Italijanski žugavci. A^strijauskemu domoljubu se mora čudno zdeti, da se tako raalo go7ori in piše o nevarnostih, ki našeinu cesarst^u pretijo ob italijanskej raeji. Liberalno-nemški litti se pomagajo 7ladinim tajilcem, 8es, da ni nobene ne^arnosti za na1* od strani Italijano7, ki so do selej še 7sakokrat bili pošteno od nas tepeni. Ali pristaviti se ima, da smo zadnji čas tudi 7selej 7kljub našim zniai;am lepe dežele zgubili iu jib no^emu italijaaskemu kraljeat7u prepustiti morali, ker je imelo mocnib za7ezniko7, 1. 1859 Francoze in 1. 1866 Pruse. Ali se kaj podobnega nemore zopet zgoditi ? Nana se to jako 7erjetno zdi ter mislimo, da je 7ojska prej ali selej neizogibna. Italijani se uže 7e8 let oči7estno na njo pripra^ljajo in sedaj so jihovi listi po 78ej Italiji za8eli kričati in upijati na A^strijance, 8eš, ,,da se mi grozimo Italiji, ker ob mejab kupičimo grozo^enskih trum krvilačnih 7ojako7u. To je se 7e nesramna laž. Ali ra^no ta laž natn je zane8lji70 znamenje, da Lahi mislijo na boj, ker si po šegi in na^adi 7aeh e^ropskih tolo^aje^ uže aedaj prizadevajo kri^do bodo8ega krvi preli^anja zavaliti na A^strijo. Jednako so delali pred 7ojsko 1. 1859 in 1866, jednako kričijo na nas tudi sedaj! Naša 7lada je 7sled tega. kar se 7 sosedtiej Italiji godi, prisiljena nekaj sanc na južnem Tirolskem popra^iti in par bataljonov 7ojščako7 proti meji porinoti zavolj drzuih italijanskih rogo^ileže^. To je 7ae in ni 7 nobenej razraeri do 7ojaških pripra7, katere Italijani delajo blizu nas uže 7e6 let. Iz zaneslji^ih 7iro7 se poro8a sledeče! Italijanska 7lada je S7oje biodo^je pomuožila z 7elikanskimi ladijami oklopnicami. Planinakib Io7ce7 ima 10 bataljono7 in jib ho8e ae za 10 poinnožiti; 7seb bo torej ra7no toliko, kolikor je tirolskih deželuib Io7ce7; italijanski lo^ci so razstavljeni večjidel blizu naše raeje. Artilerija za trdnja^e in ženijski oddelki, konjeništvi), peš-reginienti, 7se jc bilo po vsej Italiji jednakoraei-no nastavljeuo in nastanjeno. Zadnja leta so pa ve8ino in prav na tihera potisnoli proti našej meji 7 Benečaugko in Lombaidijo. Trdnja^e: Verona, Peschiera, Manto^a itd. dobile so no^ih kanono^ in šanc in je 7 njib uagromadenega neizmerno veliko streliva in 7ojne spra^e. Pod orožje skuaa italijauska vlada za stalno spraviti 400.000 mož, ki so \Tsi orožani z izvrstuimi Veterli-puškarai; aitileiijo pomuožuje in zabte^a od drža^nega zbora za ^oja^ka potiebe 95 milijono7 lir 7e8, nego lani. To kaže, da se Italijanom uže mudi tei* da 7ed<J za zavezuike zoper nas. No, kateii so ti ? To je lebko s pratotn pokazati ter re8i: 7si tisti, ki so nain vsled uaše politike ius7ojesebi6nosti so7i*ažni, kar so razven Š7icarje7 sedaj 7si naši sosedi: Bismarko^i Nemci, da'je Rasi, Rumuni, Srbi, Turki, Albanci iu Crnogorci; še celo Augleži se iepeu8ijo in nam branijo pot in trgo^ino 7 jugoslo^anske dežele. Pomialjaja 7ieden je tudi rogovilež Eošut, ki na Italijanskera prebiva. Akoprcm uže star, upliva veudar še znatuo na Magjare; '/'asti poslanci levičai*ji, kojim 7odja je židdvski kri8a8 Helfy, ne tajijo mai ve8 se o8itno hvalijo a kosmatitn prijateljstvom Eošuto^im. Splob kaoiorkoli pogledamo, po^sod lehko zapazimo kako nevarnost za A7strijo. Nevarnost je tem 7cčja, kei* nam sedaj težko kdo pokaže /.anesljlvega zunanjega zaveznika, zlasti pa nas Bog 7aruj za^eznika — Bisrnarka. Najbnljši zavezuiki so zado7oljai avstrijski narndi; pravičuo vladani bodo za obstanek mile 87ojo Avstrije radi žrtvovali imetje iu kri ter z božjo pomočjo zopet premagali kri^ične uapadnike.