcev 37, drugo mesto si delijo Tri-erjevi (Frankovo naselje 179) in Clobočnikov; (Virmaše 127), tretje pa Florjanovičevi (Podlubnik 121) in jerebovi (Stara Loka 126). Posebno priznanje so podelili družini Pie» stenjak s Trate 24 za ohranjanje tradicije nageljnov in Mojci Debeljak, ki je na lastno pobudo s cvetjem uredila zapuščeno Krono. Žal so tudi letos podelili bodečo nežo. Spet si jo je zaslužila Triglav finančna družba za kopališče v PuŠtalu In bivši hotel Transturist. O. Ž. Zalivaia Iskrena hvala vsem, ki ste nam v dneh po poplavah pomagali in nam stali ob strani. Družina Triler iz Železnikov. PRIJATELJSKA ODEJA : CITY CENTER ROGAŠKA SLATINA SOBOTA, 3. 11. 2007, ob 17. URI TCG MERCATOR : HOPSI POLZELA SOBOTA, 3. 11. 2007, ob 20. URI OSNOVNA ŠOLA POLJANE, poljane nad škopjo loko vabljeni! RADIO KRANJ d.0.0. Strltaijeva ul. 6, KRANJ <04) 2d12. <04> 2ft12- <04> 2022 <091) ilù^&m/ mmm (04) 2812* (04) 2612-226 r odiokr« nX^B tf J o-hrunj« si splendo non: i>*kr Ji ni* si nnjeoui posiu^rar firdijsxn postrjr rr edrenj^KE/ri; Gorenjski Glas j£seni§k£ novice so rfdna priloga dusopisa gorenfskj clas Odgovorna urednica: Marija Volòax Časopis izhaja dvakrat mesečno W WW. OOF f NI s KIC. las. s t Prva glaska Gorenjske Na že enajstem Prvem glasku Gorenjske, ki je v organizaciji Radia Triglav potekal v jeseniškem gledališču, sta slavila Nina Stran 16 Nevaren na železniški P otokih Domačini zahtevajo zapornice, država jim odgovarja» da je v Sloveniji še veliko bolj nevarnih prehodov. Bodo protestno zaprli progo: > Urša Peternel Domačini s Potokov že dalj časa opozarjajo na nevaren železni prehod v kraju, k) je zavarovan samo z Andrejevim križem in utripajočimi lučmi. Kot je povedal domačin Branko Potočnik, ki je tudi dan sveta Krajevne skup>-nosti Slovenski Javomik-Ko-roSka Bela, je prehod nepregleden in voznik mora zapeljati skoraj čisto do tirov, da vidi, aH prihaja vlak. Poleti je problem tudi sonce, ki zaslepi voznika. Nevaren prehod vsakodnevno prečkajo tudi otrod, ki morajo peš do glavne ceste, kjer jih pobere šolski avtobus. "Vas je biia pred leti vas starih ljudi. Zdaj pa je spel več mladih dmžin in otrok« zato smo se odJočUi znova opozoriti na problem. Z njim smo že seznanili Slovenske železnice in Občino Jesenice, a rešitve ni," je po- Branko Potočnik ob nevarnem železniškem prehodu vedal Potočnik, Da je železni-prehod zaies nevaren, dokazujejo številne nesreče, ki so se na njem zgodile. Domačini so v preteklosti našteli že pet smrtnih žrtev, med njimi je umrl tudi štiriletni otrok. Ker nočejo, da bi se zgodila nova tragedija, zdaj od svoje Domačini s Potokov opozarjajo tudi na nevarno prečkanje glavne ceste • med drugim jo vsakodnevno prečkajo otroci, ki gredo na šolski avtobus. V kraju tudi ni pločnika, tako da je šolska pot otrok s Potokov zares nevarna. zahteve ne bodo odstopili, dejal Potočnik, ki je bil kot otrok tudi sam priča nesreči, ko je voznik osebnega avtomobila spregledal >dak in zapeljal na tire, Vlak je avto zadel in ga kot igračko potiskal nekaj dese( metrov naprej po progi. Voznik povsem zmeč-kanega avtomobila je takrat po čudežu preživel. Mnogi niso imeli podobne sreče... Pozanimali smo se tudi na Direkciji RS za investicije v javno železniško infrastrukturo. kakšne so možnosti za namestitev zapornic na Potokih. Kot so nam povedaD, je narejena prednostna lista za prvih sto najbolj kritičnih prehodov v državi. Prehoda na Potokih ni na tem seznamu, saj je že zavarovan z av- cestno jo. Obenem navajajo podatke, da je v Sloveniji še 633 nivojskih prehodov, ki niso zavarovani in so opremljeni le z Andrejevim križem, ter precej nivojskih prehodov, ki so v gradbenem smislu slabše urejeni. Zapornic na Potokih očitno še nekaj Časa ne bo ... Domačini zato napovedujejo, da bodo protestno zaprli železniško progo. OBČINSKE NOVICE Za vsakega novorojenčka po dvesto evrov? Na Občini jesenice pripravljajo nov odlok, po katerem bodo vsi starši ob rojstvu otroka dobili denarno pomoč. Stran 2 OBČINSKE NOVICE Dražje vozovnice za mestni promet Vožnje z mestnimi avtobusi bodo na Jesenicah od prvega novembra nekoliko dražje. Za eno vožnjo v eni coni bo po novem treba odšteti 1,20 evra (doslej 1,17 evra). Stran 3 ŠPORT Navkljub skeptikom so jeseniški hokejisti odlični! Tako kot je možno izreči pohvale tem na ledu, je treba potrepjjati po ramenih in iskreno stisniti dlani tudi onim na tribunah. Stran 9 ZANIMIVOSTI Vnuki bodo stare starše učiti brskanja po spletu Naučili jih bodo, kako najdejo različne spletne strani, berejo spletne časopise, spiet-no nakupujejo, pošiljajo elektronska sporočila... stran 12 Bolnišnica bo dobila garažno hišo Graditi r)aj bi jo pričeli marca prihodnje leto, zgrajena pa naj bi bila že do avgusta. Urša Peternel Eden najbolj žgočih problemov Splošne bolnišnice Jesenice je že vrsto let pomanjkanje parkirnih mest. Težave imajo tako zaposleni kot bolniki in obiskovalci, saj je parkirišče ob bolnišnici nenehno zatrpano s pločevino. A že prihoiije leto bo težav konec, saj Ìx>do predvidoma marca pričeli gradnjo garažno-parkime hiSe. Kot je povedal direktor Splošne bolnišnice jesenke Igor Horvat, bo garažna hiša stala na ]uzni strani njej bo prostora za 350 vozil, na zunanjem parkirišču pa še za sto. V bolnišnici računajo, da bodo gradbeno dovoljenje pridobili do decembra. Do tedaj naj bi sklenili Direktor Splošne bolnišnice jesenice Igor Horvat obdobje (po Horvatovih besedah se stavbna pravica običajno podeli za dvajset do trideset let), v katerem bo imel tudi pravico upravljanja garažne hiše. Horvat računa, da bodo pričeli graditi marca prihodnje leto, objekt pa naj i bil zgrajen v šestih do osmih mesecih. Torej bi v novi garažno-parkirni hiši uporabniki lahko parkirali že avgusta prihodnje leto. tudi pogodbo z investitor- Ob tem potekajo tudi pogojem, id bo garažno hišo gra- Na vrhu parkirno garažne hiše bodo uredili tudi heiiodrom, kjer bodo pristajali helikopterji. dil. Na javnem razpisu so ili ponudbe treh večjih slovenskih podjetij, ki so zainteresirana za gradnjo. Izbrani ponudnik bo dobi) stavbno pravico za določeno von z Direkajo RS za ceste, ki je zahtevala ureditev sema» foriziranega kriiiŠČa ob bolnišnici, ter z Občino jesenice glede prenosa upravljanja dosedanjega parkirišča na Splošno bolnišnico Jesenice. Dobili najemnika Doma Pristava Občina Jesenice je dobila najemnika za obnovljeni Dom Pristava, ki ga /e lani pomladi uničil požar, To bo postal Alojz )anc, ki že tma v najemu Kurirski dom. Kot je na zadnji seji občinskega sveta dejal župan Tomaž Tom Mencinger, so pogodbo že podpisali, veljati pa bo začela 15, novembra. Razpisno dokumentacijo je sicer dvignilo Šest interesentov, na , 2a koncu pa je kot edini ponudnik ostal samo Alo) skupni najem Doma Pristava in Kurirske koČe bo mesečno plačeval petsto evrov najemnine ter stroške. Po županovih besedah pa pogodba vsebuje določene zelo zavezujoče člene, in če jih najemnik ne bo Izpolnjeval, lahko župan pogodbo takoj razveljavi. U. P. à leseniške novice, petek, 2. novembra 2007 Občinske novice Nekdanji plavžarji obujali spomine V prostorih Kasarne na Stari Savi se je zbralo lepo število nekdanjih zaposlenih, ki so aktivno sooblikovali zgodovino plavžev. [anko Rabič v Gornjesavskem muzeju Jesenice z različnimi dogodki ohranjajo spomine na bogato, večstoietno tradicijo železarstva. V oktobru so pripravili srečanje z nekda-njimi jeseniškimi plavžarji ob iio^etnici ustavitve fu- takratno Želez ar o o Jesenice, ki so ga leta 1998 posneli v muzeju. Navzočim takratnim sodelavcem in soustvarjalcem filma so se zahvalili za sodelovanje in jim za spomin poklonili film na DVD-ju. V nadaljevanju je dr. Jakob Lamut z Naravo-slovnotehniške fakultete tinskega plavža na Stari Univerze v Ljubljani pred- Savi leta 1897 in yo-letnici postavitve prvega plavža na Jesenicah leta 1937. V prostorih Kasarne na Stari Savi se je zbralo lepo IteviJo nekdanjih zaposlenih, ki so aktivno sooblikovali zgodovino plavžev, predvsem po drugi svetovni vojni do njihove ustavitve. Direktorica Muzeja Irena Lačen Benedičič je najprej orisala zgodovinsko stavil pomen jeklarstva v 21, stoletju. Za zaključek so se vsi se znanih Še s potekom obsežnih obnovitvenih del na Stari Savi, o katerih je spregovoril predsednik od« bora za ureditev Boris Bre-gant. Z muzejskim kompleksom in trgom pred Ru-ardovo graščino bo predstav-al pomemben pomnik železarske tradicije. Z načrto- obdobje železarstva, poveza- vanimi novimi dejavnostmi no s plavži. Zatem so si se bo zanimanje za obisk ogledali dokumentarni film tega dela Jesenic zagotovo še o delu in pomenu plavžev za povečalo. Dimnikarske storitve spet razburjajo Urša Petirnel Na zadnji seji občinskega sveta je občinski svetnik Ibrahim Smajič vnovič opozoril na problematiko dimnikarskih storitev. Dejal je, da visoke cene povzročajo veliko nejevolje med občani. Dimnikarji po drugi strani ugotavljajo, da }e v Sloveniji polovica kurilnih naprav neprimernih, njihova povprečna starost pa je osemnajst let. Nerazumno visoke so zlasti cene meritev dimnih plinov v plinskih pečeh, ki jih je treba opraviti vsako leto. Ibrahim Smajič je zato pozval župana, naj v imenu Občine opozori pristojne na nevzdržno stanje na tem področju. Župan Tomaž Tom Mencinger je dejal, da je seznanjen z nezadovoljstvom občanov, ter dodal, da na okoljskem ministrstvu že pripravljajo korenite spremembe dimnikarske zakonodaje. Razmišljali naj bi tudi, da bi podeljevanje koncesij spet prenesli na občine. Ob tem dodajmo, da so pred kratkim v Kranju Člani civilne pobude Dimnik predstavili peticijo, v kateri zahtevara z vel j a vite v uredbe o koncesijah dimnikarske službe in koncesijskih pogodb. Odgovor vlade pričakujejo v mesecu dni, dotlej pa pozivajo državljane, naj izvajajo državljansko nepokorščino oziroma bojkot dimnikarskih storitev razen ästih, ki jih bodo sami naročili. Neuradno smo izvedeli, da se je za to na Gorenjskem odločilo že kar nekaj občanov, ki dimnikariem ne dovolijo opraviti obveznih pregledov in meritev. Za vsakega novorojenčka po dvesto e vr o v : « Na Občini jesenice pripravljajo odlok, po katerem bodo vsi starši ob rojstvu otroka dobili denarno pomo6 LTrša Peternel Predvidoma s prvim decembrom bo na Jesenicah začel veljati nov odlok, po katerem bodo starši za vsakega novorojenčka ob rojstvu prejeli enkratno denarno pomoč v višini dvesto evrov. Občinski svetniki so na oktobrski seji potrdili odlok v prvi obravnavi» na naslednji seji pa naj bi ga dokončno sprejeli. Kot je dejala Tea Višnar, vodja oddelka za ženi starši (tisti, ki prejemajo denarno socialno pomoč). Po novem pa naj bi bili upravičenci vsi novorojenčki, pogoj je le, da ima vsaj na [esenicah in slediti družinski politiki celotne države." je poudarila Višnarjeva. V razpravi je veČina občin* skih svetnikov podprla pred- i že kar v porodnišnici. Po oceni naj bi se v letu 2008 na Jesenicah rodilo 210 otrok, zaradi česar bo Občina morala v proračunu zagotoviti 42 tisoč evrov v ta namen. Doslej so letno za enkratne denarne pomoči za socialno ogrožene starše porabili le 2430 evrov. družbene dejavnosti na Ob- eden od staršev stalno biva- čini Jesenice, so doslej enkratno denarno pomoč v višini Sto evrov na jesenicah prejemali le socialno ogro- prispevati k dvigu natalitete lišče v jeseniški občini in slovensko državljanstvo. "S I log odloka, so pa menili, da i postopke za pridobitev pomoči morali kar se da poenostaviti. Predlagali so celo, da bi starše o tem obve- Ena od občinskih svetnic, ki odloka ne podpirajo, pa je Marija Mulej. Kot je dejala, naj bi bilo zatrjevanje, da bodo s tem povečali rodnost, demagogija. "To je sicer všečna in prijazna poteza Občine, a na dvig natalitete nikakor ne bo vplivala. Menim, da je naloga države, da z drugimi ukrepi omogoči mladim staršem boljše razmere za življenje, predvsem s stanovanjsko politiko, subvencioniranjem nakupa stanovanj, ostrim ukrepanjem proti delodajalcem, ki odpuščajo noseče delavke .../' je poudarila Muleieva. Občinski svet o gledališču ... Direktorica Branka Smole je opozorila predvsem na prostorsko stisko in nujnost obnove kinodvorane. UR^A PET£RNEL ,I• ."ryi fi, V okviru predstavitev jeseniških javnih zavodov je na zadnji seji obänskega sveta direktorica Branka Smole predstavila delovanje Gledališča Toneta Čufaija. Kot je dejala, delujejo kot polpokJic-no gledališče. Igrald so ljubiteljski, medtem ko je redno zaposlenih sedem strokovnih sodelavcev. V sezoni pripravijo kar Šest lastnih premier, sicer pa se v gledališču letno zgodi kar okrog 140 dogodkov, torej vsak tretji dan eden. Pripravljajo gledališki in glasbeni abonma, Čufar-jev maraton, Cufarjeve dne- Direktorica Gledališča Toneta Čufarja Branka Smole ob županu na seji občinskega sveta ve, Kekčeve dneve, sodelujejo na srečanjih ... Kakovost gledališča potrjujejo številne nagrade in priznanja« ki jih prejemajo, je dejala Smoletova. Med težavami, ki pestijo javni zavod, je omenila predvsem prostorsko stisko, saj bi nujno potrebovali prostor za shranjevanje kidis, nujna bi bila tudi obnova kinodvorane (problem sta požarna varnost in zračenje), otežen pa je tudi finančni položaj zavoda, saj je lani od pogodbe o financiranju odstopila žirovniška občina. Kljub temu jim po besedah Branke Smole nekako uspe poslovati s pozitivno ničlo. ter športu in mladih Direktor Zavoda za šport jesenice Zoran Kramar: "Problem športnih objektov sta starost in energetska zastarelost." Urša P^tsrnel Direktor Zavoda za šport jesenice Zor^n Kramar je na zadnji seji občinskega sveta predstavil delovanje zavoda, ki upravlja občinske športne objekte in je vmesni Člen med Občino Jesenice in jeseniškimi športnimi društvi. Na Jesenicah deluje kar 34 športnih klubov, v katerih je športno dejavnih prek tri tisoč ljudi, je povedal Kramar. Zavod za Šport skrbi tudi za vzdrževanje jeseniških športnih objektov (to so športni park Podmežakla, Sporma dvorana Podmežakla, kegljišče na asfaltu, nogometna igrišča, rokomemo igrišče, atletska steza, kopališče Ukova, balinišče Baza, Direktor zavoda za šport Jesenice Zoran Kramar In vodja smučišče Španov vrh, ob- Mladinskega centra Jesenice Lili Tkalec no vi j ena trim steza Zeqavec ...). Po Kramarjevih besedah sta glavni težavi športnih objektov starost in energetska zastarelost, zaradi česar je vzdrževanje dokaj zahtevno, denarja pa vedno premalo. Kramar je ob tem opozoril tudi na slabo urejene prostore Mladinskega centra Jesenice. ki sodi pod okrilje Zavoda za šport, potrebo po večji dvorani za vsaj dvesto mladih ter ureditvi mladinskega hotela oziroma prenočišč nižjega cenovnega razreda za mlade turiste, športnike, Študente ... Vodja Mladinskega centra lili Tkalec je predstavila dejavnost centra, kjer je lani potekalo kar 881 dogodkov s prek 10.Ć00 obiskovalci. "Mladinski center je prostor. ki mladim ponuja aktivno in kvalitetno preživljanje prostega časa, oblikovano po njihovi meri," je poudarila ter spregovorila o razvejani dejavnosti centra, ki je pred kratkim prejel tudi visoko priznanje Sveta Evrope, à (eseniške novice, petek, 2. novembra 2007 3 Občinske novice Avtocesto obnavljajo Urša Peternel Prejšnji torek je Družba za avtoceste Republike Slovenije (DARS) začela z obnovitvenimi deli na odseku avtoceste med Vrbo in HruSico. Izvajalec podjetje SCT bo postavil novo protihrupno ograjo (na območju objekta Verdnikova 40) v skupni dolžini 380 metrov in zamenjal dotrajane elemente betonske vamostne ograje v skupni dolžini 500 metrov (deloma na vmesnem ločilnem pasu in deloma na zunanjem delu vozišča). Družba bo dela izvedla v okviru iste prometne zapore» ki bo v smeri Ljubljane dolga 700 metov, v smeri Karavank pa 44 kilometra, Pc^odbena vrednost del za izgradnjo protihrupne ograje znaša 229.900 evTOV, za zamenjavo poškodovanih elementov varnostne ograje pa J65.700 evrov, so navedU v Darsu. Dela naj bi bila končana do 20. novembra, dotlej pa bosta v obe smeri zaprta prehitevalna pasova, promet pa bo potekal po enem prometnem pasu v vsako smer. Ob povečanem obsegu prometa so na teh odsekih mogoče zgostitve prometa, še opozarjajo na DARS-u. Človek ne živi le od kruha Marjan Ćufer je občinski svetnik na listi SDS. Kot pravi, med ljudmi pogreša več solidarnosti in topline. Urša Petbrnel ÉÉ Kratka osebna predstavitev Rojen sem bil 21. avgusta 1954 v majhni gorski vasici Spodnje Danje na koncu Selške doline. Sem že deset malo denarja je mogoče kakovostno Živeti, in obratno, z veliko denarja slabo. " et relativno srečno razvezan, imam dva odrasla sinova. Starejši je v zadnjem letniku medicinske fakuhete, mlajši pa Študent prvega letnika prava. Imam dve univerzitetni diplomi, in sicer iz organizacije dela in informatike in magisterij ekonomske fakultete. Zadnjih devet let sem bil srednješolski profesor informatike, zdaj pa Čakam na zaposlitev na Ministrstvu za šolstvo in šport kot analitik na evropskih strukturnih skladih, kjer si bom prizadeval za naše šolske in ob šolske dejavnosti pridobiti čim veČ evropskega denarja. Odločbo imam te in po prvem prične m. Katerim cUjem sledite kot občinski svetnik? "Kot svetnika me najbolj zanimajo razvojna vprašanja. Želel bi si, da bi bilo v občini več visoko tehnoloških podjetij, primerljivih z evropskimi in svetovnimi. Da Želim si, da bi Občina Jesenice postala ... "... ena najuspešnejših slovenskih občin in da bi čim več skrbi posvečala tudi sociali in mladini. Socialno službo bi bilo nujno povečati s prijaznimi in razumeva- jočimi ljudmi. Že v Bibliji piše, da dlovek ne živi samo od kruha. Številni so žalostni, osamljeni in v težavah, pa nimajo nikogar, ki bi se z njimi pogovoril in jih poto- il. Osebno sem pripraven, kadarkoli bom imel Čas, brezplačno obiskati garkoli, ki želi pogovor o svojih težavah ali zgolj prijazen in razumevajoč pogovor zaradi osamljenosti. Premalo je solidarnosti in topline med ljudmi. Marsikdo bo dejal, da je njegova težava denar, vendar je to zmotno Marjan Čufer smo ustanovili visoko Šolo za medicinske sestre, je zelo dobro. Lahko pa bi ustanovili recimo še višjo dvoletno strojno Šolo in šolo za računalniške programerje, ki jih Evropa in svet zelo iSčejo." Katere svoje tri osebnostne lastnosti, pozitivne ali negativne, bi izpostavili^ "Prva ie še vedno velika želja po izobraževanju, druga je ljubezen tako do znanosti kot do umetnosti, tretja pa veliko sočutje do ljudi. Ljubljani imam vedno nekaj drobiža v žepu, da ga dam brezdomcem. Osebno se raje pogovarjam z malimi ljudmi, tudi brezdoma, kot z intelektualci ali premožnimi. ker mali človek je iskren, številni intelektualci vzetni in radi blefirajo. Za pogovor z bleferji in pozerji pa se mi zdi škoda časa," Najljubši hobi oziroma pre« iivljanie prostega časa "Branje knjig in hoja v gore. Berem zelo veliko, v poprečju kakih sto knjig na leto. Nekaj je strokovnih, druge pa so vrhunska literatura, pa tudi kakšne filozofske in družboslovne. Vendar tega že toliko poznam, da le redko naletim na kaj novega. Plehkih knjig ali časopisov pa seveda ne berem," Zadnja prebrana knjiga? "Groteskni ples Aldousa Huxleyìa. Sama zgodba ni nič posebnega, ima pa bleščeč slog. Ker sem tudi sam v življenju kar nekaj napisal, mi odličen literarni slog veliko pomeni, zgodba je paČ zgodba. " Najljubši kraj za dopusl> "Najraje hodim v visokogorje. Letos poleti sem bil kar na 22 gorah, višjih od 1800 metrov." Ta moto je mišljen v intelektualne in duhovne mladosti in ne telesne. Te besede so iz pesmi Arsena Dediča v izvedbi Radeta Ser-bedžije Ne daj se Ines. Takrat pred 30 leti mi je bila ta pesem izredno vSeČ in sem si obljubil, da se bom jaz tega dižal. Do zdaj mi to od-li6io uspeva," Vprašanje o aktualnem dogajanju: pred Časom ste dali zanimivo p)obudo o preime* novanju Ceste maršala Tita na Jesenicah. Zaicaj menite, da je preimenovanje potreth no in kakšno novo ime bi dali omenjeni ulici? "Po tistem predlogu sem doživel kar nekaj nerazumnih napadov, češ kaj se 3 to zam Na kaj sle v življenju najtx)lj ponosni? "Besede ponos ne uporab- jam, ker je od ponosa do ošabnosti in domišljavosti samo majhen korak. Ja'^ uporabljam bolj blage besede, kot na primer stopnjevanje besede zadovoljstvo. V tem smislu pa lahko rečem, da sem zelo zadovoljen s svojima sinovoma, ki sta bila vseskozi povsem neproblematična in ill tudi k uče- nju ni bilo nikoli treba siliti. Če nekoliko v šali rečem, sem ju moral včasih celo malo nazaj držati." razmišljanje, kajti tudi z ali premožneži pa so pre- Življenjsko vodiJo ali moto? "'Kdo bo z menoj ostal mlad. Če boste vsi ostareli.' grem. iva to zamisei sem prišel zgolj zato, ker sem sam stanoval na Titovi in ko sem v Ljubljani povedal naslov, so se številni Čudili in dvakrat vprašali, ČeŠ ali imamo pri nas še kar Titovo cesto. Mi smo ponosni na železarstvo io na Titovo cesto, že v Ljubljani pa številni to razumejo slabšalno kot znak zaostalosti in za- plankanosti. Velikokrat sem imel občutek, da mislijo, da nekdo z Jesenic, in to le s Titove ceste ne more biti kaj prida. Ta kaj prida ni mišljen v moralnem, pač pa v strokovnem in evropsko naravnanem smislu. To je celo rahlo oteževalna okoliščina pri iskanju zaposlitve. Kdor celo življenje živi na Jesenicah, tega ne razume, sam pa sem zadnjih deset let dela v Ljubljani spoznal, da marsikje (ne povsod) mislijo, da mora biti Jeseničan s Titove manj izobražen podeželan, kateremu v roke Še najbolje pristojita kramp in lopata PVC OKNA, VRATA, ROLETE NOVO, NOVO - možnost nakupa elementov m samcvgradnje JESENICE. 04/586 33 70 . GSM: 040/201 488 KRANJ. Savska c. 34 04/236 81 60 • za novogradnje - zamenjava starih oken www.oknamba.sl »OPUSTI 5t NE SE&TEVAJO« Dražje vozovnice za mestni promet Vožnje z mestnimi avtobusi bodo na Jesenicah od pn/ega novembra nekoliko dražje. Za eno vožnjo v eni coni bo po novem treba odšteti t,20 evra (doslej 1,17 evra)» za dve coni 1,50 evra (doslej 1,46 evra) in za tri cone 2 evra (doslej 1,96 evra). Sorazmerno s tem se bodo povISale tudi cene mesečnih tn drugih vozovnic. PoviSanje cen je po besedah Tomaža Vidmarja s komunalne direkcije 24-odstotno. U. P. Popravek v prejšnji Številki Jeseniških novic je v članku jeseniški projekti za zgled prišlo do napake pri navedbi vsote, ki so jo na esenicah doslej dobili Iz evropskih in državnih virov. Pravilna številka je sedem milijonov evrov (irr ne 70 millionov), k temu pa lahko prištejemo še 2,2 milijona evrov, ki so jih dobili na zadnjem razpisu. Za napako, ki je nastala pri preračunavanju tolarjev v evre, se opravičujemo. ^ jeseniške novice not»t Spiana Ktnf^f, NataU Héitf, j^ià VaM, Cfman« Urid rnel OSUXOVNA ZASNOVA Jeme^ Slnij^« TnciLel TCHNICNI URCONIK f asm k FOTOCPIAFIIA Trna OoliLC^zd VOO|A OC LASNEGA fR^ENjA Neniro^cfiih pr^Sp^Vov pisem brak^ ne Dolt^ni prispo iaivi^* Umi^^icIi tn u^iiitdj f\éi,é ^ ^. ^ar^j / D^Vt^o Mv^i vMc^k / ^tf^^t^é mti 4« Ir^ni I Tit 47 PO, M799 4Z I inR^i^Uw, mi^i ^fUH |cL gi/?^ 47 47 ^sp^f^n^ ni Mominli^m o^uyviÉM 24 err dnevno)* Mi^àf^ v}? vuk delovni din od ^ do ure / fe Weòoik. i?hij« ^ forhilt %n pftkih. v fMUidi i) Ò66 ^rvoöc^ ^ Redr>e ^^ff M^a LetOpi$ ^fvi* Wit tamj dfvel küinih / TIs^SH. ^ d., ip^ini } Niro^nmi IH ^Set f Cfni iUK Ima Aj^mni 197^ f uit I^Hr^i p^èt/nhi irm^ tòVàp^putu, p64letni 2A If^m % Mwiti, v DOV ^ u^pfi^i Iv) le «o WoCé itr^lk« ^ p^kica^ ÌA ^f^ ^ la ce^a riisled^ieti cWdAi i Ot^ai^ iian^e M ul ao^ 4J J 4 leseniške novice, petek, i. novembra 2007 Občinske novice E ko kotjčik Nasveti za zeleno gospodinjstvo Ur§a Peternél V kuhinji uporabljamo celo vrsto čistilnih sredstev, ki moine onesnažujejo nara-vo, mnoga pa tudi Škodujejo zdravju. Na spletni strani pesticidi.net smo naSli nekaj nasvetov za zeleno gospodinjstvo. Pri ročnem pomivanju posode tako varčujmo z detergenti za pomivanje posode in z vodo. Pomite posode ne brilimo, ampak jo pustimo, da se posuši na zraku. Pri strojnem pomivanju s posode najprej odstranimo vse večje ostanke hrane, tudi kavno usedlino. Uporabljaj-mo čistila brez fosfatov in klora. Posebna svetila za posodo niso potrebna, so samo nepotrebno breme za naš organizem in naravo. Namesto njih raje uporabljaj- mo kis in citronsko kislino. Pri čiščenju štedilnika ali pečice v nobenem primeru ne uporabljaj mo posebnih čistil, pri uporabi katerih reklame obljubljajo čudeže. Razjedalo kožo lok. dihala ter načenjajo kovino. Če pri* dejo ta Čistila v oči, povzročajo nepopravljive okvare! Najbolj škodljiva so peneča pršila, ki povzročajo tako veliko škodo zdravju in naravi, da bi jih morali prepovedali. Pomagamo si lahko s posodo z vročo vodo, ki smo dodali kis ali limonin sok in ki jo postavimo v pečico, da zavre. Ko se v notranjosti nabere veliko pare» ki raz- mehča umazanijo, pečico zbrišemo z mehko krpo. Pri kuhinjskem odtoku je pomembno, da vanj ne mečemo ostankov hrane in drugih odpadkov. V odtok ahko občasno stresemo žlico jedilne sode in čeznjo zli- jemo vrelo vodo, Dokaj močno in uspešno čistiio za odtoke lahko pripravimo tudi iz mešanice soli, sode bikar-bone in kisa. Pustimo delovati vsaj pol ure, nato odtok splaknemo z vrelo vodo. številna kemična čistila za razgradnjo umazanije v so najbolj agresivna od vseh čistil v kuhinji in zato zelo škodujejo naravi. Učenje za vse generacije Ob letošnjem tednu vseživljenjskega učenja je na jesenicah potekalo kar 43 različnih prireditev. |anko Rabič Občina Jesenice že nekaj let sodi med najbolj aktivne izvajalce tedna vseživljenjskega učenja. S pomembnimi izkušnjami in zavzetim delom je organizacijski odbor letos uspešno izvedel že deseti teden, ki je obsegal 43 različnih prireditev in drugih dogodkov. Vključenih je bilo 14 različnih izvajalcev, ki so pripravili programe za ljudi vseh generacij. Letošnja tema se je navezovala na evropsko leto enakih možnosti za vse, glavni poudarek pa so ji dali na zaJdjučni prireditvi v dvorani Gledališča Toneta Čufarja. Najprej so se z enominutnim molkom spomnili Srečka KtČa, ki je od vsega začelka do letos vodil organizacijski odbor v občini Jesenice. Njegovo delo je bilo prežeto z uče- njem, poucevan)em m prenašanjem izkušenj na sodelavce. Bil )e prvi dobitnik priznanja AndragoŠkega centra Slovenije iz občine Jesenice. Slavnostni govornik na prireditvi, župan občine Jesenice Tomaž Tom Mencinger > učenie izoostavii kot veli- ko družbeno vrednoto. "Znanje je lahko temeljna strateška prednost, ne le za državo, temveč tudi za občino. Samo z učenjem, veščinami in izkušnjami si bomo zagotovili trden družbeni razvoj. S tem skupnosti dajemo priložnost, da z močjo m spoznan) soustvarjamo možnosti za boljše življenje vseh nas." Veliko pohval je jeseniškim organizatorjem letos spel izrekla Zvonka Pangerc Paher- nik, ki je slovenska koordina- torka tedna vseživljenjskega učenja pri AndragoSkem centru Slovenije. "Dejavnosti v okvini Tedna so pri vas vraš-čene v življenje občine. To vas krepi in pomembno vpliva na razvoj. Da ste uspešni, so dokaz številni nagrajenci iz vašega okolja. Skupaj s so* delavci neprestano izboljšuje- kakovost lastnega življenja ter okolja, v katerem živijo in delujejo," je poudarila. Kulturni program na prireditvi je še enkrat utrdil letošnja prizadevanja izvajalcev, da evropsko leto enakih možnosti za vse udejanjajo v vsakdanjem življenju. Lepega aplavza so bili deležni izvaialci različnih narodno- sti. S pesmijo in plesom se je najprej predstavila otroška folklorna skupina Rožie Kulturno športnega društva Hrušica, Sledili so nastopi skupin Kulturno športnega društva društva Vuk KaradžiČ, večer pa je z nastopom zaokrožila skupina Varstveno delovnega centra Škrat z Jesenic. S celotno Izvedbo vseh aktivnosti je bila zadovoljna nova predsednica organizacijskega odbora Maja Radinovič Hajdič, letošnja nagrajenka AndragoŠkega centra Slovenije. "Prijetno sem bila presenečena nad velikim obiskom na posameznih prireditvah- Kot kaže, smo v organizacijskem odboru iz- i so za Iju- Makedonskega kulturnega društva 1 linden. Kulturno prosvetnega in športnega jo," je dejala nagrajenka. brali prave teme, di zanimive in ii iUINKlit WORLD OF AEROB CS LUD AdriatfcSlovenica J ¥ l i druge ADRIATIC SLOVENICA Zavarovalna družba d.d. je sodobna, druga največja splošna slovenska zavarovalnica z bogato in kakovostno ponudbo zavarovan). Već kot pol milijonu zavarovancem želimo nuditi odlične zavarovalne storitve, najboljšo dodatno ponudbo in svetovanje. V razvejano mrežo poslovnih enot po Sloveniji vabimo prodorne, motivirane in k zastopniške kandidate (m/ž) na področju MOJSTRANE in DOVJA ter enega na področju KRANJSKE GORE Od kandidatov pričakujemo: vsaj V stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske, tehnične ustrezne smeri, sposobnost učinkovitega komuniciranja po telefonu, sposobnost učinkovit,e prodajne komunikacije, poznavanje uporabe orodij MS Office. Ponujamo vam možnost: plačila odvisnega od uspešnosti, pridobivanja zavarovalniških znanj in komunikacijskih dokazovanja svojih sposobnosti, samostojnega organiziranja delavnega časa. Z izbranim kandidatom bomo delovno razmerje sklenili za določen čas 1 ieta, ob pridobitvi licence pa za nedoločen čas. Če izpolnjujete pogoje za zasedbo delovnega mesta zastopniškega kandidata in če ste tudi komunikativni, samostojni in iniciativni, se nam pridružite v urejenem in prijetnem delovnem okolju, Več informacij o vsebini dela lahko dobile po telefonu 04/281 70 00. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev nam pošljite v 8 dneh od na naslov: Adriatic Slovenica d.d. Koper, Poslovna enota KRANJ, Kidričeva cesta 2, 4000 Kranj, Kandidati bodo o odločitvi obveščeni v8 dneh po sklenitvi pogodbe z izbranim kandidatom. LATINO AEROBICS Oblikujte svoje telo in se zabavajte s FLY-BOX-om, latino Elite Aerobiko in trebušnim plesom Za ženske vseh postav in vseh starosti! FLY-BOX: aerobna, dinamična, raznolika vadba s posameznimi elementi borilnih veščin. Vadbo nadgrajujejo vaje z utežmi 0,5 kg in koiebnico, s katerimi izvajamo vaje za roke in zgornji del trupa. Vadba je koreografsko nezahtevna in primerna za vsakogar. Velik poudarek dajemo tudi na zadnjičnih in trebušnih mišicah. Na koncu sledi sprostitev s tai-čijem, jogo, virtualno relaksacijo ali masažo. FLY-BOX LATINO ELITE AEROBICS: za vse, ki uživate v latino ritmih in se ob tem dodobra naplešete in spotite! Deluje na principu vaj, ki jim lahko sledi čisto vsak posameznik. TREBUŠNI PLES: lahko se naučite pravega izredno čutnega, sproščujočega plesa. Ì » t Urnik si lahko ogledate na naši spletni strani www.suniise-spoii.coni GSM: 031/340-631 leseniške novice, petek, 2. novembra 2007 5 Krajevna skupnost Začeli obsežno obnovo doma Največja pridobitev bo nov vrtec, ki bo nared prihodnjo pomlad. ianko rabič V Krajevni skupnosti H ruši-ca ugodno ocenjujejo potek letošnjih investicij, ki jih izvajata Občina Jesenice in Komunalna direkcija. V vzhodnem delu naselja so končali gradnjo kanalizacij* skega kolektorja od gasilskega doma do špedicijskega platoja na Plavžu. Tako je sedaj celotna HruSica priključena na kanalizacijsko omrežje do čistilne naprave. Letos so uredili novo parkirišče ob cesti ob železniškem nadvozu. Koristijo ga lahko predvsem prebivalci v starem delu naselja. Sredi oktobra so začeli izvajati novo investicijo, ki sega temeljito prenovo Kulturnega doma. Zgrajen je bil leta i960, predvsem z udarniškim delom krajanov ter ob pomoči Občine |ese-nice, Železniškega gospodarstva in Železarne [eseni-ce. Notranjost doma bo v ce- loti spremenila podobo. Največja pridobitev bo v spodnjem delu, kjer bo nov vrtec. Otroci se bodo po dolgih letih z neprimerne starem delu Hrušice preselili v objekt, ki bo omogočal kvalitetno varstvo otrok skupaj in bo uporabljal tudi igrišča pred domom. Novi prostori za vrtec bodo nared prihodnjo pomlad. V spodnjem delu bodo še novi prostori za knjižnico z dnevno Čitalnico. V zgornjih nadstropjih doma bodo prenovili prostore za sedež krajevne skupnosti in delo društev ter organizacij, načrtujejo pa tudi gradnjo več en osobnih in dvosobnih stanovanj. BoF Si lahko mislite, da bi Bog pred vhod v nebesa postavil zapornico in po tistem dovo-il vstopiti samo tistim posvečenim, ki bi jim podaril daljinca za odpiranje? H ja. če že ne vemo, kako je pred nebeškimi vrati (a bomo to zagotovo nekoč Izvedeli ...), pa imamo tak primer pred nosom! Bogovi v belem iz zdravstvenega doma na Jesenicah so si v spregi z delavci upravne enote lesenice in drugimi» ki so zasedli prostore nekdanje občinske stavbe na Plavžu, v začetku junija letos omislili zaporni* co. Horukl, in je bila postavljena rampa na dobršnem delu parkirišča okoli stavbe, javno parkirno površino, je namenjena vsem držav» janom Slovenije ob opravkih v teh Iz davkoplačevalk ske malhe plačanih službah, so si gospe in gospodje prilastili, ne da bi v gradnjo parkirišča investirali sam samcat cent. tolar ali dinar. 2. Občinski redar si je zadevo ogledal in ugotovil, da je zapornica še vedno v funkciji. (Kako? So mu mar po-sodih daljinec. da je pol ure dvigoval in spuščal zaporni- co: 3. Občina Jesenice bo sklicala sestanek v čim krajšem možnem času. (Začenja se mesec november in po petih mesecih bi bil pa nemara res že čas!) 4. Občani lahko vložijo tako Zapornica: dvigne se le posvečenim prijavi motenja in uzurpacije javnih parkirnih površin naja* vila pri njem. Ali pa bo tudi njo odslovil, Češ da naj mu ne zastavlja neumnih vprašanj? Saj se zaradi zapornice mnogi sploh ne bi obremenjevali, če bi bili oni, ki so se zaplankali, na svoji strani, stranke v uradih in pacienti na njim namenjenih parkirnih mestih v modri coni. drugi stanovalci v bližini zdravstvenega doma pa na svojih. A ni tako! Zaposlenim v zdravstvenem domu pa onim na upravni enoti in še drugim niso jasna pravila korektnega obnašanja, Zato svoje avtomobile pustijo za zdravstvenim domom okoli blokov, njihovi parkirni malo pomirijo. Parkirišče se je uredilo z činskim denarjem, kamor so hočeS-nočeš morali prispevati davkoplačevalci, ki so junija letos pred rampo obstali z dolgimi nosovi. Kmalu po tistem se je direktorju Zdravstvenega doma Jesenice postavilo nekaj vprašanj v skladu z zakonom in pravili pridobivanj informa- prostori za rampo pa so Potem so konec junija sesta-dj javnega zrtačaja. pa je ob- prazni! Da bi jim bilo mar činarjem. ki so prav tako pre- za recimo voznika komunal- gospodom iz velike stavbe na Plavžu ni mar! Na stanovalce blokov pod Murovo pa se tako ali tako požvižgajo! Glavno, da imajo oni nekaj metrov bližje do stranskega vhoda v stavbo! Stanovalci blokov na Titovi, ki so razpotegnjeni pod Murovo in imajo na prostor okoli stanovanjskih objektov en sam vhod z glavne ceste, so menili, da če so si že gospodje navijačih svojo rampo, bi si jo lahko tudi oni. hi bi bil seveda red. lahko bi govorili o ferpleju ter enakih možnostih za vse! "Kje pa!" so poskočili na Komunalni direkciji in dodali, da bodo pisno KOt ustno nasprotovanje postavitvi zapornice na Občino Jesenice, Komunalna direkcija, C. železarjev 6. esenice. (Bilo je vloženih več nasprotovanj, a do danes Komunalna direkcija ni ukrenila popolnoma ničesar!) Da bi ukrepali, naj se stanovalci jeli taka vprašanja, dejal, da na neumna novinarska vprašanja že ne bo odgovarjal. Prav, Če ne bo dajal odgovorov na po njegovem neumna vprašanja, pa jih bo morda le moral iztisniti iz sebe gradbeni inšpektorici, ki se bo po nega tovornjaka, ki se muči ob odvažanju odpadkov iz* pred blokov, da bi pomislili, kako naj bi se reševalno vozilo v primeru nujne vožnje prebilo do vhodnih vrat ali pa da bi morali posredovati gasilci s svojimi vozili, ne, to i. O odstranitvi zapornice na Občini lesenice Še nismo odločali. V zvezi z navedeno zadevo bomo sklicali sestanek, na katerem bomo spre-jeb določene sklepe, v skladu z veljavno zakonodajo. (Teh določenih sklepov še danes nI!) posebej pametni in se postavili na eno ali drugo stran, bomo spoštovanemu bralstvu prihranili, toda Komunalni direkciji bomo prav s pomočjo javnosti zastavili uganko, ki je. upamo, ne bodo mieli še nadaljnjih pet mesecev: ali imajo občani Jesenic prav tako kot tisti iz nekdanje občinske stavbe na Plavžu pravico postaviti zapornice pred parkirnimi mesti, ki jim pripadalo? Da ali ne? Ker če te pravice nimajo, ji nima niti zdravstveni dom niti upravna enota niti kdo drug in mora sporna zapornica pred javnimi parkirnimi površinami takoj na smetišče. Če pa zapornica med zdravstvenim domom in garažami reševalnih vozil ostane z blagoslovom Komunalne direkcije, potem imajo tudi občani Jesenic pravico do postavitve zapornic pred svojimi parkirnimi prostori, kajne? Odstirajo zgodovino Planine pod Colico v letošnji Teden vsežtvijenjskega učenja v občini Jesenice je Ljudska univerza Jesenice vključila projekt raziskovanla kul- turne dediščine v lokalni skupnosti. Po lanskem vzorcu na temo Kako so včasih živeli na jesenicah? nadaljujejo raziskovanje v Planini pod Golico. To je kraj z bogato zgodovino, dogodki in ljudmi. Partnerja v projektu sta Občinska knjižnica Jesenice In Cornjesavski muzej. Člani študijskega krožka pri Ljudski univerzi Jesenice pod vodstvom mentorice Cordane Trokič so se skupaj z dornačini nadvse resno lotili dela. 4. decembra, na dan, ko v Planini pod Golico praznujejo god svete Barbare, bodo predstavili brošuro z izbranim zgodovinskim gradivom. Prihodnje leto za praznik občine Jesenice pa bodo pripravili Še razstavo. J. R. Parkirni križi v okolici pošte Jeseniška zaplankanost £no najbolj zasedenih parkirišč je tisto ob jeseniški pošti, saj mnogi obiskovalci parkirajo skoraj na stopnicah stavbe {ki žal še vedno nima urejenega dostopa za invalide) pa po pločniku žem kražem ... Občasno pa se na drugi strani na urejenem parkirnem prostoru še vedno najdejo prosti parkirni prostori. I. P. OKNA, VRATA IN ZIMSKI VRTOVI STOPNISCNE IN BALKONSKE OGRAJE PA&CO d. o. 0. Ulica Heroja Vecdnikd 22.4270 JESENICE lei*: 04/5661*680. pi yr^ta in zimski vrtovi □FINSniAL 6 Jeseniške novice, petek, 2, novembra 2007 Ku LTU RA Večerni zvon V Dorriu upokojencev dr. Franceta Berglja so v letu 2000 ustanovili mefani pevskf zbor, ki so ga poimenovali Večerni zvon. Zbor pridno vadi vsak petek pod vodstvom zborovod-kinje Metke Rutar Piber. Domskim pevcem seje pridružilo Še nekaj zunanjih prostovoljcev kakor tudi harmonikarica Marjana Komelj, večkrat pa jim zapoje Še jeseniška primadona Melita jelen. Seveda so oskrbovanci doma veseli svojih pojočih sostanovalcev na občasnih kulturnih prireditvah- j. P. Letni koncert veteranskega pevskega zbora v petek, Ì2. oktobra, je bil v baročni dvorani v Radovljici letni koncert, na katerem so se predstavili pevci in pevke veteranskega pevskega zbora območnega združenja Radovljica Jesenice. Pod vodstvom Franca Podjeda in Metke Rutar Piber so peli ljudske, ponarodele, domoljubne in borbene pesmi, pesmi trpljenja, upora in zmag slovenskega naroda. Kot gostje so na koncertu sodelovali ie CaŠper Prirrtoiič in Harmonikarskl orkester Glasbene šole Radovljica. Koncert je spremljalo približno dvesto poslušalk tn poslušalcev. Veteranski pevski zbor šteje 24 pevk in pevcev. V sedmih letih so nastopili več kot 120-krat. Novembra imajo koncert na Blejski Dobravi, dogovarjajo pa se tudi za nastop v Begunjah. R. K. Fotografska razstava Walterja Tomaschitza k Fotografsko društvo Jesenice je povabilo k sodelovanju Čiana Visible iz Beljaka Walterja Tomaschrtza in 12. oktobra so v Fotogaleriji Gledališča Toneta Čufarja odprli razstavo njegovih fotografij večjega formata. Avtor je Član obrtniške zveze Ustvarjajočih umetnikov Avstrije ter član društva Visible za usposabljanje in oblikovanje umetniške fotografije v Beljaku. Je dobitnik kar nekaj pomembnih n^rad in priznanj, pripravil je že več razstav po Avstriji in tudi v Svid. Pri fotograftranju sta mu pomembna tako domišljija kot iskanje pestrosti in raznolikosti. Tokratna razstava je na ogled do g. novembra. P. Likovna razstava Eda Cregoriča v razstavnem salonu Oolik na Jesenicah so v petek, 19. oktobra, odprli razstavo likovnih del člana Eda Cr^riča iz Kranja Razstava bo na ogled do 14- novembra. Slikar sodi med , Motive išče med mestnimi in vaškimi vedu umirjene siika tami, marmami, v gorski pokrajini, domačijah in sakralnih ob jektih, pa tudi tihožitje je med njegovimi deli, Kot je zapisal li kovni kritik dr. Damir Clobočnik, avtor uporablja različne teh nike slikanja - barvni svinčnik, vošČerke, akvarel In podobno "Srečujemo se torej z različnimi načini slikarskega tn risarske ga pogleda na motiv, v katerem je vselej na delu tudi njegova razpoloženjska odslikava," je zapisM GloboČnik. J. P. Zlata žetev za Vox Carniolus glasbe Andrej Černe Na mednarodnem zborovskem tekmovanju "IN ... CANTO SUL GARDA" v Rivi del Garda v Italiji je komorni zbor Vox Carniolus nastopil v kat^orijah tradicionalna (ljudska) glasba in sakralna glasba ter v obeh zm^al. Uspeha se vračali z odra. Podobno je bilo tudi na zaključnem koncertu, kjer je tisočglava množica kritičnih poznavaJcev - udeležencev tókjTiovanja navdušeno pozdravila najbolj^ v pričakovanju lastne potrditve med na-grajenijrü- K znatnemu deležu visokih z vsemi, KI nas razu- mejo, podpirajo m imajo glasbo radi. Prvi nastop na mednarodni sceni potem, ko je zbor opozoril nase na Naši pesmi spomladi v Mariboru» ru le potrditev uspežnega dela, ampak korak, ki razkriva razsežnosti in daje možnosti, da postaneš del mednarodne druščine, zaljubljene v petje oziroma glasbo nasploh. Druženje in okolje navdihujeta in polnita z adrenalinom tako močno, da le zrela, topla in umirjena beseda Micheleta vrača v realnost pred sprostitvijo čustev, nabitih z energijo. Vselej ni šlo. Na nastopih smo si dali duška, da sta si "odmev" zadnjih taktov in aplavz podala roki, ko smo se s povečanim srčnim utripom pnznanj za Slovemjo sta pn-spevala tudi Dekliški zbor Gimnazije Kranj in Mešana pevska skupina dr. France Pre* leren iz Žirovnice. Po zaključku je stroka obstopi- la zbor in našega dirigenta Micheleta z vrsto pohval, zanimivih vprašanj ter povabil k sodelovanju v Veroni, Rusiji na Švedskem in ZDA, Med tem so prek mobilnikov že prisj^ele Čestitke. Med prvimi nas je poklical župan TomaŽ Tom Mencinger. Posebq smo bili veseli čestitk prijateljev, skladateljev, katerih skladbe smo predstavili, in naše pevske konkurence, katere del smo postali- Občutek, da je slovensko zborovsko petje v svetovnem vrhu, dviguje in potrjuje samozavest, us- pajo Simbolično se je potrdilo razmišljanje pred letom dni, ko smo izbrali naslov prve zgoščenke Zrelo je... Tedaj smo v dvomih pritrdili tej izbiri. Na Naši pesmi smo si utrgali cvet, v Gardi pa poželi "zrelo". Cepravpiscu teh vrstic izbor istoimenske skladbe za zaključni nastop najprej ni bil najbolj po volji, je spomin na prešerno razpotegiiila do jutra na obali Gardskega jezera. Za nas, pevce in dirigenta, so trenutki slave kratki, saj so priprave na samostojni koncert, ki ga bomo izvedli 20, januarja 2008 v veliki dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani, intenzivne. Delo- hujočc odtehtal. Ob vrnitvi v hotel sta se razsežnost in razkošje talentov drugih glasbenih zvrsti in njihovih ritmov vna vnema, kì jo krasi spomin na uspešno epizodo, je povabilo našim novim upom. Ce so morda bolj od strani spremljali priprave, sedaj lahko strnemo vrste in skupaj naredi m o nov korak. Novo zlato za pihalni orkester Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Cora je osvojil prvo mesto in denarno nagrado na mednarodnem tekmovanju v Novem mestu. Štefi Muhar od 19. do 21. oktobra letos je v Novem mestu potekalo 3. mednarodno tekmovanje pihalnih orkestrov v koncertnem igranju Slovenija 2007, ki so ga organizirali Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Mestna občina Novo mesto in Zveza slovenskih godb. Na tekmovanju je sodelovalo 16 Ij ubitelj sldh pihalnih orkestrov iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Avstrije, Poljske in litve. Mednarodna zasedba sodnikov iz Nemčije, Švice in Slovenije je ocenjevala intonacijo, zvok orkestra, ritem in doslednost v tempu, tehniko igranj a, dinamiko in fraziianje ter umetnišld vtis nastopa. Orkestri so bili razporejeni v tri težavnostne stopnje. Vsak orke- ster je zaigral štiri skladbe» od tega dve predpisani in dve po lastnem izboru. Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora si je letos zadal težek izziv, kar dve tekmovanji- Po zlatu v Ormožu so nastopili ludi v mednarodni konkurenci v Novem mestu. S skladbami Raya Lombrette Circus around the world, Vinka Štrucla Bagatela, Pierra LaPlanta In the forest of the king in Jacquesa Offenba- cha Orpheus in the under- v/orld le osvoiil 1. mesto v svo- na mednarodnem tekmovanju godb v Novem mestu. Zahvala gre vsem, ki so kakorkoli pripomogli k temu dosežku!" Profesor Zupan, sodnik iz Slo- ji skupini in tako osvojil še denarno nagrado. Dirigent in umetniški vodja orkestra Domen Jeraša je takole ocenil napore svojih godbenikov: "Če dirigent ve, kaj počne, če mu orkester zaupa, potem obstaja velika možnost za uspeh. To se je udejanjilo vemie, je v Kasnejsem pogovoru poudaril, da je oricester vidno napredoval: "Lepo vas je bilo poslušati. Pohvaliti je treba solistki na klarinetu in oboi, mestoma sem pogrešal veČ Čustev v interpretaciji, kar pa je odvisno od posameznih godbenikov, ne itogenta. To preprosto imaš v sebi ali pa ni- namreč izobražuje in zabava. V ta vrtinec pa z vsakim dogodkom posebej posrka tiste, ki so ji pripravljeni prisluhniti. Med vidnejše kulturne popestritve v našem mestu sodijo tudi nastopi in tekmovanja pihalnih orkestrov, Priredi- je mednarodno tek- Alojzij Mušič, župan mestne občine Novo mesto in predsednik organizacijskega sve- ta, je glasba je ti5tì del kulhire, ki igra pomembno vlogo že od nekdaj; s svojim poslanstvom movanje pihalnih orkestrov, pa ima Se širše razsežnosti, saj niši občinske in celo državne meje ter s tem pleme» niti sodelovanje. Tovrstna srečanja zato predstavljajo stičišče različnih mnenj, idej, reš itev i n potrditev. " In še vesela novica: Sklad pripravlja za prihodnje leto tekmovanje v izvajanju Avseni- kovih skladb, ki bo potekalo na Bledu. Pred orkestrom je nov izziv, ki se mu gotovo ne bo izognil. Novosti s knjižnih polic Veronika Osredkar Gyòrgy Dragoman je obetaven madžarski pisatelj mlajše generacije. Roman Beli kralj je v prevodu Jožeta Hradila njegov pn.'i v slovenščini (Didakta, zbirka Gostosevci). Dogaja se v času totalitarizma, ko očeta dečka Džata režimska policija odvede v zloglasno delovno taborišče. Roman sestavlja več zgodb, ki jih pri- Po zgradbi in vsebini nekoliko podoben je roman Zgodba gospoda Sommerja pisatelja Patricka Süskinda, avtorja kultnega romana Parftim. Tudi tu gre za prvoosebno otroško pripoved, s katero pisatelj razmišlja o krivdi in upanju po koncu druge svetovne vojne (Celjska Mohorjeva Feri Lainšček, letošnji dobitnik nagrade kresnik, je v mednarodno zbirko Miti ganih, ki so skovali žeblje za križanje Kristusa. Cuiaarska ulica je zadnji del Kairske trilogije egipčanskega pisatelja nobelovca Nagui- ba Mahfouza. Z njo se končuje obsežna kronika družine premožnega kairskega trgovca Ahmeda, z njo pa tudi pripoved o Egiptu, njegovih burnih Časih in silnih družbenih spremembah {Založba /cf.) Pankrt iz Istanbula je drugi roman v angleščini priznane prislužil tudi obtožnico v Turčiji, ker naj bi žalil turška nacionalna čustva. Pisateljica namreč poleg zgodb svojih junakinj piše tudi o turškem in genocidu (založba Sanje), Izšla je tudi knjiga ). J. Tolki- ena Hurinova otroka, ki jo je za izdajo pripravil pisateljev sin. Zgodba se dogaja daleč pred časom iz Gospodarja prstanov, gre pa seveda prav poveduje enajstletni deček, Sloveniji jo izdaja založba turške pisateljice ElifShafak. in tako na svojevrsten način slika osebno in družbeno tragiko mračnega obdobja. Mladinska knjiga) prispeval roman Nedotakljivi. V njem je mojstrsko popisal mit o Ci- Roman, v katerem so v ospredju usode žensk različnih ge- roma n, poln spletk, prekletstev in pravljičnih bitij. Delo je prevedel Branko Gradišnik, iz- neracij, si je poleg priznanj dala pa Mladinska knjiga. .J jeseniške novice, petek, i. novembra zooi Kultura Sto deset let gledališke dejavnosti na Jesenicah Leta 1897 je v takratni vas! Jesenice začela delovati gledališka družina Joža Varl Ob letoSnjüi jubilejnih Čufar-ie\ih dnevih • festivalu ljubi- - praznujemo tudi iio-letnico gledališke dejavnosti, V takratni vasi Jesenice je oktobra 1897 v okviru Katoliškega delavskega društva Jesenice poleg pevskega zbora in kovi-narske godbe začela delovati tildi gledališka družina. Razen med prvo in drugo svetovno vojno je delovala stalno in se uve-javljala v domovini in zunaj meja. Še zlasti v takratni avstro-ogrski monarhiji in ob grobih poskusih germanizacije nažih krajev se je gledaližka dejavnost vključevala v prizadevanja za uveljavljanje slovenskega jezika in slovenske kulturne in nacionalne identitete. Že pred prvo svetovno vojno se na Gledališko družtvo, ki je v štirih sezonah odigniJo petdeset predstav in dejavnost pred vojno sklenilo s farso Ivana Cankarja Poliujšanje v dolini Sentflorjan-skL Po vojni je med prvimi začel delovati dramski odsek Delavska izobraževalnega društva Svoboda [esenice in odigral dramo Ivana Cankaria Kralj na Betajnovi. Kot zanimivost dodam, da je tudi po drugi svetovni vojni ustanovljeno Slovensko ^edališče (sedanji GTC) kot otvoritveno predstavo 8. decembra 1945 za^raJo isto delo, V letih 1920-1942 sta na Jesenicah poleg že omenjenega ddav-skega odra zelo uspešno delova- Nagrajena predstava Kralj Arthur In sveti gral 11 gledališka skupina pri jeseniškemu Sokolu, Iqer so uprizarjali tudi operete, Ln gledališka družina "Aljaž" pri Ki^čanske-mu delavskemu družtvu v Krekovem domu. Izreden razmah pa je ^edališka dejavnost doživela po dru^ svetovni vojni v okvini na novo ustanovi j en ega S1 ovens kega Ijudsk^a gledališča. Že v prvi sezoni 1045/46 so odigrali rali združeni gledališčniki Sketovo Miklovo Zalo in dramo Bratka Krefta Velika pun- « • tanja. Gledališko dejavnost na fese-nicali n adal juje G ledaHščc Toneta Čufarja, ki je ob organizacijskem odboru tudi nosilec Čufarjevih dnevov • festivala 2 cyi ponovitvami, vedno pred razprodano dvorano. N^j sezon po vojni je uspešno deloval še delavski oder pri jeseniški Svobodi, uveljavila tudi z zelo uspešno lutkovno dejavnosti© • marionetami. Omeniti moram tudi letno gledališke Uko-va, kjer so zlasti uspešno zaig- . 10 go so si nedvomno pridobili 2 redno in k%'alitetno dejavnostjo. (eseniško gledališče je bilo v letih 1961, 1963 in 1965 izbrano za najboljše ljubiteljsko gledališče v nekdanji Jugoslaviji in je 1 j ubiteljsko gledal iško dejavnost [ugoslavije zastopalo na festivalih najboljšili ljubiteljskih gledališč iz vse Evrope v Monaku (1961). Pesaru (io6j) in Gentu {1965). Sledi- le so še številne uvrstitve na slovenska Linhartova srečanja najboljših slovenskih ljubiteljskih gledališč. Letošnje jubileje so kronali še na 46. Linhartovem srečanju septembra, ko jim je mednarodna žirija dodelila glavno nagrado matiček za najboljšo predstavo v celoti Kralj Arti;r in s\'eti gral v režiji orja evi I )ubi- teljskih gledališč je postal slovenska manifestacija najboljših ljubiteljskih gledališč ob veliki podpori obiskovalcev in priznanjih udeleženih gledališč, To pa so najlepše Čestitke za 20. jubilejne dneve in zahvala organizacijskemu odbo- ru in izvajala» Gledališča Toneta Cufarja (esenice. Spomin na 65. obletnico smrti Toneta Čufarja Po šestih tednih internacije v italijanskem taborišču Co-nars so karabinjerji 37-letne-ga pisatelja, pesnika rn publicista Toneta Čufarja lo. avgusta 1942 odpeljali v Ljubljano. od tam pa naslednji dan ansko-nemški meji, ga v Šentvidu izročili nemškemu Gestapu. Ob predaji je vklenjeni Čufar posku- proti Ita da šal zbežati, toda na begu so ga pokosili gestapovski streli. i-V. Ranjeno srce (vajenec toži) ' moji dneifi so neznosno dolgi, v deh^nici brez sonco mi teko, ob kletifah pomočnikov, psovkah mojstra, med ki^antami, ki srce mi žgo, Najm laj fi, n ajs la bli sem od vse h. a mi nalagajo najtežja dela; največ prahu posrkam vase, lačen sem, iočen in svet sovražim, ki mi življenje uničuje, ga zastrupijo, zagrenjuje,.. Obup se me loteva, a mu zdaj ne klonem, še je volja v meni, do prestanem leta žalosti, trpljenja in v življenju novem želje po lepoti, soncu in radosti si nekoč utešim. Predstave na letošnjih Čufarjevih dnevih arosiav HaŠek: Prigode dobrega vojaka Švejka, režija: Gcj-mir Lešnjak - Gojc; Šentjakobsko gledališče Ljubljana Ray Cooney: Denar z neba, režija Srečko Centrih; Gledalflka skupina KD Ivan KauČiČ Ljutomer Georges Feydeau: Gospod lovec» režija Miha Alujevič, Amaterski gledališki ansambel KUD Zarja Trnovlje-Celje Heiner Müller: Hamlet stroj, režija Svit Vurberški SuCo, Gledališče Gnosis» MKUD Ivan Cankar, M. Gimnazija Maribor MHan Jesih: Stevardesa, režija: |aka Andrej Vojevec, KD Janez Jalen, Notranje Gorice-PleŠIvica Milena Olip: Iz spomina (konstrukt sodobne slovenske in svetovne poezije), režija: Michael Krištof, Mladinska gledališka skupina KPD Planina v Selah, Koroška, Avstrija Michale Frayn: Hrup za odrom, režija: Matija Mifčinski, LoŠ- i oder, Škofjd Loka Dvajseti Čufar j evi dnevi Potekali bodo med 14. in 19. novembrom na Jesenicah. Branka Smole Letos mineva 80 let odkar je Tone Ćufar začel zahajati v delavsko prosvetno društvo Svoboda Jesenice in začel aktivno delovati v dramskem odseku. Igralci so leta 1927 prav z njegovo riü dramo lutrania molitev v 1 rranca o^rija novo gledališko sezono. De- avstvo je lutranjo n } m sprejeio, sa) je na odru razkrila lastno življenje in trpljenje v tovarni. Drama je ob gledanju sprožala spontane Čustvene izzive in je bila deležna velikega povpraševanja. Kijub temu pa Čufar ni dovolil veliko igrati, ker je bila po njegovem mnenju drama za-četniška, resnično težka in slaba. Zelo dobro se je med slovenskimi ljubiteljskimi eleda- . jel " tudi Gufar- lev lesiivai, ki povezuje ustvarjalne niti slovenskih in zamejskih gledaliških ustvarjalcev. Aplavzi in druženje so edino in hkrati največje plačilo nastopajočim. No. če "pade" kakšna nagrada, Se toliko bolje. dvajseti Čufarjevi dnevi prinašajo nekuj simbolike. Prvo in zadnjo besedo bo Imel Linhart in z njim do-z mače gledališče, igralci Gle- bo uvodna in hkrati že prva tekmovalna predstava v izvedbi jeseniškega gledališča. Županova Micka pa ne bo tekmovalni projekt, pač pa 20-letnici Čufarjevih dnevov. Projekt povezuje in e v en , en jezik, eno predstavo tri gledališča iz treh držav; Avstrije, Italije in Slovenije. Laliko si predstavljale, da delo ni bilo Županova Micka ne bo tekmovalni projekt, pač pa slovesnost ob jubileju, ob 20-letnici Čufarjevih dni. Projekt povezuje in združuje v en večer, en jezik, eno predstavo tri gledališča iz treh držav: Avstrije, Italije in Slovenije. dališča Toneta Čufarja, bodo za uvod na oder posta "Matička ", za z ni bilo tako zlahka uskladiti časa in možnosti pa Županovo Micko. Ta veseli dan ali Matiček se ženi za srečanje, da so bili jekleni konjički kar naprej vpreže-ni, predvsem pa, da je imelo glavno besedo neizmerno veselje do gledališča in ne nazadnje spoštovanje ideje, rojstvu omenjene Županove Micke sodeluje malodane "vsa Slo- režiser EmLl Aber- Šek iz Nove Gorice, svetovalka za govor Alenka Bole Vrabec, skladatelj, glasbenik in korepetitor Franc Podjed z Bleda, koreograf Janez Mejač iz Ljubljane, igralci pa iz Štandreža v Italiji, Šentprimoža v Avstriji in seveda domačih Jesenic. Tale "naša Micka" bo res rojena v posebnih razmerah, zato si brez dvoma zasluži tudi kanček vaše pozornosti, Tako imamo mejnike, začetek in konec 20. Čufarjevih dnevov, vmes pa bodo na ogled tekmovalne predstave, ki jih po selektorskem ogledu devetnajstih predstav predlagal univ. dipt dramaturg Alen Jelen. Drama Polom kot radijska igra Čufarjeva drama Polom, ki so jo jeseniški igralci nadvse uspešno ambientalno uprizorili ob stoletnici rojstva Torieta Čufarja (14. novembra 2005) v tovarniškem obratu Acronija, bo ob letošnjih 20, Čufarjevih dnevih doživela Še eno za- nimivo preobrazbo, tonski Izvedbi. Predstavo je n sfcer v posne a ekipa Radia Slovenija. Tako bo med dogodki jubi ej-nega festivala tudi javno predvajanje radijske igre Polom. Jeseniške novice, petek» 2. novembra 2007 Sport Uspešen tekač veteran Od 4, dc 7. cktobr$ so v mestu Plovdiv v Bofgarrji p<7tekale Atletske balkanske Igre za veterane. V slovenski reprezentanci je uspešno nastopil tudi član Atletskega kluba jeseni-ce Tomaž Majer. V kategoriji do 45 let je nastopil najprej v teku na 10 km in osvojil odlično 3. mesto in s tem bronasto medaljo. V teku na 1500 m pa je le malce zaostal za bronom in osvojil četrto mesto. V konkurenci reprezentanc iz desetih držav sta oba rezultata imeniten uspeh. Tomaž pa je pred dnevi tekmoval tudi v Murski Soboti na državnem prvenstvu v cestnem teku na lo km, kjer je osvojil tretje mesto. Tomaž Majer je že začel priprave na Evropsko veteransko prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Ljubljani. Sicer pa vabi vse tekalke navdušence» da se vključijo v Atletski klub Jesenice, ki sedaj že tri leta aktivno deluje na področju tekmovalne atletike, v svoje vrste pa vabijo tudi starejše. Kot pravi To- ak. maž, je skupen tekaški trening bolj zabaven. Torej vsi, tivno tečete in želite podrobnejše informacije, pokličite na CSM 041/205 022. B. J. PARTIZAN Jesenice Društvo za telesno vzgojo in športno rekreacijo • prijave na tel.: 04/58316 51 ali e-pošta: infb(g^Đartizan-jesenice*drustvo.si Dopolnjen urnik programov )UDO • tekmovalni Ponedeljek-pete k ob 20.30 Program je namenjen tekmovalcem, ki želijo dosegati vrhunske rezultate. FITNES Ponede I j e k»petek 9.30-12.30 i m 5.30-21.30 ter sobota 9.30-52.30 Poleg proste samostojne vadbe vam omogočamo tudi vodeno posamezno afi skupinsko vadbo s prostimi utežmi ter na trenažnih in kardio napravah. BADMINTON Ponedeljek-petek 9.00-13.00 in sobota 9.00-13.00 Program je namenjen tekmovakem, ki želijo dosegati vrhunske rezultate. SAVNA Ponedeljek-pet e k 9.00-21.00 in sobota 9.00-13.00 Naiim članom omogočamo tudi sproščanje telesa in duha v društveni savni ob predhodni rezervaciji termina. OPTIKA MESEC OČESNA AMBULANTA Titova 31, Jesenice, tel.: 04/5832-663 VMfpMMft D GG mali oglasi 04/201 42 47, e-pottd: maliogtdsi^g-glas.^ WNVw.gQrenjskiol3S.si Kako m kdaj naj vadimo na trimski stezi? Treba je upoštevati načelo postopnosti in prehajati od lažjega k težjemu ter od manj zahtevnih gibalnih nalog k bolj zahtevnim. Zoran Kramar Vadbo na trim stezi sestavljata v glavnem hoja in tek, vendar pa jo koristno dopolnjuje tudi izvajanje posameznih gimnastičnih vaj in gibalnih nalog ali drugih športno rekreativnih aktivnosti. Posamezne gimnastične vaje se izvajajo glede na postavljena orodja in naprave na postajah vzdolž trim steze, Vadeä lahko izpušča posamezne naloge, če meni, da so zanj prezahtevne, oziroma ustrezno zmanjša obremenitev med vadbo. Najpomembneje je, da se vsak posameznik, preden se odpravi na trim stezo, posvetuje s svojim zdravnikom, saj se moramo le zdravi odloČiti za vadbo. Poleg tega je treba upoštevati načelo po?rtop!Ä>^ st3 (prehajati od lažjega k težjemu ter od manj zahtevnih gibalnih nalog k bolj zahtevnim). Obremenitev in intenzivnost vadbe sta odvisni od pripravljenosti organizma na določene psihofizične napore, od stopnje osvojenosti gibalnih nalog, od tako imenovanih psihofizičnih sposobnosti (stopnje prilagoditve srca in ozuja, mišičnega sistema ter dnigili organskih sistemov). Prav tako sta tempo in ritem vadbe od>^sna od starosti in spola ler splošnega počutja. Vadba na trim stezi poteka lahko organizirano v rekreacijskih skupinah (pod vodstvom strokovnjaka) ali pa udeleženci vadijo individualno. Priprava na vadbo se začne že doma z izbiro primernega oblačila in obutve. Priliod na trim stezo izkoristimo za Ogrevanje oziroma za pripravo na večje napore. Pomembno je, da se določen Čas na začetku vadbe posveti ogrevanju (z lahkotnim tekom in hitro hojo postopoma pospešimo krvni obtok in srčni utrip, vključimo posamezne gibalne centre ter centre za koordinacijo giba- si- nja v stemu, povečamo delovno sposobnost mišičnega tkiva, kar omogoči posamezniku, da lažje opravlja težje naloge. Pred vsako intenzivnejšo vadbo ali fizičnim naporom Skupina Zajčki ob lepem vremenu redno prihaja na prenovljeno jeseniško trim stezo. Demonstrator Peter je pokazal, kako se pravilno vadi. Nato sledimo posameznim postajam, na katerih izvajamo gimnasbčne vaje. Pri tem pa je pomembno, da pazimo na ritmično dihanje (pri nobeni vaji ne smemo zadrževati sape). Na- zah predvidene tudi take vaje, ki pridejo prav v vsakdanjem življenju (naskako-vanje, preskakovanje, visenje in druge). Intenzivnost vadbe, ki je postopoma naraščala. pa doseže svoj vrh preidemo v hojo, prav tako na zadnjih postajah delamo lažje gimnastične vaje. Zaključek vadbe opravimo na znatno nižji ravni delovanja Skupna vadba na) bi trajala približno šestdeset minut. Eno osnovnih načel se glasi> da moramo vaditi redno, in sicer tako, da smo na začetku vsak drugi dan na trim stezi, potem pa na) bi se pri^roča izdatno ogreva- .jj. , , . . I n)e; ucinKe ogrevania spremljamo tudi z merjenjem frekvence srčno žilnega sistema, po ogrevanju naj bi se število srčnih utripov povečalo približno na 120. Z ogrevanjem se bomo Ì2ogni- i poškodbam in kasneje bolečim miSicam. Ogrevanje naj bi trajalo pet do petnajst minut, lahko pa tudi dlje. loge so izbrane tako. da na poti od postaje do postaje obdelamo vse mišične skupine in celostno učinkujemo na ta pomemben organski sistem. Ob krepiJnöi gimna- približno na začetku druge polovice trimske steze (FSU = J 40-J Go/uda ree v na minuto). V tem delu tudi hitreje tečemo od postaje do postaje in delamo težje gibalne nalo- or mov. Skupna vadba naj bi trajala približno šestdeset minut. Eno osnovnih načel se glasi, da moramo vaditi redno, in sicer tako, da smo na začetku vsak drugi dan na tlim stezi, potem pa naj bi vadili dva do trikrat na teden. Večkrat se pojavlja vprašanje. kako naj pričnejo vaditi začetniki. Pred začetkom vadbe se je treba najprej preizkusiti v hoji in teku. pri čemer moramo število srčnih utripov na minuto in na dihanje. Ko imamo dovolj mod, pa postopno povečujemo Število in inten- stičnih vajah in gibalnih na- ge. Med zadnjimi postajami zivnost ponavljanja vaj na po-logah pa so na trimskih ste- zmanjšamo tempo teka in / Jeseniške novice, petek, 2. novembra 2007 Sport Slavje na derbiju Podmežakli Navkljub skeptikom so jeseniški hokejisti odlični! Prejšnji petek smo dočakali prvi letošnji slovensl avtoplin. mladim lažje razložijo in približajo proizvajanje ekološke električne energije s pomočjo sončne energije, in nadaljeval, da predstavitev poteka v okviru kampanje z naslovom Naša Sola znižuje CO2, ki je sestavni del projekta Slovenija znižuje CO2. Ta projekt podpirala slovensko tor ter britansko veleposlaništvo in je tudi sestavni del projekta Energy path, ki se financira iz programa Inteli- gent energy for Europa, ki ga sofinancira tudi evropska komisija. Povedal je še, da je namen kampanje predvsem opozoriti mlade na zmanjševanje emisij CO2 v okolje, kar je v današnjem času biološka nujnost in hkrati tudi razvojna priložnost. Waldorfska šola na Gorenjskem Programi na waldor&k! Soli so očiščeni balasta in učencev ne "zasipajo" z obilico podatkov, ampak jih naučijo poglavitne stvari. Simona Paik (za Iniciativo za ustanovitev waldorfske Šole na Gorenjskem) Imate mobilni telefon? Seveda, kdo pa ga danes nima! Veste, kako deluje? Kaj pa vaš otrok ali mladostnik -obvlada vse gumbke še dosti bolje kakor vi, kajne! Pa mu je jasno, kako lahko njegova fotografija "poleti" iz enega mobilca v drugega sto ali več kilometrov stran? Če ve odgovor, potem je eden redkih. Večina nima pojma, kako te napravice delujejo. In sploh ne gre zato, da bi morali vedeti natančen odgovor. Bolj kot to je pomembno, da bi se morali vsaj spraševati: kako se Čuditi, biti navdušeni nad znanjem, ki se skriva notri, kot nad barvo njegovega otdšja! Mobilni telefon je le manj priljubljenimi šolskimi predmeti, pa ravno ti lahko razložijo mnoga čuda in čudesa, ki nas obkrožajo! Eden od ciljev waldorfskega načina poučevanja naravo* predmetov je spodbujanje čudenja nad fenomeni, gojenje zanimanja za stvari okoli nas, Dosti bolj kot znanje formul na pamet je v tem konceptu pomembno razumevanje principov delovanja. In najbolj pomembno: da Šolarji, mladostniki ne izgubijo zanimanja. Kritiki waldorfske Šole trdijo, da se v tej šoU otroci naučijo manj kot otroci v drugih šolah, po drugi strani pa bijejo plat zvona, da vsaka generacija zna manj, ker ima vsega preveč. Dejstvo je, da so programi na wal-dorfski Šoli očiščeni balasta, da učencev ne zasipa z obilico podatkov, ampak jih nauči poglavitne stvari, del V prostorih Občinske knjižnice na Jesenicah bodo 14. novembra ob iS. uri potekale waldorfske dejavnosti za otroke - Peter Klepec. Vstop je prost. eden od mnogih fenomenov današnjega časa. Obkroženi smo 2 njimi, odvisni od njih, vsak po svoje je Čudežen, mi pa se v glavnem ne čudimo več. Še bolj žalostno je, da se ne Čudijo naši šolar- . Malčki imajo na stotine vprašanj, šolarji in mladostniki pa nič več! "Kva me briga!" je dosti bolj pogosto slišati, kot pa: "Me pa res zanima, kako to čudo deluje?! " Fizika, kemija, matematika so na splošno, žal, med časa pa nameni drugim pedagoškim ciljem, kot je na primer ohranjanje zanimanja za stvari okrog sebe, ročna dela, umetniške dejavnosti ... Ce nam uspe otroka za nekaj navdušiti, potem bo podatke o tem poiskal sam. če pa ga zasitimo s preobilico informacij, bo izgubil vse zanimanje. Na waldorfskì šoli otroka torej v resnici ne naučimo manj • ampak več! Srednješolci za Železnike našo pomočjo bo tudi njim po dežju posijalo sonce!" Pod tem geslom so na Srednji šoli Jesenice na pobudo dijakov in pod okriljem šolske dijaške skupnosti zbirali denar za prebivalce Železnikov, ki |ih je pnzadefa vodna ujma. V ta namen so na šoti postavili stojnico, kjer so dijaki in zaposleni lahko prispevali po svojih zmožnostih. Kot je povedai ravnatelj Srednje šole jesenice Stane Vidmar, so v Času akcije zbrali lepo vsoto denarja, kt so ga izročili županu Železnikov. Ta je prispevKa vesei in je dijakom zagotovil, da bo denar namenjen Zdravstvenemu domu v Železnikih. Nekateri dijaki pa so se udeležili tudi čiščenja Železnikov. Tako so jeseniški srednješolci dokazali, da Imajo čut za sočloveka, za l VANSKSM QÌHU im TAVĆAfl ZADETEK KOŠAAK OREN- TALSKO tGAHJE koVEMSU CRAPIK Bi SU KAR (19» 1967) PROSTOR OME-VALNE NAPRAVE 1 • • ROKA (ZAŽARI 1 GESLO SESTAV PR0i2> VOOOViN BLAGA V TRGOVINI SEffTlME-VJUD PEVKE A. GLAVhO MESTO JÈUEHA ■i NATON ' ßUSK P6SWK NAAXORD DaA ODMEV MFUX TROOVINA PLANRCA TU&)V ìifcma IME SiSTEM cevi 2* PAEVATA» UEPAAE SlOVE»^ SKEOA IGAU.CA EKAHTA ii HASLOV KEWLiSKi ZNAK ZA ßENJ :ORALNMK ZMOCNIU NAVADNO RDEĆM fTA KRrr» PflEB(VAJ.CJ SLOVENJE KRATKA ZA VSE V REDU 17 KRAJ pni lJU&JANi L STfcRITRUZA AFPIK» SPOäLE DLPVOST ZADNJA PLAT IVAN CEfiGO SREDINA «IS- INDII&K DiRlGEMT IZU8IN1 12 EE}VARD KARfiEU NIC PERSONA Da STftOJAZA BAKROTISK Kosrrefl QVßALO STRFajW IRECKO) EVGENCAR ftVW-lSCI. ZORAVL V ÈElGui KAMNINA ÄMEftlS^ iORALKA TLJJESN MuziKa ìerwst^ RASUEN Da CELOTI SREDINA POLM iTAiJ« JANSKO UOèKOl UE NOVI SVET GéOAOE I NEOORA- Kn«SKi VOOJA 2ÈD0HQ II JULIO INaESIAS imm ZKAKZA llTiJ )S SREDSTVO ZA UPRE-GN^E KRUH PEKARKE PLA/4IKE BLEJSKA OREL NA OEMAN- PLM^IH IO CENT PEKARNA IKANA NICAH VASVAĐJ 13 lil 16 SLOVARČEK SANA: glavno mesto Jemna KAFRI: pleme v Južni Afriki AOAR: šesti mesec v judovskem koledarju RAKEL: del stroja za bakrotisk ASEJEV: ruski pesnik (Nikolaj Nikolajevič) KURT: avstrijski muzikolog (Emst) GORENJSKI GUS KRIŽANKA JESENIŠKE NOVICE 20/2007 P. P. 124. 4001 KRANJ k Jeseniške novice, petek, 2. novembra 2007 15 Prireditve zanimivosti NajdenčkJ iščejo dom Brezdomne mačke Zaradi alergije oddamo muca Čurija, je kastrfrart, star je leto tn polf je navajen ćistoče in bivanja v stanovanju, se zelo dobro razume z otroki, posvojitelju podarimo opremo za muca, pokličite na CSM 040/662 tjSI Oddamo eno leto starega mešanca srednje rasti. Ne mara mačk, do psov je zelo toleranten. Aro je cepljen In Čipiran. Oddamo tri lepe mucke samičke, stare so E tednov, Zaradi svoje živahnosti in razigranosti ga podarimo nekomu, pregledane so za mikrosporijo, razglistane in razbolhane. ki bo imel veliko časa za ukvarjanje z njim, ker ima neizmerno Vse so malo dolgodlake. Možen ogled, popust pri Polona Rabič Konec septembra se je pod okriljem Občine Jesenice izvajala akcija sterilizacije brezdomnih mačk v tej občini. Na sedmih lokadjah v občini je bilo pobranih 32 mačk in mačkov. Živali so bile po posegu sterilizacije oz. kastracije spuščene nazaj v svoje dotedanje bivalno okolje, le Štiri živali so bile oddane v rejo drugih stroškov, ki jih taka odgovornost prinaša. Velikokrat pa ljudje pokličejo Šele takrat, ko števila mačk ne obvladujejo več, takrat pa tudi samo zavetiSČe ali društvo potrebujeta več časa in sredstev za rešitev situacije. Zapuščene živali, katerim je bil opravljen poseg sterilizacije oz. kastracije, so označene- Vsako prosto živečo mačko ali mačka so po pose- dobre roke. Brane Pire iz za- gu označili z odščipom ko- veliko energije. Kontakt: 031/429-435 ali 031/836-922 sterilizaciji. Več informacij na GSM 041/743 02S. vetišča za zapuščene živali Perun, ki mu je bila zaupana izvedba te akcije, je povedal, da fe bilo največ mačk pobranih na JavomiŠkem Rovtu. Velik problem, s katerim se srečuje tako lokalno društvo za zašftto živah kot tudi lokalno zavetišče, je hranjenje brezdomnih mačk. Ljudje, ki hranijo brezdomne mačke, ponavadi pozabljajo, da se z rednim hranjenjem teh mačk ustvarijo idealnejše razmere za njihovo razrrtno-ževanje. Le majhen odstotek ljudi, kd hranijo brezdomne mačke, poskrbi tudi za sterilizacijo in kastracijo teh mačk, ker ponavadi ne zmo- nice desnega ušesa. Označi* tev je nujna, saj se s tovrstno prepoznavnostjo že oskrbljenih živah doseže« da ne prihaja do zamenjav in pomot pri novih lovljenjih, ohranja pa se tudi pregled nad številom že oskrbljenih mačk na določeni lokaciji. Občina Jesenice je v tej akciji pokazala veliko razumeva* nja Z3 problematiko brezdomnih mačk- Le na način, ki je bil uporabljen v tej akciji, se bo število brezdomnih mačk začelo zmanjševati, saj bo mačjega prirasta neprimerno manj, s tem pa bodo tudi stroški morebitnih prihodnjih akcij manjši. Novembrske prireditve PgTEK, 2, NOVÈMBRA MLADINSKI CENTER jESENICE ob 10. uri Pofitniiko ustvarjanje za osnovnošolce z jagodo Hmeljak Info: Mladinski center Jesenice. 04/sSS 46 lo. Si MLADINSKI CENTER jESENICE ob 12. uri Poiiiniške animacijske igre za osnovno§olc« s Tino jakopič : Mladinski center Jesenice, 04/5SS 4$ Zo. 81 ponéosljek» S- novembra OBČINSKA KNjlŽNICA |ES£NICE 16. uri OTROŠKI ODDELEK ob Ustvarjalne delavmce Info: Občinska knjižnica jesenice, 04/583 42 01 Torek, 6. novembra KNJIŽNICA SL JAVORNIK-KOROŽKA BELA ob 16. url Ustvarjalne delavnice : Kmižnica SI. ik-Koroika Bela, 04/S83 42 11 MUDINSKI CENTER )ESENICE ob 17. url ìnfo(95iol.net ter na dan pričelka tečajev. zavod za Sport jESENicE Več o dogodkih v Športnem parku Podmežakla na spletni stran www.zspo rt-jesenice.s i Infs: Zavod za Šport Jesenice 051 68$ Ž40, zsj.programi^slol.net OBČINSKA KNjl2NICA jESENICE izvajat branje V TEDNU OTROKA so začeli v knjižnici 6RIHT0. Vsr mladi bralci, ki bi bili za svoj( grajeni, vabljeni k sodelovanju. Ponedeljek od 16.00 do 17.30 - Ustvarjalna delavnica Torek od 16.00 do ^S.4S - Angleške urice Sreda od 16.00 do 17.30 - Ustvarjalna delavnica četrtek od 17.00 do 1745 • Ure pravljic 18.00 do 18.4^ • Lepo je biti bralec • Žrebanje zadnji Četrtek v mesecu) projekt BEREM radi le dodatno na me» Ponedeljek • Petek od 7.30 do 18.30 m sobota od 7.30 do 12,30 • Otrokom so na voljo štirje računalniki (internet, Word, radunalniSke Igrice). Na ure prav jlc ste vabljeni otroci od 4. leta dalje» na ustvarjalne de avnice pa od 6. leta dalje. Info: O bonska knjižnica Jesenice. 04/583 42 02 NA VSE PRIREDITVE VLJUDNO VABLjENII Pripravil: TIC Turisti£no-informacijski center Jesenice Tel.: 04y5S6 31 78, fa*.: 04/561 34 n, http;//wviTw. jesenice-touri sm.net e-naslova: tic^rager.si, tic.jesenke^siol.net Koleda'.prireditev sestavljajo pnred^e v vili organizatorji prireditev In s tem tud! datkov. Organizatorji morajo spremembe sami objaviti v medijih. i Jesenice, ki so jih jaza pravilnost po* že objavljene prireditve lb jeseniške novice, petek, 2. novembra 2007 novice Prva sta Nina in Z an Na enajstem Prvem glasku Gorenjske» ki je v organizaciji Radia Triglav potekal v jeseniškem gledališču» sta slavila Nina Jagodic iz Rateč in Žan Zelič iz Kranja. X 1/ strokovno žirijo so sestavljali: Grega Sulejmanovič, Slavko Mežek, Marija Reichman in Katja PavllČ losifbv. Zmagovalka po izt^oru občinstva, enajstletna Nina jagodic Ì2 Rateč je zapela pesem Lahko Strokovna žirija le največ točk namenila dvanajstletnemu Žanu Zeliču iz Kranja. Prepričal to rsotf Piran. Nina se solo petja in klavirja uči pri Sandiju Vovku v Mojstrani, trenira pa tudi tek na smučeh. Prireditev sta vodila Suzana Adžič in Robert Svetina. je s pesmi/o Prelep nov svet. Žan poje v šolskem zboru in v pevskem zboru RTV Slovenije. Ko bo velik, bo zdravnik in pevec. Občinstvo je zabaval Čarovnik Grega s Čarovnilkimi triki in pesmimi Nastopila sta tudi dva Jeseničana • Anja Bolte je zapela pesem Glasbeni kužki. . Vid jeraša pa pesmico Avtoštop. j Bes&d)io; UrSa PgTsi^nel, fOTOCftAf\iv. Anka Bülovsc PETEK 2.11.2007 GLASB/5 / TELEVIZIJ À Bronasta činela za skupino Paraziti P.13 Pred kratkim je v klubu Sing Sing v Kočevju potekalo 8. državno tekmovanje rockovskih skupin Iz Slovenije In zamejstva za zlato činelo, ki ga prireja javni sklad za kulturne dejavnosti. Na tekmovanje se je uvrstilo sedem skupin, ki se uveljavljajo na rockovski sceni. Strokovna žirija v sestavi Goran Cluvić in Andraž Hribar )e zlato či-nelo dodelila skupini ESF iz Črnomlja^ srebrno skupini Heretic iz Slovenskih Konjic, bronasto činelo pa je dobila gorenjska zasedba Paraziti P.i3 iz Križev. A. H. Narodnozabavni ansambel išče pevko Novoustanovljeni narodnozabavni ansambel 2 Gorenjskega išče pevko. Pogoj je sopran oziroma mezzoso-pran, zaželene so izkušnje In starost od 18 do 30 let. Morebitne kandidatke lahko druge informacije dobfjo na telefonskih Številkah 040/241 660 ali 051/309 916. A. H. Ostriga gosti štajerski Muškat Hamburg Danes zvečer v loški Rdeči Ostrigi nastopajo Muškat Hambu^, ki navdušujejo in vabijo k sočnemu, nabritemu rock'n'roll hedonizmu. Pri založbt FV je t. novembra izšel njihov težko pričakovani prvenec, z naslovom Uživaj pokončno, Mariborska rockovska peterica je s svojimi odločnimi koncertnimi akcijami navdušila slovensko javnost in Čas je za okušanje njihove bogate in polne studijske poslastice. A. B. Še ved no prvi na vasi v nedeljo ob 20. uri se na TV Pika pridružite Klavdiji Ke-rin, ki vas bo vodila med slovenskimi melodijami v oddaji Prvi na vasi. Tokrat vas bodo zabavali ansambe Cregorii, Navihanke, Brigita Šuler in Atomik harmonik, bodo poskrbeli za posebno presenečenje. Navihani Tinček pa obljublja, da bo spet kakšno ušpičil. A. 8. Akustični solo koncert Kemala Montene v ljubljansko Cvetličarno prihaja v četrtek, S. novembra» ob 21. uri nova glasbena poslastica iz serije Limited Edition koncertov. Kemal Monteno, prvi glas Sarajeva. največji bosanski Sansonjer in eden najboljših kantav- torjev na območju nekdanje Jugoslavije, bo slovensko občinstvo razveseljeval s svojimi največjimi hiti. Ob njegovih pesmih so se srečevale in zaljubljale generacije, bil je tudi reden gost in pogost zmagovalec številnih glasbenih festivalov. Pisal je pesmi tudi za izvajalce» kot so Arsen Dedič, Zdravko Čolič, Oliver Dragojevič, "ereza Kesovija, Gabi Novak, Mahir PaloŠ, Neda Ukraden, ismeta Krvavac, Dražen Žerič. Legendarni Kemal Monteno bo nastopil ob spremljavi svojih desetih prstov na kitari. Obeta se kvaliteten glasbeni večer, po katerem bo po stari navadi v Cvetličarni tudi tematska glasbena zabava. A. B. Ni dolgo, odkar so prepevali Neki sladkega, pred nekaj dnevi pa v Mal premal razglabljali, kako so nekaj čudnega pojedli, a jim vseeno ni biio slabo. Izšel je novi album večno mladih rokerjev Big Foot Mama. Alenka B run patičen izbor pesmi. Med novimi tudi nekaj starili, ki so jih na spletni strani skupi-ažno, da zadane ne že pred koncertom izbrali je naslov novega njihovi oboževalci. Dvorana albuma fantov, so že zrasli je prepevala in plesala z ben-dom. Vizualna podoba vsem može, odraslost znanega benda je tokrat de-jih zanima toliko, kolikor je lovala (skoraj) urejeno. Pred-nujna za preživetje, glasbe- vsem je Skočir s svojo kozjo na ustvarjalnost pa ne pre- bradico» novo pričesko, pri-neha. Novi album vsebuje devet pesmi, deseta je označena kot plus komad'. Gre opazili, da je na vseh razstav-za priredbo komada Moja Ijenih fotografijah v srajci s jazno karirasto srajco (v KUD-ovi galeriji so fotografi mama skupine Videoseks. kariiastii« vzorcem) in riavo Kdor je gledal novo ne- jakno deloval na ženski svet v deljsko zabavno oddajo A si ti tud' notr' padu?!, je lahko prvih vrstah pod odrom po-balinko odraslo. Brez sonč- slišal kar nekaj novih pesmi nih očal tudi tokrat ni Šlo. Big Foot Mame, prisluhnil Vtis pričakovan: bigfì pa tudi kombinaciji godr- ski, že klasičen. njajočega gksu Grega Sko- Na plazmah, razporejenih Čirja in prijetnega glasu po Kud-ovih prostorih so ves Anje Rupel. Ravno v pesmi večer predvajali videospote Moja mama. Skoraj vse pes- skupine skupaj z najnovej- mi na novem albumu Big šim Važn' da zadane- Big- Footov so delo njihovega footovci so se po koncertu basista in spremljajočega pridružili obiskovalcem in vokalista Alena Striaja. gostom, med katerimi smo Promocijo novega albuma opazili Dadi Daza, Martina je pospremil tudi ponedeljkov koncert Bio Foot Mame janežiča alias znanega Buco-ta, frontmana skupine Sidd- v ljubljanskem nabito pol- harta Tomija z njegovim de- nem KUD-u France Preše- kletom, iepotičko Iris MuJej ren. Trlo se je mladih obože- in njenega novinarja, valcev, predvsem oboževalk, športnega sveta. so Predstavitveni koncert je Bigfootovd na podoben na- začetek nastopov, ki bodo Big Foot Mama svojih oboževalcev niso razočarali. Njihova čin pospremili v 'širni svet' vrhunec dosegli v predpraz- 'bigföotovskost' je posula klasika. Ženske jih $e vedno obo- ničnem času» novi album žujejo, moški si požvižgavajo melodije njihovih pesmi. Mia- Koncerlje trajal dobro uro. pa že najdete na policah dina še vedno pleše na njihove komade. Frontman, pevec Občinstvo je slišalo kar sim- glasbenih trgovin. Gregor Skočir, je tokrat presenetil s pobalinsko urejenostjo. Anka Bulovec noči na sredo je bila v blejskem v njegovem nastopu slišali your body prvi uporabil kla- tudi albume znanih sveto-znane ritme - od samega za- virski zvok v house glasbi in vnih glasbenih izvajalcev, kot četka razvoja tovrstne kultu- s tem povzročil pravo eksplo- so Tom Jones ali Duran Dure in vse do novejših melodij, zijo že omenjene glasbe po ran ter sodeloval s številnimi presenetil pa je tudi s sveži- vsem svetu, Produciral je znanimi imeni. clubu Stop težko ' mi^ ki šele prodirajo na to- pričakovana vrstno svetovno sceno. plesna zabava z B rez njegovih legendarrüh močno mednarodno zased- hitov, ki so v preteklosti dobo. Za glasbenim pultom je besedno preplavili klube in diskoteke po vsem svetu, ni s prva ogreval DJ Davide Manali, sicer znanec slovenskih diskotek, tovrstne glasbe DJ-ju iz Chi-nepozabna zvezda večera pa chaga pravijo kar godfather je bil vsekakor producent in of house music Dj Marshall JefTerson iz zaprav inovator na tem področju. Njegovi začetld sega-Lahko bi rekli, da je Mar- jo vse v leto 1983, najbolj ]C prav- Amerike. za pravo 'malo znan pa je po tem, da je leta šolo' o house glasbi, saj smo 198Ó na platinasti plati Move 5 PETEK 2.11.2007 03 KULTUR; Igralski del Kulturnega društva K (KDK) je v dvorani na Breznici priredil literarno gledališki dogodek v spomin na velikega slovenskega pesnika, dramatika in esejista Daneta Zajca. m Anka Bulovec red stava je bila uprizorjena minuli petek na obletnico književnikovega rojstva, njeni ustvarjalci so jo poimenovali po njegovi zadnji pesniiki zbirki z naslovom Dva, režira) jo je Niko Kranfc. Za priietno presenečenje je poskrbela zelo nenavadna in domiselna scenografija Go-razda Kiöckla, saj si je bUo predstavo, v katero ie bila zajeta izbrana poezija celotnega umetnikovega opusa, niogoče ogledati le od zgoraj navzdol. Občinstvo, sedeče na balkonu, je zrlo proti dnu v široko razpeto mrežo po- Zanimiva odrska postavitev je gledalcem omogočala le pogled Iz zraka. ezije, globoke, čiste misli, prebujene preko interpre- ìa. pa je govoril o tem, da bo zato so ZajČevo poezijo, ki nastopili: Urška Urevc, Tatov, pa so izhajale iz zemlje, zaklenil svoja usta, zato so jo prvič ugledaliŠČili že nja Kramar, Katarina Koš- ki jo je ponazarjalo listje. Daneta Zajca je poezija namreč omrežila, zasvojila, v spregovori Umetniški jezik zemlje, lani. oživeli in predstavili nik, Mina Kovač in Matic Niko Kranjc je povedal, da v KDK predvsem iz spoštovanja do slovenske umetnosti, uniet- Mežek, za luč je poskrbel David Panzalovič. za kostu- pesniških zbirkah, kot sta Se vedno prisegajo na slo- nika ter njegovega dela. V mografijo in masko pa na- Požgana trava ali Kepa pepe- venstvo m avtonomnost, lej nenavadni predstavi so stopajoči sami. Petra Lotrič je uprizoril kip Kekca. Na- M Stopil je tudi v soboto in ne- inuli konec deljo, predstavil pa še en slo- tedna je svoj krst doživel venski in en portugalski lik. Petkov večer je postregel projekt Pazil tudi z gledališko igro Euro- Evropski ob- vision v izvedbi portugalske-razi, ki ga je s pomočjo obči- ga profesionalnega Teatro ne Bohinj in drugih spon- Praga. Sobotni portugalski večer pa je obiskovalcem ponudil tli razstave v eni. zorjev z upanjem na najboljše pripravilo Gledališče 2B. Projekt je daljnoročne in dali so si lahko slike portu-tudi daljnosežne narave, saj galskih narodnih noš, maso si gledališčnild zadali na- deirska je bila predstavljena logo vsako polletje v Bohinj tudi v tehniki origami, ki jo pripeljati kulturne ustvarjal« je izdelal Iztok Šostarec. ce iz države, ki tisti Čas pred- Razstavljene so bile tudi sli» Negibnež Antonio Comes v liku Luisa Camoesa / ror«; 9tu» lows seduje Evropski uniji. ke tradicionalnih likov, ki Portugalski umetniki so jih je bilo moČ včasih srečati pa so bile tudi azuiejos ploš- iz epopeje Luisa Canioesa se torej predstavili prvi Že v na portugalskih ulicah - Čice, ki po tradiciji krasi] Luzijada. Obiskovalci pa so petek je v nakupovalnem mornar, oljar, rečni ribič, stene portugalskih domov. si 1 ahko ogledali še pro j ekd- centru icupce pozdravil Ne- žid, vodar, smetar, zelenja- Poleg tega je Gledališče iB jo promocijskega filma o gibnež Antonio Gomes, ki varica in brusač. Na ogled pripravilo recital odlomkov Lizboni. Kranj Etno folk v Kranju ser, Jesenice, MKD Biljana, Maribor» KUD Mladost, Ljubljana, KUD Vera Joctč iz Makedonske Kamenice In KUD Mladi svet iz Kranja. V nedeljo, 4. novembra, se bo festival fol- Prvf konec tedna v novembru Makedonsko kulturno druš- klore začel že ob 17. uri, nastopili pa bodo: znova ansambel tvo Sv. Ciril in Metod že tradicionalno organizira dva kon- Ljupčo Santov, Orizarl, KD Brdo, Kranj, MKD lllnden-starej- cerlna večera folklornih, pevskih in glasbenih skupin naro- §|, Jesenice, MKD IlInder-mlajSi, jesenice, SKUD Vidovdan, dov nekdanje jugoslavije. ki živijo In delujejo v Sloveniji. Le- Ljubljana, KZ Sandjak, Medvode, s slovenskimi plesi se bo tos bo v Makedonskem kulturnem centru tako potekal že 9. predstavila FS iskraemeco Iz Kranja, festival pa bo z Etno folk. )utri. v soboto. 3. novembra, od 18. ure naprej gostitelj MKD Sv. Ciril In Metod. Tokrat se obeta pester fe- bodo nastopil); MKD SV. Ciril fn Metod, Kranj, gostujoči an- stivai, saj bo nastopilo več kot štiristo folklor^stov In glasbe- sambel Ljupčo Santov a kraja OrizarI Iz Makedonije, SKD nikov iz petih držav, predstavili bodo 17 različnih koreogra- Sloga, Nova Gorica, FS LTD Moičand. Lendava, KSDB Bi- fij, posebnost pa bodo seveda gostje iz Makedonije. I. K. Igralci KUD Predoslje bodo na dveh brezplačnih uprizoritvah zbirali denar za Železnike. Igor Kavčič mi njim ponudili pomoč, ' je povedal predsednik KUD Predoslje Sebastijan Sajovic KUD Predoslje iii dodal, da kljub temu, da so se odločili po- ste najbrž že mnogi na različ-magati Železni- ne načine izkazali pomoč po-karjem in prija- plavljenim, tokrat še enkrat teljem iz KUD stopite skupaj, hkrati pa se še Železniki, zato nasmejite ob žlahtni komedi- bodo danes, v petek, a. no- ji, od pretekle sezone vembra, ob 19. uri v Predos- uspeSno igra igralska skupi-Ijah in jutri, v soboto. 3. no- na društva iz Predoselj. vembra. ob 10. uri v Šeočurju Sredstva, ki jih bodo zbrali dvakrat uprizorili komedijo naobehpredstavah,bodovce- Vse zastonj, vse zastonj, pri če- loti namenili za pomoč iju- mer bo vstop za <^led pred- dem v Železnikih. Sredstva stave prost, zbirali pa bodo bodo nakazana na posebni ra- prostovoljne prispevke za Že- čun, ki ga je odprla Občina Že- leznikarje. "Velikokrat so lezniki. Za vse, ki se predstav nam odstopili prostor v dvo- ne boste mogli udeležiti, lahko ram. k]er smo igrali predsla- pomoč prispevate lia TRR, od-ve, tokrat pa bomo v zameno prt pri Hianilnid LON v Kra-za njihov posluh v preteklosti nju: 60000-0000097750. V Mrtik, 8.noraratei ob SOh v Kiiut Cmtar Krui| mm/ mmtu ÖETTS ♦ QiEfeöICnB UERDERBERI EUH M^i »ìaviiHì , 0Mìm®2] Ì3IHB5IM žiUMJia. Okh uf» UN L- NOMINATOR 274 PETEK 02.11.2007 CORAZD Š NIK 89.8 91.1 96.3 Gorenjski prijatelj RADIO SORA Rddfo Sora d.0.0., Kapucinski trg 4,4220 Škofja Loka, tel.: 04/506 50 50, fax: 04/506 50 60, e-mail: infcK^radio-sora.si TV SPORED PETEK 2.11. llMlinTV 10.10 Pleùvon 11.00 Napaka? 1130 f^vTtHJ 1t40 Drlo nJO PoznavsiK 1420 Pi?varana tfnn 14.4S bližnja ^reùr^ z n»(dàm psilS3SReì»»p žvali M25 Napaka?17.1S Krilim reievdf^ 18,05 19^ Katastrofe uol«tia 19J0 Pre2ivH( 20.15 Pc^tcijske enote 21 ßS iasn^n) d«(eVtM 72 J» Pokofiare Oiivwsti 22iO t>irapam vnn 23.1S Preživdi UM Nà zmenkü OO.OS Poftdf^ ?io(e 00Ì5 PodtK^m (tonuntka del 13.70 Portreü igrakev 14.05 Kriva teljiAeznl 196 del 15.00 Kmte ljubeznU97. 15iS Ou^l^ VQ, 20. det 16^5 Ouir^ uu, 21 del 17.40 Dora. 47. del 18J5 Vcfia zensl;. IIS. def 1930 Nore m uljubljene, 120. del 2DJQ igrskev 21.10 Kriva t« 197 dei 22 J)5 Osaml^ srca, 21. del 23 J30 Ponretl'^ral-m 23.55 Voina ìwA US. OOiO Lj^zen&ke zgoAe n^vadrir ljud SOBOTA 3.11. fieat^ 7V 03.05 Vjhame zgod^ 08.55 TtfravnHke 29i>dbe 09.45 Zadnjd pnlä2nost 10J5 Viharne 11J5 Zanol^ne ^drdvnHke zgodbe 12.10 fantje s leno^* teronom 13.10 Vì^ame z^crfbe 14.00 ZanwKane zdnvniäe igodbe 14.4S Zadnja pri-k^nost 1$J5 Vihafne zgodbe 16^5 2amoKarie zgodbe 17.15 Dirka 19.00 Zdobljuba 19.4S Udarili požensko 20.10 Fantje s lesto^erorom 2).10 Preizkuin^ vzdf2lnosTire 21 J» Ve^k£ifCàa(no01.20{jnevdo.« ftonairtia 06.00 7ako je del 0630 Osmiena 17. • 21. dd 11 J» Nà^ skrivno 2jvl)er^.7a del 1130 Dora. 43.-47. dei 16.00 Aigentìnec v New Vofkii, «ama, ArgenDna (1996} 18 J)0 Tako je2rv|er^ 25 del 19iX) LatinskoarnenU;a gldsba 20.00 V kuhni z Angeloni in Mario, 8. del 21.00 Idealen par 22.00 Pepelka, 1. ael 23X0 Argerv-linec v New YoiIill drama. Argentina {1998) 0040 Utiiukoamenika glasbd 01.40 Nore in zaljubile. 116-12a del PONEDEUEK 5.11. RtaTttvTV 11.00 Napaka? 1130 f^oh vrhu 12.40 Dirka 13 JO Roßtvo 1335 ^ntì mediane 1420 Prevarana smrt 1445 MajJinr čiide2l 153S 2ar)ioKane zdravnläe zgodbe 16J5 Kapaka? 17.15 Kriri&io rezanje 18.0S Pr«lani Us Ve oasu 19.00 Katastrofe stoletja 1930 Roisrvo 20.15 Zamokane zdravrn^e zgodbe 21.05 Jas* n(7vklni cletektivi 22.00 Prevaranti' 22.50 Pre varana smrt 23.15 Delo ni šala 23.40 Na zrrefiku 00.05 Zamolčane zdravniške zgodbe RGtiiAfrtici 1125 V^nažensk. 119. det 1L20 Dora. 48.« 13.10 PonretI Igtakev 14.05 Knva te ljubezni. 197. m 198. del 1S35 09nil)end sq. 21 in 22. del 1740 Dora. 48. dH 1835 Vc^ lertsk. t19. del 19J0 ^ ir^ za^ubljer«. 121. del 20J0 Portreti igralcev 21.10 te Ijubeni, 198 . d^ 22J)S (^mijena sna. 22. del 23.00 Portreti igralcev 2335 Vojna žensk 119. del 0030 liubezen^ zgodbe navadnih hjdi TOREK 6.11. ReaGtvTV 11.00 Napaka? 1130 Proli vrtiü 12.40 CHrka 1330 Hoj^ 13.55 Studenti medicine 14i0 Prevarana smrt 1445 Majhni tMi 1535 Zamolčane zdravnHke zgodbe 16.25 Napaka? 17.15 mbo režnje 18.05 Pre^ Las Ve^ su 19.00 Katastrofe stolet^ 1930 Rc^ivo 20.15 Zamoläne zdravnike zgodbe 21if5 i«novidni detekmi 2100 Prevaranti 2230 Prevarana smrt 23.15 Delo ni iala 2340 Na zmenku 00.05 Zamolöne zdravnüJie zoodbe RenuAtki 12i5 Vofid žensk. 120. det 12^ Dora, 49. del 13.10 PorOTO ipr^lcev 14.05 Kriva te ljubezni, 198. in 199. del 1535 O&am^ sta, 22. fi a del 17.40 Dora. 49. del 1635 V^hnsk 120 del 1930 Nore in zsljub^ene. 122. del 2020 Portigli Igrakev 21.10 Krt^d te Qubeziù 199. del 22.05 Osam|ena srca, 23. del 23.00 Pomett igralcev 2^35 Vc^na žerisk. 120. del 0030 Ijièezenske Z90dbe navadnih ludi SREDA 7.11. ll«4lttyTV 1130 Pn)li vrtiu 1240 laei^aki 1330 Rojstvo 13.55 Studenti medicine 1420 Prevarana smn 14.45 Majbnl čudeži 1535 Zamolčane Zdravniške zgodbe 1625 Medicinske zgodbe 17.15 l&ttKnore^an)el8.05 Predani gasu 19.00 Katastrofe stoletja 19.50 20.15 Za rrvoläne zdravnice zgodbe 21 .OS M-novidni detektivi 22XN} Garanti 22.50 Prevarana smrt 23.15 Oek^ nI lala 2340 Na zmenku 00.05 Zamoläne zdravntäe zoodbe Rom»ntki 1125 Vc^ 121. del 1220 Dora, 50. del 13.10 Portreti igrakev 14.05 Krrva te iji;bezrL 1^. 200 del 1535 Osair^iena srca. 23. m 24. dell740 Dota. sa del 1835 Vc^ žensk. 121. d(H 1930 Nore in zaljubljene. 123. del 2020 Pometi igrto 21.10 Kir^ te (ubezrl 200. del 22JU Osam|ena tfca, 24 del 23.00 Pometi igral* cev 2335 Vc^na 2erisk. 121. del 0030 Li idezenske zgodbe rwodnih ^udi ČETRTEK 8.11. lt«^iryTV n.OO Medicin^e zgodbe 1130 Proti vrhu 1240 Irteijevaki 1330 Rojstvo 1J35 študenti medicine 1420 Prevarana smrt 1445 Ma;?kn laóeìt 153$ Zamolčane zdravnHke zgodbe 1625 Mednrtske zgodbe 17.15 Kmkno re^ vanje 18J)S Ugende las Vegasa 19JM Katastrofe sioletja 1930 Rojstvo 20.15 Policijske erote 21.05 jasnovidni detektivi 22.00 varamJ2230 Pre^r^ smn 3.15 Oekini ^ta 2340 Na zmenku 00.05 Polu^ enote Ronantia 1125 Vo;ia žensk. 122 del 1220 DoQ.51, del l3.10Portretiigrakevl4.05Krivdte^bezTii. 2C0. in 201. dH 1535 Osamliena sna. 24. h 25. dei 1740 Dora. 51. dH 1835 Vopà žensk. 122. del 1930 More in zaljubljene. 124. del 2020 Portreti igrakev 21.10 Krm te Qube^l 201. del 22.05 Osaììtjena sca. 25. del 23.00 Portreti igral- c«v 23.55 Vo)nd žensk. 122. de 0030 ljubezenske zgoAe navadnih Ludi O Šiku. prestižu, mišicah in kor ne primanjkuje. Z novo, "gazelah" ìzpcxl soja žarome- precej prikrajšano frizuro je Še lov, tokrat bolj 12 zaodrja. Ved- prikupnejža. Le da jo ima foto-tio, ko je "party" zanimiv, je aparat precej "raje" kot mcxina tudi "back stage" privlačnejši steza. Najina naslovnica za >oga|alo se je minuli teden. Kranjćanko, ki nama je uspda na predvečer poln^ sija lete za novo leto pred tremi leti v re-Lune, In morda smo bili prav stavradji Brioni, je vsaj meni zaradi njenega vpliva nekako lep spomin. In opomnik, kako bolj radoživi. V Linliartovi dv5> se dekline spreminjajo. Toza-rani Cankaijev^ doma se je devnih centimetrskih proble-govorilo o poslu in "odličnja- movpanimaletošnjaizbranka kih" v biznisu, Id so uspeli v za miss Slovenije. Visoka, šar- tekmovanju in ocenjevanju za mantna Tadeja Temar, devet- prestižno poslovno nagrado, na jstletm Študentka ekonomi- imenovano zlata gazela. Dru- je. doma iz Beltincev, je bila sego, lahkotnejše dogajanje pa se veda še posebej opažena. Lepe- japec lakopin je imelo zgoditi v hotelu Uni- ga, sproščenega nastopa je bila on. Ponujal se nam ie Veder miss Tadeja, obsijana z veliko ra, tó je še obetal, so bili videti šim bratom Jernejem ustano- mode lisca. Tiste Lisce, katere bliskavicami, pripravljena minister Andrej ob so- sve03vno aianega navtič- M najlonke" in tisto, kar je šlo ustreä moji želji. SLiki z mod- prc^ Siavid ter direktor Lisce nega podjetja Seaway s sede pod kombinežo, so poznale že no oblikovalko Majo Föme, ki Goran Koddja z ženo Barbaro. žem na Zgoši. Čez cesto do naše mame. Posodobljena blagovna znamka in z nio kako- > Sanja Crohar je "ukrojila" čudovito unikatno Lep večer mode in druženja Ekna. Gazela je živalca, tó hi-večerno obleko z ročno posli- štpvilnih zanimivih Tac". tro in dol^ teče, in je prizna- nje za uspešnost v liitrc rastočem podjetju. Vsaj za zdaj Še jsld družbi p>a se vse do konca leta utegne Še veliko zgoditi. In to zelo zanimiv^a. Od predstavitve novega plo^ do splavitve osemdeset čevljev dolge jadrnice Shipman. Takole v zaodrju poslovnega dc^ja-nja, skoraj na skrajni južni točki Piranskega zaliva, je bil Japec "opažen" na svoji Sweet Su, dolgoletni jadjal.^ki ljubezni. Pogled mu je šel na prestižni Skagen 50, ki sta ga njegova sinova, starejši TJen in Jakob, "starejši "Čestitam za gazelo!" sem iz zdajšnjega zakona. Tilen precej bolj zares, saj je imel na krovu zanimive mednarodne "odi^ovan" z bronasto gazeio, "firbce". Tilnovih morskih ki je bila podeljena družbi Sea- zgcxibic in izkušenj je te zdaj Tina, Eraz&m In Katja M vostna modna ponudba pa Še kavo. obdano s kristali Steldar-vedno uspešno igra na našo, ne Rogaška. Maja je oblikovala pred dnevi iskreno zaželel Jap-no, vsaj na damsko emodjo. tudi kristalni nakit, zapestnico cu Jakc^Hnu, ki je bil oni večer in ogrlico prestižne vrednosti trideset tisoč evrov. Obleka s spremljajočim nakitom je way group. "Ha. ha, če smo pri predstavljena Še v spremnem katalogu, katerega fotc^rafije so posneli okoli Bohinjskega j. "Si predstavljaš moje- Make smo utegnili počakati ministra za gospodarstvo Andi^ Viz^aka, saj je imel v CD-ju opravka z gazelami- Poslovnimi Zatem je "vžgala" glasna muzika, laserska svetlobna igra jeočarala ter tako in druga- jezera. VisokaTad^Temar se če skromno oblečene "gazele", bo tako "opremljena" - šik ga- sameznaneslovenske "model- zela - i. decembra na Kitajke", so pokazale, zakaj si lisca skem predstavila na tekmova-in ustvai^ald njene mode za- nju za miss sveta. Svojevistno zgodbo življenja pa živi Erazem B. Piniar. Pred leti, v ros-skrbijo za svoj sias, videz in še ni mladosti tenisač in rocker, kaj, morda kdaj prih(xlnjič, Da zdaj poslovnež, odkrit uživač, je Kranjčanka Sanja Grohar hedonist večjega fbmiata. pilot šik, Cheek by Lisca, že nekaj svojega letala in krmar svoje časa opazujemo od jutra do barke. Pozitiven dnik. Vedno večera. Miss Slovenije leta ga lad srečam. NLsem ga vpra- TIlen In Jakob Jakopin 2005 je čedna Sanja s pridom šal, ali}eres,da je "dobil nogo". izkoristila. 2 obilico poguma Preveč zadovoljen je hü videti v nas šele tretji, kako bomo po- ga fotra, da reče "ne vem"!" je in z vdiko želje uspetì je vesolj- družbi dvojčic iz Domžal, štu- tem prvi na svetu.^" se je sebi skušal Tilen nazorno opisat služijo aplavz. O tem, kako na-.stopajoče punce, man^enke. ni deželi Kranjski odstrla svoje denti< prava, svoje Tine in nje- lastno in pronidjivo spraševal Japec Jakopin, doktor kardiološki ved, skupaj s šest let inlaj- lelesne čare v slovenski reviji ne sestre Katie. Bravo. Zado- Playboy. Samozavesti ji nika- voljnih nasmehov, sredi veče- Maja Ferme in Tadeja Ternar Slavka, Andrej Vizjak, Goran rn Barbara Kod e I ja hudo morje z neuijem. Skagen je talaat, pred leti, prvič peljal iz Splita proti domu, oče pa mu je prek telefona ob računalniku skušal biti v pomoč. Le ena od zgodb, ki tvorijo nabor nagrad 21-krat nagrada za jadrnico leta na svetu, edini dvakrat zapored z nazivom evropska jadiTÜca leta za karbonski krasotici ship-man 50 ter 63. Po načrtih (&J Designa je na svetu narejenih okoli petdeset tisoč plovil. Kon- pro tekmovalne jadrnice "Made in Slovenia" pa bo. Če že ne, izzval ves navtióìi svet A vmes bodo vsai še ene volitve, ha. PETEK 2.11,2007 HUMOR Brat vse vidi, Brat vse ve Na 12. ljubljanskem maratonu je letos pA'ič nastopila tudi enočlanska ekipa redakcije Velikega brata. N aš tekač je pod težo bremena na poti trikrat pade Mah Brat Bilo je minuli petek» ko smo kot ponavadi sedeli v redakciji Velikega brata, moleli vse štiri od sebe in razmišljali, v kateiem lokalu bomo izvajali program "petek za metek ' po zaporedju; pivo, Čik, čik, pivo. pivo, palčke, pivo, Čik... Nakar nekdo zine, da bi se bilo pametno udeležiti letošnjega ljubljanskega maratona-Da, danes že vsi tečejo, mi smo pa tukaj kot eni zaleža-ni knedii. Lahko bi imeli svojo tekmovalno ekipo? Vedel sem. V trenutku so vsi pogledali vame, v Male- | ga brata. Upanje umre zadnje, zato sem se vedoč, da ni nikogar za mano, vseeno čen kot drugi. Nobene maš- ga dobrega prjatla, in dol- Hkrati pa sem si mislil, to obrnil, če so pogledi mogo- čobe, holesterola, nič ušes- goletnega vodjo zapisoval- je znamenje, le zakaj bi mi če uprli v dnjgega in ne nega masla. Nobene vode v cev tekmovalcev, ki so tekli ponujal robec, da si obri- vame. Faaaaak. Pa ne jest, kolenu. Uh, kako sovražim niimo kontrole v nov krog. šem pot, Če je pa deževalo, Ne grem laufat. Poskušam gnečo. Uspel nam je šele vse, da bi se rešil. Izmišlju- drugi start, ker je prvič en jem si: v nedeljo se srečava sedemdesetletnik pobegnil Lo)ze da] pnbeleži zame, kok r da sem tekel mimo. Saj ne bo noben vidu, da . Tako sem imel kai je moglo in sem bil tako ali tako moker ko pes. Seat me tišči, sem pojamral moškemu v p]ašču, on pa: "Daj s Putinom, pol pa še z Bu- Preden se zavem, da je tre- me ni shem. Nihče ne verjame. ba začet teči, me že dva po- do cilja samo en krog. Prav fant, pogum, pravi bratje se OK. Pol pa pride Boris Gavazza s tamalim k frizerju v hodita, tretji me nerodno prijetno sem se zasedel ne dajo. Verjemi ml, zma- spotakne, padem kot sem tam v Franciju in nikakor Kranj, pa moram dobiti iz- dolg in širok, pol mi pa še se mi ni šlo nazaj v tisti dež Vsi sicer trz- en mule stopi na roko. A je ... Čakal me je namreč Še men' tega treba, se vpra- najtežji del teka mimo Ži- Lojze Peterle bo v nedeljo Šam? Mukoma vstanem in valskega vrta in potem njega. nejo, a nihče ne verjame. ga! boš in spomni se name, na Branka/' sem slišal v daljavi in se pognal v zadnji kilometer. obril brado, pol bo šel pa v stečem za drugimi tekači. mimo vlade do parlamenta, Zmaga je privid Besnico k maši. jaz bom pa Komaj po Dunajski prete- do cilja. Nič, dvignil sem rit pred cerkvijo prodajal ko- čem tristo metrov, mi že ingimun stanj in zbiral prostovoljne pred Delovo stolpnico eden prispevke za ohranjanje besniške voščenke in fm- Mag. Pa kje so mene najdi', ske savne. Beeeeee. se mi si mislim, stisnem zobe in ponuja, naj se naročim na p^^ bH^^^ Za Cankarjevim domom sem celo zatajil Borisa Kidriča in najbrž sem zato na ciljno ravnino To. da me je kelnar'ca pred parlamentom padel še posmehujejo v redakciji. stečem naprej. Nekako mi dva kilometra peljala v prt- tretjič. Gledal sem nazaj in Da imam na loo metrov uspe priti do Šiške, kjer me rekord minuto in dvajset pred bolnišnico Petra Drža-sekund, na 2i kilometrov ja hočeta dva ustaviti za Ijažniku njenega črnega Twin ga, bom zamolčal. Sem ji dal vizitko, naj me videl, da mož v plašču mojim zasledovalcem podeljuje volilne lističe, ti pa se štiri dni, za 42 kilometrov doping kontrolo, jaz pa se pokliče, da ji vrnem uslugo. preoblačijo v zelene majice, delam, da ju ne opazim, in Zložila me je ravno pri ži-tečem naprej. Tudi Če so si valskem vrtu. Po Štirih pi-Hervisu sem pod zapisali mojo številko, mi rih sem bil malo nabasan. pa imam Čisto premalo dopusta. Nič. Sem mogu jet. ugodno kupil ene rdeče te-lovadke, belo majico za spodaj imam tako ali tako še eno doma u kostnu. le vseeno, saj sem )o na startu zamenjal z enim Čm- zaščiCni znak predsedniškega kandidata z brado in orglicami. Seveda sem se zložil ko prasec, a še sam ne sebi, ko je za menoj prite- vem, kje sem zbral zadnje ampak sem hitro prišel cem. On je meni dal njego- kel andaluzijski bik. Mado- atome moči, se dvignil, pre- vo številko, jaz pa njemu 12 na. splašil se jim je v žival- stavil v šesto prestavo, vklo- Športne copate sem dobil v nalepk od Mercatorja, 6 od skem vrtu. Zdaj pa imam pil reduktor in pogon na košu pod ugodno, lev je bil Spara in darilni bon za številka 44, desni pa 43 pa osem kil pomaranč v Tu.5u. Ja, tako, da me ne morejo dobit. hudiča, jest pa v rdečih telo- vadkah. Tekel sem kot od- vse štiri, dodal Calgon, si z njim uničil ves vodni ka- po!. Sodelavcem, ki so me potisnili v to, sem po tihem obljubil maščevanje in vezan, un' pa za mano. Pre- men in se kot lev pognal hitevaJ sem vse po vrsti. Bik proti cilju. Pred trakom na Ko smo tekh mimo go- tudi. Črnci so samo gledali. cilju sem se za trenutek sklonjene glave odšel proti stilne Franci na balanci, me Sam pa sem vedeJ, da gre Ljubljani. Ponujali so mi Mag Stojim na startu pred Bavarskim dvorom. Zebe me ko prasca, najraje bi tekel v ta rjavem mont'lnu pa u je pa premagalo. Vam po- za življenje. Pri vladni palavern, kako je bla ta Štorja, 6 sem padel drugič. Zdelo noge me kar same nesejo se mi je, da sem ob oknu vi- ustavil, ponosno dvignil roke in na glas zavpil "Viva revolucion, maraton p>er siempre." Pod trakom sem če... Hitro se skrijem v del premiera, kako trenira prestopil cilj in naroČil kavo kai, sedem tja zadaj pri žen- pokončno držo. Prišel je z mrzlim mlekom. Zmaga skem skretu, da me nobe- gledalec v dežnem plašču, je bila moja. V trenutku den ne vidi, in kar takoj na- mi podal robec, naj si obri- sem se ves poten zbudil na ročim dva pira. Glede na šem potno čelo, Da bom kavču, Vrečka čipsa je bila špichozah, a jih je organi- Jnoje zveze in poznanstva zmagal, mi je dejal. Da je prazna, pivo popito in tele- zator tik pred startom prepovedal. Skoraj tisoč ljudi, sami tekači. Eden bolj koš- že vse zmenjeno. Sem si vizor je šujnel. Hitro pogle-mislil, ja zmagal, če bom Še dam na teletekst. Zmagal je ter prepnčevalne sposobno sti sem hitro obrnil dva te lefona, dobil Lojzeta, moje- preživel zadnji kilometer. neki Ukrajinec. S SPAČKOM PO VZHODNI EVROPI (72) z METROJEM DO SEKRETA Javni mestni prevoz navdušuje, ni pa jasno, kaj dobiš na mizo v restavraciji z imenom Sekret. Igor Kavčič sredstvu je bila tisto julijsko ..............................................................................sredo polno ljudi. Moje nav- Ni ga boljšega, kot kampi- dušenje prežene misel na rati le nekaj kilometrov zu- ljubljanski prometni kaos in naj strogega središča vele- dejstvo, da iz Šentvida hitre- mesta, kot je Varšava. Zani- je prideš v dvajset kilometrov malo nas je staro mesmo je- oddaljen Kranj kot pa pre- dro tik ob reki Visli in predel magaš Štiri kilometre do mesta, kjer je bil med drugo glavne poŠte v centru mesta, svetovno vojno geto, kamor Tudi taksi ni drag, od 1,5 do so Nemci strpali Žide in... in, človek komaj verjame, am- 2 zlota po kilometru. še ena zanimivost Varšavo pak med vojno je Varšava za loči od mnogih velikih ev-vedno izgubila več kot 650 ropskih mest, kjer tudi v sta-tisoč prebivalcev. Dnevna vo- rih mestnih jedrih na vsa- zovnica za javni mestni prevoz stane sedem zlotov, kar je približno 1,90 evra, in velja za vsa tri prevozna sredstva, s katerimi se lahko za- kem vogalu ponujajo univerzalne hitroprehranske izdelke, kot so različni hambur- gerji, kebabi, male pice m podobne zadeve. Tokrat jih pelješ tako rekoč kamorkoli v nismo našli, smo pa naleteli 1,7-miliionski poljski metro- na kar nekaj malih proda- jaln, kjer so ponujali tako zapekankim, imenovane poli. S pomočjo zemlje^da mesta smo z lahkoto naštu-dirali sL^tem prog in postaja* malo daljše na pol prerezane lišč. Stopimo najprej na avto- štručke, v katere dajo gobice, bm. se spustimo v podzem- sir in ketchup. Za prvo silo e na metro, ki ima sicer le odlično. Sicer pa ne manjka eno progo, a je hiter kot sne- raznih restavracij s tradicionalno poljsko hrano. Najde se tudi kakšna z zanimivim ta sekira, nenazadnje pa "se spravimo" še na tramvaj. In prav na vsakem prevoznem imenom, kot je Sekret. PoUsk Le kako naj se človek sprijazni z restavracijo višjega razreda z imenom Sekret. /f«o Tonsure liJUJlU . CDREr. JSH C L R B ] i>NTVNO ivrll MOV v» lÉALt^V »biLÖCt Gorenjski Glas ZAMf/óùitì hd^tmùiÉi 06 PETEK 2.n.;007 KRATEK PRINAS 3. novembra 2007 Sobota Just, Viktor, Silva To je dan za odločitve. Nekateri se bodo odločali 0 majhnih stvareh, drugi 0 življenjsko pom em bnih. Da n je ugoden in zvezde so na naši strani. 4. novembra 2007 Nedelja Dragotin, Karli, Borka Utrujeni od bremen In odgovornosti celega tedna, se bomo maksimafno posvečali raznim užitkom, na primer lenarjenju, masaži ali pa bo to sprehod. 5. novembra 2007 Ponedeljek Uza, Zaharija, Savka Misli bodo begale in se le stežko sestavile v celoto, vsaj ta ko. s katero bi im e li kaj poče ti. Obveznosti bo mo pridno prelagali in se ne obremenjevali s tem. 6. novembra 2007 ' orek Lenart, Mito, LenČka Napore, ki nam sledijo v tem dnevu, bomo uspešno premagovali in borrto presenečeni nad svojo notranjo moč' jo. Energije bo dovolj za vse. 7. novembra 2007 Sreda Zdenka, Bert, V li Vs/ zaljubljeni bodo še bolj zaljubljeni. Tisti, ki tega čustvo Še ne poznajo, ga bodo danes dobro spoznali. Let metuljev bo visok in Čudovit. 8. novembra 2007 četrtek Bogo, Vilma, Bogomila Manjši prihod temnih oblakov z rahlo nevihto nam bo poskušal vzeti vol/o in upanje, a ne bomo se dali. zmaga sonce, kije skrito v nas. 9. novembra 2007 Petek Božo, Teodor, Neva Dan veselja, zabave in dobre družbe. Tudi tistim, ki se jim ponavadi uspe upreti, tokrat ne bo uspelo. Vsak zakaj ima svoj zate. TISOČ UGANK ZA ODRASLE Franc Ankerst vam zastavlja novo uganko. Odgovor nam pošljite do torka prihodnji teden na SMS pod šifro uganka, pripišite re- Žitev -I- ime in priimek na številko 031/69-ivn, ail po pošti na Gorenjski glas. Blelweisova cesta 4, 4000 Kranj, s pripisom "Tisoč ugank za odrasle ". Nikoli ni pražnje oblečen^ prijateljev nima, je sam, pošteno živi, ni izbirčen, občutek mu tuj je za sram. Izžrebali in nagradili bomo dva pravilna odgovora (enega, ki ga bomo prejeli preko SMS, in dru* gega, ki ga bomo prejeli po pošti). Nagrado boste prejeli po poŠti, Pravilna rešitev zadnje objavljene uganke se glasi: smeh. Izžrebali smo Danico Vari in Antona Korenčana. m fđ^' ♦ t Kfc^VP'heVA IVMA, f«ft- jei/A SdÄÄ, KRe^kft- ^feWA p-tTA... , .■rt V I TANJA ODGOVARJA IN RAZKRIVA SKRIVNOSTI SANJ "Ločitev" Protim, če mi pomogoi z no- wetorr\. Imam hčer 2 odrasli- da se v resnici nikoli nihče ne spremeni, seveda le sili razmer in to za krajši Čas, je prišlo Čez rob njen držala pokonci. dan. Srečno! mo otrokoma. Njery zakor>je p^^^ , ^^ .. ne,rtčertmjtXikpredUm.ikdar ne ^^ ^^^ ^ ^^ Noja use je od.isno od pogu- spremen,. Kakšna je pnhod- .. ^^ Spraiujem vas. èon, "Maya' Draga Ta njo, čeprp v sem redni braiec ^aše rubrike, le mO' lokrat zasledim, da se k vam e nov Nič ni narobe s teboj, če še nimaš resne zveze. Punce so bile okoli tebe, a kaj ko ti bila nobena posebej n všeč, da bi ti sam kaj nare* dil. Ravno na koncu tega leta boš na prelomnici. Zelo veliko se ti nost moje hčere m mojih vnu kov? Včasih je dovolj samo malenkost. Malenkost, ki pre- dil vse tisto, kar do sedaj n poznala. Skupaj z njo boste srečni tudi vi ir niena mejo, tako razuma otroka- Selitev je samoumevna, a ne bodite v skr- kot notranje moči. To se je beh, vse se bo dobro rešilo, zgodilo vaši hčerki. Dokler Korak za korakom. Ne re- kdaj spozna/ punco, s katero si bom ustvarit družino. Zani-ma me tudi, oli bom zadel na lotu. Hvala. Res, vse je odvisno od poguma. Moje stranke pri osebnem obisku so tako bo dogajalo in sproti ne boŠ mogel dohajati dogodkov. Punca bo tvojih let in tudi doma iz tvoje bližine. Že na samem začetku bo vajina veza resna, kar se bo s časom samo Še stopnjevalo. Ustvaril si boš družino in imel dva otroka. Denarja na lotu ti ne obljub- jam, v pomoč pa ti lahko je verjela in Imela upanje. Čem, tudi solze bodo, saj moški kot ženske. Vsi ima- dam tvoje osebne številke, da se bo partner spreme- nihče ne more zatajili pre- mo težave, oziroma vpraša- i jih lahko za srečo upora- nll, je vlagala v družino in teklosti in spominov, a za- n)a brez odgovorov ne gle- biš na loto listku: 1, 2, 8, 9, potrpela. Ker pa je izgubila vest, da je nekje lepša pri- de na spol. Si zelo čustven, 19, 29; 30. Držim pesti in vero in upanje in spoznala, hodnost, vas bo vse skupaj ljubezen ti veliko pomeni. lepo se imej. HOROSKOP TANJA in MARICA dr Oven (21.3.-214.) V tem tednu se vam obeta resnično nekaj lepega. Od notranje sreče, ki vas bo napolnila, boste dobili pogum, in naredili boste korak, ki si ga že dolgo časa želite, a niste imeli zaupanja vase in v svoje odločitve. Bik (224. • 20.5.) Zdravstvene težave, ki se vam bodo sprožile na začetku tedna, boste hitro in uspešno odpravili. Če se vam bodo pri financah pokazale težave, nikar ne delajte panike, saj se bo vse pozitivno rešilo, preden bi sploh lahko prišlo do težav. Dvojčka (21.5. - 21.6.) Pred vami so dobri dnevi. Notranje se boste umi in odgnali vse strahove, ki so vas duŠfli in obreme« njevali. Zaradi partnerskih odnosov boste prevzeli odgovornost in s tem postavili nove temelje. Rak (22.6. • 227.) Cel teden boste letali okrog in reševali stare uradne zadeve. Videli boste, da je bil ves pretekli strah zaman, saj se bo vse dobro rešilo. Na delovnem mestu se vam obetajo spremembe in končno se odpira možnost za napredovanje. Dali boste vse od sebe in uspeli! Lev (23.7. - 23.8.) Veselili se boste nepričakovanega denarja. Prijateljem boste pomagali reševati težave. Na delovnem podro-u vam bodo končno prišle prav vaše dolgoletne iz-cušnje. Kljub skromnosti boste ponosni na sebe. Devica (24.8. - 23.9.] Zadnje Čase ste se počutili, kot da ste vsem odveč in j neopazni, iz veČ različnih sme- ste skušali biti ri boste deležni dobrih novic in spet se boste počutili zaželeni, kar je tudi prav, saj vas samota ubija. V ljubezni se počasi pripravite na pogovor na štiri oči. Tehtnica (24.9. - 23.10.) Veliko premišljevanja vam bo sprožil nekdo, ki je v težavah in ne vidi izhoda iz trenutne situacije. Pomoč, ki jo boste tej osebi nudili, se bo obrestovala in ne samo dotični, tudi vi se boste počutili Čudovito. Slej ali prej je vsaka dobra stvar poplačana. Škorpijon (24.10. • 22.11.) Počutili se boste osamljene in dvomili boste o vsakem svojem dejanju. Ker so to samo posledice slabih izkušenj iz bližnje preteklosti, vas bodo taki in podobni občutki hitro minili. S strani oseb nasprotnega spola boste malce Šokirani in nevede s tem postavljeni pred dejstvo. Strelec (23.11. - 21.12.) z denarjem Se nekaj Časa ne boste ravnali po svojih zmožnostih in še kar naprej boste prelagali svoje obveznosti. Da se jih je precej nabralo, dobro veste tudi sami. Z določenimi osebami se morate pogovoriti, da ne bodo posledice še slabše. Kozorog (22.12» - 20.1.) Nekdo od vas pričakuje odgovor, hkrati pa tudi odkrit pogovor, Na to se še nekaj Časa pripravljajte. tako da je že skrajni Čas. Staro upanje, k> ste ga Že zavrgli, pride spet na piano. Potrudite se in da)te vse od sebe, da vam sreča spet ne uide. Vodnar (21.1. -19.2.) v tem tednu boste imeli na različnih področjih do- bre možnosti. Odvisno bo le od vas, Če jih boste izkoristili in se seveda tudi primerno potrudili, V ljubezenskem odnosu ste veliko gradili in kmalu se bodo pokazali lepi rezultati. Ribi (20.2. - 20.3.) že nekaj časa vas daje zaljubljenost tn počasi se vas bo polotil strah, saj se boste zavedali, da začarani krog raste, in da vam določena oseba več pomeni. Ni samo ljubezen ljubiti, je tudi nasmeh, objem in zaupanje. PETEK 2.11.2007 07 «É NAGRADNA KRIŽANK/ 03 t . n^f » * >o CÜ O) .1 Rioa f>dgfBjii^ Bre^pltičrio oblrkovdHje postava pQ CD 03 GC Kl^ro Ramovš Zares velik je preprost Oli/ùQi« igodiv Težo vzdržujem skoraj 3 letal Hujšam, ker sem ss " razko mplic irala " K hujšanju gaje spodbudila partoecH^ STE SE TUDI VI NA ^OPU Zakaj traja 90-dne\Tié IO PeHdn&ek I LOČ EVNA LNA DIETA i : V iMvfloa 9 J ^eta ^ON, COREMJSKI GUS STOPICA NAä PC^ (UM) SVETIO ANG.PtVO MAROGAST va I LOKAL K 1 SSLA^ CAM • 4 |2EHSKA.Kr 1 0€U06 1 OGRAJEN 1 PROSTOR 1 OB STAJI 1 PfTtR lOfPEC 10 POSODA POKOiNKA DVIOWEN DO. KJER SO KASTO* PÙKi ROALNA PfHPttm d^flLO SUKARKA KOM.CA 19 DAJATEV Oe UVOZU BUGA 22 COAOVAV hUANHAMJ "it' SLOV. NEKDAfU SULTANOV RUOJlS IZREK. DOHSUCA TPML I (DALJa ZAPISI QUVM SitVNK V vsaki Rini preberite o uspehih o najboljši poti 90>dnevne ločevalne diete do zdravja in kakovostnega življenja. NAROČILA: KATARINA d.o.o., Conkarjeva ul. 6, 2250 Ptuj, tel.: 02 778 17 71, e-naslov: katarina@amis.net Nograde: , nogrockj; komplet knjig 2. nogrocJa; prva knjlQQ • 9(Wn©vno loćevoino di95a 3, nogrcKla: druga knjiga • Naslednjih PO dni In tri nagrade, ki jih prispeva Gorer^ki gias. ReSItve križanke (nagradno gesfo) poŠI)lte najkasneje do srede, 14. novembre 2D07> na naslov; Gcxenjskk glos« Bielwelsovo cesta 4» 4 Kranj Dopisnic© lahko oddate tudi v na blrolnlk Gorenjskega gkaso na istem nask>/u. GLAS umensT (ŽAftU oeučKo ZAPLAVA^ KJE OPRAV-UtVKA PRHLJAJ (NAREČNO) PSRfiA- HOHSKI KRAU, ATAL UÜ HOVr STATUA KI OfftAVUA 09RT VRSTA RAZSTRE. UVA SESTAVIL P. KALAM VESTO V DALMACIJI HAi PC&WK (BORISI STROK. ZA ANAUZD IG RWSKA UUSLIAKA STROK. ZA ANATOHUO ITAL j ANTONIO^ GLASBENK 00^ Pl. SKA MERA GOSNA PTICA PEVKA ANTON NAMTT HUSUi ^lAUA N^E. tStatSU LAVO PCSNK fJOSPI K! RSSEVAUt OL>J SŠTEVLOI IZRAZBIA UVRSTfftV SPOftTMKA EKRAST IVANOVO KAReONAT CALANDRA TMCS PAW ZA TISKANJE US4C sa OGUKOVl KISUNE leCCNO JAMSTVO. — SlJKAA WKOUJ> KTTAJSKO BR£NKALO RAMADAN «RAS TElfSNH GBl . MUHEN RT NEVARHA ftOLEZEN RLOKZ ZAASCH MESECEV MDNEVOV OVAIKA POSOCA STAREJ^ Hocei VOZU CITRWN ponopa NAKUPA NA' REJWCA SLSKLA OATEU MATU A) SORAZMEREN IFTOVl&ĆE PRI KOPRU POHORSKI GRANfT TOMAŽ »»DCaj MALA FUVTA VR&INA. GLADINA NMHARlS] DELEC &MOV) MESTO SV OOMC^SKVE IGOR OSTERC OUVER STONE 0R6AM VBA rANSIO BRAT GORLJIVA TEKOOHA A MEKĐAM SULTANOV URADKIK OUVER MLAKAR PREGON DfVJADJ LESENA 8AJTA RESSER PAKUU ZCOfiNJi Da STOPAU GREGOR TOZON PRAàCjl POOSÒNIK U0R8KI RAK KL£ MESTO NA OBAU OSlUR KOGOJ UĆAR AVTOMO- BLOV CNKA OTOKV KIKLADH GLItfSTO liui HOiTVO. SKUPfNA KUROT AMRčtNO) UMETNO USNJE ALPRgD N08EI SKO RUDO/ MASTER RASTIJKA Z £NUI SR< GNFTLJIVA SNOV POMLAM 1 1 2 3 l4 U 6 7 6 9 !io It 12 [13 14 i 15 16 17 . 18 19 20 !21 22 23 24 25 2S 27 28 08 PETEK 2,11,2007 DRUZABNy KRONIK; Ljubljanski maraton je dogodek za vse generacije: najmlajši na Lumpijevem teku še v vozičku, najstarejši se približujejo devetdesetim. Za popestritev znova skupina The Stroj. Maja Bertonceli ter obvezno medaljo, za Števil- salka in asistentka na Fakiüte- pa iz vok ljubljanskega župana Zorana |ankoviča prejel Po koncu sobotnega teka- posebno priznanje. Razumlji-nedeljo se je metrov dolgem teku sta bila škega programa je bila Še ol> vo je veliko pred njim v cilj končal dvodnev- zakonca Matija in Marija Še» vezna tesleninka. V nedeljo prišla televizijska voditeljica ni tekaški praz- stak. Svoje otroke so na tek zjutraj so se tekaä podali na |erca Zaje z Verja pri Medvo- ne sploh prvo, kar šteje naj- ti za šport več. Njihova "zajca" na dvesto nik v Ljubljani, ki se ga je naraz- i številni znani njimi je bila tue ličnih razdaljah udeletilo tinja Alenka Bikai okoli deset tisoč tekačev. So- « v mici obra- Start maratona, in to v dežju. dah. Glede na rezultat nekaj li atle- Kljub slabemu vremenu pri- sekund nad uro in 40 minut tokrat javljeni tekači niso ostali je kondidjsko zelo dobro pri- premljala doma v topli postelji- Na star- pravljena, Izmed skoraj devet- delovali so mdi znanj obrazi: prvi skorajda že pravi tek do- tu treh nedeljskih tekov jih je sto tekaäc je končala kot pet- politiki, gospodarstveniki, glasbeniki in drugi. stare hčerke Pike. ki bilo nekaj manj kot 6.700. Za deseta, le nekaj za atletinjo progi za rokico drlala ogrevanje je tradicionalno po- Cito Cvim, zmagovalko letoŠ- Gneča v okolid parlamenta oäja Marjana. "To je že njena skrbela skupina The Stroj, ob njega prvega teka v petkah. je bila že v soboto, ko so na druga medalja, saj je bi tek prišli txidi najmlajši. Lum- Lumpijevem teku že lani progi so tekače poleg gledal- Pozornost so pritegnili tudi cev spodbujale še godbe na pi- številni drugi. Neki oČka je pol pijevega teka za predšolske • kiat Še v vozičku/ je pojasnila hala in mažoretke. Zmagoval- maratona pretekel kar s pori- otroke se je udeležilo okoli ti- Alenka. Na Lumpii soč otrok. Tek ni bil tekmoval- Lana. naimla j š« d so bili vsi, ki so prišli na dlj, vanjem vozička, v katerem je tudi najstarejša. Pri moških je imel svojega otroka. Za konec nega značaja, brez slartnine, dijska voditeljka z radia Eks- bil to Slane Konštantin iz velja, če bi radi doživeli Ljub-Otroci so za nagrado dobili pres. Njena mamica je prav Skof}e Loke, letnik 1920, ki je Ijanski maraton, nova prilož-Lumpijevo majico, sladkarije tako športnica Tina )arc, pie- tekel na 21 kilometrov, potem nost bo že priliodnje leto. Alenka BIkar le na Lumpllev tek pripeljala hčerko Piko. Z njo Trije z Radia Ekspres: Željko Ćakarević • Želikić, Lana in Mojca je tekel oči Marjan (levo). / f«^ »^«j« sen^wit SrlšČik, ki le tekla r)a humar)ltarnem teku. 1 ^otorar^i^r^diacmc^r« Skupina The Stroj je skrbela za vzdušje pred startom. Valerija Mrak iz Gorenje vasi je bila v cilju pred možem I fece; Rellr Breur Matjažem, a ne za veliko. 1 f»» m»,* b^hw^ì, TV voditeljico Jerco Zaje je pričakal fant Tomaž Sušteršič, SkofjeloČan Stane Konštantin je bil znova najstarejši predstavnik za stike z javnostmi biatlonsklh reprezentanc. maratonec. Ma»»Bett®fKe VRTIMO GLOBUS Pdvarottijeva vdova ima multiplo sklerozo Nicoletta Mantovani je prvič po moževi smrti spregovorila o finančnih in družinskih zadevah. Za italijansko televizijo je ! povedala, da ni nikoli mislila, da bo javno govorila o osebnih stvareh, vendar pa to počne zaradi najbližjih, predvsem Štiriletne hčerke Afice. Zanikala je namigovanja, da ji je Pavarotti zapustil dolgove in da se je za-radi dediščine sprla z njegovimi hčerami. PrvtČ je tudi priznala, da ima multiplo sklerozo. Za diagnozo je izvedela pred teti, kmalu po tem, ko sta s tenoristom postala par. Borat je postal očka Britanski komik Sacha Baron Cohen, znan kot Sorat, in njegova zaročenka Isla Fisher sta postata starša. Zdravo deklico, ki se je pred dvema tednoma rod • la v Los Angelesu, sta poimenovala Oli-va> z izbiro imena pa sta zato Čakala tako dolgo, ker sta prvorojenko najprej želela videti. Avstralska igralka je napovedala, da si bo za materinstvo vzela čas in ne bo hitela nazaj na delo ter se obremenjevala stem, kako bi Čim prej izgubila odvečne kilograme- V mladosti prodajal drogo |on Bon Jovi je priznal, da je kot najstnik preprodajal drogo. Med odraščanjem v New Jerseyju je kadil travo, ker ga je- gnala tudi podjetniška žilica, je na ta način skušal priti do denarja. Kupoval je večje količine marihuane in jo nato prodajal naprej. Pravi, da je ta izkušnja pripomogla, da je kasneje kot uspešen rocker vseskozi ostal trezen: "Nikoli nisem bil ljubitelj drog. Prepričan sem bil, da nisem dovolj stabilen za to." Počuti se krivo južnoafriška policija preiskuje domnevne zlorabe, do katenh je prihajajo v za* sebni šoli, ki jo je ustanovila Oprah. Šlo naj bi za spolno, fizično in psihično zlorabljanje učenk, kraljica pogovornih oddaj pa je. odkar je izvedela za obtožbe, zgrožena. V zadnjem času je večkrat odpotovala v južno Afriko in se pogovarjala s starši deklet, opravičila pa se je tudi javno: "Razočarala sem vas. Zelo mi je žal." Enaindvajsetletna Tamara DragŠiČ je rojena v znamenju kozoroga, ljubi živali in naravo. Studira, honorarno deli srečo (dela pri loteriji), poletja pa preživlja ob morju. I foto: Jftfvu Pip«"