вм мж ИдшшапкепБо^ Verlag uad Schrlftleltung: Klagenturt, Blamarckrlng 13, Poetfach 115 / Bezugsprel« (im voraus zahlbar) monatllch RM 1,— frel Haus (elnschUeBltch RM 0.20 ZustellgebUbr Abbestellungen der Zeltung fUr den nachfolgenden Monat werden nur echrlftUcb imd aur bls 25. dee laufćnden Monata angenommen Nr. 57. Krainbarg, den 21. full 1948. Sovjeli so se zaman zalelovali Zopet 337 oklopnlakov uničenih - Podmornice so potopile 62.000 brt. Wehrmacht je dne Oberkommando der 19. julija objavilo: Sovjeti so se tudi včeraj zaman zaganjali proti srednjemu in južnemu delu vzhodne fronte. Pri tem so znova utrpeli visoke krvave zgube in zgubili 337 oklop-njakov. Ob kubanskem mostišču je sovražnik zaradi svojih težkih zgub tekom popoldneva ustavil svoje napade. Ob Miusu in srednjem Doncu so Sovjeti nadaljevali svoje prodorne poskuse, ki so se izjalovili ob žilavi obrambi ali po odločnem nasprotnem napadu naših čet. Severno od Bjelgoroda smo že pred glavno bojno linijo razbili v več valih napadajoče skupine sovjetske pehote in oklopnja-kov. V celotnem prostoru pri Orlu so naše čete v premenljivih bojih odbile s posebno visokimi zgubami sovražnika njegove na številnih mestih fronte poskušene napade. Na ostali vzhodni fronti so izvedli Sovjeti le krajevne brezuspešne napade. Zračno orožje je ponovno z močnimi oddelki poseglo v boje na težiščih obrambne bitke in je imelo v številnih zračnih bojih uspehe. Romunski lovci so pri tem sestrelili 17 sovjetskih letal. Na Siciliji se nemške in italijanske čete deloma v gibljivem bojevanju srdito upirajo sovražniku. V obrežnem odseku južno od Catanije so bili odbiti prodorni poskusi skupin britanske pehote in oklopnjakov, ki so jih podpirale težko ladijsko topništvo in močne sile letalcev. Odredi nemških in italijanskih letal so se podnevi in ponoči z velikim uspehom bojevali s sovražnikovim prevoznim brodovjem v vodovjih Sicilije. Odvračajoč napade na nemške konvoje ob norveški in nizozemski obali, smo potopili neko sovražno podmornico in po zaščitnih vozilih ter nemških lovcih sestrelili pet letal, štiri druga sovražna letala, med njimi eno veleletalo, smo uničili nad Ro-kavskim prelivom ter nad Atlantikom. Eno lastno lovsko letalo smo zgubili. V pretekli noči so le posamezna sovražna vznemirjevalna letala preletela ozemlje Reicha. Nemške podmornice bo v boju в sovražno oskrbo znova potopile deset ladij г 62.000 brt. V 48 urah odstraBjena 102 sovjetska letala Berlin, 20. julija. Neka v žarišču bojev pri Golov-Orlu in Bjelgorodu uporabljena divizija protiletalskega topništva javlja, dst je v času od 5. do 14. julija sestrelila 173 boljševiških letal, večinoma močno oklop-Ijenih bombnikov. Od teh je samo en polk protiletalskega topništva tekom 48 ur sestrelil 102 letali. Nadalje so odredi divizije uničili 20 oklopnjakov, 35 topov in protioklopnjaških topov, 79 bunkarjev in vojnih utrdb, 125 postojank strojnic in metalcev granat. Sovražnik je zgubil, ker je posegla vmes ta divizija protiletalskega topništva, številne mrtve in ranjene. Odpor In boj do skrajnosti Navduševalen nagovor Scorze - povečana zaposlitev vsega naroda Rim, 20. julija. Navduševalen poziv je naslovil v soboto preko vseh italijanskih radijskih postaj tajnik fašistične stranke Carlo Scorza na italijanski narod. Odpor in boj do skrajnosti — to je po njegovih besedah zapoved časa za vsakega Italijana. V tej uri, ko je domovina v nevarnosti, mora prevevati italijanski narod samo edina misel: Italija! Opozarjal je na to, kako je prišlo do tega, da je pridobivala,z žila- Velika bilka div|a sedal tudi na Jngn V soboto zopet odstrelienih 415 sovjetskih oklopnjakov In 127 letal Oberkommando der Wehrmacht je dne 18. julija objavilo: Bitka na vzhodni fronti se je včeraj razširila tudi na južno fronto in njena silovitost v celoti narašča. Ob kubanskem mostišču je sovražnik zopet brez uspeha povzel svoje napade na nek višinski blok zahodno od Krimskaje. Po silnem topniškem obstreljevanju bo Sovjeti včeraj prešli v napad na fropti ob Miusu in Doncu. Njihovi poiskusi, da bi z močnimi silami pehote in oklopnjakov predrli fronto, so spodleteli ob trdovratnem odporu nemških čet. Uvedeni so nasprotni napadi, da se urede majhna krajevna vdorna mesta.' / V prostoru pri Orlu Se trajajo hudi obrambni boji z nezmanjšano silo. Včeraj je bilo odstreljenih vsega skupaj 415 sovjetskih oklopnjakov. Zračno o/ožje je poseglo v težke obrambne boje vojske z oddelki bojnih letal in bombnikov in prizadelo sovjetskemu zračnemu orožju visoke rgube z odstrelom 127 letal, v noči je bil napaden sovražni železniški dovo; novih pošiljk. Tudi v sicilskem prostoru narašča srditost bojev. Pod pritiskom močnih oklop-njaških sil je bilo izpr -snjeno mesto Agri-gent. Učinkoviti napadi zračnega orožja so bili namerjeni na sovražne čete in ladijske cilje na vzhodni obali Sicilije. .0 i kusu severi .ih bom' i- kov, prileteti nad Nemški zaliv, ki so jih preprečili oddelki nemških lovcfev, je sovražnik napadel nizozemsko ozemlje. Po b: .bdb od ženih na stanovanjske četrt' mesta Л: sterda i je imelo prebivalstvo znatne Zgube. Deset štirimotomih letal je bilo sestreljenih. Pet lastnih lovskih letal pogrešamo. Lahke nemške pomorske bojne Bile so bile v ranih urah 18. julija pred nizozem- sko obalo večkrat napadene po brzih čolnih. Pri tem je uspelo nemškemu odredu, da je z obstreljevanjem zažgal en brzi čoln. Na nemški strani ni bilo nobenih zgub. Posamezna sovražna letala so včeraj podnevi in ponoči priletela nad ozemlje Reicha. Dve'izmed teh letal smo uničili. Uspešna obramba prodornih poskusov Krvave sovražnikove zgube ljudi In materiala na Vzhodu In na Jugu Oberkommando der Wehrmacht je dne 17. julija objavilo: Vtem ko je včeraj popustilo bojno delovanje severno od Bjelgoroda, so trajali Se naprej težki obrambni boji v prostoru pri Orlu. Napade Sovjetov smo v hudih in premenljivih bojih odbili. V celotnera odseku smo včeraj zopet odstrelili 251 oklopnjakov. 3. Juhrgang. K*; y ^ 1 vo in sistematično obnovo Italija vedno več moči, dokler ni sprožila Anglija vojne, da potlači kviSku stremečo moč Italije v Sredozemlju. Italiji ni preostajalo nič drugega kot, da vodi to pc Angliji ji vsiljeno vojno. Nevtralnost bi bila, tako je rekel Scorza, ponižala za desetletja Italijo pred svetom. Sedaj mora slediti vsak Italijan kategoričnemu imperativu svojega lastnega narodnega prepričanja. »Italijanski narod ve«, tako je zaklical Sorza^ »da bi bila za zmerom izbrisana vsa preteklost italijanskega naroda, če bi sploh kdaj sovražnik zmagal.« Skozi dve dolgi leti so prizadejala italijanska orožja v Sredozemlju nasprotniku udarec za udarcem, šele v zadnjih desetih mesecih, in samo s podporo Zedinjenih držav in silami francoske kolonialne države, je prevzela Anglija na tem morju iniciativo. Ravno tako pa, ko se bori za svojo vero, se bije Italija za najbolj elementarne pogoje za življenje italijanskega naroda proti ame-rikanizmu in njegovemu programu izžema- Od ostale vzhodne fronte poročajo, da so se ubranili več po oklopnjakih in bombnikih podprtih napadov na vzhodno fronto kubanskega mostišča in več krajevnih napadov na fronto ob Miusu. Zračno orožje se je včeraj s posebnim uspehom bojevalo proti sovražnikovim na-red stoječim in premikajočim se četam. V zračnih bojih in po protiletalskem topniStvu (Nndalievanje na 2 strani.) Oklop^Jak) za Peleponez (РК-А^Лаћте: Kflegsbeijlohter Teschendorf, Atl., M) Generalfeldmarschall p I Manstein Poveljnik neke armađne skupine #1 ogleda postojanke neke romunske pohotne divizije ob Asovskem morju. — Generalfeldmarscliall v mBjfOvoru г dlvlzljskim fjencralom Cocluoin-(PK.-Aufnahme; Kriegsber. Mahlft, Atl, M. ) Bol na Vzhodu In Sicilija Položaj na vzhodni fronti se spreminja vedno bolj v korist naših čet. Ko je naš nasprotni napad zadel na že dolgo nakopičeno maso boljševiškega vojnega stroja, ki Se je naposled začel premikati, je bil ta v bojih, ki jih je zlasti odločilo orožje oklopnjakov, tako oslabljen, da se že zdaj lahko smatra, da je dosežen operativen uspeh. V več mesecih v prostoru med Bjelgorodom in Orlom nakopičene mase boljSeviSkiK oklopnjakov in boljševiSkih letal ter drugega vojnega orodja, da sploh ne govorimo o rabotnikih, ter mrtvih moštvih strojnic, so se v poteku te bitke, ki jo po pravici imenujejo materialno bitko, tako skrčile, da je bila zelo izdatno oslabljena odporna moč Sovjetov. V frontnem loku pri Orlu, ki se zanj bijejo vroči boji in ki smo ga mi žilavo branili že julija in avgusta 1942. 1. in pozimi, je nasprotnik sicef masiral svoje napade in je v tem prostoru prešel v mnoštvene napade, toda vsi razbremenilni napadi so bili krvavo odbiti. Naša fronta ee je držala; nasprotnikove zgube ljudi in materiala so kljub njegovi žilavi volji, doseči uspehe v prostoru pri Orlu, v prostoru pri Belevu in v prostoru pri Suhiničiju, takšne, da jih trajno ne prenese tudi ne največji sovjetski rezervoar IjudL Dobrina naših orožij, izbomi duh našega vodstva; in naših čet so temu nasprotno povzročili, da so nemške zgube človeškega materiala izredno nizke. Veliko Stalinovo ofenzivo je že zdaj smatrati za brezuspešno. Na ogromni fronti napreduje v južnem delu pri Bjel-» gorodu nemški nasprotni napad tako, da ni bila samo zopet obkoljena močna skupina sovražnih sil, ampak da so na tem mestu tudi popustili glede silovitosti nasprotni napadi sovražnika, ko je moral že nekaj (Nadaljevanje ne. 2. strani.) nja. »Italija se bori sedaj za svoj vsakdanji kruh«. Zato je dolžnost vseh: odpor do zadnjega. Scorza je opozarjal italijanski narod na to, kako pogosto so bila v stoletjih zgodovine mesta Italije porušena in vendar vedno znova pozidana v. prelepi lepoti. Italijanski narod si mora biti v vsaki uri svojega boja svest, da bi postali Italijani v primeru poraza narod sužnjev. Odpor vseh pa ne zadostuje, s povečano voljo mor| ta odpor preiti k aktivnim protludarcem zoper sovražnika, tako da Italija odgovarja udarec z udarcem, razdejanje z razdejanjem. Ven Italijanski narod tvori v tej nevarnosti domovine eno samo veliko vojsko pri delu, v delavnicah in v tovarnah. stran 2. -T Ster, 57. KARAWANKEN BOTE Rrpda. 21. Julija 1913. Bo) na Vzhodu In SIcillla (X>Jadaljevanje s 1. strani.) dni pritegniti svoje rezerve z drugih front za ono med Orlpm in Bjelgorodom. Mi smo Sovjetom vsilili zakon dejanja, in vedno močneje se pojavlja, da тогајб reagirati tako, kakor smo mi pričakovali. Z drugimi besedami: strategično in vojaško je partija za Sovjete brezupna. Pri bojih na Siciliji moramo imeti pred očmi, da daje otoški značaj Sicilije ondot-nim bojem znak otoškega predbojišča. Druga fronta, fronta v Evropi, se še ni pojavila; znatne angleško-amerikanske sile so vezane v Siciliji, in kljub nekim začetnim uspehom narašča sedaj odpor osnih sil na le malo utrjenem otoku, tako da je namesto učinka Soka, ki so si ga nasprotniki obetali, ker niso poznali aiačaja italijanskega naroda, nastopilo baš nasprotje. Samo sovražno brodovje za Izkrcanje je zgubilo v petih dneh, od ,10. do 14. julija, okroglo 300.000 brt. Boji na Siciliji se, kakor rečeno, nadaljujejo, nova nasprotnikova ojačenja nalete na ojačeno obrambo; sovražnik proti svojemu pričakovanju ni prišel čez ravan obrežja, čete osnih sil stoje na vrhovih, in strategi nasprotnikov spoznavajo vedno močneje, da Nemci in Italijani tudi na Siciliji s svojo defenzivno močjo izravnajo to, kar jjm zaenkrat nedo-staja ljudi, dokler ne bo tudi tja dospelo toliko ojačenj osnih sil, da bo nasprotnik v nevarnosti, da bo moral predati' zakon dejanja. Nova Imetnika RItterkreuza Berlin, 20. julija. FUhrer je podelil das Ritterkrez des Eiserncn Kreuzes (viteški križec železnega križa) Oberjšigru Ulrichu K a r g u, ZugfUhrerju v nekem polku gorskih lovcev, nadalje po predlogu poveljnika vojne mornarice GroBadmirala D5nitza, Kapitanleutnantu Georgu S t a a t s u. Padec Martinlquea Vichy, 20. julija. Pred kratkim je sporočil komunike francoske vlade, da je severnoameriška gladovna blokada prisilila otok Martinique, da se je vdal. Dosedanji visoki komisar, admiral Robert, Je moral predati izvršilno oblast. Dolgo se je — kakor pravi vladna izjava — ta zadnja francoska posest v Indijskem morju, upirala poprijemu severnoameriškega imperializma. Mnoštve-no umiranje otrok, ki niso imeli niti kaplje mleka, je bilo močnejše od volje in možnosti, da bi se vzdržali. Vladna izjava daje točen pregled o usodi tega otoka, proti kateremu 80 se po zlomu Francije v juniju 1040. leta obrnile Zedinjene države z utemeljitvijo, da uporabljajo Nemci otok kot oporišče svojih podmornic. SicIlljancI hite prostovoljno pod orožje Milan, 20. julija. Iz vse Italije javljajo, kako hite prostovoljno Sicilijanci k raznim poveljstvom, da bi pomagali branitf otok. Na vseučilišču v Padovi se je mnogo dijakov javilo med prostovoljce. Farinacci zahteva v listu »Regime Fascista« Uporabo najboljših čet in najsposobnejših ter naj-odločnejših poveljnikov za brambo otoka, kajti poraz nasprotnika bo imel največjo reakcijo v Veliki Britaniji in USA. Uspešna obramba prodornih poskusov (Nadaljevanje • 1 strani.) zračnega orožja je bilo sestreljenih 80 sovjetskih letal. Na Siciliji sovražnik včeraj vzlic večkrat ponovljenim silnim napadom v ozemlju pri Catanijl ni mogel doseči omembe vrednih uspehov. Nemška bojna letala in odredi ru-šilcev so z nizkimi poleti prizadeli sovražniku težke zgube in sestrelili nad Sicilijo 16 sovražnih letal. Vsega skupaj je sovražnik zgubil včeraj nad Sredozemljem 34 letal. V morski ožini pri Mesini se je vnelo več bitk med nemškimi In britanskimi brzimi iSolnl, pri katerih Je bil potopljen en britanski brzi čoln in uničen bržkone tudi Se nek drugi, več nadaljnjih pa je bilo zažganih. Nemški In Italijanski letalci so tudi včeraj uspešno nadaljevali napade na brodovje za Izkrcanje pred Sicilijo. ' Na morju pred Ymuiden so se nemški čolni za zaščito pristanišča uspešno ubranili neke skupine britanskih brzih čolnov. Nek sovraini torpedni čoln je bil tako težko poškodovan, da se ga lahko smatra za uničenega. ' Majhno število sovražnih letal Je v preteki' noči preletelo severozapadno In Južno ozemlje Reicha. Po posameznih napadih so nastale neznatne škode, Velika bilka naprednle Soviet! so zgubili včeraj v hudih bojih 530 oklopnialiov - Sovražne zgube ladij Oberkommando der Wehrmacht je dne 16. julija objavilo: Hudi boji v sredini srednje fronte so ob slabem vremenu trajali tudi včeraj. Z napadom naših čet severno od Bjelgo-roda smo pridobili nadalje sveta, kar je povzročilo, da je bila obkoljena močna skupina sovražnih sil. Sovražnikovi nasprotni napadi so v tem odseku fronte glede moči popustili zaradi težkih zgub, ki jih je utrpel v dosedanjih bojih. Nasprotno pa so Sovjeti, da razbremene, z močnimi silami pehote in oklopnjakov napadali na celotni fronti od Kurska do Su-hiničija. Povsod so bili krvavo odbiti, in samo v področju ene armade je bilo od-streljenih nad 250 sovražnih oklopnjakov. Vsega skupaj so Sovjeti zgubili včeraj v veliki bitki 530 oklopnjakov. Zračno orožje je kljub slabemu vremenu podpiralo boje na tleh in sestrelilo 49 letal. V južni Siciliji so nemške in italijanske čete tudi včeraj odbile številne proti liniji Agrigento — južno od Catanije izvedene britansko-severnoameriške napade in prizadele sovražniku težke zgube oklopnjakov. Nemško-italijanske zračne bojne sile so podnevi in ponoči z dobrim uspehom napa- dale pred sicilekp obalo zbrane ladje. Več sovražnih prevoznih ladij je bilo potopljenih ali težko poškodovanih. V času od 10. do vštevSi 14. julija je zgubilo sovražno brodovje za izkrcanje najmanj 52 ladij skupno z okroglo 300.000 brt. Zadete pa ao bile druge ladje in čolni za izkrcanje. Pri napadu na nek nemški konvoj v Sredozemskem morju 80 zaščitena vozila vojne mornarice in pomorskega protiletalskega topništva sestrelila sedem sovražnih letal. V pretekli noči so sovražne letalske sile, kršeč kakor vedno ozemlje švicarske oblasti, napadle nekaj krajev v Vzhodni Franciji. Prebivalstvo je pri tem imelo znatne zgube. Nekatera vznemirjevalna letala so preletela severno in jugozapadno ozemlje Reicha. Protiletalske sile so včeraj in v pretekli noči zbile 14 britansko-sevemoameriških letal na tla. Nemška bojna letala so v noči na 16. julij sunila v londonski prostor. Podmornice so v napadu na konvoje in posamič ploveče ladje, ki so bili močno zavarovani po zračnih in pomorskih bojnih silah, potopile osem ladij z 51.000 brt in eno prevozno jadrnico. Jiinašlia iz \е\Ш bilke na Vzhodu Posamezniki potegnejo bataljone za seboj - Zopet „tiger" Berlin, 20. julija. Bitka v prostoru Orla in Bjelgoroda zadobiva svoj značaj radi boljševiške velikanske uporabe oklopnjakov in topov, ki naj bi pripomogli pehoti predor skozi naše fronte. En teden že pridobivajo naši grenadirji in možje oklopnjakov dnevno več terena in se vrivajo vedno globje v sovražnikov zbiralni prostor. S hitro pripeljanimi rezervami poskušajo boljševiki, da obvladajo svoj ogroženi položaj. Zmerom znova so posegle sveže oklopnjaške brigade v boj in stalni bobneči ogenj naj bi zadušil sunke naše pehote, toda vedno znova se dvigne nemški grenadir iz granatnih lija-kovinnapade. 2e štiri dni je bila spodnjebavarska stot-nija grenadirjev južno od Orla brez odmora v težkih bojih. Kos za kosom je naska-kovala v svojem napadnem odseku jarke in oporišča boljševikov in jih prekadila. Vsak dan so napredovali. Tedaj je stopnjeval sovražnik peti dan ogenj svojih topov, metalcev granat in strojnic do orkana. Sedaj se je zdelo, da bo napad obtičal. Tedaj je skočil med divjim ognjem podčastnik HUttenbreck in je potegnil s krikom »hurat svoje tovariše s seboj naprej. Vzgled je podžgal. Sosednje stotnije so se pridružile in ves bataljon, sedaj zopet v zanos-nem napadu, je dosegal po dvajsetih minutah ogorčenega boja od moža do moža svoj napadni cilj. Na drugem mestu se je zaletel sunek neke druge stotnije istega polka pred minske zaporo neke močne sovražnikove postojanke. S hudim ognjem številnih metalcev granat, protioklopnjaških topov, pušk zoper oklopnjake in strojnic so preprečili boljševiki vsako nadaljnje približanje. Položaj je razčistil podčastnik Neumeier s svojo četo. Dal se je zaščititi z ognjem dveh težkih strojnic, lahkega protiletalskega topništva in. težke pehote zoper oklopnjake, je očistil gaz za napadom od min in je nato vdrl s smelim zaletom v sovražno .postojanko. Brez lastnih zgub je uničila njegova četa posadko oporišča do t.eh mož, ki so se predali. Tudi ta sunek se je razvil število trt«v, ki jih je povzročil zadnji zračni naipnd na Turin, je naraslo лр 402 mrtva in 601 ranjeni- ВОГ7Л v Knini je Imela znatne padce tečajev- V borznih krogih opozarjajo пз to, da eo nastopili padci tečajev kljub vojnim poročilom osnih nasprotnikov, ki so izražAla potao zaupanja. Policija kantona Wamlt je v sporazumu z zveznim pravdnižtvom zaprla v Vevey več oseb, si že dolgo časa udeležene pri izdelovanju in razpečevanju komunističnega agltaciiskeg^k mt^terlala, zlasti neke tiskovine- Pri hišnih preiskavah so zasegli obširen material- Bolgnrsko sobranje se je včeraj sestalo k Izrednemu zasedanju B<(lgurtU(a pulirfjii je ustrelila nevarnega ko-munlitlčnega zarotnika in. sicer komunista EJmila Makofa, ki je bil že v odsotnosti obsojen na smrt- Policija je izsledila njegovo stanovanje v bližini Sofije in ustavila Makofa- V Aleppu je prišlo o priliki volitev do težkih nemirov, ki so bili posebno slini v židovskih mestnih četrtih- Arabci in židje so strer Ijall drug na drugega In je bilo veliko Število težko ranjenih- Policija je posegla vmes ,da je ščitila Žide pred napadi ljudske množice. Xaclonulue oricaiiizacije v Siriji so znova protestirale proti pomeSanju z Židi. Očitajo oblastem, da so molče odobrile ustanovitev hipotehnlčnlh delniških družb, ki so nastale edino in izključno z Eidovskim kapitalom- Kot gost državne drluvno lUi^.be se je mudil vodja hrvatske delovne službe državni delovni vodja Palčič v Reichu- Ugodno za lastno stotnijo kot tudi za sosednje skupine, tako da se je zopet nadaljeval napad vsega bataljona. Nič manj hladnokrvne in odločne so se pokazali možje oklopnjakov in topničarjcv. Četrti dan napada se je posrečilo severno od Bjelgoroda 16 sovjetskim oklopnjakom, da so se prebili skozi naše zavarovanje boka. Streljajoč iz vseh cevi so napadli vas, ki so jo naše čete prerezale na dvoje. V vasi so bila v trenutku napadena samo prtljažna vozila in nekaj poškodovanega težkega orožja, med tem dva oklopnjaka »tigra«, katerima je posadka poskušala popraviti poškodovane verige. Po gričevitem p-zemlju podprti napad sovjetskih oklopnjakov je popolnoma presenetil. V nekaj trenutkih so že zažgale granate oklopnjakov vas ob robeh. Toda ne meneč se za plamene in streljanje so skočili možje oklopnjakov in topničarji k svojemu orožju. Strel za strelom so pogajali iz največje bližine sovjetskim Oklopnjakom 'v njihove jcrkiene boke. Komaj pol ure je trajal uničujoči boj, iz katerega je ušel samo en sovjetski oklop-njak — in še ta ves goreč. Osem sovražnih. oklopnjakov je uničil samo eden izmed za premikanje nesposobnih tigrov. Ostalih sedem so raztrgale granate dveh protioklopnjaških topov in ene poljske havbice. V Vinici $0 bile šleiiiine žrli/e žive poliopane Enajst vodilnih zastopnii(ov za sodno medicino se je mudiio v Vinici - Nov grozovit način umora ugotovljen Berlin, 20. julija. Na povabilo Reichsml-nistra fUr die besetzten Ostgebiete je prosil Reichsgesundheitsfiihrer, da pride komisija najbolj znanih mednarodnih sodnih zdravnikov v Vinico, da na kraju samem preišče pomorjene v mnoStvenih grobovih glede vzrokov smrti. Enajst vodilnih zastopnikov za sodno medicino kot tudi za patološko in deskriptivno anatomijo Iz Belgije, Bolgarije, Finske, Francije, Italije, Hrvatske, Nizozemske, Romunije, Švedske, Slovaške in Ogrske se je mudilo skupno z vodjo zdravstva v zasedenih ozemljih Vzhoda, dr. Wamer-jem in vodjo nemške družbe za sodno medicino in kriminaUstiko od 13. do 15. julija v Vinici. Komisija je potrdila po profesorju dr. Schraderju že ustanovljene ugotovitve in je poleg tega odkrila nov grozovit način usmrtitve. Bilo je ugotovljeno, da so bili po-morjeni iz mnoStvenih grobov v Vinici po večini tudi živi pokopani. , Po enajst profesorjih in zdravnikih podpisani zapisnik njihovih preiskavanj vsebuje m. dr. sledeče ugotovitve: Dosedaj je bilo izkopanih iz komaj deloma odkritih grobov 1206 trupel, od katerih je bilo sodno zdravniško preiskanih pod vodstvom profesorja dr. Schraderja s pomočjo nemških in domačih zdravnikov 817 trupel Člani komisije so si ogledali vsa dosedanja najdišča \ Vinici. Vse jame trupel so bile iste oblike, velikosti In globine, la-mo deset jam je bilo večjih in globljih. V po nas pregledanih jamah so ležala trupla pometana brez kakega reda. člani komisije so lastnoročno izvršili enajst raztelesenj, 24 primerov so pa pregledali sodnozdravniSko. Moška trupla so bila brez izjeme oblečena in so imela skoro vsa z vrvmi n& hrbtu zvezane roke. Tri ženska trupla, katera so izkopali v naši navzočnosti iz mno-štvenega groba, so bila popolnoma naga in brez povezanih rok. Na vseh truplih so se ugotovile poškodbe po strelu, in sicer pretežno strel v tilnik, ki je bil izveden z ročnim orožjem kalibra 5.6 milimetrov. Izstrelki so bili brez izjeme svinčene krogle brez plašča. Pri večini odprtin vstrela so se ugotovili znaki ponovnega strela in pretežno je šlo za zatične strele. Mnogo mrtvecev je imelo dve do tri samostojne poškodbe po strelu. Postranske poškodbe, povzročene s topo silo, so se našle na več glavah in sicer prelomi spodnje čeljusti in deloma prelomi radi vtisnjenja, deloma popolno razbitje glave. Prelom po vtisnjenju smo videli na truplu, ki je imelo samo dva globoka strela v tilnik. V večini preiskanih primerov se označuje izključno poškodba po strelu kot smrtni vzrok. V primerih z globokim strelom v tilnik, ki ni imel takojšnje smrti za posledico, se mora ugotoviti kasnejša poškodba lobanje s topo silo kot neposredni vzrok ■mrti. V več primerih strela v tilnik, kjer je bil vstrel v spodnji polovici zadnjega vrata In ni bilo nobenega topega učinka sile, se mora ugotoviti, da so dotični umrli za vzrokom smrti, ki se ne da pojasniti, V enem primeru, pri katerem se je ugotovila kompaktna ilovica sredi požiralnika in v hruški podobni izboklini grla, lahko domnevamo, da je nastreljeni še živ požiral zemljo. Preiskana trupla so pripadala z ozirom na obleko skoro izključno navadnemu delavskemu ali kmečkemu stanu in so bila; starejša. Iz izjav svojcev in očividcev in iz pri truplih najdenih dokumentov in iz v zapisniku opisanih sprememb trupel in stranskih izvidov izhaja, da so se usmrtitve izvršil« nekako leta 1938. Zdravniki kot iskalci resnice Zapisnik zdravniških znanstvenikov id sodnih zdravnikov iz najrazličnejših držay Evrope je bil izročen v zastopstvu službeno zadržanega Reichsgesundheitsfiihrerja Leii terju der Auslandsabteilung des GeSund-heitsftihrers, profesorju dr. Hauboldu. Po uvodnih besedah vodje zdravstva v zasedenih vzhodnih ozemljih, Oberstabsarzta dr< Wagnerja, ki je vodil komisijo, je porpčal profesor dr. Orsos iz Budimpešte o znanstvenih uspehih preiskave, ko so zabeleženi v zapisniku. Profesor dr. Haubold je označil znanstveno delo komisije za dejanja, ki kažejo evropske zdravnike po Katinu znova kot iskalce resnice. Zapisnik je dokument ugotovitve resnice in podkrepitve evropske usodne skupnosti proti boljševiškemu barbarstvu. Veri«« und Drock- NS.-Otuverlaf und Druekerel karnun. Gnil»H.. Kjaifenturt — VerUg'lefer Dr. krnil Helt}»n (Im Wehrdleimt). — Н"ЏРИ Fri«drlqh Hor«tm»nn- — .Zanett ^ AMelwnll»t* Nr. 1 tOltle. ' Bnttwoch. 21. Jnli 1943. Ki, RAW ANK EN BOTE Reite 3. — Nr. 57. Wieder 332 Panzer an der Ostfront vetnidiici Hohe bluiige Sowfetverlusle Erbitierler Widerslond auf Sizilien — Durchbruchsversnche ab-gewiesen — Unierseeboote versenklen zebn Scbiffe mit 62.000 Brt Aoj dem Fiihrerhaaptquutier, 19. Juli. Da« Ober-kommando der Wchmadit gibt bekannt: Die Sowjets rannten andi geetera gegen die Mitte und den Sfidtell der Oetfront vergeblicb an. Sle er-lltten dabel emeat hohe Madge Verluste und тег-loren 337 Panter, Am Kuban-BrSckenlEopf (telite der Feind infolge Miner sdtveren Verlaite im Laufe des Nadimittags Mine Angriffe ein. Am Mine nnd am mittleren Done: eetzen die Sowjets ihre Durdibrudisversndie fort, die an der iShen Abwehr oder durdi den entschlossenen Ge-genangriff nnterer Tmppen scheiterten. N6rđ1!ch Bjelgorod warden di>- in mehreren Wei-len angreifenden Infanterie- and PanzerverbSnde der Sowjeti bereita тог der Haoptkampflinie zerschlagcn. Im gesamten Raam von Orel wehrten onsere Truppen in wechseWollen Kimpfen die an zahlreidten Stcllen der Front vorgetragenen Angriffe anter be-(onders hohen Verlaeten fGr den Feind ab. An der Obrigen Oetfront fuhrten die Sowjets nur Srtlldie erfoigiose Angriffe. Die Luftwaffe griff mit starkcn Verbanden wie-derholt in die Kampfe an den Sdiwerpunkten der Abwehrsdilacht ein und war in zahlreichen Luft-kJmpfen erfolgreidi. Rumanische ]agcr schossen hlebci 17 Sowjetflagzeuge ab. Aaf Sizilien lei.iten deatsdie and italienisdie Truppen, teiiweise in bewegiicher KampffShrting, dem Feind weiterhin erbitterten Widcrstand. Im Kiistcn-abschnitt sQdIidi Catania wurden Ton schwerer Schiffsartiiierie und starken FliegerkrSfien unter-((iitzte Dnrchbrudisversuche britisdicr Infanterie-tmd Pmnzerrerbgnde abgewicsen. Deutsche und ita-lleniiche Fliegerverbande bekampften bci Tag und Nadit die Transportflotte des Feindes in dem Ge-wassern Sizillens mit groSem Grfolg. Bel der Abwehr топ Angriffen gejcn deutsdie Ge-Icite an der norwegischeo und hollartdischen KQste wurden ein felndlidiem Untersecboot versenkt nnd durdi Sicherungsfahrzeuge und deutsdie JSger fiiof Flugzeuge abgesdiossen, Vier weitcre felndlichc Flugzeuge, darunter ein GroBflugboot, wurden Ober dem Kanal sowie iiber dem Atlantik vemiditet. Ein eigenes Jagdflugzeug ging verloren. In der vergangenen Nadit iibcrfiogen nur elnzelne feindlidic StŠrfIugzeuge d as Relchsgebiet. Deutsche Unterseeboote versenkten im Kampf gegen feindlichen Nachsdiub emeut lehn Sdilffe mit 62.000 Brt. Der Angriff auf Hull und Grimsby Berlin, 20. Juli. Der im Wehrmichtbericht vom 14. Juli gemeldete Angriff schwerer deut- jcher Kampfflugzeuge gegen die Hafenst»dt Hull an der englischen Siiiiostkiistc wurde bei giinstisen Sichtverhaltnissen durchgefiihrt. In der Niihe der Humbcrmiindung versuchtcn britische Nachtjiiger und Flakartillerie die an-fliegcnden deutschen Verbande ibzudriicken. Diese Absicht mifiiang. Unscre Kampfflugreuge erreichten samtlich das Zicigebiet und warten ihre Bombcniisten in die Aniagen des Albert Docks und Queen-Victoria-Docks, wo mehrerc ausgedehntc Brande und eine grdlSere Explosion beobachtct wurden. Wahrend eines unserer Flugzeuge vom Feindflug nicht zuriickkehrte, gelang cs der Bcsatzung eines anderen, trotz einem ichweren Flaktreffer und mit ausgetailener Punkpcilung das schwerbeschidigte Flugzeug zum Einsatzhafen zuriickzubringen. In der Nacht vorher hatten — wie bereits genieldet — deutsche Kampfflugzeuge den wichtigen britischen Versorgungs- und Um-schlaghafen Grimsby an der Humbermiindung angegriffen. Bomben »ller Kaliber detonierten in der Nahe des Bahnhofes sowie in den Hafen-und Dockanlagen. Auch bei diesem Angrift versuchtcn die Briten, durch Einsatz zahlreichcr Nachtjager und schwerer Flakbatterien den deutschen Angriff zu verhindcrn. Das bei wolken lose m Himmel durc^jgefiihrte Bombardement vird von den Besatzungen unserer schweren Kampt-flugzeugc als sehr wirkungsvoll- bezeichnet. Widerstand und Kampf bis zum AuBersten Eine mitreiOende Ansprartie Scorzas - Gesteigerter Einsatz des ganzen Voiltes Dr. V. L. Rom, 20. Juii, (Eigcnbericht.) Eincn mitreiBcndcn Aufruf tichtcte am Samstag iiber alle ItalicDischen Sender der Sekretar der FasAi.itischen Partel Carlo Scorza an die Italienische Nation. Widcrstand und Kampf bis ;um AuBersten — das ist mit seinen Worten das einzigc G?set7 der Stundc fiir' jedcn einzclnen Italicner. In diesei Stunde. da da* Vaterland in Gefahr sei, durfe nur ein einziger Gedanke daa italienische Volk beherrsdien; Italicnl Er erinnerte daran. wir es dazu kam. dafi durch den . Spaniens Politik - unverčindert geradlinig Staatsđief Generallssimus Franco am Jalirestag des Befreiungsliampfes Spaniens Madrid, 20. Juli. Der Tag. an dem das national: Spanien zum Kampf gegen das Dreigestirn (Ser Zweiten und Dritten Internationale und des Frelmaurertums antral, wurde in ganz Spanien festlidi begangen. Die Madrider Presse wUrdigt diesen Tag mit umfangreichen Sondernummern. Eine Rede Francos vor dem Natlonalrat der Falange blldete die wiirdige Einlcitung zu den lahlreichen Arbeiten, In denen bekannte Manner der Politik und Wirtschaft, des Staates und der Parte! die einzclnen Absdinitte der nationalen Revolution beleuchtcn und ihre geschichtliche . Notwendigkeit nachweisen. „Die Macht des Rechtes. der Wille des Volkes und die Zuverliigsigkeit der Wehrmacht sind die beste Garantie fur die Geradlinlgkeit unserer Politik." Diese Feststellung Francos sowie die harten Worte, die der spanische Staatsclief gegen den Bolschewismus, die Freimaurer und ihre Buslandischen Agenten richtete, bilden die ganz-seitigen Schlagzeilen der Blatter. „ABC" bring! in seiner 68 Sciten starken Sondernummer Bild-berichte aus der Zeit der roten Herrschaft. — „Ehrlosigkelt, Sieg des Verbrechens, brennende Kirchen und Kloster, Mord an an.stiindigen Mcn-schen, Wegelagerer. Ausbeutung der Arbelter-klassen und Verhohnung des Vaterlandes — das war Spanien vor dem 18. Juli 19361 Und well wir das noch nicht vergessen haben. deshalb bilden heute Volk und Armee eine bisher nicht gekannte Geschlossenheit, sie verkorpert die nationale Solidaritat eines Volkes In Waffen " Dieses Urteil fallt die Falangc-Zeitung ..Arriba" In seiner Rede an den Natlonalrat der Falange am Semstag fUhrte General Franco u. a. aus: ,,Nle hat Spenien in seiner Geschichtc so ungeheure Sehwierigkeiten y.u iiberwindcn jjchabt wie in den vergengenen steben Jahren. Zu Beginn dieses Welt-kriejes konnte man stch noch Illusionen hinjeben eber damit let es jet« vorbei. Das hberalistisch- kapitalistische System wird fur Immcr vcrschwindcn." General Franco stcllfc dann die Fraje; . Wird Europe genfijjcnd Krafte besitzen urn den Kommunls-mus zu besiegcn ? Wcdcr die vlelen Ungerechtlg-keifen" so fuhr Franco fort, .die In der Welt bc-ganjjjcn word en sind noch die groGen РШпе der kolonialen Volker werden eine RUckkehr des Libe-ralismus gcstattcn. Der Bolschewismus mcidct seine An^priicho auch durch den Mund fremder Regierungen an Der Bol-■ schcwismus Mreckt seine Fiihlcr aus auf die slawl-schen Under, auf die Dardanellcn und soger auf Gcbiete in Nordafrika. Das spanische Vpjk hat seine liberale Monarchic und eine Republik mit ciner Volks-front ericbt und weifi daher. daB nur ein starkcs und einiges Regime das Vaterland zu retten vcrmag. Die Wicge unserer spanischen Finlgk-it ha' auf dem Schlachtfcid gcstanden Wir mii.ssen immcr wieder daran dcnkcn. urn den Gefahren der Dekadenz zu ent-gehen. Ich fordere alle Spanier auf Vertrauen zu haben in die Zukunft. und warae diejenigen die ihre Pflfcht aus Lcichtsinn vergessen haben Die Kriego beschleunigen die Rcvoluflonen der Nationen und Volker. Die Krise sctzt ein wenn Hunger und Elend die Volker bedriicken wenn die Geschichtc und die Verbrechen vergessen werden die dc Bolschewismus auf seine Schultcrn geladen hat. Spanien kann mit Zuversicht in die Zukunft blicken well ел stark ist. Unsere Bewegung 1st gerecht und bedeutet die Losung alter unsertr Probleme. Unsere Politik basierl auf unserem Sieg und wird verstarkt durch das Vertrauen eines Volkes und die Treue der Armee. Die spanische Nation nimmt teil an den Entscheidungen des Staates auf d cm Weg iiber die Familie das Syn-dikat und die Verwahung Spanien wird moralisch politisch und sozial gut rcgiert. Wenn iemand versuchen solite unsre Einigkeit anzugrcifen dann werden wir mit unserer ganzen Kraft und dem Gcrechtigke'ts-gcfiihl das uns beseeit iiber ihn herlallen " Was Roosevelts „romantischer Krieg" kostet Bis Jahresende 375 Milliarden - Meiir als alle IISA-Staatsausgabcn selt Griindung fk. Stockholm, 20, Juli, (Eigenbericiit.) Roosevelts „romantischer Krieg" ist zum Schrecken der amerikanischen Steucrzahler eine recht kosi-spielige Angelegenheit gcworden. Er versclilingt nKmllch Summen, die seibst fiir die sonst gern in astronomischen Ziffern schwelgenden Yankeey ungeheuer sind. Das amerikanische Nachrichten-bilro United PreB hat ermittelt, daft die Kriegs-kosten der USA bis zum Ende dieses Jahres — in deutsche Wahrung umgerechnet — elnen Be-trag VOD 375 Millinrdcn Mark erreicht haben werden, um die Hohe dleser Sumroe zu verdeut-lidien. wird vergleichswclse erwahnt, dafi die gesamten Au.sgaben der Vereinigtcn Staaien seit ihrer GrUndung von 1787 bls zum Jahre 1942 um 120 Milliarden Mark geringer waren als die bisherigen Kriegskosten Es ware nun allerdings ein Irrtum. anzu-nehmen. daB diese ungehcuren Betrage allcin fiir die militarl.«he und wirtschaftllchc Krieg filhrung der USA seibst verau.sgabt wordct. wiiren. Unter ihncn rubriziercn z. В auch die vom amerlkanischcn Staat kreditierten Lieferun gen an die VerbOndetcn, die zwar von diesen zti irgendeinem ixrealen Zeltpunkt bezahit werden gollen, aber zonachst elnmal von den USA selbsi finanziert werden miissen. Femer mu6 in Be . tracht gezogen werden. daG auf Gruhd det er-^wfthnten Ziffcrn sdion deshalb nur bedlngt auf das Kriegspotential der Vereinigten Staaten ge- schlossen werden kann, weil ein erhebticher Teil dleser Gelder in den Taschen der Groliindustriel-len ver.schwunden ist. Ihrc Kriegsgcwmne sind in der Tat gewaltig. dcmi nicht nur durch Schie-buiigen bei der Vergebung von Auftriigen son dern auch durch enormc Uberprel.se ergaben sich fiir sie die glanzemisten Gcschaftc. Solche Gc winne einstreichen zu konnen war la auch dei Grund weshalb die I'lufokraten und iiidischey Kapltalisten der USA diesen Kricg-hcrbelfiihrien Dennoch wird diese Koniiinktur' eines Tage^ fiir sle in einem furchtbaren Zusammenbruch ;ndcn Am SchlulS dieses Kricges werden dii Vereinigten Staaten sich einer erdrUckenden Schuldenlast gcgeniibersehen die auf keine Wcist mehr abgedeckt werden kann, Kein Young- unC kein Dawes-Plan wird es ilineri wie nadi dem 'etzten Weltkrieg ermiiglichen riesige Summer iu.s dem Aehrlos gemachfcn Gegner heraui-^uprussen Ebcnso werden die verbiindetc "ichiildnc-rlandcr der U.4A niemils die ibnen gc lefcrtcn Waren bezahlcn konnen. denn das Knu les Krieges wird mit der Niederlage audi derti jigenen Ruin mit sich bringen, Man braucht keii' Propfict zu sein, um vorauszusehen, daB dann aber auch die dunkelste Stunde der USA-Pluto-Krattn geschjagen hat, denn das tmerikanlschf Volk wird sie elnmal fiir ihre wrbrecherischf Politik und ihre schamlose Beriicherung aul Kosten der Massen zur Rechenschaft Ziehen. zahcn und systemaiischen Aufbau Italicn Immer mehr Macht gcwann, bis Englaril den Krieg vom Zaun brach, um die cmporstrebende Macht Italians im Mittelmcer niederzuringcD fralicn blicb kclni anderc Wahl. als diesen ihm von England aufgezwungeneo Krieg zu fiihren. Die Ncutralitai hiittc so sagtc Scoraa, Italicn iiber Jahrzchntc und Jahrhundcrtc vor der Welt gedcmiitigt. H cute habe ieder Italiener dcm kategorischen Imperativ seines elgcncn nationalen Bewu&tseins zu folgen. „Das italienische Volk welB", 80 rlef Scorza aus. daB. wenn je der Feind siegen wurde, die ganze Vergangcnheit der ita-llenischen Nation fiir immcr au.sgelosdit sein wiirde." Zwei lange Kriegsjahre hindurch batten die Italieni-schcn Waffen im Mittelmcer dem Gegner Schlag auf Schlag beigebracht. Erst Id den Ictzten 10 Monatcn und our durch die UnterstOtzung der Vereinigten Staaten und mil den Kriiften dos Kolonialreldies Frankreich. habe England in diesem Meer die Initiative an sich gerisscn Ebensr abet wif es fiir seinen Glauben kampfe schlnge sich Italien fiir die elemcntarsten Bedingungtn zum l.cbe-t der italienl-schen Nation gegen den Amerikanismus und sein Ausbeutungsprogramm ..Italien kiimpft heut« пш sein taglidies Brot" Deshalb set die Pflicht aller-Widcrstand bis zum Letzten Scorza erinnerte das italicnische Volk daran. wie oft in den Jahrhundertcn seiner Geschichtc Stadte Italien; zcrstort und docli Imnici wicdei In Iruchten-dcr Schonheit aufgebaut wurden Das Italienisdie Volk qjUsse sich. in ieder Stunde seines .Kampfes bewuCt sein. daB fur den Fall einet Nied^rhge die Italiener ein Volk von Sk.aven wtfdcn Widcrstand allein gcniige ledoch nicht In einem gesteigerten Wlllcn mii.ssc dicsct VViderstan' 7ii aktiven Gegen-echl-Jgen gegen den Feind iibergchen derart, daB Italien Schlag mlt Schlag ZerstBrung mlt Zerstorung erwidcre Das ganze italienische Volk bild«- in dleser Gefahr des Vaterlandes ein einziges groBes Heer in der Arbeit, in den WerkstStrcn und in den Fabriken Sdiwedenblatt pobeli Sven lledin an Stockholm, 20. Juli. Die Zeitung ..Aftontidnlngen" greift in einem l.eitartikei den bekannten schwedi-schcn Forschungsrelscndcn Sv-;n Hedin an weil dieser in ciner Reihe deotscher Zel'ungen die Schandung des Kolner Doms brandmarkte. ' Zweifclloj sci es bedauerlidi dafi' dies stoize Bauwerk unter den Bombennngriffert gelltten bob« sagt dis schwedische Blatt. man кбппе sich ledoch trotzdem fragen ob es nicht wiirdigere Gegenstandf gcbc derfii ZerstS-rung AnIaB zu einer leldenschaftllchcn Entriistung geben konne. Ebenso bedauerltch sei es tatsiichlich. dafi dleser alte Her' gemelnt 1st Sven Hedin — Schwede sei. Der Schreiberling des schwedischcn RIattcs identi-fiziert sich also mlt den brltisch-nordamerikanischen Domschandern und bckenni sich zum Terrorisrous. der lede Aditung vor alien Ku'turwerten verloren hat. Den wtlrbekanntcn Forscher. der sich zum Sprecher der zlvillslerten Welt mnchte sis er seiner Entriistung liber die ZerstSnng eines ehrwiirdigen Hei-ligtums Ausdruck gab. einer ..alten" Herrn zu schltnpfcn, kennzeichnet drn Scbreibet zur Genlige. Aufgabe franziislsiiier Frontkampter Paris, 20. Juli. Der Prasident des franzoslschcn Nalionalverbandes der Frontkiimpfer und Krlegsbe-schadigten. det friihrre Pensionsminister RIvollet hielt am Donnerstag tin' Ansprache vor der Gruppt Collaboration D;. Rednn 'uhrte aus iie fran 'osischen Frontkiimpfer miifiten festniellcn daB noch niemals in dei Geschichie sich eir Sicgei segeniibei Jem Besiegten so rittcr' cb verhaltcn habe wie Deutschland gcgcniiber Frankreich RIvollet spracb vom Verstandigungswillen det franzosi.^chen Front-kilmpfergeneratlon und schloB dafi di» Frontkampfet 'hre Friedensaufgabe erst dsrn al.' Erfolg ansehcn "eon in einem neuen eee nrcn Euronc ledet Kric "vischcn den belden Nachbj'rvdlkern unmogllch e •orden 1st Verkehrskatastrophc aut dem Nil Antakya, 20. Juli. Das pliitzliche Aushlcibcn di ' as.4i'i JUS dem obi-rtn ^il odci iii.- dein StiUiwcrl-'at zu einer Verkehrskatasttophi dei N ' chilfahri "cfQhrt Das Nilwasser ist so tlef gciunkcn dafi Jer Flufi an Helen Steller zu Fufi passlert werden konnte. Die Reglerung hat die Benutzung des Nils zu Tranporten zwlscben Agyplen und dem Sudan untersagt Dies ist gerad gegemviirtig am so ver hangnisvoller, ale Agypten an. die ZuMhr der Ge-treideemte sue dem Sudan dringend angewiesen let. »Vor der Geburt gestorben* Italien!) Amwort auf die Frcchheiten der Alliierun Rom, 20. Juli. Die Kriegsverbrecher Roosevelt und Cliiurcliili liabcn noch i h rim Rczcpt, Italien mlt der 1'cilsdie und mit cincr Moorriibe zu kirren. nunraehr eine .Boisclioft" an da5 italknischc Volk losgelasscn. die an Frechheit und Dummhcit nidila zu funschen iibriglafit, Italicn liat dlesni „Botschaft" In ein-miitiger Ent6chlos8cnheil die verdicnte Antworl ttr teilt. In der „Botschaft" Roo.scvcits und Churchille tn das italienische Volk erblick' шап in Italicn. wle von amtlicher Seitc festgesieilt »ordcn "var. den Be-ginn einer politisclien Offensive Jie die Gejenseite cntfaltet um elnen Wcg zur Beseitigunj! des italienl-schcn Widcrstandes zu suchcn Die Aussichten. It*-iicn durch eint langwierige gefahriich* und verlust-rciche Invasion erobem zii miissen, so erklart man an zustandiger Stelie, sind sicherlich fiir die Genertl-stabe England: und Nordamerikas nicht verlockend, denn'sie haben das Bcdiirfnis, eich zu beeilen. well sle trn Wettstrcit mit Japan und Deutschiand in der HcrstcIluDg neuer Waffen nnd neuer Kampfsystcme stehcn. Das italienische Volk aber hal in seiner realistischcn Denkari aus der ..Botschaft" den ganzen Abgrund der Vernichtung der Ehrlosigkelt, der Eroiedrlgung und des Elends erkanot. in den def" Gegner Italicn stUrzen mSchte. Churchill hat vergessen, daB er sich an eines der vom^hmsten und intelligentesten VBiker der Welt gewanJt hat. Die historlsclie Aufgahe der ItaMener bestcht sicherlich nicht darin, eich von den Anglo-Amerikanem ausbcutcn zu lassen und ihnen Ihr Vaterland als Kriegsbasis auszuiiefern. Das „Dokumeut" Roosevelts und Churchille wird a's .,Manifest" dej Stođtes und der Moorriibe in dir Geschichtc eingehen. In der Sonntagsausgabe des „Giorna'e d'ltalla", „Voce d'ltaiia". ncnnt Gaydu die „Botsdiaft" ein unniitzes und beleidigendes Dokument, das n->ch vor der Geburt starb Es wurde von dem Italienischen Volk verantwortungsvoll liquidleri Die Italiener. so erklartc Gayda. wicsen mil dem ihnen clgcnun Sinn der Miinnllchkeit, der Klugheit und des Realismua dieses Dokument korperlldier nd geistlger Unzu-langlichkeit zuriiA. Das Italienisdie Volk hat diese heleidigende ..Botsdiaft" zuriickgewiescn und wird sie Immcr stolz und bercdt zuriickwelsen, sdircibt ..Mcssaggero" Es wird kampfcn fiir Heimatbcdcn Recht und l.eben. Eine Unterwcrfung wiirde Ital'cn nur tlngldck. De-raiitigung. Unehre und unheilbare Versttimmclung bringen. ohne es aus dcm Feuerbcrcich des Kricges herauszuhalten Auch die Mailiindei Sonntagsprcsse fertigt die .,Botschaft" scharf ab Churchill und Roosevelt haben schrcibt Appelina im Giornalc d'ltaiia" dcm sogi-nnnnten Italienischen Esel die Zuckerriibe hingehalten. Zum Ungliick fiir Churchill und Roosevelt sich' das Ita'lenisdic Volk vollkommen klar daG die Zuckerriibe faullg und giftig 1st. London nnd Washington bieten Italien die Ehrlosigkelt an. tau^eni^fnch; ZcrstSrung tau-sendfache Demiitigung tauscndfache Beraubung den Hunger, die Knechtschafi, die nordamerikanlsche Po-lizei alien Lnrm und die Rulnen eines aof itallenJ-schem Bodcn gefiihrtcn Kricges und ale Letztcs den italienischen Vetzicht auf »lie Mogiichkciten der Geschichtc. Leldcnschaftlich Ilcbcn wir unscre Erde und wir alle sind in dieser Mebe Briidcr. Thron Regie-rung und unsere Vcrblindeten kSnnen auf diese Liebe der Italiener hundcrtprozentij zahlcn Der dcm italienischen Voik vom amerikanischen Prasldcntcn und dcm englischen Premier aufgezcigte Weg Ist so erklart .Gazetta del Popolo" zu der ,,Botschaft" Churchills und Roosevelts nicht der Weg den Italicn zu gehen bcabslchtigt, Es gibi eine Eh re die iiber allem steht. es gibt Pakte, denen wir die Treue zu hallen gcwillt «lnd Es gibt — und dae zahlt mehr als alles and^r' — den Willcn von 46 Milllonen Menschen die entschlossen sind. nicht die Waffen niederzulegen. so sehr entschlossen. daB in dieser schweren Stunde 'o vieien Provlnzen Ita-liens Tausendc sich freiwillig melden und »erlangen, sofnrt ins Operation.sgcblet geschidst zu werden, ntn Doch klarer die Faseleien Londona nnd Washington# zu strafen, « Ununtcrbrochener Zustrom von Frelwilligeo Der Zustrom von Frelwilligen die sich fiir den Kampf auf Sizilien zur Verfiigung stellen. halt tm-unterbrochcn an In erster Llnie sind es Л1е auf dem Italienischen Festland lebenden Slzlllaner. die eidh zur Verfiigung stcllen Atlantik-Gharta verptllditet zu nldits Stockholm, 20. Juli. Nadidem Churchill eoeben Im Unterhaus die Atlantik-Charta gewlssermaBen ala wcrtloscs Stiick Papier zerrlssen hat, Indem er er-klHrte. die Charta set kein VerirajT und verpfllđite kcinen der Vertragspa'tner. hat sein Stellvertreter Attlee den Atlantikschwindel noch deutlldier ft-offcnbart, Als Im Unterhaus die Frage geetellt wurde. ob die Atlantik-Charta die USA nnd GroB-britannicn daran hindern wurden gewisse strateglsch* Punkte. die friihcr den AchsenmSditen gehSrtcn, Im Falle eines Sieges der Achsemgegner »,u behalten. antwortele Attlee. in der Ch-.rta gebe ce nach An-slcht der britischen Reglerung nichis. wae England bzw die USA daran hindern kSnnte Ihnen geelgnet erscheincndc MaBnahmen zu ergrelfen, Attlee hat elA also um eine k la re Antwort herumgedriickt. Immerhln sind seine Rcdensarten Im unmittclbaret AnschloB »П die Churchill-ErklSrnng "Icullich genug. um %a besiatigen daB die ganze Atlantik-Charta ein groB-angelcgtes Schwlndelmanov.r 1st, das auf Dummen-fang berechnet ar Britisdie Verniditung aller Kultur tc, Neapel, 20. Juli, Der neue Luftanjrlff tnf N'eapel der in den ersten Siuniien dee Donnerstag stattfand. hat besonders sdiwere SdiSdea an den beriihmtcn und entzlidtcnden Seepromenade i der Stadt angerlchtet. Der LuftangHff dauerte zwel Stunden und erstrcckie sidi auf die Stadttelle RU vlera di Chiaia und die Villa Communale an der Riviera di Chiaia. Dieser StadtteU w*r dordi di* vieien antlken Skulpturen beriibmt, die die Garten-aniagen der Promenade sdimfldtten. All dies let fetrt vemichtet. Auch der bekannte Ansflugscrt bel Neapel, Poslllpo, let von den Bombern helsigMUcht worden. Selte 4. — Хг 57. KARAWANKEN BOTE Mittwoch, 21. .lull Тшп, trora - die Post ist dal Am FeiMter Ich eia«am stand Und horte aius welter Feme Eln Poethorn Im stillen Land. Das Herz mir im Leib entbrannte, Da hab' Ich mir hoimlich gedacht: Ach, wer da mitreisen kSnnte In der prftchtlgen Sommernacht! Elchendorff Deuteohe Romantik, Wandersehnsucht und PosUiornklang: — wie lleBe alch eins ohne das andere denken und was wflre die Poesie imseres Volkes ohne die gelbe Postkutsche im dentechen Wald und den wacker blasenden >Schwa^er« auf dem Bock! Die beaten und grOflten unserer Dichter haiben eich oft und gem dieses romantlschen Requisite bedient: Lenau mlt eelnem klassischen »Postillion* und seinem »Posthom«, Goethe, RUckert, Elchendorff, Scheffel und viele andere und Wllhelm MUller aua Dessau, der »Griechenmtlller<, detwen Verse durch Schubert Uneterblichkelt erlSAgten, widmet elna seiner schSnsteo Ge-dlohte dem Klang des Poathorns. Dftfi dleaer poetische Schimmer um foatll-Mon und Postkutsche erhalten blieb, das dan-ken wlr unserem Weltpoetmeister Stephan, dem Vater der deutschen Reichspost und GrUnder dee Weltpostvereine- Er ist nle miide • goworden, die poetische Senduag der Post zu prelaen, und wie nach seiner Idee im Relchs-poetmuseum, das er grtindete, all dae geaam-, melt wurde, wae zur Poetgeschlchte gehdrte, eo t rug er auch sorgsam alles zusammen, was DichteiTOund vom Schwager and eelnem Horn sang und vereinte es nu elnem liebenawerten Werk: dem von ihm herausgegebenen »Post-itajnmbuch«, elner »Sammlung von Liedern und Gedichten, Aufsatzen und Schllderungen, gewldmet den Angehttrigen und Freunden der P<^«. So entetand eine »poetische Geschlchte der Post«, seln erstes groBes hlstorlsches Werk von der »Geschlchte der preuBIsohen Post«, du er als 27j&hriger schrieb, erg&nzend- >Wer iagt es mlr, was doch Im Schalle Dee PoBthorne, in dem mut'gen Knalle Der Peltache fUr ein Zauber llegt--« •o lautet dae Motto zur >ersten Abteihing< des Poetstammbuches, den >Posthornklansen«. Und so t rabe n denn »der fllnken Rosse vier« fortan durch den Zaubergarten der deutschen Romantik und der Postilion laBt »frisch sein Horn erechallen«- Doch: Lustlg rollt der Wagen fort tJber Stein und Brllcken; Stand nlcht wer an seinem Schlag Mlt venvciaten Bllcken--?!« no lautet die bange Frage in Lenaus herr-llchem, von tlefster MelanchoUe durclizitter-. tem Gedlcht »Das Posthorn«. »Mag er stehn! Die Trttjie kann nlcht die Rosso halten — '—!< — welter geht'e durch das MalenglUck bis vor dae Fersterhaus Im Walde und wieder bl&st der Schwager; »Јл scheine, Mond, Ins Fenster Des Liebchens hold herein: Da zleht durch ihre Trfiume Poethorn und Mondenscheln!« Eln momterer Bursch ist unser Schwager, eln Allerweltskerl, der alien hlibechen M&dchen tief In die Auges sieht und belm frohlichen Trunk seinen Mann zu stehen weifl: »KWrt Ihr, wie tlber Stock und Stein ErtOnt des P OS thorns Klang? Ihr Wlrtsleut' und Ihr Mftdel meln, EKieh blae' ich GruB und Dank--!< Und wieder let es Wllhelm MlUler, der so frisch und froh zu singen welB: »Vlvat! und Ins Horn ich stoBe, »VIvat! wie so hell es kllngt, Wenn es In der Morgenstunde Melnem Schatz eln Vlvat bringt!« Wer kennt Ihn alcht auch, den jungen »Postillion von Lonjumeau«, den Don Juan dieeer frohlichen Glide, der die Herzen der SchOnen Im Galoppe brach! Durch Wind und Regen, durch Schnee und Kaite geht die Fahrt, aber der Postillion Ist'e zufrleden; »Ohn' MUhen 1st ja kein Beruf, Wlr preisen, der die Posten schuf: Trara! Trara! Trara! Auch Todesfurcht darf er nlcht kennen, der Schwager. Bis aufs Schlachtfeld brlngt er seine Fracht: »Es freut sich jedes Batalllon, Wenn wieder kommt der Postillion. Trara! Trara! Trara!« Undwleunsere herrllchen Volkslleder so gern vom Schelden und Meiden klagen, so weckt auch der Klang des Posthoms oft Wehmut und Trauer. In Elchendorffs Gedlcht »Kurze Fahrt« schwingt dJeser Akkord in Moll: »Posthom, wie so keck und frbhilch Brachst du einst den Morgen an! Vor mlr lag's so frUhllngssellg, DaB ich still auf Lleder sarm- Dunkel rausoht es schon Im Walde, Wie so abendkUhl wlrd's hier, Schwager, stoB ins Horn — wie balde Sind auch wlr Im Nachtquartier!« FrelUch war manche Relse In der Postkutsche alles andere als romantlsch. Mam fuhr entweder mlt der gewOhnllchen Post, wae am zeltraubendsten, aber am billigsten war, oder nahm die schneller fahrende »Dlligenze«. »Extraposten« konnten elch nur die be-gUtert-sten Leute lelsten oder aber — der General- postmelster selbst! Wenn das Homgeschmet-ter Ihrer PostllHone durch die stillen StraBen (les hinterpommerschen Dorfchena klang, wo der Gebleter der deutschen Reichspost In mel-nen GroBeltern Schwester und Schwager wohnen hatte, damn rlB der Knecht die Tor-flilgel zum Pfarrhof welt auf und mlt vler Schlmraeln bespannt rollte die Extrapost zu kurzer Raet hlnein- Und dann entatleg dem Wagen eln Mann von krWtlger, untersetzter Geetalt und gebleterlschem Bllck: der Geoe-ralpo&tmelster hatte auf elner Dlenstrelse den Verwandten elnen kurzen Be auch abgeatattet. Das Signal des Posthoms hat daa Volk all-zeit mlt humorvoUen Texten unterlegt: So hieB es auf hochdeutsch: »Ach du meln lleber Gott, MuB Ich schon wieder fort Auf die Chausaee, auf die CSiauesee!« Oder im pommerschen Piatt: »Кат1 Jeschke, komm ruteke, Kriegst 'ne seit Stutecko, Juschke komm rut, kriegst 'ne Belt Stut!« Wobel zu beraerken let, daB Jeschke der Name des Postillions war und es elch bel »Stuten« um ein sliBes Geback handelte, mlt dem man den braven Jeschke vom Bock her-unterlockcn wollte- Auch heute noch glbt es z B. In Bayern elnlge Pferdepostllnlen, doch 1st die Poeale des Poethorns auch dort den QrlSnden der Zweck-m&Blgkeit gewichen. Wlr wollen nlcht traurig darUber sein, elne neue Zeit verlangt ihr Recht und durch den etUlen Garten deutscher Poe-eie Jubelt, lockt und klagt nach wie vor dee Posthoms heller Ton, daB wlr's zuweilen auch in der Haet dee Allta^^s noch epUren: »Welter ging's durch Peld und Hag Mlt verhangtem Ztigel; Lang mlr noch Im Ohre lag Jener Klang vom HUgel---Ic Wie entstand die Kurische Nehnmg? / .Natuniinmdir' von Menschenhand An der ostproufllschen KUste llegt daa Kurische Haff, der grOBte devtscho Strandsee von 1619 Qoiadratkllometem Flachenumfang, der jedoch nur bis m 7,6 Meter tlef lat. Zwlschen dlceem flschreichen Gewttsscr und der Oatsee erstreckt slch die Kurische Nehrung, elne aua DUnensand bestehende Landzung«, die, 98 Kilometer lang und 1/2—i Kilometer brelt, nur einigea FischerdBrfem sowie den Osteee-b&dem Nldden, Schwarzort und Roasltten mit einer weltbekannten Vogelwarte Piatz bletet- Durch eine Kette von Wander-dUnen, die zu den groflartlgeten In Eu-ropa gehCren, let dae Landschaftablld dort stftndigcn Veraudeningcn unterworfen. Es steckt eine ewlge tinrast In diesen Sandber-gen, die ganze Dorfer und WSlder unter sich begraben, aber auch dem Ansturm der Meerea-wogen Elnhalt gebieten kOnnen. Geb&ndigt und Uberwacht, bilden die DUnen oft elnen natlirllchen Schutz fUr das dahinterllejrende Land, entfesaelt aber vfrmogen eie dae grOBte Unhell aiuBurlchten. Viele Naturfreunde haben sich wohl schon Gedanken darUber gemacht, wie die Kurische* Nehrung, deren Unterlage au« bemstelnrei-chen Lehm- und Tonschichten besteht, ei-gentlich entstanden ist Es handelt sich hier-bei, wie Professor Dr. Mothee-Konigsberg, der Sekretar des B'orschungskreisea der Albertus-Uniiversitftt, festgestellt hat, um eln Werk von Menschenhand. Durch Wechselnde Eingriffe in Boden und Vegetation erhlelt die Kuriache Nehrung im Laufe der Jahrtausende ihre heu-tige Geatalt Wo einst machtige Eichenw&lder rauschten, die der Mensch in aeinem Unver- Meine Feldmtitze/ Durch elne VerfUgung des Oberkomman-d08 dee Heeres wlrd die biaherige Feldmtitze, das >Schiffchen«, durch elne neue Einheitsfeldmlitze mit Schirm ersctzt Dem treuen »Schiffchent 1st hier ein Demkmal geaetzt. Ali wlr rasteten und dabei in der Steppe an elnem Rinnsal lagen, elner PfUtze Khnlichei als elnem Bach, beschloR Ich, meine Feld-mUtze zu waachen. Sle hatte es schon lange nttttg, aber Infolge der Wassorknapphelt war пИг diese Arbeit blsher erapart geblieben. Nun hlelt Ich dieses giite alte Stuck In den Han-den und rleb und schrubbte den Staub vleler endloser StraBen und den SchwelB harter hel-eer Stunden heraua- Und wie ich so mlt Selfe imd BUrste den verbllchenen Stoff bearbeltete, ergab ee alch, da# dlese schmutzlge, pat.ich-naaae Handvoll Kopfbedeckung In mir Gedanken weckte, die zurtlckrelaten zu dem Tag,' an dem Ich meine allererste Feldmtitze «m{)flng AJe Wlr damala to die Kaserne elngerUckt waren, flag es bel dem Empfamg der vielerlei AusrUstungsgegenstftnde mlt der Mtitze an-Wlr prUften natUrlich sofort, ob ale auch pa lite, und dann betrachteten wlr uns gegenseltig neugierig, denn unaere Geaichter hatten sofort eine andere Pr&gung erhalten. Wenn wlr ftuch noich tmeere ZlvllanzUge trugen und dem einen elne yraiue und dem anderen eine braune Hose um die Beine flatterte, wlr begannen uns doch schon ala Soldaten zu fUhlen. Da konnte man auch gleich sehen, wie der ein-selne aclner neuon Lebensaufgabc gegenllber-trat. Dor Qrofle, StSmmige, den wlr ap&ter Paul rifefen, setzte die MUtze gewiseenhaft in dl« Mltte aelnes nmden Sch&dela, so daB die MtltSienrSjlder glelchen Abstand von den Ohren hatteo, wahrend der kleine Walter sie elch unternehmungslustlg Uber das rechte Ohr eelnes Lookenkopfe sohob. Die melsten aller-Sitz- und ReieeWs-aen« 1st. PK. diek nieht am and Von Wilhelm' H euer Wieder hat die Sommernacht Lichter angezUndet, Dafi die Seele, die noch nxtchl, Ihre Heimat findet. Von den Bergen, am dem Tal Коттеп ste geflogen, Alle, die in Lust und Qml Durch das Leben годеп. Nach der Vnrast auszuruh'n, Streben sie gemessen, Sttchen in der Stilie nun Frieden und Vergcssen. Denn die Nacht ist mild und grofi Keine braucht zu fehlen, 1st dock tief in Ihrem Schofi Raum filr alle Seelen. Birgt sie doch in ihreirt Reich Perlen und Qeschmeide, Vnd ihr Traumgewand ist welch Wie ein Flor von Seide. Sorgat dich noch um Weg und Zielt Ach, die dunkle IlUlle Wandelt sich im Farbenspiel Bald zu Glanz und Fillle. Wandelt sich zur Ahcndruh Nach des Tages Sckwere, So als ob sie immerzu SUberwolke wdre. — Wenn im Wald am Bttnenstein Die Verlor'nm klagen, Vnd im faHen Mondenschein Bang die Vhrcn schlagen. Wenn die Welt vor Tag und Tau Noch in Angst und Wunden, Hat die Seeie horh im Blau Ldngst ihr Ziel gefundcn. Lokalpatriotismus Vor vielen vlelen Jahren, man kann schon nlcht mehr genau sagen, wann das olgentlich geweaen 1st, lieflen slch elnmal die siawonl-schen SchlldbUrger filr Ihre Delinquonten einatt neuen Galgen bauen. Der Galgen stand, aber ea gab ketoe SUnder, und eo stand der Galgen unbenutzt durd* viele Jahre hindurch. Da erelgnete es slch, daS die Nachbarstadt elnen SUnder hatte, der zum Tode durch den Strang verurtellt wair. Aber diese Stadt hatt* keinen Galgen Die Ratsherreu wollten kalne Gelder fUr den Bau elnes Gaigens bewinigea und schlugen daher vor, sich den SchildbUrgera den Galgen auszuborgen. Es wurde eln langea Schreiben aufgesetzt und elne Abordnung zog ab Die Abordnung wurde felerlich von den SchildbUrgern empfangen, freundllch aufge-nommen und bewirtet. Dann zogen sich die Ratsherren zur Beratung zurUck. Und dor Bescheld lautete; "Wlr haben den Galgen fUr una und unsere Kinder und Kindesklnder bauen lassen und kOnnen ihn nlcht hergeben. Wenn die Nachbarstadt elnen Galgen braucht, soile s^e alch nur auch einen bauen lassen < Aua dem Kroatischen. WuBten Sie schon... ... daB unser Haushuhn von der Natur ur-aprUnglLoh nur den Auftrag hatte, ein Gelegt voa 8 —10 Elern auszubrUten und dann die Jungen groBzuzlehon 7 Seine heutige gewaitlg# Legelelstung hat ihm erst der Mensch ange-zUchtet. ... dafi die mitteiaiterlichen Landaknechte haupta&chlich den Bauern und StadtbUrgcrn entstammten, doch waren In ihnen melst alle Stande vertreten? ... daB von dem alten rheinlschen Adelsge-schlecht der Metternich, daa nach elnem Dorl'e im Kreia Euaklrchen benannt 1st, heute von Insgesumt zwillf Llnlen berelts elf auagestor-ben alnd? ... daB es slch bei den Muiatten um Mlsch-ilnge von WelBen und Negern handelt? ... daB slch ledlgiich In der Vogeiwelt die Fiihlgkeit findet, innere Vorg&nge seeliBchor Art berelts vor der Geburt, nUmilch im El, durch Laute auszudrUcken ? . ■. daB das Wort »Semmel< wohl auf daa latelniache almila — »Weizenmehl« — zurUck« zufUhren let? .. daB das sogenannte Rauchstubenhaue, dem der Schornatein fehit, in Deutachland heute nur noch in Kamten, der Stelermark und dem pbern Inntal anzutreffen ist? ... daB die Bezelchnung »SchmCker« fUr eln altes, durchr&uchertes oder vergilbtea Buck von dem niederdeutachen emoken — rauchen — abatammt? ... daB Runzeln im Gesicht und an den H&nden gewlsse charakterologlsche RUck-schlUsse ermGglichen ? ... daB die Reiclisgewalt einst aua Heer und Slppen der germanischen Vdikerschaften entstand und unter der Regierung Karle des Gro-flen Ihre erete, kraftvolle Form erlebte? ...daB die groete Bchafart dae die Hoct>-IKnder Zentralaalene bewolmende ArgraU dap-stent, dae eine SchuiterhOhe bie zu 1.42 Meter errelcht ?' ...dae die ReeenwUnaer ttber »ehn Jmhw aft werden Ивавев? > Sreda. 21. jnHJa 1943. KARAWANKEN BOTE stran 5. — StflT. 57. 9auteiter pri u3ta.noviivl Qauarbeiis^ammet Шш zmaga bo zmaga nemškega socializma Volna potrdi politično vodstveno nalogo stranice - Straniiin program - Zahteva delavca In bolevnlka Klagrenflirt, 20- Julija. Velik* glasbena dvoiwia v Kiageiifurtu Je bila v četrtek dopoldne pozoriAče slevniMtneera uetanovltveoega zborovanja' Oauarbeltskammer- Svečane prireditve, ki jo obenem otvorlla vojao proizvajalno bitko nemških obratom 1943-44 v Kliirntnu In podala poročilo o proizvajalnem letu 1943-44, so ee udelc*lll vodilm možje stranke, države, znanosti In oborožene sHe Oaua. Poleg tegu Je prisostvoval Italijanski konzul # podkonzulom in odposlanstvom fašistične kolonije. Oanleiter dr Rainer Je uporabil veliko priliko za pomemben govor, И ga podajamo v obširnem izvlečku- Gauleiter je. prisrčno pozdravil zbrane strankine tovarlM, delavce Gaua in odpoelanetvo tailja, ki Je ргШо k elaivnoetnemu zborovanju Zgube te zime, tako je ievajal ,se morajo nadomestiti z ukrepi totalne vojne, ki so elcer posegli v marsikatero pridobljeno pravico In marsikatero priljubljeno Sego, toda so dosG^l povečanje proizvodnje, katere uspeh ni iKOBtal- Iz govora Reichsminlstra Speera vemo, da je bil zastavljeni cilj vseskozi doeežen, da. v mnogili primerih prekoračen, to je, da je nemška oborožena eila sedaj preskrbljena 2e z najboljšim orožjem v velikem številu, da so •e napravili številni novi tipi orožja in se še izdelujejo v serijaih in da koncem leta ne bo, kot trdi sovražna agitacija, Nemčija utrujena, temveč nasprotno, da bo neprimerno porasla njena mod. Ponosen je, je r^kel Gauleiter, na to, da Imajo tudi klimtnereki obrati svoj pristojni delež pri tem delu in prav posebno vesel je, da se lahko zahvali tako mnogim odgovornim možem in ženam kkmtnerskega gospodarstva za njihovo službo. Čeprav je bito toliko napravljenega, s tem Se ni zaključena krivulj* {mvzdiga, rasne okoliščine bodo doprinesle, da bo še bolj strmo naraala Poleg predpogoju« erganlzatorične in tehnične Izpopolnitve je tudi tu odločilni faktor človek. Za veliko splošno povečanje proizvodnje se moramo zahvaliti T prvi Vrsti delavnim nemškim ljudem v obra-tih. Pokazali #o, da stoje zvesto za FUherjem In #o razumeli njegov poziv. V Gauu I Ddravo strukturo, kot j« naša, skoro ni bilo treba izrecne proklamacij« to-t*ln* vojne. Ljudje Karntna so storili, kar so mogli, in prostovoljno 30 napravili še več, ker stoje na strani FtUirerja, ker ljubijo Nemčijo in ker vedo, gre za njihovo osebno delo Nemci so najbolj zvesti pripadniki FUhrerj* In jje je vodstvo kot skala trdno prepričano o koAčni zmagi, to radi tega, ker Jim popolnoma zaupa: nemškim vojakom, M jih pozna kot nlhge, nemškim delavcem, iz katerih vrst je Izšel in nemškim kmetom, katerih kri mu je ?n^a že iz mnogih generacij kmečkih prednikov. Storitev vseh teh ljudi je pa bila največje ljudsko glasovanje nacije. V njej je prišlo do izraza, da to vojno razumejo in vodijo široke množice/ da je resnična narodna vojna, socialna vojna nemškega narodnega občestva, ki se bori z vsakim svojim članom za življenje in srečo, za bodočnost In za bodoče rodove. Vkljub vsem težavam, ki nam jih prinaša, hvalimo to vojno, ker nag napravlja trde in zmožna, da postanemo to, kar bi morda v miru nikdar ne postali. Po prevzemu oblasti se j€ marsikdaj Bdelo, da so odveč vsa revolucionarna gMda Iz bojne dobe. kot da bi bilo mogoče rešiti VM probleme v miru z mirnimi sredstvi. Svet meščanstva, zoper katerega je nastopil naclonalsociallzem, se je začel zopet dvigati, sitost In zadovoljstvo sta zmanjšala ostrost in udarnost naše volje. Kot je pa postala vojna boj za obstanek in nam je objel srca znak od Stalingrada, tu se je spomnil naclonalsociallzem na svoje bojevniško bistvo, na svoj Izvor Iz velikega svetovnega obrata- Postal Je zopet, kar Je bil in postal je гаЛка. len do zadnje posledice; protestne gibanje zoper socialno krivico, zoper neizpolnitev zahtev, ki jih je prijavil delovni nemćki človek iz prve svetovne vojne in ni nič dosegel, ker sta ga ogoljufala židovski marksizem in strahopetno meščanstvo za njegov« pravic«. Filhrer je takrat dvignil zaetavo protesta, z isto neizprosnostjo je veljal njegov boj zunanjim tia-člteljem in razkrajevalnim elementom v notranjosti, njegov cilj je bil in je premaganje vsega, kar loči v nemškem narodu, zbran je širokih množic in pritegnitev k državnemu vodstvu in političnemu tvorjenju volje, novo oblikovanje nemškega naroda Iz krvi- Točke strankinega programa, ki so nastale v budi vojni dobi, so danes taJco aktualne, kot še nikdar, so zahteve tudi našega časa, vsebujejo 10610 to, кшг se nadejata boreča fronta in delovna domovina od izida te vojne- Takrat pa jim ne bo razbila nobena izdaja plačila za njihove storitve, Flihrer je porok za to, da stoji na koncu in kot cilj te vojne socialna narodna država vseh delovnih in borečlh se nemških ljudi. Stranka je najvažnejše orodje PUhrerja v tem boju, zato pa ima nujno dolžnost, da uresniči v »vojlh lastnih vrstah, kar naj postane nekoč življenski zakon vee nacije. Stranka j« protlmeščanska, radikalna in fanatična v svojem svetovnem nazoru kot v bojnih časih, stranka je predvsem v vseh svojih dejanjih kar najbolj politična. Čeprav se včasih zdi, kot da se njeno delovanje v skrti izčrpava n* nek način pomoči za nemškega človeka, toda to delovanje je samo majhno polje iz njen« obsežne naloge. Stranka je politična ustanova, je voditelj«ka naprava. Vodstvo pa pomeni za nas, da uporabimo vsa sredstva, da privede nemžkl narod na od FUhrerja zapovedano Črto. V normalnih časih se to sicer lahko In s populamljnl sredstvi doseže, v boju za obstoj nemškega naroda pa mora stranka tudi poka-zajtl pogum, da je nepopularna, če gre za iz-polnitev svojega poslanstva- Ves svet ve, da Je hotel Ftlhrer preprečiti vojno, da je njegov oUj sedaj in od nekdaj ustanovitev socialne drtave najvišje kulture, eno pa bodi naravnost priznano — da bi meščanska Nemčija nikdar ne vodila te vojne za svobodo! Meščanska Nemčija bi bila zapletena v popolnoma drugo vojno zoper boljševizem in kapitalizem, igrala bi v nelzoglbmem boju proti cilja si »veste premoči Vzhoda nekako žalostno vlogo v notranjovti razpadajoče Francije, ne bi določevala v tej vojni, temveč W bila vojno pozoriSče tujih sil in njihov plačan vojak v službi tujih iotereeov- Stranka prevzema odgovomoet za vodstvo te vojne,bo pa akMwla tudi za to, da bodo iz« polnjevana povelja FUhrerja v polnem obsegu. Mrmranje malomeščanskih krogov Je popolnoma brez pomena, je lahko samo sposobno, da loči duhove. In označi one, ki niso vredni, dm skupno določajo obraz prihajajoče zmage. 1ш vrst dostojnih širokih mas ne pride nobena kritika, tem.več sojmo tiho priznanje, kajti široka masa nemškega naroda vidi sedaj svojo edino dolžnost v tem, da dela, dela in zopet dela! FUhrer vodi veliki boj za celiAupnoat naclonalsoclallstlčnega nemškega naroda kot Duce za revolucionarno, fašistično Italijo- Bad vseh naporov bo obnovljena Nemčija, nacio-nalsocialistlčna narodna država, katere bodo za Izvršena dela deležni kot plačilo oni, ki jo zaslužijo- Ta vojna tako je zaključil Oeiulelter, Je vojna vedno bolj socialističnega naroda, zmaga bo zmotaga nemSkega socializma! 45 obratov odUHovanih v KSrntnn Stellv. Gauleiter le otvorll vojnoproizvajaliio bitko nemških obratov 1043-44 Stellv. Gauleiter T h 1 m e 1, ki je otvorll svečano zborovanje Gauarbeltskammer dea Relchsgauee Karaten, je naslovil na člane Gauarbeltskammer, na Številne častne goste, na Betrlebsfiihrerje In Betrlebsobmanner in druge sledeča izvajanja: Največje storitve na vseh področjih življenja so mijni /akon časa, samo princip storitve mora obvladati sedaj vse nemSke ljudi, od pravilnega vodstva ljudi bo pa odvisno, da se dosežejo največja povečanja storitev- To se bo posrečilo vodstvu tedaj, če izkoristi telesne in duševne zmožnosti vsakega posameznika v obratu kolikor mogoče, če bosta kar najbolj pospeševana naravno stremljenje po podvigu nemškega človeka in njegova volja do samoodgovomega dela in če bodo končno izrabljene vse skušnje, katere je zbral posamezni delavec na svojem delovnem prostoru- Tej slednji točki služi posebno obratno predlaganje, ki je v Gauu Kdmten — kot je bilo šele pred kratkim na tem mestu Izvajano — že dobro napredovalo s 483 predlogi in povprečnim povečanjem storitev za 28 odstotkov v proizvajalni bitki 1943/44 in čegar pomen je Stelilrv. Gauleiter s enitn eamlm primerom poeebno ponazoril: V zadnjih dneh je akonatruiral navaden delavec tvrđk« Lie-benwein und Звћпе v St Veit a. d. Glan pripravo, 8 katero se Je povečala proizvodnja nekega predmeta za 500 odstotkov. Ravnotako važno kot iaboljSevalni predlogi, je javljanje obratnih zadržkov etoritve, kar Je dolžan eto-riti vsjA delavec- Deutsche Arbeitsfront kot zaupnica NSDAP za socialno skrb in vodstvo delovnega nemškega človeka je vedno smatrala za svojo nalogo, ia fagotov! v najožjem sporazumu z Betrl'')sftlhrerjl socialni in gospodarski položaj nemškega delavca in dvigne njegov življenjski itandard- Temu namenu služi tudi Reichsarbeitskammer e svojimi podružnicami, Gauarbeltskammer In Ar-beitsausechiiesen. Njegov cilj je zagotovitev socialne .amoodgovomosti vseh delovnih ljudi- V najožjem sodelovanju med gospodarstvom in DAF jie bodo reševala v A.r'beite-kammern vsa vprašanja m problemi delovnega življenja- BetriebsfUhrerjl kot tudi sicer- šnji sposobni možje in žene iz obratnih skupnosti bodo pritegnjeni k aodelovanju- Po Re'nheorganlsatloneleiterji odrejena nove ureditev A.rbeitskammei bo omogočila, da a« aujnc podane težavf. v delovnem življenju odstranijc ali vsaj v toliko omilijo, d* м lahko raOuna z nadaljnjim povečanjem storitev. Gausozialwalter Leander Berger je podal pregled o proizvajalni bitki leta 1M2/49, v kar terem je nastopilo 1843 kSlmtnerekih obratov (napram samo 1078 v letu 1939/40) proizvajalno bitko V prvič je bila 1 1942/43. oripu-Sčena tudi Gorenjska in je prijavila %1 obra^ tov- 13 k&mtnerskih obratov se je predlagalo za odlikovanje z diplomo Gaua 8 tem šteje K&mten sedaj ekipno 45 obratov, ki imajo diplomo Gaua Od leta 1989/40. Je bilo podeljenih T proizvajalni bitki nemških obratov v Ktlmtenu: 11 Leistumgsabzeichen in Bronze za vzgledne politično vzgojo, 14 Leistungsabzeichen im Bronze za vsgledno pospeševanje »Kraft dttrcb Freude«, 6 Leistungsabzeichen In Bronze za vzgledno akrb za narodno zdravje, 6 Leintunga-abzeicbm in Bronze za vzgledne domove ia stanovanja, 3 Leistungsabzeichen in Silber za vzgledno poklicno v%ojo, 1 Leietungsabael-chen in Silber za vzgledne domove in stanovanja- Poleg tega je dobilo в malih obratov das Leistungsaibzelchen »Vorbildlicher Klein-betrieb«. NacionalaociaUstlčnl vzorni obrat Iz leta 1940/41-, pivovarna Sorgendorf, je bila s prvim majem 1943- znova potrjena po Reichsor-ganisationaleiterju dr- Leyu- V vojnoproizvajalnl bitki je bila podeljene enemu obratu 1- atopnja der Anerkenmung zwm Kriegsmusterbetrieb In enemu obratu druga etopnjsf der /Uierkennung zum Kr^egsmiueter-betrleb. 1. maja letos je FUhrer imenoval nek obrat za Kriegsmusterbetrieb. še pred zaključkom proizvajalne bitke leta 1942/43. so bil* vzeta v delo za 17 obratov pripravljalna dela za priznanje prve stopnje IČriegsmueter^ betrieba- Slavnostno zasedanj«, ki je bilo pomembno po vzdignjeno z orkestralnimi točkami pod vodstvom kapelnika Otto B i I d a, ee je mogočne zaključilo ■ pozdravom FUhrerja in himnami nacije. Igralska družba Iz Wlena na Gorenjskem Pred nekaj dnevi je pod -vixistvom Spielachar-referentln des Gebletes Wien, M&delgruppen-fUhrerln Greti 8 a b a n, obiskala Gorenjsko dekliška igralska družba Iz Wlena. Dekleta so bila v tem času goeti Standorta Neumarktl, ki jih je nastanil v taborišču OT v predmestju. Njihovo prvo delo je bilo namenjeno najlepši n^ogi, namreč da priredi ranjencem in bolnikom v bolnišnici Gallenfels malo nedeljsko zabavo. Popoldne sta jih sprejaia Neumarktler JungvoUt in JungmKdeln na Volodvoru- Kmalu nato so »e odpeljale z avtomobilom v taborišče na Ljubelju, kjer 80 pele Wachmannachaf-ten-f^ in policiji- Tudi tukaj eo bili zeto veseli predvajanj deklet. Višek dneva j« tvoril pester večer, katerega je priredUa igraleka družba po pozdravu Stand-ortfUhrerja v navzočnosti Ortsgruppenlelterja pl- Kur za in Bannm&delfUhrerln prebivalstvu Neumarktla- čudovito lepo zapeti zbori In vesele narodne pesmi ter SpringenschnUdto-va igra o jerebicah so napravili poslušalcem veliko veselja in so se vsi pridno udeleževali javnega petja- Sledeče dni so ee vršili v raznih obratih Neumarktla, Krainburga in ABlinga koncerti v odmorih obrata, pri katerih je navduševala pristna wienerska veselost vse poslušalce- Po prire^tvi za slovo za HJ-Standort Neumarktl je preživela igralska družba nekaj veselih ur v Veldeeu. da od tam odpotuje dalje v Bann Hermagor- Rolf Lennar: li Sfttuniievoiu, (d M ШШН KUMORlSTieSM ROMAN Sicer pa ima gostilna svoje ime po krivem, kar je treba tukaj enkrat odkriti. Grozdja, ki se v resnici vzpenja ob hišni steni, namreč nikoli ne dozoru Nasprotno ima grd kisel okus in je trdo ko šiška. Go-Itilna bi si morala po pravici vzdeti ime »Pri nezreleir grozdu«. Toda prav ne gre nikjer na svetu. Niti v Wingenddrfu ne. ' Schwabe se zdi samemu sebi skoraj kot capin, če bi še nadalje odklanjal. Zato se odloči za potovanje v Benetke, Riviero, Mo-mmco. »No vendar že enkrat«, reče Werner in Kmečka v naglem tempu ostalega goloba, da gostllniCarka kar žari od veselja. Werner pojasnjuje sedaj ves bojni načrt Schwabe mora dobiti obleke po meri od prvovrstnih mojstrov. Priakrbl Werner. ' Potrebuje elegantnega perila. Priskrbi on. Čevlje. Priskrbi oo. In rame druge potrebščine za potovanje. Priakrbi vse oru gchwabeju se zdi, kakor da Je v deveti deželi. Fin možakar je pač Werner. j^Ti kaj pa pzav za prav dela mala golt-xqannova od takrat, кцј v«šT Vratarica pri hokeju? Ali si jo spoznal?« mu pride naenkrat na misel. >Z Anito sem zaročen«, reče Werner. > Zaročen?« Za Schwabeja je sedaj kakor pribito: Werner je genij. Njemu se posreči pač vse! »Človek božji, tu boš vendar podedoval milijone«, reče Schwabe občudujoč, in kar nič ga tudi ne peče več vest, da bo Werner-ja med potovanjem v Monaco po vsej priliki olajšal za en tisočak ali dva. če je kdo v takem zlatem rudniku! Prava umetnija! »Ampak tu se vendar lahko peljemo v troje! Vzemi potem vendar tudi svojo zaročenko s seboj!« je Schwabe ves navdušen. Na kar Werner pojasni, da formalno sicer še ni zaročen, ampak — ni slab predlog, ki ga tukaj jemlje v misel. Ta stvar bi se lahko preudarila. Schwabe je vesel, da se nekako lahko re-vanšira za Wemerjevo povabilo. Četudi le • tako domislico, ki nič ne stane. Pa vendar. »Iz tega lahko potem nastane tvoje pravo zaročno potovanje ?f še omeni Werner se ne počuti popolnoma varnega T svoji koži. Ali gre to prav? Vse to, kar poskuša dopovedati Schwabeju previdno in Ж zelo preudarjeno diplomacijo, da ne bi morda začel sumiti in mu ne bi prišlo na misel, da bo na tem potovanju le neke vrste slamnati možic, neizogibno potrebno zlo, peto kolo na vozu, tm v očeh ljubezni — vse to mu Schwabe tako rekoč bere v očeh. Toda ne, ni opazil ničesar. Schwabe je yi- deti čiato nedolžen. Gotovo mu je hotel povedati le nekaj prijetnega. Schwabe je pač fin možakar. Toda Wemerju ee zdi umeitneje, pri tem stanju reči začasno prekiniti. Ko pozno zvečer zapusti Wingendorf in odbmi, se mu zdi, kakor da je v nebesih. Schwabeju pa, kakor da je nebo čisto v megli. Ves je omamljen. Svet se suče. 2e se vidi — elegantnega, pred seboj Anito, zraven nje Wernerja pri volanu — švigati v avtomobilu od mesta do mesta, od dežele do dežele, ogleduje palme na Rivieri, sanja o citatu: Oglej si Neapelj in umri! ko stopi nepazljivo v lužo in zdrči, in kurjak se mu nalepi na podplate. Zopet je v Wingendorfu. Kurjak je opravil svoje. Sicer zelo neljubo in brez poezije, toda uspešno je ■pomnil Schwabeja na to: on je učitelj Schwab«, in spada v Wingendorf. Vožnja v Monaco je pač le izjemna turt. njegovega življenja. Vprvlč Schwabe ne zaspi srečno. Spi pa vendar. Usta mu obdaja deški smehljaj, kakor nekoč kot otroku, če mu je mati pripovedovpla, zvečer ob postelji pri večerni molitvi, da je jutri nedelja in da je spekla aj kolač, pcln debelih rozin. Zdaj pa tega smehljaja ne vidi nihče. Ker spi sam. ~ e luna. Ta pa ne ve, > tem kaj ročetl. * Werner ju зе zelo mudi, da pokramlja o svoji mladoetni dobi. Anita ga rada posluša. Je zanimivo in ugotoviti mora, da on in njegov prijatelj Schwabe nikakor nista enolično prebila teh let. Ne, bila sta dva razpoeajenca, dopolnjuj« Werner njeno sodbo. »Zakaj pa imenuješ prav za prav svojega prijatelja vedno le Schwabeja?« hoče Anita vedeti, in Werner ji pojasni, da ima seveda tudi rojstno ime, on mu pa vendar vedno pravi Schwabe, ker je pač tudi pravi Svab. »Kako to?« On je pač eden izmed »Sieben Schwaben« (»Sedmih Svabov«), Dobrodušen, lahkoveren, sam zase bojazljiv, v družbi pa fant od fare in korajžen, drzen in voljan ta vsako neumnost. Zelo zvesta duša. Veliko predober za ta dobičkaželjen »vet. »In vidva sta skupaj Študirala?« »Da. To se pravi: jai жа odvetnika, on жа učitelja«. »Zakaj ga Še nlei nikdar privedel k nam?« »Ne vem, Anita — on j« pač samo učitelj ва ljudski šoli. Bogv«, č« bi to bilo prav tvoji maral?« »Kako.to ljudskošolski učitelj?« Anita s« čudL »Saj Je vendar študiral?« Na naslove Schwabe ne da mnogo, reč« Werner. Tudi doktoratu >e je odrekel. »Ampak vsaj vendar lahko postane študijski svetnik«, ne odneha Anita. »Vsak akademik ima vendar kak naslov«. stran в. — iter. 87. KARAWANKKK BOTE Sreda, 21. јпПјл 1948. Irais RnMumnilort Kronan- JP o ž a r.) V noči od petka na soboto Je udarila strela ob nevihti v hlSo rtrojarjft Frunza Walta- Hipoma je (gorelo zgornje nadstropje, Id Je bilo leseno. Prebivalci so rešili eebe In nekaj predmetov, dočim Je hlSa, v kateri je bila tudi strojarna z mnogo "zdelanega blaga, postala Žrtev plamenov. Hitremu nastopu požarne brambe Kronau se je treba zahvaliti, da niso začele goreti tudi sosednje hiše. №Qli ftOin Steiln. (Tečaji zailvanje.) V prostoni sa matere sta Se vršila dva tečaja za šivanje oddelka materinska služba pod vodstvom LlUl Plrgltzerjeve. V desetih dvojnih urah BO si šivale žene in dekleta najlepše stvari iz raznega blaga in iz starih oblek za odraele In otroke- Izgotovljeoe stvari so bile razstavljene v Stelnu Ob koncu tečaja je bila prirejena večerna prireditev za slovo, na kateri so M udeleženke skupno veselo zabavale- Te dni ee začne nov tečaj za šivanje odde№a mate-riiwka služba v prostoru za matere v Steimi. Deiklcta in žene prijaivite se v Orts- ali Krele-fraiienschaiteleituQ^ za udeležbo. littal- rZaklJuček tečaja t a nego dojenčkov-) Nedavno se je vršil zaključni večer obeh tečajev za nego dojenčkov Orts-gruppe St. Martin in Llttal v dom\i Ortsgruppe v Llttalu. Učiteljica v tečaju, Pgn- Ziglasch, Je izročila ženam In dekletom potrdila o obisku tečaja in Je govorila o negi otroka- Kressnits. (Zaiključek tečaja za nego dojenčkov-) Pred kratkim se Je vršil zaltljiučnl popoldan tečaja za nego dojenčkov, katerega je vodila učna moč Pgn- Z1 g 1 a s c h-2ene in dekleta Frauenechaite in Jugend-gruppe so se sestale v veselem tovarištvu- Pgn. Zlglasch je udeleženke e prisrčnimi besedami opominjala, naj Izpolnijo dolžnost in Jim izročila potrdila o obiskovanju tečaja, Kreisju-gendgnippenfUhrerin Pgn. lise V o 1 k m a n n pa je pokaeala dela za brkljanje In pregibe otrok. Končno Je izrazila Kreisfrauenschafts-lelteria Pgn- Gre gori evoje veselje radi dobro obiskanega tečaja. St. Martin- (šivalni tečaji materinske službe-) Od 20- julija dalje se vrše v Llttalu in St- Martinu šivalni tečaji oddelka materinska služba, kjer bodo imele vse žene in dekleta priliko, da seSiJejo za sebe in svojo rpdblno najlepše stvari, da jih prekrojijo, rišejo kroje In napravijo iz starih stvari nove- 339.000 RM za DRE četrta hišna zbirka vojne pomoči za DRK Je bila v Gauu Kftmten zčpet vzorne Izvedena. Kot začasen uspeh javljajo 399-075-13 RM-Naipram lanskemu letu so je zvišal za okroglo 90 000 RM Delovanle Krelssparkasse (Okrožne hranilnice) v Erainburp Pod predijedstvom komlsaričnega Landrata okrožja Krainbiirg vladnega svetnika Ml-chelsa ee Je dne 15- Julija 1943- vršila prva bilančna seja upravnega odbora Krels^ar-kasse Krainburg, ki so jI prisostvovali Kreis-lelter okrožja Krainburg Pg- Leo Kuss, Kreis-wlrtschaftsberater okrožja Krainburg Pg F-Llchtl, kakor tudi direktor Zveze Ostmarki-echer Sparkaesen- und Giroverband Wien Dr. Rihard "Dome^ Wlen- V upravnem odboru zavoda so zastopane znane osebnosti vseh stanov v okrožju- Po poročilu ravnateljstva se je Kreisspar-Itame Krainburg v kratkem času razvila pod najtežjimi okolnoetml, toda z vzglednlm poslovanjem 8 strankami in s prtSrtvovalnlm delom uradJttištva v velik In trden denarni zavod v okrožju, in si je, kakor dokazujejo poslovni uepehi, pridobila zaupanje prebivalstva v okrožju, in to zaupanje je najtrdnejša podlaga ;eA nadaljnji razvoj zavoda. Iz poročila je posneti, da se Je stanje hranilnih vlog na knjižice od dne 30 aprila 1941. povišalo za RM 597-8124,96, stanje vlog na tekočem računu (žiro-vlog) pa za RM 7,082-340.73- in da se je na ta način st^je celokupnih hranilnih vlog povišalo za RM 8,064-607,69- Kreiasparkasse Krainburg se je vkljub kratki dobi svojega obstoja povzpela aa tretje mesto vseh hranilnic v Kftmtnu- Skupni denarni promet Je znašal čez 285 milijonov Relchsm&rk, bilančna svota se Je pa od RM 2, 849^129,83 povišala na RelchSr mark 12,208-350,96- Iz vseh Krajev sveta Te dni ee Je »godila v MalmOJu poročna drama, ki pa ge je srečno končala Na poO v cer-k«fv, kjer je ie Čakal paator pred oltarjem, eta se zaročenca hudo eprla, kar se je končalo s tem. da Je ženin skočil iz avtomobila in brez Bledu iaginll. ffitro odločena je povabila pastorja in povabljene gfoste na goetljo. Veselo so nazdravljali srečnemu izidu in na zdravje neveste. Med pojedino je hipoma vstopil mlad mož in jih nagovoril: v evojem govoru Je izjavil, da srčno ljubi neveeto in ji je prisegel večno zvestobo, če ga uallSl. Nevesta je objela mladega moža in iz svatbenega kosila je postala zaročna pojedina- V H^lnjjfslondn na švedskem je požrlo tri mesece staro tele modrasa, ki je bil 48 om dolg. Ker tega nihče ni videl, niso vedeli kaj je teletu, ko je obolelo. Poklicani živinozdrav-nik je odredil zakol. Predno je do tega prišlo, je tele izpraznilo modrasa na naraven način. Kača je bila mrtva. Značilno je, da teleta nI pičila, temveč se je pustila brez obrambe požreti. Oearlca JMeflne, rojena Beauhamals, Napoleonova prva žena, je nosila obleko, katero so smatrali takrat za najdragocenejšo otle-ko sveta. Naprava te obleke Je namreč etala lOO-OOO frankov in je prestavljala po mnenju strokovnjakov, neprekosljlvo delo francoske krojaške obrti- Obleka je tehtala S3 kg in je imela 4-50 m dolgo vlečko- TJporabljenl dragoceni bar&un je bil zelo težak in samo obložnl hermelln je predstavljal celo premoženje- Suknjič, steznik in vlečka eo bili okrašeni z ročno pletenimi zlatimi čebelaml- Nek Šolski sluga je bil obsojen na več mesecev ječe, ker je ukradel pri preselitvi evo-jena zavoda portret bivšega vodje zavoda In ga za 6 RM prodal nekemu etarinarju- Ko so kasneje tatvino odkrili in je bila vložena o-vajdba, Je tat кцрН sliko nazaj, toda bilo je že prepozno- Pred sodiščem se je razgovarjal s tem, da ga je sUka stalno z očitki gledala in mu e tem grenila življenje. Hotel je, da izgine, da ne bo več prenašal očitajcžega pogleda- Po mnenju sodišča bi ne bil .nedolžen človek tako občutljiv napram njenim očitkom Preiskalo je predžlvljenje obtoženca in je ugotovilo nekaj tatvln- I»nsko leto Je bila sadna letina na Ogrskem pomembno elaibSa kot sicer, ker Je bil tudi v drugih državah sličen položaj, sploh ni prišel v poStev uvoz semen iz inozemstva za vzgojo mladik. Z\'eza ogrskih drevesnic se je z&to obrnila ha gostilne In zasebna gospodinjstva s ргобпЈо, da abirajo pečke in jih pošljejo. Za kg BO plačali 25 pengov- ХТгфећ je bil izvrsten. V nekaj mesecih so poslali zvezi 700 kg pečka. 4000 jabolk da približno 1 kg., t. j. 22000 pečka- Po tem preračunu je bil vposla-hih iz 2-8 milijonov jabolk 15-4 milijone pečka. V \Ttu nekega kmeta pri Moravski Bell cerkvi so zaznaU za tiso, ki je stara okoli 1200 let- Je najstarejše moravsko drevo- častitljivo drevo so zaščitili- Ob dolinski pregradi Btumenau so opazovali kragulja, ki Je zasledoval lastavlco. Ko jo Je že skoraj ujel, so se pognale številne lasta-vice v kragulja, ki se je zoperstavll z močnimi udarci kljima In ubil nekaj lastawic. Ko je opazil, da nI kos premoči, je skušal ubežati, toda prepozno. Lastaviee so ga tako obdelale, da Je padel v vodo. Tu so ga naSll ribiči mrtvega- Lastaviee so kragulju l&kljuivale oči in ga tUdI sicer hudo poškodovale- Poeebno i^eltko AlfyUi z» oarve Ima Švedska. Kot itažejc aovt rtaUetike j* 7 odstotkov &ve kar vsako leto potrebuje rodbina In kmetija, mora pripeljati z zg a ranim konjem na vozu po slabih »cestah* od daleč. Vas sama nikdar ne tvori urejene celote, kot je to v Nemčiji. Brez načrta raztresene, povečini samo nekaj na enem seližču, lože lesene in s skodlami primitivno pokrite »hlSUie«. Prave, dobro zidane kmečke hiSe s čistimi, svetlimi, zadostnimi, v celoto zaokroženimi prostori, skorajda nisem vidol nikdar v skoro dveh letih Vedno se nahajajo od meje dulje borne >koče«, zvežene, znotraj in zunaj propadle, polne prepiha, umazane, majhne In zraven še skažene- Redko kje tla, redko kje najpotrebnejša uprava, stene prelcpljene s starimi časopisi, taka je kmečka hiša. Nikdar nima toliko spalnic kot je ljudi v hiši. Spe cel6 po štirje, moško In žensko pomešano, v eni sami »postelji«; (mnogokrat obstoji iz cimj .in obleke, ki jo podnevi oblečejo). Veliko važnost polagajo na mogočno peč, ki dobro kuri, ki stoji po navadi desno od vhoda v sobo In je tako zgrajena, da lahko epi na njenem temenu par oseb- Kakšne stare cunje Itd leže na njej! Staro In mlado se dobro počuti pri peči. Povečini pa sta si izgovorila ta prostor oče In mati Mnogokrat biva več kmečkih družin veni koči. Kmet Ima Večinoma svoje polje pri hiši; zato take dđl'j&ve od ene hiše do dnjge. Pravih vaških cest in poljskih potov nI. Kolikokrat se lahko vidi Se junija kmete s kučmami in pleteno jopico na polju! Oblačijo se vedno »toplo«' In imajo samo najpotrebnejšo obleko; sedaj v vojni je zanimivo, da obuvajo žene Škornje svojih mož, ki so odšli v Rdečo armado. Kmet ima svoj lasten »slog«. Krompir sadi v dvojne brazde, visoko zasut, žito seje redko, zelenjave pa zraven zelja skoro ne pozna. Pač pa Ima večinoma vrt okoli hiše. toda rož zastonj Iščemo v njem! Plevel raste meter visoko, kamenje vseh velikosti leži pometa n naokrog. živino gonijo na pašo še tudi ko leži za pol metra snega na travnikih. Vsa živina, bodisi konj, krava, koza., ovca, al morajo vse poletje iskati hrano! Da bi kosili krmo — je odveč! Le Za zimo si preskrbe nekoliko sena- i Pazite na cestna prometna znamenja! i Krainburgerji, ali že poznate po mesta I postavljena prometna znamenia^ Ne! I Ste jih pač že videli, niste pa (e lazmis- I Ijali o njihovem pomenu. In vendar na} I bi jih uvaievali. Ona naj vas čuvajo ptsd I nevarnostjo ib naj vas privedeio, da uva- I iujete oblastvene zapovedi in prepovedi. I Vzemite si torej čas in berite paljivo I naslednje pojasnilo najvažnejših promet- I nih znamenj. Tabla slik j^ nabita na I vseh oglasnih tablah mestne uprave I Krainburg. Razločevati je treba; svaril- I na znamenja, zapovedna znamenja, pre- I povedna in opozorilna znamenja. I Svarilna znamenja označujejo nevar- = na mesta: splošna nevarna mesta, prcč- I ne (počesne) žlebove, krivulje, križiščay = železniške prehode-. 3 Svarilna tabla je v trioglati obliki, % I belint poljem in rdečim obrobkom. Način = svarila se natančneje izraža v podobi » I črnim znamenjem, kakor križ, žlcbič (ja- I rek), krivulja. . I Zapovedne ali prepovedne table so I okrogle ali štirioglate, večinoma rdeče z I belim srednjim poljem; na njih označu- I jejo črne slike ali napisi način prepo- .= vedi, n. pr. prepoved prometa z vozili I vseh vrst : krozec z okroglim belim sred' I njim poljem (glej kokrlški leseni most, I savsko brv h kolodvoru), dalje prepo- I ved smeri vožnje ali uvoz (v drugo = stran): rdeč krožeč z vodoravno bfilo I progo (glej prelaz na Adolf Hitler~Pl:itZ' I Layergasse^, prepoved postajanja (ne I prepoved parkirtinja) ampak prepoved I vsakega postajanja, tudi le za kratko i dobo; kroteč z modrim okroglim sred- = njim poljem in prečno progo z desne I spodaj na levo zgoraj; prepoved parki- I ranja; krožeč z okroglim, belim, sred- I njim poljem, ki nosi črko »P« v črni = barvi in je z desne spodaj na levo zgo- I raj, prečrtana s počezno Tprečno). pro- I go;^železniške ceste: puščičasta rdeče = obrobljena bela tabla; zapoved paziti na = prehitevanje na glavni cesti: na konici I stoječi enakostraničen trikotnik, z helim' I poljem in rdečim obrobkom; zapoved I »stoj«, paziti na prehitevanje na glavni I cesti«; na konici stoječi trikot г rdeČM I robom, ki nosi na modrem srednjem po- I 1 ju bel napis »Stoj«. I Opozorilna znamenja imajo pravokot-= "O obliko. Table označujejo mesta za I parkiranje, varnostna znamenja, krajev-I ne table, kažipota itd. I Prostor za parkiranje: modra tabla t = belim*-»P«. = Varnostna znamenja: enakost ranski I beli trikotnik na modrem pravokotni- I ku itd. I Vsi Krainburgerji se nujno opozarja-I jo, da se v lastnem interes^ pouče o važ-I no,sti teh prometnih znamenj, ker bodo • I po odredbi župana vsi prekršitelji pro's metnih predpisov poklicani na odgovor I in bodo ob nedeljah od 8JO do 9 30 ure = pritegnjeni k prometnemu pouku. Dr. F. J. LakM Ausschneiden! Aufhewahren! ^eutsek metUodiSeh and ptakUseh 193. STUNDE. Wichtige Worter in gebriiuchlichen Satzverbinduiigen. 1. Eine LeitungsrShre ist geplatzt, ho-len Sie sofort den Installateur. 2. Dieser Wagen ist sehr schwer lenkbar. 3. Es ist oft leichter eiii Auto als ein Pferd zu lenken. 4. Karl mulite als Hausaufgabe ein Ge-dicht auswendig Icrnen. 5. Der Druck in diesem Lesebuch ist sehr schwer leebar. e. Halten Sie dlesen Roman fiir lesens-wert? Ich glaube ja! 7. Zu guter Letzt kam auch noch mein Freund Fritz. 8. Ich habe Ihnen doch letzthin geiagt, Sie sollen sich die Schuhe abputzen, bevor Sie ins Zimmer trcten! 9. Dichter sagen gerne anstatt Lowe Leu. 10. Dieser Professor 1st eine Leuchte der Wissenschaft. 11. Leuchten Sie mir bitte mit der Taschenlampe, ich eehe nichtel 12. Diese Leucbter eind auB Messing. 13 Der Leuchtturm wamt mit seinem Lich^ die Schiffe vor den Klippen. 14. Trot? seinem Leugnen wurde er der Schuld UberfUhrt. 15. Diese Frau genieBt einen schlechteu Leumuud. 16. Die Leute sagen, dalJ dieses Jahr eine gute Obsternte werden diirfte. 17. Dieser Stoff ist zu Hcht fiir einen Abendanzug! 18. Diese Knabe hat an einem Sonntag das Licht der Welt erblicktl 19. Sie konnen reden, soviel Sie wollen, mich werden Sie nicht hinters Licht fiihren! 20. Er muBte lange uber das Problem nachdenken, bis Ihm ein Licht auf-glng. 22. Bei Licht zu lesen ist fiir' die Augcn sehr anstrengend. 22. Da viele Baume ausgeschlagen wur-den, war der Wald bald gelichtet. 23. Das Schiff lichtete die Anker und fuhr nach einem unbekannten Ziele ab. 24. Anstatt Kino sagt man auf 4eutsch Llchtspleltheater. 25. Es war eine herrliche Stimmung: die letzten Lichtstrahlen der Sonne glitten iiber den See und an der nahen Wald-lichtnng sah man die Rehe fisen. Wenn man ihn einmal besser kannti konnte man ihn sehr leicht Ilebgewln-ncn 27. Liebe und Liebelei sind zwel verschie-dene Ding«. 28. Die Bev81kerung schickte Debesgaben fiir die Soldaten an die Front. 29. Das jiingste Kind ist meist der Lieb« ling der Familie. 30. pieser li,ederliche Menscii tat am licb-Bten nichts. Redensartcn und. Spriohw 8rter. 1. Wo viel Licht ist, ist auch viel Schat-ten. 2. Lehrjahre sind keine Herrenjahre. 3.' Was Hanschen nicht lemt, lernt Hans nimmermehr. 4. Nicht jedes Lob ist ein Lob! 5. Gerechter Tadel i^t besser als falsches Lob! , 6. Bose Beispiele verderben gute Sitten. 7. Spare in der Zeit, so hast Du in der Not! 8. Ein Geizhals m^cht viel Geschrei, gibt er einen Pfennig oder zwei. 9- Quale nie ein Tier zum Scherz, denn OS fiihlt wic du den Schmerz! 10. Arbeit, MSBigkeit und Ruh, schlieBt dem Arzt die Tiire zu. '11. Licht. und Luft in deinem Haus trei-ben die Krankheit zur Ttire hinaus! 12. IB, was gar ist, trink, was klar ist, sprich, was wahr ist! 13. Dem Kranken argcrt die Fliege an der Wand. 14. Gesundheit ist der beste Schatz. 15. In deK Not frijit der Teufel Fliegen. Werter Leitungsr6hre (w) — dovodna cev lenkbar — vodljiv lenken — voditi, ravnati; krmariti lesbar — čitljiv lesenswert —i branja vreden letzthin — nedavno Leu (m) — lev leuchten — svetiti; svetiti se, lesketati se, sijati Leuchter (m) — svetilec, svečnik LeucKtturm (m) — svetilnik leugnen — tajiti, zanikavati Leumund (m) — glas, sloves Leute (w) — ljudje licht (hell). — svetel, bister, jasen lichten — .-azsvetliti, zredčiti, pretrebiti Lichtspieltheater (s) — kino Lichtetrahl (m) •— žarek, svetlobni trak Lichtung (Wald) (w) — jasa Liebelei (w) — ljubkovanje, ljubimkanje Llebesgabe (w) — darilo liebgewinnen — vzljubiti, priljubiti se Liebling (m) — ljubljenec RedeWeiidungen auswendig iQrnon — učiti se пж pamet (nt izust) zu guter Letzt — nazadnje, končno eine Leuchte der Wissenschaft — dika znanosti das Licht der Welt erblicken — zagledali luč sveta, roditi se jemanden hinters Licht fiihren — prepričati koga es geht mir ein Licht auf (ich ver^ehe) — posveti se mi, razumem bei Licht — pri luči die Anker lichten — sidro dvigniti am liebsten — najraje. Sttan 8. — Stev. 57. KAR^WAVKEN BOTE Sreda, 21. fulija 194S. AIHTLItllE DBUT8CHK REICHSP08T Zulassungssdielnzwang fiir Sraftpostrefsen Auf den Kraftpostllnien In den Kroisen Llenz (Drau), Hermagor, Spittal (Drau) und Vlllach konnen Releen mlt den Kraftposten von und m den A-uagangspunkten der LI-nlen nur mlt Zulassungescbeiln getStigt werden. Die Zulas-Bungsscheljewerden an den Ausgangspunkten dur.oh die Kraft-poststellen und fUr Relsen In der Rlchtung zum Ausgangs-punkt der Llnien durch die E:Urgermeistera.mter ausgostellt-Sie werden nur ausgestellt, wonn die Drlngllchkelt der Rclse entaprechend nachgewlesen wird- Jegllcher Ausflugsverkehr let gesperrt. Erholungsrelsende, Urlauber usw. werden nur von der Bahn an Ihren Urlaubsort und von dort wleder zurUck zur Bshn beffirdert. Hlezu lat der Nachwels zu erbilngen, dafl fUr den Relecnden am Erhiolungsorte bereits Unterkunft fUr mlndestens elne Woche bemit gehalten wlrd. Es werden nur so vlele Zulasaungsschelne aiusgegeben, als Piatze zur Ver-fUgung stehen. Eln Anspruch auf BefOrderung mlt einer be-stlMmten Kraftpost besteht nlckt- Der Zulasaungsscheln hat den Charakter elner Platzkarte und kann daher nur ftlr elue bestimmte Fahrt an elnem bestinunten Tage ausgestellt werden. Er verllert seine GUltlgkeit, wenn die Relse mlt der an-gegebenen Fahrt nicht angetreten wurde. Eg wlrd empfohlen, den Zulassungsscheln fUr die RUckfahrt unter Vorwels des fUr die Hinfahrt benUtzten Zul'assungsscheinea spUtostens elnen oder zwel Tage vor Antritt der Relee zu besorgen. Ausklinfte erteilen nur die dlenstleitenden Post&mtor Kraftpostdienetleltendc PostSmter alnd in Llenz (Drau), Kfit-sćhach, Spittal (Bahnhof) un-d Villach (Balinhof). Die RfllchspostdlreUtlon Abgabe von Reis In der 53 Zut«ilungM)>eriode vom 23 8 bl» IB 9 194S. Das LBinđesemahrungsamt KHrnten glbt fUr den Relchs-gau Kilmten und als Referat Emtlbrung und Landwirtschaft des CdZ. fUr die besetzten Geblete Kttmtens und Kralns bekannt; 2ur Sonderzuteilung von 126 g Rels In der 53 Zuteilungs-periode an alle Inhaber von Relcheflelschkarten, mlt Aus-nahme der Krlegagefangeynen, Ostarbelter, Zivllpolen und Ju-den, sowelt dlese Verbraucher Uber Relchsfloischkarten ver-fUgcn, wurde elne Vorbestellung durchgefUhrt, damlt die Ver-teller die zur Rels-Ausgabe erforderlichen Vorr&te sich be-•chatffen kOnnen. Die Versorgungsberechtigten batten bel den Vertellem glelchzeltlg mlt den Bestellscbeinen der 51. Zutcilungsperlode auch den Abscbnitt »Vorbestellung von Reis fUr die 53. Zu-tallungsperlode« der Relcheflelschkarten M abtrennen lassen. Damlt die Ware nur bel den Vertellem bezogen werden kann, bel denen die Vorbestellung erfolgte, wurde der Stammab-Bchnltt der Relchsfleischkarten 51 von den Vertellem mlt Ihren Flrmenstempeln versehen. In dlesem Zusammenhang welse Ich die Versorgungsberechtigten auBdrUcklich darauf hln, dlesen gekennzelchneten Stammabschnitt sorgf<ig aufzubewehren, nachdem die Abgabe det Relaes zur gegebenen Zeit nur auf dem hlerfUr bo-etlmmten Elnzelabschnltt der Relchsfleischkarten 53 bei glelchzeltiger Vorlage de« vom Verteiler gekennzeiphneten Stammabschnlttes der Relchsfleischkarten 51 erfolgen wlrd. Klagenfurt, den 19. Jul! 1943. Landeeerniihmngsaint Kftrten Gegen Ewkanhcheine. Sperrplattcn: Budie, Fichte, Panelplacten -&disteldei Sperrtiirea Ohne Einkaufschem. Furniere bis imm inlHndisdie und amlaEndiidic Herkunh №i auCen und innen. HANSTRANINQER Kiagenfurl, Vttlk«rin«rkter StraBe ■ 3ul 1S9S ji Službo dobi OPU/ORIJU) BULMSNICE GALUONKELS Veled raznih oKolnostl Je upravlteljstvo bolnišnice Gallen-fele primorano Izdati naslednje opozorilo: Vsak donos živil In alkoholnih pijač bolnikom Gaukrankenhaus-a Gallenfels Je prepovedan. Ce se pri obiskovalcih ali pa pri bolnikih Izsledi prlnedena Jedila alt alkoholne pijače, ee bodo Ista zaplenila v korist splošnega dobrega. Upravlteljstvo. I Delavke, šivilje ali začetnice za notranje delo in šivilje za prevzem dela na domu sprejmemo! Industrija moškega perila Franz Crobath, Krainburg. 788-1 Seli Ober 40 Jahren das Wahr-zeldien fOr uniere w>ssenschaft-llch erprobten und In aller Welt praktisch bewflhrten Preparate Chinosolfatorik Aktlensaseliscliaft Намккга 1 pomočnika in 1 vajenca takoj sprejmem. Jo-hann FrShlidi, Reparaturwerk-statte und Schmiede — Mittel Feichting 8. P. Safnitz. 786.1 ANION lESCHE SdiBherzcngunO Ncumarktl - OberKrain SENF a b f11 C.Wannar Klagentur HauffiauA H€RBST HCaganfuti Kinderbetten Wtr Kaulen laufcnd aus. naohweislicheni Prival-besitr KUt erlialtelie Uniformen leilweder Art. MHiitel. VVtftterkrSupn. BliiNpii. Н(меп. Uniformkappen. Pelzinlintel. PelzrAcke Pelzwesten. Leiler u Filistiefel moilern? SchiiB-wsffeii, Koiitrolliihren sami Zubehfir Kmhrr* Ipr. leichte MotorrSrlor. SUiloHt(lent.4cher VVachdienMt, Klaireiifurl Pel Imiirychmll Conrmrl Plat« Nr 9 Riif lO-SO Nastop takoj. Naslov pri K. B. Krbg. pod it. 774-1 Kupil takoj bolniški voziček za sedeti. Tiskarna „Kolektor", Krainburg-Wart. 790-7 Več kiparskih omočnikov do- i takoj mestol2draviIne rastli-- tudi samouki'ne vsake vrste, pridejo v poštev arnikovo cvetje, Kordesdi Anton Domsdiale, SdiillerstraUe 22 781-1 llie se deklica v starosti od do 15 let, ki ima veselje do 2Mi letnega otroka. Nadaljnji pogoji, več pismeno pri Groschl A. Nu(5-dorf 66, Post Schlelnit?. bei Marburg 10. 4421-1 Prodam Prodam dobro ohranjen gepelj za RM RX).— Naslov K. B. Krbg. pod 760-6 lipovo, bejgovo itd., kakor tudi suhe gobe, stalno vsako količino kupim. Ponudbe na K. B. Krbg. pod „TakojSnje plačilo" 766-7 Prodajalka ali trg. pomočnica, ki zna tudi nem-iko dobi takoj mesto pri: trgovina z čevlji, Fr. LichtI, Sdiiller-straGe Krainburi ure 768-1 Krojaškega vajenca, starega 14 do 15 let, takoj sprejmem. Vsa oskrba pri družini. Gostitsch Midiael krojaški mojster, Pre-voje, 36 po.?ta Lukowitz, Ober-krain. 773-1 Silolak, svetal, cortilan, proti bramorjem, sol zoper plevel ter !druga varovalna sredstva za rastline dobite pri Franz Napotnik, Eisen- und Far- bcnhandlung, Kalk- und Ze-mentniederlage, Klagenfurt, Krefclderstr. 9 Ruf 3009. 3388-B Blagajne, _ varne pred ognjem in vlomom, omare za spise in knjige: Hans Wernig Klagenfurt Hei-drichstraBe 82. 3893-e Iščem dekle k 5 članski družini, ki je vajena otrok in deloma gospodinjstva. Damsko kolo, znamke „Puch' zamenjam za harmoniko ali ga tudi prodam. — Kogoj Jo:., kovač, Slap 8, Neu-marktl. 784-« Išče le za oakupi nekaj vagonov smrekovega, jelkovega, borove ta lesa, lU, з!4 m H mm, 8 do 17 cm, pararelno ali konično, iz tage ali trgovine v vseh kakovostnih razredih. Visoka nopnja Duinosti. Ponudbe oa Hans ITraninger, Holz groBhandel, Kla yenlurt, Vfilker-markter StraKe, Bahnilbersetzung. 1(»sa-7 Kmetski fant, star 30 let, z novo hišo, želi znanja s poštenim kmetskim dekletom, starim '<90 do 26 let,, ki je čedne postave in neomadeževane preteklosti. V poštev pridejo samo dopisi i sliko, ki se zajamčeno vrne, K. B. Krainburg pod štev. 779-21 „Je-zerjan" Meniam Menjam usnjat jopic za odraslo osebo za klavir-harmoniko z registrom. Reidi-mann, Brod B9. St. Veit-Sawe. 775-15 Kupim Kupim Zephir-peč ali dam zanjo kurivo. Wre-ček Johann, Trata 17, bei Zir-klach. 787-7 Zamenjam kobilo v četrtem letu prvovrstno za tek, za konja ali starejšo kobilo, ki je zanesljiva za počasno vožnjo Eventuelno tudi prodam. Naslov v K. B. Krbg. pod štev. 767-15 BAUSCHUTZMITTEL wie ANT1^3NCDL PeueriJiutzfarbe Г\СК Л A K SJiutx deden Holz/aule, f-fo/iMchvtmm, leiJite UC|V|A\|\||V_VL R E N R KarLo/iaeum/ Schutz gegen biolzfaule hefert tofort ah La^er NERKUR-NAIDITSCH EISENCROSSHANDLUNG KRAINBURG KAFFEE ERSAT2 rabrik C.Wenger Klagenlurl FRANZ INH. DR. FEIEDRICH CEOBATH KRAINBURG . OBERKRAllV Cegr. Ilts FerRral Mr. 211 Grofihandel in Manufaktur wieder Т vollem Umlange iatig, empfiehlt sidh als bekanntente und alteste Firma des Land68 Manufaktural Prodaja na debelo zopet odprta in redno posluje. Priporoča ee kot najbolj znana in najstarejša tvrdka Gorenjske. ■ Ha/nermeiater Josef Hatiasdi Erzeu^t /ede Art О/еп und S/jarherde Manns burg Oberkrain rabriV C>w«nger Klaqenfuil DopfSl ^TetnTTImtTeU najti sebi primerno dekle, ki bi ga znala voditi na poti skozi življenje. De klice iz rad- mannsdorfskega okraja pošljit« svoj naslov s sliko, ki s« vrne na K. B. Krainburg pod „Mladost v vojski" 785-50. 2enltve Izgubljeno Oni moški, ki jo v nedeljo zjutraj dne 11, VII, pre-vkel v vagon en kovieg in enega v njem z obleko na postaji Dup-litz se naproša, da kovčege z proti povzetju vsebino vred vrne na naslov Franz Traven, Sdimarz« 106, i Domsdiale, d« ne ba imel posledic. 791-22 Razno Oseba, ki je zgubila v vlaku Stein • Veldei dne 16. VII. denarnico I srednjo vsoto denarja, naj isto dvigne >ri K. B. Kraia> mrg pod „Vozni listek" 789-22 Zlat pokrov od ženske zapestne ure — nalden n nedeljo, 11. VIL na BergstraCe r Krainburgu и dobi pri K. B., Krainburg pod It. 792-23. ZAHVALA Vsem, ki so našega pokojnega soproga, očeta itd. gospoda IVIa^a Kowalsdiilsdia nadučitelja v pok. spremili na zadnji poti, z nami sočustvovali In nas tolažili, posebno pa za neStevllne vence in Šopke rož ter zahvalne govore gg. vodji krajevne skupine koroške zveze in županu, najprlsrčnejSa, Iskrena zahvala. St. Martin pri Llttal, 14. julija 1948. žalujoča soproga In otroci. Zatkvata v težki boli zaradi zgube naSe ljube mamice, sta nas tolažila skrbna pomoč vseh, ki so ji jo mogli nuditi, in toplo sočustvovanje dobrih znancev. Vsem veljaj naša najiskrenejša zahvala. Posebno zahvalo smo dolžni tem potom vodstvu in osobju bolnice Gallenfels, ki je storilo vse, da bi rešilo dragoceno mamino življenje, dalje gospodu župniku Bevku za to-lažilno poslovilo ob odprtem grobu ter pevskemu zboru in njegovemu pevovodji g. prof. Liparju za toplo žalostinko, vsem, ki so darovali blago-pokojnici prekrasno cvetje in vence, ter njim, ki so jo spremili do zadnjega domeka. Prisrčno se Vam zahvaljujemo, in Vas prosimo, da ohranite našo drago mamico v lepem spominu, da bo laže nam, ki smo ostali sami. Hvaležni Johann Jakopin, soprog, osiroteli otroci in ostalo sorodstvo.