KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 11 GRAŠČINA BETNAVA PRI MARIBORU J02E MLINARIC Vzhodno Pohorje je bilo poseljeno že v prazgodovini, o čemer priča halštatska Pos- tela nad Pohorskim dvorom.' Številne najjdbe iz rimske dobe pri Hočah, Pohorskem dvoru, Razvanju in Betnavi, ki ima vzidan rimski spomenik, ter najdbe v neposredni bližini gradu pa govore o močni rimski kolonizaciji tega območja.2 Ta stara kulturna tla in pri- sojne pohorske lege so bile vsekakor vab- ljive tudi za nove priseljence ob koncu 6. stoletja-Slovane. Gotovo ni naključje, da se med kraj,i ob vzhodnem Pohorju omenja kot prvo Razvanje. Leta 985 je namreč nemški kralj Oton III. podelil svojemu fevdniku gro- fu Rachwinu svojih petnajst kraljevskih kmetij v vasi z imenom »Razuuai«.' Pred letom 1100 so bili lastniki območja okoli Razvanja dravski krajiišniki Spanheimi, ka- terih eden, Bernard, sin Engelberta I., usta- novitelja benediktinske opatije v St. Pavlu v Labotski dolini na Koroškem se je v letih med 1096 in 1105 zavezal, da bo ob svoji smr- ti izročil omenjenemu samostanu med dru- gimi kraji tudi Radvanje (oppidum Rade- wan), v Razvanju pa na levi strani tamkaj- šnjiega potoka živinorejski dvorec (stabulari- am curtim), v katerem gleda J. Koropec kas- nejšo Betnavo,^ ter pol vasi in še Hotinjo vas (villam Hunoldisdorf) z vsem pripadajočim, s posestmi, podložniki, zemljišči, njivami, gozdovi, travniki in pašniki, pa naj bo to obdelano ali neobdelano, ugotovljeno ali ne- ugotovljeno, ter pri navedenih krajih (nam- reč RazvanjiU in Hotinji vasi) pa še toliko posesti, da bo vsega za sto kmetij, a njiv ne v obsegu izmere, ampak po številu dvorcev in mož, ki žive v vasi.' Bernardov brat En- gelbert n. Spanheimski pa je izročil šent- pavelskemu samostanu v času med 1106 in 1124 drugo polovico Razvanja z dvorom in cerkvijo (curtim et çcclesiam Razwei).* Izro- čeni dvor naj bi bil kasnejši Pohorski dvor.' Svet pri Pohorskem dvoru so si sčasoma pris- vojili deželni knezi, saj samostan Bernardo- ve zapuščine po njiegovi smrti leta 1147 ver- jetno sploh ni prevzel, nekdanjo Engelber- tovo posest pa je oddal v fevd.« Tako torej Betnava po vsej verjetnosti ni nikoli prišla v roke samostana, kot je to določil Bernard Spanheimski. Prvo naselje, ki priča o zgodnji koloniza- ciji tal okoli Betnave, se navaja v dokumentu iz leta 985, kot smo to že omenili, naselje Razvanje, v katerem sta se v času srednjega veka izoblikovali dve jedri. Spodnje in Zgor- nje Razvianje: »Nider Rasway« (1431) in »Ober Raswan« (1456).« Tudi okoli leta 1100 prvič omenjeno naselje Radvanje (oppidum Rade- wan) je imelo vsaj že v 15. stoletju dve jedri, Zgornje Radvanje (Ober Rotwein) leta 1416«' in Spodnje Radvanje (Nider Radwan) leta 1441'' Hoče se pojiavijo v dokumentu v ob- liki »Choz« sicer šele leta 1146, če pa po- mislimo, da se ob svoji prvi omembi navaja že tamkašnja župnija, pa sega njihov posta- nek vsekakor nekaj desetletij nazaj.'^ Tudi tu sta se v naslednjih stoletjih razvili dve jiedri, ki sta izpričani za 15. stoletje. Leta 1468 se v dokumentu omenjajo Spodnje Hoče (Nider Kotsch), leta 1474 pa Zgornje (Ober Kotsch)." Bližnja Bohova in Pobrežje pa da- tirata vsaj v začetek 13. stoletja, saj se oba kraja navajata prvič sredi istega stoletja. Bohova se omenja v obliki »Bochew« leta 1255," kmalu zatem, namreč 1265, pa v ob- likah »Bobrisach« in »Pabrisach« Pobrežje." Reprodukcija risbe Betnave iz leta 1681 (G. M. Vischer) 12 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 Pogled na grad Betnavo pred drugo vojno (Fototeka Pokrajin- skega arhiva v Mariboru) , Tudi Pobrežje je imelo najkasneje v 15. sto- letju dve jedri, saj se leta 1434 omenjia Spod- nje Pobrežje (Nider Pobersach), leta 1438 pa Zgornje Pobrežje (Ober Pobersach). Na območju pod vzhodnim Pohorjem so se, kot to tudi še drugod v Dravski dolini, kri- žali interesi šentpavelskega samostana in de- želnega kneza, ki si je sčasoma prisvoj|il svet pri Razvanju in Pohorskem dvoru.'' Posebno pa je bila moč samostana v spodnjem delu Dravske doline oslabljena z nastankom od deželnega kneza rahlo odvisne limbuške gos- poščine, ki se je kot klin zabila med posest samostana ter ločila njegov svet z gospodar- skim in upravnim središčem na Fali od sveta vzhodno in jugovzhodno od Limbuša.^' Svojo posest sta tako deželni knez kot šent- pavelski samostan tod dajala v fevd, ki pa se jie slednjemu vedno bolj izmikal iz rok. Za primer naj navedemo Pohorski dvor, ki se je tod poleg limbuške gospoščine razvil v naj- pomembnejše gospodarsko in upravno sre- dišče. Rajnpreht Pohorskodvorski in Mari- borski je npr. s tem, da je leta 1329 ženi in sinu zapustil dvor s privoljenjem deželne- ga kneza, jasno pokazal, da se j|e čutil bolj za vladarjevega kot šentpavelskega vazala.^'' V pomembnejše središče se je razvilo tudi Radvanje, kjer je imel okoli leta 1230 dežel- ni knez kot dedič po Bernardu Spanheim- skem ali pa kot fevdnik šentpavelskega sa- mostana šest hub, ki jih je kasnej,e izgubil, okoli leta 1400 pa je imela tod zgornjemari- borska gospoščina posest kot samostanski fevd.^" Kasneje, v 16. stoletju, srečamo v Razivanju še dvor (Rasweinhoff), last žičke kartuzije.^' Ce tem zemljiškim gospoščinam prištejemo še vrsto zemljiških gospodov, ki niso imeli svojega sedeža ali pa vsaj dvorov na tem območju, pač pa le svoje podložnike, potem lahko z vso upravičenostjp trdimo, da so bili podložniki enega naselja pod vrsto različnih zemljiških gosposk. Za primer naj navedemo Razvanje, kjer je sredi 16. stoletja 19 družin spadalo pod Pohorski dvor, 15 pod meljsko komendo, pod Statenberg sta spadali dve družini, limburški župnik pa je imel tod dve pušči.^2 Sicer pa so kmetje pod vzhodnim Pohorjiem spadali v glavnem pod tele zem- ljiške gospode: Pohorski dvor, Betnavo, go- spoščini Limbuš in Zgornji Maribor, žički in vetrinjski samostan, komendi v Melju pri Mariboru in Veliki Nedelji. Svoje podložne kmete pa so imeli tod tudi župnije kot mari- borska, hoška in limbuška, izmed svobodnih oseb pa zlasti mariborski meščani, ki pa so pogosto imeli tod le kakšno neposeljeno zem- ljiško parcelo.2^ Naš človek je bil tod v srednjem veku sko- raj izključno le podložnik, zavezan grudi, nj.egova osnovna gaspodarska dejavnost pa je bila obdelovanje zemlje in živinoreja, pri če- mer naj poudarimo, da je bila okoli Radva- nja in Betnave močno zastopana tudi konje- reja, ki je bila pogojena z dvoj,im: prvič z naravno lego, drugič pa z dejstvom, da je vo- dila tod mimo z Dravskega polja v Dravsko dolino sila pomembna prometna pot, ki je prenekateremu tovorniku dajala njegov vsakdanji kruh ali pa vsaj postranski zaslu- žek. Naš človek pa si je tudi tod, kot to dru- god, kjer se je seveda za to nudila prilož- nost, iskal včasih skoraj v celoti, praviloma pa le delno svoj zaslužek tudi zunaj agrar- nih dejavnosti. Te možnosti je bilo v naseljih pod vzhodnim Pohorjem kar precej. Omenili smo že tovorništvo, v tej zvezi pa lahko ome- nimo še kmečko trgovino in obrt, na kateri je ugodno vplivala vsekakor bližina mari- borskega mesta ter prisotnost starih in po- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 13 membnih cerkvenih središč kot Hoč, Magda- lene pri Mariboru in Limbuša. Za živahno trgovino in promet govori tudi dejstvo, da si je mariborsko mesto konec 15. stoletja po- stavilo pri Betnavi občasno mitnicoi in da so npr. limbuški gospodarji konec 16. stoletja postavili stalno mitnico pri Laznici.-'' O raz- vitosti najvažnejših panog obrti pa govore med drugim zlasti urbarji za omenjeno ob- močje. Nekaj zaslužka pa je podložnikom da- jalo tudi dninarstvo, tako deloma obdelova- nje dominikalne zemlje, deloma obdelovanje polj svobodnih oseb, zlasti mariborskih me- ščanov in cerkve, deloma pa obdelava gor- skopravnih zemljišč, ki so se razprostirala na območju od Radvanja, Peker in Limbuša in so bila last različnih zemljiških gosposk, cer- kve in svobodnih oseb.^' V cerkveno-upravnem pogledu je območje okoli Betnave sodilo do leta 1751 k oglejski patriarhi j i, k njenemu savinjskemu arhidi- akonatu, do leta 1787 h goriški nadškofiji, ko je pripadlo sekovski škofij^ šele leta 1859, tj. po prestavitvi sedeža lavantinske škofije iz St. Andraža v Labotski dolini v Maribor, pa je prišlo v okvir te škofije. Pod vzhod- nim Pohorjem se je v srednjem veku razvi- lo močno in pomembno središče z župnijo v Hočah, ki se prvič omenjia leta 1146,^* tam- kajšnji župnik Henrik (Heinricus plebanus de Chotsse) pa leta 1181.^' Postanek te župnije pa sega po vsej verjetnosti nekaj desetletij nazaj in se omemba cerkve v Razvanju v li- stini, ki jie nastala v letih med 1106 in 1124, nanaša morda na hoško cerkev. V navedeni listini je namreč Engelbert II. Spanheimski dal šentpavelskemu opatu Vencelinu med drugim tudi dvor in cerkev v Razvanju (cur- tim et çcclesiam).^^ Le če je pod besedo »cur- tim« (dvor) razumeti, kot to domneva J. Ko- ropec,^* Pohorski dvor, potem se beseda »cc- clesiam« (cerkev), nanaša po vsejj verjetnosti na cerkev sv. Mihaela v Razvanju, kajti po- goj župnije v srednjem veku je bila primer- na dotacija, s katero so se lahko vzdrževali duhovniki in cerkvene stavbe ter krili izdat- ki za vse cerkvene potrebe.^" Ugovor Ign. Orožna, da tu ni misliti na župnijsko cerkev v Hočah, češ da ne bi bilo moglo leta 1190 priti do procesa med šentpavelskim samosta- nom in hoškim župnikom zaradi jurisdikcije nad cerkvijo sv. Lovrenca na Pohorju, ko bi bila hoška župnija šentpavelska, kot jß bi- la lovrenška, pa odpade, če upoštevamo, da dela posesti pri Razvanju samostan po smrti Bernarda Spanheimskega verjetno sploh ni prevzel, del pa oddal v fevd.'' V primeru, da pa je tu le mišljena cerkev sv. Mihaela v Razvanju, pa gre pač za lastniško cerkev, ki se zaradi bližine hoške župnije ni mogla raz- viti v samostojno dušnopastirsko središče."^ Hoška župnija jie bila ena največjih in naj- obsežnejših župnij na današnjem slovenskem Štajerskem, saj je segala od potoka Velke pri Podvelki pa do Brda, iz nje pa so se zlasti v novem veku razvile številne nove postojanke. Od obravnavanega območij so spadali pod Hoče do ustanovitve lokalije pri Magdaleni pri Mariboru v letu 1788 kraji Betnava, Zgornje in Spodnje Razvanje ter Zgornje in Spodnje Radvanje, po letu 1788 pa so Betna- va in Spodnje ter Zgornj,e Radvanje prišli v sklop nove postojanke.'^ Na samem gradu Betnavi pa se prvič omenja njena Marijina kapela leta 1511, ko jo je posvetil lavantin- ski škof Lenart Pewerl (1508—1536). Kapelo so po vsej verjetnosti tedaj, na novo pozidali ali pa vsaj preuredili mogočni Turjačani, te- daj že lastniki gospoščine Viltuša pri Mari- boru.'* Kapela pa je konec istega stoletja po- stala kulturni prostor mariborskih in okoli- ških pripadnikov Lutrove vere." Dasi nas trditev, da je pod imenom živino- rejski dvorec (stabularla cur tis) v RazvanjiU, ki ga omenja listina iz okoli leta 1100 razu- meti Betnavo, prepriča, pa je njen obstoj brez vsakega dvoma dokazan šele za zače- tek 14. stoletja, ko se prvič omenja z imenom »Wintenaw« leta 1319.'' Zidava dvorca se je ponavadi pripisovala gospodom Winden, lastnikom obsežnih posesti na naših tleh, med katere je sodil tudi grad Negova. To trditev pa H. Pirchegger argumentirano zavrača." Betnava je bila v srednjem veku sedež maj- hne viteške družine, katerih člani so po vsej priliki bili fevdniki gospodov Mariborskih oziroma Viltuških ali pa so bili z njimi vsaj v tesnejših zvezah, saj so od njih prejemali nekaj zemlj,e v fevd ter so nastopali kot pri- če v njihovih listinah. Posamezni člani te družine so v 14. stoletju opravljali pomemb- ne funkcije: Paltram starejši je bil npr. de- želski sodnik v Mariboru, Rudolf deželni pi- sar. V družini je bilo zelo pogosto ime Pal- tram, zato ni nič nenavadnega, da se dvor leta 1363 imenuje Pal tramo v dvor (Paltrams- hof).'* Paltram starejši je prvič izpričan za leto 1338, ko se pojavi kot priča v listini Gottfrieda Mariborskega, nato se mož ome- nja leta 1354'äa in 1361, ko je kupil od Toma- ža Goldinarja šest hub pri Križu pri Maribo- ru." Paltramove sinove Paltrama, Rudolfa (Ruedl) in Veitla (Veytl) srečamo prvič v li- stini iz leta 1367, s katero je Nikolaj, sin de- želnega pisarja iz Maribora Rudolfa in brat Paltrama starejšega, ustanovil pri oltarju sv. Katarine v mariborski župnijski cerkvi us- tanovo, ki so mu jo potrdili njegovi zgoraj 14 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 omenjeni nečaki, sinovi njegovega tedaj, že pokojnega-brata Paltrama, listino pa pečati- la njegova brata Konrad (Chuenradt) in Ru- dolf (Ruedolff) ter nečak Paltram.« Paltra- mova brata Konrada in Rudolfa omenja še šentpavelski urbar iz obdobja 1371/72.^"'' Sinovi Paltrama starejšega Paltram, Rudolf in Veitl ter njihov bratranec Rudolf pa se pojavijp ponovno v listini za isti beneficij le- ta 1378." Nekaj: let pred tem, namreč 1372. leta, pa so vsi trije Paltramovi sinovi proda- li Henriku iz konjiške veje Viltuških, nam- reč tistemu, ki si je leta 1351 razdelil dru- žinskoi posest z Viljemom,^^ kmetije in gor- skopravna zemljišča pri Krivcu pri Kam- nici. Listino so izstavili za Gottfrieda Ma- riborskega, ker so namreč del te posesti pre- jeli od Gottfrieda v fevd,^ä pečatila pa sta jo Paltram mlajpi in njegov svak Ulrik Lim- buški.^* Paltrama srečamo ponovno v listini z dne 22. februarja 1390"» in v listini, da- tirani na Betnavi dne 16. maja leta 1391.*^ Okoli leta 1410 in še okoli leta 1446 je dobil neki Paltram z Betnave od šentpavelskega samostana fevde v Melju pri Mariboru.^' Le- ta 1428 pa se v dokumentu pojavi Paltram in njegova žena Katarina Fladnitzer in še neki Kunz, ki jß bil poročen z Gertrudo Ho- leneško (von HoUenegg).*' Betnava se pojavi nato> konec 14. in v 15. stoletju v tehle oblikah: 1389 kot »Winte- naw«, torej v enaki obliki kot ob svoji prvi omembi leta 1319, 1393. leta v obliki »Win- denawr«, 1425 in 1472 kot »Wintnaw«, leta 1480 pa v obliki »Winttenaw«.*^ Kdo jje bil za Betnavskimi lastnik dvora, ne vemo. Gotovo je le to, da so bili leta 1542 njegovi lastniki Turjaški, ki so tedaj imeli v svojih rokah viltuško gospoščino, in je Betnava tvorila njen del, pri čemer pa so jo šteli za posebno gospodarsko in upravno enoto. Morda so Turjaški Betnavo dedovali po Viltuških. Zanimivo je, da je imela go- spoščina Viltuš sredi 16. stoletja posest pri Bistrici pri Limbušu in Razvanju, torej v neposredni bližini Betnave. Ko so leta 1471 Viltuški izumrli, so njihove posesti podedo- vali Turjaški, ki so se enako kot njihovi predhodniki Viltuški priznavali kot lastniki Viltuša za šentpavelske fevdnike. Turj^ačani so namreč že v 13. stoletju, še bolj pa v 15. stoletju, sklepali rodbinske zveze s štajer- skim plemstvom. Tako je bila v 15. stoletju sestra Volkarta Turjaškega Elizabeta poro- čena z Erazmom Viltuškim, Volkart pa s hčerjo Viltuškega Barbaro, po kateri so Tur- jačani podedovali Viltuš.*« Vabljivo bi bilo tudi misliti, da so Turjiačani kot mogočni zemljiški gospodje, ki so imeli med drugim v rokah gospoščino Viltuš, h kateri je leta 1542 sodilo 179 podložnih družin, dve sto vi- i nogradov, nekaj dominikalne zemlje ter vse pertinence zemljiške posesti, pridobili Bet- navo tik pred letom 1511, ker so namreč te- daj prezidavali ali pa na novo pozidali ka- pelo in morda tudi grad. Prve podatke o vrednosti betnavske po- sesti in o urbarialni zemlji imamo šele iz le- ta 1542 oziroma 1555. Leta 1542 je gospodar Viltuša in Betnave Wolf Engelbert Turjaški in gospod Sumberški napovedal pri deželi Štajerski vrednost svoje posesti. Tedaj je bila Betnava s posestmi in z vsem pripada- jočim ocenjena na dve sto funtov, šteli pa so jo za posebno enoto viltuške gospoščine ter jo imenovali pristavo (mairhoff Winth- naw).ä» Imela pa jje 73 podložnih družin v neposredni bližini dvora, večji del pa po va- seh na Dravskem polju. Pri sami pristavi je bilo v treh urbarialnih naseljih v Zgornjem in Spodnjem Radvanju in na Studencih 21 podložnih družin oziroma slaba tretjina, do- bri dve tretjini ali 52 podložnikov pa je bilo v sedmih oziroma osmih urbarialnih naseljih na Dravskem polju: v Brezuli, Podovi, Straž- gonjcih. Zgornjih Jablanah, DragonjjL vasi, Pleterjih in Sentlovrencu. Kot osmo urba- rialno naselje šteje urbar iz leta 1555 Siko- le, medtem ko šteje imen j ska cenitev iz le- ta 1542 podložnike tega naselja kar k Zgor- njim Jablanam.*! Enako šteje isti urbar dva podložnika iz Zgornjega Rad van j a k Spod- njemu. Ce primerjamo število podložnih dru- . KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 15 žin Betnave s številom družin drugih gospo- ščin tistega časa, npr. viltuške, ki je tedaj imela 161 družin, Hrastovca s 360 podložni- ki'^2 in konjiške gospoščine, ki je štela 296 družin,53 ugotovimo, da je šteti Betnavo med manjše zemlj^ke gosposke. K temu pa pri- denimo še, da je imela Betnava v primeri z drugimi gospodi malo dominikalne zemlje in da ni imela gorskopravnih zemljišč, ki jih je imela tedaj npr. viltuška gospoščina kar 310.5* Za Betnavo lahko rečemo, da sicer nje- na urbarialna posest ni bila razsejana na naj- različnejših krajih, vendar pa je bilo v enem urbarialnem naselju v poprečju zelo malo podložnih družin, saj je bilo njihovo najvi- šje število (13). v Dragonji vasi, najnižje (3) v Sentlovrencu, sicer pa v poprečju sedem družin. Betnavska urbarialna posest je bila za ti- sti čas v primeri s posestjo drugih gospoščin na Dravskem polju kaj malo razdrobljena, saj sta prišli na 45 celih hub dve polovični in devet manjših enot, tako imenovanih domcev ali oštatov. Popolnoma nasprotno podobo pa nam daje urbarialna posest dvora pri Betna- vi sami, kjer so prišle na deset celih kmetij tri polovične in deset domcev. Slednje je pač kaj lahko razložljivo, saj ležijo naselja Stu- denci ter Zgornje in Spodnje Radvanje blizu mariborskega mesta ter ob prometnih poteh, s čimer je bila dana podložnikom možnost za- služka tudi zunaj agrarnih dejiavnosti, tako od obrti, trgovine, tovorništva in dninarstva ter še od različnih drugih neagrarnih dejav- nosti. Leta 1555 je imela Betnava 79 gospo- darskih enot, od česar je bilo 55 celih kme- tij, pet polkmetij in 19 domcev. Posebej pa moramo šteti še dva mlina pri Sikolah in Stražgonjcih, ki sta po vsej, priliki stala ob Polskavskem potoku. Urbar nam beleži tudi nekaj njiv, ki so jih hasnovali podložniki Betnave ter drugih zemljiških gosposk in s katerimi so si izboljšali svoj gospodarski po- ložaj. Kmetije betnavskih podložnikov so bi- le leta; 1542 brez upoštevanja vrednosti živi- ne po posameznih vaseh v skupni vsoti oce- njene takole: v Sentlovrencu 28 funtov, Ple- terjih 85, Dragonji vasi 223, Zgornjih Jabla- nah 449 funtov in 30 krajcarjev, Stražgonjcih 68 funtov, Podovi 50, Brezulah 58, Spodnjem Radvanju 67, Zgornjem Radvanju 87 in na Studencih 73 funtov. Dokaj) različna ocenitev posameznih kmetij iste kategorije nam da sklepati, da so se betnavske kmetije močno razlikovale med seboj tako po svoji velikosti kot tudi kvaliteti. Iz dajatev podložnikov zemljiškemu gospo- du lahko sklepamo tudi o njihovi gospodar- ski dejavnosti, vendar pa to le v določeni meri, upoštevati namreč moramo, da je ob prehajianju naturalnega gospodarstva na de- narno prešla tudi naturalna renta v denarno, kar je občutno vidno predvsem tam, kjer so podložniki imeli možnost prodaje svojih pri- delkov, tj. zlasti v bližini mest in ob pro- metnih poteh. Dajatve betnavskih podložni- kov nam kažejo, da je bila njihova primar- na gospodarska dejavnost poljjedelstvo in da so zlasti na rodovitnem Dravskem polju pri- delovali veliko žita vseh vrst, zlasti rži, ovsa in pšenice. Dajatve v kokoših in jajcih kot redni dajatvi skoraj vseh betnavskih pod- ložnikov kažejo na intenzivno kokošerejo podložnikov. Imenjpka cenitev iz leta 1542 pa nam beleži tudi vrsto živine in število glav, ki jih je redila posamezna kmetija. Iz nje je razvidno, da so podložniki v precej- šnji meri gojili govedo in konje ter praši- če, ponekod pa tudi ovce in koze. Betnavske družine so imele v poprečju po štiri glave govejie živine oziroma po 2,5 volov, po ene- ga konja ter po štiri prašiče. Najmanj glav goveje živine, zlasti še volov, je prišlo na posamezno podložniško družino na območju okoli Betnave, kjer je bilo precej podložni- kov z manjšimi gospodarskimi enotami, pač pa jie bila za to območje značilna intenzivna konjereja. Drobnico, ovce in koze je gojilo le nekaj podložnikov pri Podovi, Brezulah in Zgornjem Radvanju. Vrednost živine je bila po posameznih betnavskih urbarialnih nase- ljih v skupni vsoti leta 1542 ocenjena tako- 16 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 le: v Sentlovrencu 32 funtov, Pleterj|ih 189 funtov in 30 krajcarjev, Dragonji vasi 282 funtov in 10 krajcarjev. Zgornjih Jablanah 462 funtov in 20 krajcarjev, Stražgonjcih 76 funtov, Podovi 131 funtov in 15 krajcarjev, Brezulah 86 funtov. Spodnjem Radvanju 84, Zgornjem Radvanju 65 funtov in 30 krajcar- jev ter na Studencih 20 funtov. Medtem ko so pri sosednjih zemljiških gosposkah in nji- hovih podložnikih predstavljiali važno gospo- darsko postavko tudi vinogradi, pa je bila sa- ma graščina tedaj brez njih, izmed njenih podložnikov pa so imeli le trije pri Zgornjerri Radvanju svoje hubne vinograde, ocenjene na 38 funtov. S tem pa seveda ni rečeno, da betnavski podložniki niso imeli vinogradov, last drugih zemljiških gosposk, ki so jjh ha- snovali kot sogorniki po gorskem pravu. Dajatve betnavskih podložnikov na račun velike in male pravde so predstavljale kaj pisano lestvico dajatev. Podložniki so dajali denar, od žit rž, oves, pšenico in proso, od živali jagnjeta in ovce, kokoši, piščeta in ko- pune, nato še jajca in daj,atve, ki so zahte- vale že neko domače delo, tako sir, povesme lanu in kruh. Denarnim dajatvam so bili za- vezani vsi podložniki brez izjeme, rž, oves, lan, kokoši in jajca so oddajali skoraj vsi podložniki na Dravskem polju razen tistih v Stražgonjcih, kjer so hasnovaici domcev od- dajali le denar. Med posameznimi vasmi opa- zimo majhne razlike le v višini dajiatev, si- cer pa so bili betnavski podložniki v istem ur- barialnem naselju, kot je bilo to skoraj pra- vilo tudi za podložnike drugih zemljiških go- sposk, za enako kategorijo gospodarske eno- te zavezani enakim dajatvam.^s y nekaterih urbarialnih naseljih nastopata kot dajatev tu- di še zdrob in kruh, pšenica le v Zgornjih Jablanah in Sikolah, sir pa le v prvem nase- lju. V Spodnjem in Zgornjem Radvanj,u so podložniki oddajali žito, kokoši in jajca, sa- mo v Zgornjem pa si-ečamo kot dajatev še drobnico. Izrazito denarnim dajatvam pa so bili zavezani podložniki na Studencih. Naj omenimo, da so tista naseljia na Dravskem polju, ki so oddajala kokoši, bila dolžna da- ti o pustu tako imenovane pustne, o božiču pa božične kokoši. Posebnim dajatvam pa sta bila zavezana hasnovalca mlinov, saj je mlin pri Sikolah dajal letno po 10 krajcarjev in dva kopuna, oni pri Stražgonjcih pa 30 kraj- carj,ev in 24 škafov prosa. Kot tipično da- jatev za podložnike na Dravskem polju naj navedemo primer za Sikole, kjer je kmetija dajala letno po 6 krajcarjev, 3 škafe rži, ena- ko mero ovsa, 2 povesmi lanu, enako števi- lo kokoši, pustno in božično kokoš ter 20 jaj|C. Podložniki na Dravskem polju so svoje dajatve v žitu oddajali praviloma v maribor- ski meri (nad 80 1),^« le Pleterje in Dragonja vas sta imeli svoji lastni meri, katerih veli- kost pa ni navedena. Ni pa povedano, s kak- šno mero so merili žito podložniki okoli Bet- nave. Betnava je imela razmeroma zelo malo do- minikalne zemlje, ki se je razprostirala oko- li gradu samega, le kasnejši viri nam bele- žijp večje gozdne komplekse na Pohorju, za- radi katerih je med Betnavo in sosednjimi gosposkami (framsko in polskavsko gospošči- no) prihajalo do sporov in tožb. Betnava si je na delu Pohorja nad Radvanjem in na rav- nici pod njim delila s sosednjo najmočnej- šo limbuško gospoščino pravico do nizkega lova, v tamkajišnjih potokih pa pravico do ri- bolova.^' Med pravice Betnave štejemo tudi pravico do pobiranja desetine, ki si jo je de- lila s hoško župnijo. Tako je prejemala tret- jino žitne in prosene desetine ter desetine od kokoši in gosi v Zlatoličju na Dravskem po- lju in od osemnajiStih kmetij na Pohorju, od katerih je prejemala tudi desetino od jag- njet.58 Se v istem letu, ko je bil zabeležen naš urbar, se pravi leta 1555, je prišla gospoščina Viltuš skupaj z Betnavo v roke novega go- spoda. Tedaj je namreč Wolf Engelbert Tur- jiaški prodal za 17.000 goldinarjev grad in go- spoščino Viltuš (okoli 180 podložnih družin in nad 250 vinogradov) z vsemi pravicami, sodstvom, lovom in ribolovom ter s fevdni- mi pravicami nad farama Polskavo in Sent- lovrenc na Dravskem polju ter Betnavo svo- jemu svaku Luki Szekelyu ter mu izročil ur- bar. Betnava pa je bila v rokah Szekelyev le do 1585, ko jo je Lukov sin Mihael prodal Maksu Kienburgu (Max von Khuenburg), ta pa leta 1587 Wolfu Viljemu baronu Herber- steinu. Istega leta pa je Herberstein od'Szek- elyja kupil tudi Viltuš. Tako jß Betnava pri- šla zopet v roke gospodarjev Viltuša, sedaj družine Herbersteinov.^" Konec 16. stoletja je Betnava igrala po- membno vlogo v protestantizmu Maribora in njene okolice, saj so bili Herbersteini navdu- šeni pristaši nove Lutrove vere ter so si na svojem gradu na Betnavi uredili pravo lute- ransko dušnopastirsko postajo. Pristašem nove vere so dali na voljo svojo grajsko kapelo, kasneje pa zemljo za zgraditev nove kapele, za predikanta potrebnih stavb in za ureditev po- kopališča. Leta 1587 je imela postaja že svo- jega predikanta, ki so ga vzdrževali prote- stantski plemiči z bližnjih gradov, deloma pa tudi mariborski meščani luterani. Pristaši no- ve vere so priskrbeli tudi sredstva za posta- vitev nove kapele, ker je grajska očitno za- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 17 radi vedno večjega števila vernikov postala pretesna, za ureditev pokopališča, na katerem so pokopavali svojce, saj| je bilo na katoli- ških pokopališčih prepovedano pokopavati lu- terane, končno pa še za ureditev hiše za, pre- dikanta in postavitev šolske stavbe oziroma mežnarije. Leta 1600 pa iß protireformacijska komisija uničila vse protestantske stavbe in razrušila pokopališče, na njegovem mestu pa dala postaviti vislice.'" Herberstein je dal po- kopališče ponovno obdati z zidom ter se je v listini z dne 20. junija 1600 zavezal zase in za svoje naslednike, da bo v primeru, če bo- do za luterance nastopili lepši časi, ponovno odstopil zemljišče za ureditev luteranske po- staje.'! Protestantje so svoje umrle na Betna- vi pokopavali vsaj še do leta 1627, na kar kažejo tamkaj, najdeni nagrobniki.*^ Leta 1621 je bil lastnik Betnave Wolf Kri- štof Herberstein, naslednje leto pa je prišla v roke Vida Sigmunda iz iste družine,*' ki je le- ta 1629 kupil tudi gospoščino Zgornji Mari- bor; to je leta 1641 kupil gospod gospoščine Spodnjega Maribora Jurij baron Khiessl, grof Kočevski, od Gottfrieda von Stübicha, dedi- ča omenjenega Vida Sigmunda Herberstei- na.'* V istem stoletju je prišla Betnava sku- paj z Viltušem v roke Sigmunda Katzianerja, ki je Betnavo leta 1677 prodal Janezu Jako- bu grofu Khiesslu, ta jo j;e združil s svojo spodnjemariborsko gospoščino (Burg Mar- burg). Nato sta obe mariborski gospoščini skupaj z Betnavo in z vsem pripadajočim prišli v last družine Zwickel, katere eden, namreč Janez Jakob baron Zwickel, je bil Khiesslov adoptivni sin, čigar premoženje je podedovala njegova hči Marija Eleonora gro- fica Ursini-Rosenberg. Leta 1686 je bila Bet- nava združena z gospoščino Gromberkom, ki jo je kupil Janez Jakob grof Khiessl dve leti za Betnavo, torej leta 1679.*'^ Grad Gromberk je stal uro hoda iz Zgor- nje Polskave proti Smartnemu na Pohorju ter je začel propadati že po letu 1635, ko so se gospoščini uprli njeni podložniki in ga os- vojili ter razrušili, nato gradu niso več po- pravljali, ostala je le pristava pri grajpkih razvalinah. Ko so si sinovi Sigmunda Diet- richsteina, lastnika gospoščine, leta 1671 raz- delili zapuščina po očetu, je bila le-ta sestav- ljena iz enot Spodnji in Zgornji Gromberk. Sinovi so leta 1673 začeli z razprodajo pose- sti in Zgornji Gromberk je, kot smo že ome- nili, kupil leta 1679 grof Khiessl.«* S tem da sta še Betnava in Gromberk prišla v roke lastnikov mariborskih gospoščin, so njeni lastniki imeli leta 1686 v rokah obsežne po- sesti, ki so jih sestavljale tele enote: gospo- ščina Zgornji Maribor z imen jem Fahrenberg pri Gradcu (davčna osnova 214 funtov), Bet- nava z Gromberkom (112,5 funta), imenje Statenberg (10 funtov), gospoščina Spodnji Maribor (443 funtov) ter Freudenau (v Črn- cih) (100 funtov)."' Vse to premoženje je leta 1727 dedoval Franc Jakob grof Brandis. Leta 1746 je posest prišla v roke Henrika grofa Brandisa in v njpgovem času je štel Grom- berk 122 podložnikov ter 15 sogornikov."^ V tem času, namreč leta 1784, je bila Betnava prezidana v f lorentinskem poznobaročnem sti- lu ter si je jemala vzor po takratni dunajski dvorni arhitekturi.«^ Prejšnji dvorec je bil v 17. stoletju, ko ga je upodobil G. M. Vischer, renesančna graščina z ogelnimi stolpi ter mu je zaradi svojievrstne podobe šlo posebno me- sto med tedanjimi štajerskimi gradovi.'" Da- našnja poznobaročna stavba je obdržala isti sistem členitve glavnega trakta ter njemu podrejenih stranskih traktov. Ima razgiban balkon, ki sloni na štirih kompozitivnih ste- brih, v trikotnem čelu vidimo škofijski grb iz leta 1863 ter kot okras še putta) z vrtnar- skim orodjem.'' Z letom 1786 je postal last- nik vseh posesti Henrikov bratranec Ivan grof Brandis, ki jß leta 1794 dokupil še ime- nje Bukovec severno od Slovenske Bistrice, ki pa je bilo priključeno Gromberku.'^ Leta 1822 je bila gospoščina Gromberk vključena v Betnavo, kjer je bil tudi sedež uprave za Betnavo in Gromberk z njemu pri- druženim Bukovcem. Enota Gromberk z Bu- kovcem je imela leta 1822 velike gozdne komplekse na Pohorj|U ter podložnike v dese- tih urbarialnih naseljih ter urad Bukovec, ki je imel 36 podložnikov.'« Gospodarska in upravna enota na Betnavi pa je imela istega leta podložnike in sogornike v 23 uradih predvsem pod vzhodnim Pohorjem, sogorni- ke pa v prvi vrsti severno od Maribora, in to v uradih: Laznica, Bistrica pri Limbušu, Pobrežje, Gorica, Orehova vas, Pekre, urad Pohorje, graščinski urad (podložniki! v nepo^ sredni bližini Betnave), Kungota, Šentilj, Ro- čica, »Adriachberg«, Cvajnik, Lajteršperk, Počehovski vrh. Vinarje, »Weissenweg«.'* Rošpoh, Urban, Ranca, Košaki in Sojpa. Bet- nava je imela tudi dve tretjini vinske dese- tine pri Radizelu, Slivnici, Creti, Karlbergu pri Creti, Polani, Medvedcih, Zafoštu, Reki pri Hočah in pri Razvanju.'" Klement grof Brandis, ki je leta 1813 po- stal lastnik Betnave, je imel na gradu slo- vito galerijo slik, dela znanih mojstrov ali pa stvaritve čopiča učencev svetovnih moj- strov, saj se nekaj del pripisujio šoli Albreh- ta Dur er j a, Rubensa, van Dycka, Paola Ca- liarija Veronese in Michelangela da Caravag- gia. Avtor popisa je hvalil lastnika Betnave, 18 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 ki je omogočil vsakemu obiskovalcu ogled te znamenite zbirke, ki je štela 130 del, raz- porejenih v štirih sobanah. Dela so obsegala portrete, podobe z nabožnimi in mitološkimi motivi, alegorije, krajine in še drugo. Sicer pa jie bila sredi prejšnjega stoletja tudi vsa grajska okolica čudovito urejena z umetnimi parki, alejami, eksotičnimi drevesi in ribni- kom.'* I Leta 1863 je prišla Betnava v last lavan- tinske škofije, ki je malo pred tem, namreč 1859, prenesla svoj sedež iz St. Andraža v Labotski dolini v Maribor. S tem so za sko- tijo njena poslopja v St. Andražu postala nepotrebna, posest na Koroškem pa odročna. Zato je škofija z dovoljenjem vlade proda- la za 150.000 goldinarjev poslopja v St. An- dražu in posest St. Andraž in Thum jezui- tom. Pred 31. januarjem 1863 so jpzuiti že plačali škofiji svoj prvi obrok 50.000 goldi- narjev, za kolikor so bila ocenjena škofij- ska poslopja v St. Andražu. Škofija naj bi to vsoto uporabila za nakup zanjp potrebnih poslopij v Mariboru, za nakup posetsti v Košakih ter za dotacijo mariborskim teološ- kim profesorjem. Na ostali znesek pa jjc bila škofija pripravljena s terjatvijo počaka- ti, dokler ne bi našla ugodne priložnosti za nakup posesti na Štajerskem." Do nakupa Betnave pa je prišlo takole. Drugorojieneo Klementa grofa Brandisa Erik je stopil v je- zuitski red ter se odpovedal dediščini. Tako je postal njegov brat prvorojenec univerzal- ni dedič po očetu Klementu, ki je volil je- zuitskemu redu 100.000 goldinarjev za na- kup stavbe za redovno hišo, po možnosti na Tirolskem. 20. julija 1863 pa je bil sklenjien dogovor med Antonom grofom Brandisom in lavantinskim škofom Jakobom Mihaelom Stepišnikom, po katerem je Anton škofu prepustil Betnavo ter vinograd pri Zgornji Kungoti, namesto da bi plačal redu dolžnih 100.000 goldinarjev. Tako je škofija dobila posest na Štajerskem, jezuitom pa je izbri- sala preostali dolg.'* V last škofije paj je pri- šla le Betnava brez gromberške posesti, ki 3,6 ostala v rokah grofa Antona. Leta 1878 so Gromberk z Bukovcem upravljali z gradu Slivnice, ki je tedaj bila v rokah grofov Brandisov." K Betnavi je leta 1885 sodilo 361 ha! zem- lje, od česar je odpadlo nad polovico, se pra- vi 180 ha na gozd, vrtov in njiv jie bilo 60 ha, približno enako (58 ha) je bilo travnikov, 39 ha vinogradov, 16 ha pašnikov, 7 ha travni- kov s sadnim drevjem in 1 ha zazidalne po- vršine. Betnava j,e veljala za letno reziden- co lavantinskih škofov ter je po stanju iz leta 1904 imela svojo upravo na gradu sa- mem, ki sta jo vodila upravitelj posesti in njegov pomočnik, imela pa je tudi svojega maj er j a in vrtnar j|a. H gradu sta sodili še dve pristavi, ki ju je opravljal po en majer, in sicer v Košakih in pri Hočah.*" Graščimski gozdni revirji so se tedaj razprostirali na Pohorju in vzhodno od Maribora, pri Betna- vi, Zgornjem in Spodnjiem Radvanju, Gre- ti ter pri Celestrini in Meljskem hribu. Po- datek iz leta 1904 nam izkazuje za okoli 60 ha manj posesti kot leta 1885: 2 ha zazidalnih površin, okoli 16 ha vrtov, okoli 69 ha njiv- skih površin, 61 ha travnikov, okoli 24 ha KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 19 pašnikov, blizu 30 ha vinogradov, ostalega pa nad 97 ha. Tedaj je imel vojaški erar v zakupu blizu 6 ha travnikov in njivskih po- vršin.** Leta 1941 je nemški okupator Betnavo la- vantinski škofiji odvzel in jo 19. decembra istega leta dodelil štajerski domovinski zve- zi.*- Betnava je postala tako imenovana višja agrarna uprava (Oberverwaltimg Windenau), h kateri so poleg Betnave same sodili še tri- je agrarni obrati (Betriebe):*^ obrat Betnava 224,52 ha zemlje, obrat graščine Radvanje (Betrieb Rotwein) nia Zgornjem Radvanju s 111,69 ha, Rogoški dvor (Rogeishof) pri Ho- čah s 168,72 ha in hoška nadarbinska zemlja s 31,93 ha zemlje.** Iz prvega leta okupacije naj omenimo tudi sabotažno akcijo, ki jo je na Betnavi izvedel znani predvojni napredni politični delavec Martin Greif-Rudi, kovinostrugar, doma iz Zgomega Dupleka pri Mariboru. Ko je nam- reč ta na večer 8. avgustai odhajal v Pohor- sko četo, je ha Betnavi podtaknil ogenj, ki je uničil senik in strojno lopo ter približno 10.000 kg sena in razno poljedelsko orodje.*' Omenimo naj tudi, da so Nemci kot na gradu Svečini tudi ha Betnavi na tridnevnem teča- ju pripravljali nemške učitelje za delo na šo- lah na Spodnjem Štajerskem, in tako je pr- vi transport teh učiteljev prispel na Betnavo že 23. aprila 1941.*« Z osvoboditvijo leta 1945 je postala Betna- va last splošnega ljudskega premoženja, iz posesti je bila organizirana zadruga, danes pa ]e Betnava last Agrokombinata Maribor, eno- te Race. OPOMBE '. Pahič, Maribor v prazgodovini, CZN XXXIX, 1968, str. 14. — 2. Idem, Maribor v rimski dobi, CZN XLI, 1970, str 159 si. — 3. Fr. Ko6, Gradivo za zgodovino Slovencev v sred- njenem veku (nadalje Gradivo) II, Ljubljana 1906 št. 478, str. 380. — 4. J. Koropec, Zemljiške go- spoščine med Dravogradom in Mariborom do konca 16. stoletja, Maribor 1972, str. 15. — 5. »in Marchia trans fluvium Draiwam hoc sui iuris predium Razwei id est stabularium curtim ex hac parte torrentis cum reliqua medietate op- pidi adiacentis nec non et villam Hunoldisdorf cum omnibus ad hec rite pertinentibus ... post- modum etiam bis addendum, donee C höbe com- pleantur non ad quanititateni dimensionis agro- rum sed pro numero curtU.um atque degentium in villa virorum.« (Gradivo III, št. 408, str. 241) — 6. Gradivo IV; št. 22. str. 13. — 7. J. Koro- pec, Srednjeveški Pohorski dvor (nadalje Pohor- ski dvor). Kronika XVIII, 1970, str. 76. — S. Ibidem. — 9. J. Zahn, Ontsnamenbuch der Steier- mark im Mittelalter, Wien 1893, str. 403. — 10. X Koropec, Zemljiške gospoščine, str. 403. — 11. J. Zahn, Ortsnamenbuch, str. 398. — 12. Gradivo IV, št. 222, str. 125. — 13. J. Zahn, Ortsnamen- buch, str. 105. — 14. Pohorski dvor str. 76. — IS. .1. Zahn, Ortsnamembuch, str. 48. — 16. Ibidem — 17. Pohorski dvor, str. 76. si. — 19. Pohorski ski dvor, str. 77. —, 20. H. Pirchegger, Die Un- tersteirmark in der Geschlichte ihrer Herr- schaften und Gülten, Städte und Märkte, Mün- chen 1962 (nadalje Untersteiermark), str. 107— 108. — 21. Fotokopija mariborske mestne knjige II, fol. 201' v Pokrajinskem arhivu v Mariboru (PaM). — 22. Pohorski dvor, str. 78. — 23. Prim. J. Mlinaric, Mariborska župnija do leta 1600, CZN XLIV, 1973, str. 242. — 24. Fotokopija ma- riborske mestne knjige III, fol. 281 (PaM). — — 26. Gradivo IV, št. 222, str. 125. — 27. Gra- divo IV, št. 648, str. 328 — 28. Gradivo IV, št. 22, str. 13. — 29. Pohorski dvor, str. 76. — 30. Prim. J. Richter, Inkorporacija in prodaja ma- riborske župnije, CZN XLIII, 1972, str. — 31. Ign. Orožen, Das Bisthum und die Diözese La- vant I, Marburg 1875, str. 288. — 32. Fr. Kova- čič. Zgodovina lavantinske škofije (1228-1928), Maribor 1928, str. 77. — 33. Ign. Orožen, Das Biäthum, str. 281 si. — 34. Prim J. Mlinaric, Gospoščina Viltuš pri Mariboru po urbarju iz leta 1588, CZN XLIII, 1972, str. 224. — 35. Glej opombo št. 60. — 36. J. Zahn, Ortsnamenbuch, str. 502. — 37. Untersteiermark, str. 105 in 50. — 38. Un- tersteiermark, str. 105. — 38a. Notizenblatt der Akademie Beilage zum Archiv für Kunde öster- reichischer Geschichtsquellen I, 1851, št. 42, str. 337. — 39. Ibidem. — 40. Fotokopija maribor. ske mestne knjige II, fol, 155' (PaM). — 41. Prim. J. Mlinaric, Benefici j i v mestu Mariboru do konca 16. stoletja, CZN XLIV, 1973, str. 75— 76. 40a. W. Fresacher, Die Mittelalterlichen Stiftsurbare Kärtens. Die mittelterlichen Ur- bare des Benediktinerstiftes St. Paul in Kärn- ten II, Wien 1968, str. 250, 251, 254, 256. — 41. Fotokopija mariborske mestne knjige II, fol. 158 (PaM). — 42. Untersteiermark, str. 26. — 43. Ibi- dem, str. 105. — 44. Ibidem, str. 106. — 44a Te- daj je izdal Paltram (Paltram von Windenaw) zadolžnico Židu Efferleinu iz Ljubljane, pre- bivaj očemu v Mariboru (Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku IX, 1964, št. 43.) — 45. Ibidem. — 46. H. Pirchegger, Die Herrschaft Marburg, ZHVS XLIII, 1952, str. 50. — 47. Un- tersteiermark, str. 106. — 47a. Monumenta hi- storica ducatus Carinthiae X, st. 1015, str. 322. — 48. J. Zahn, Ortsnamenbuch, str. 502. — 49. A. Kaspret, O podelitvi deželnega maršalstva na Štajerskem 1. 1560, CZN I, 1904, str. 5. — 50. Imenjska cenitev iz leta 1542 za gospoščino Vil- tuš (Auersperg) v SLa 3/19. — 51. Prepis viltuš- kega urbarja iz leta 1555, ki ga hrani Avstrijska narodna biblioteka na Dunaju (Kod. 13996, Suppl. 1719), mi je ljubeznivo posredoval dr. J. Koropec. — 52. J. Koropec, Srednjeveški Hrastovec, CZN XLIV, 1973, str. 59. — 53. J. Koropec Srednje- veško konjiško gospostvo, CZN XLIII, 1972, str. 6. — 54. Prim. J. Mlinaric, Gospoščina Viltuš, str. 247. — 55. Prim. P. Blaznik, Zemljiška go- 20 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 spostva V območju freisinške dolenjske posesti, Razprave IV/6, Ljubljana 1958, str. 68. — 56. R. Baravalle, Zur Geschichte der steirischen Masse, ZHVS XXIX, 1935, str. 67. — 57. Arhiv opatije St. Pavel na Koroškem 64/377 in 123/484. — 58. Ing. Orožen o. c, str. 313. — 59. Unter- steiermark, str. 106. Prim. J. Mlinaric, Gospo- ščina Viltuš, str. 225—226. — 60. Ing. Orožen, o. C. str. 319^—341. O betnavski luteranski postaji za čas ok. 1570—^1600 hrani 2 fascikla (neurejena) SLa (M. št. 132). —i 61. Prepis listine iz 19. stol. v zbirki listin v SLa. — 62. Ing. Orožen, o. c, str. 341. — Prim. J. Richter, Maribor v refor- macijski dobi, CZN XLV, 1974, 89—105. — 63. Orig. perg. listina z dne 24. aprilai 1621' v zbirki listin v SLa. — 64. Untersteiermark, str. 21. H. Pirchegger, Die Herrschalf Marburg, sitr. 48. — 65. Untersteiermark, str. 21. — 66. J. Konopec, Srednjeveška Gromberška gospoščina, ZC XXIII, 1969, -str. 275—282. — 67. Untersteier- mark, str. 21. — 68. Ibidem, str. 123. — 69. J. Curk, Maribor (Urbanistično-gradbeni zgodovin- ski oris) II, CZN XXXIX, 1968, str. 98. — 70. N. Šumi, Arhitektura šestnajstega stoletja na Slovenskem, Ljubljana 1966, str. 99. — 71. J. Curk, o. C, str. 98. — 72. H. Pirchegger, Die Herrschalf Marburg, str, 48. — 73. C. Schmutz, Historisch Topographisches Lexicon von Stey- ermark I, Gratz 1822, str. 620 in 174—175. Prim. Herrschaif Grünberg (1822), Schuber 1, Heft 9 V SLa. — 74. Ledinsko ime za del območja vzhodno od Račjega dvora pri Mariboru (Kat. mapa Krčevina iz 1. 1824). — 75. C. Schmutz, Historich Topographisches Lexicon von Steyer- niark IV, Gratz 1823, sitr. 369—370. — 76. Opis, nastal med leti 1846 in 1863 v SLa, Handschrift Nr. 738; Prim. R. G. Puff, Marburg in Steier- mark, seine Umgeburg, Bewohner und Geschi- chte I, Graitz 1847, 161—163. — 77. Koncept pisma z dne 31. januarja 1863 v Škofijskem arhivu v Mariboru. — 78. C. v. Wurzbach, Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich XI, Wien 1864, Str. 371—372. — 79. J. A. Janisch, Topo- graphisch-statistisches Lexikon von Steiermark III, Graz 1885, str. 1337. — 80. Pristava pri Ho- čah, imenovana »Zellerhof«. — 81. Schematismus der Herrschaften und Güter in Steiermark, Brünn 1904, str. 134. — 82. Fond: Državni komi- sar za utrjevanja nemštva na Spodjem Štajer- skem, urad Maribor, Seznam zasežene posesti na Štajerskem, v arhivu Muzeja narodne osvobo- ditve v Mariboru. (Za te in naslednje podatke se zahvaljujem L. Peniču, višjemu kustosu ime- novane ustanove). — 83. Seznam višjih gospo- darskih uprav na Štajerskem, ibidem. Prim. T. Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika v Slo- veniji v letih 1941—1945, Maribor 1968, str. 679 si. — 84. Seznam višjih gospodarskih uprav na Štajerskem, ibidem. — 85. Prispevki za zgodovi- no delavskega gibanja 1961, št. 1—2, str. 249— 250. Fr. Filipič, Prvi pohorski partizani, Mari- bor 1965, str. 142-^144. — 86. Der Aufbau des Schulwesens in der Untersteiermark, Graz 1941, Str. 38—39.