I AN J, petek, 18. 5. 1984 CENA 14 din urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik. Jože Košnjek 135-tetnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Št. 37 LETO XXXVI! GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO h 14,8 milijarde din zmanjšane obveznosti izvršni svet je predlagal razbremenitev gospodarstva v iliki — Prispevki iz dohodka, čistega dohodka, osebnih , razne članarine in drugi prispevki naj bi se skupno , Ji za 14,8 milijarde dinarjev — Največ naj bi prihranili Jstroških proizvodnje, ki naj bi jih v povprečju zmanjšali za zmanjšali za 10 odstotkov. To bi zneslo 2,28 milijarde dinarjev. — Zmanjšanje obveznosti iz osebnih dohodkov delavcev in skupne porabe naj bi dosegli z zmanjšanjem dodatnega prispevka solidarnosti za 25 odstotkov, prispevke od pokojnin naj bi ukinili, samoprispevki naj bi bili manjši za 30 odstotkov, prispevki za sklade skupne porabe za 10 odstotkov. Te obveznosti bi se skupaj zmanjšale za 2,6 milijarde dinarjev. — Zmanjšale naj bi se še nekatere druge obveznosti oziroma izdatki. Finančni načrti delovnih skupnosti v gospodarstvu ter samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje, članarine zbornicam in splošnim združenjem, plačila bančnih in SDK storitev, zavarovalne premije ter prispevek za, stanovanjsko gradnjo iz čistega dohodka naj bi bili manjši za 10 odstotkov. S tem bi gospodarstvo razbremenili za 9,0 milijarde dinar- l^tanska skupščinabo na sejah v sredo, 23. maja, obravnava-J^utek dogovora o zmanjševanju alnih obveznosti gospodarnega je pripravil zvezni izvršni * in predlog ukrepov in aktivnome uveljavitvi ukrepov za odmrz-"cen in finančno konsolidacijo stva. j^šni svet slovenske skupščine J*a dokumenta obravnaval prete-J^en. V razpravi o osnutku zvez-^dogovora o zmanjševanju ma-jih obveznosti gospodarstva se ^ikovalo mnenje, naj bi z do-opredelili celotni znesek aja obveznosti iz dohodka, ahodka in osebnega dohod-^.ejeli merila za razporedi-i zmanjšanj a na republike in Kako bodo to zmanjšanje naj. se v vsaki republiki sami dogovorijo. programa ukrepov, s naj bi izvedli predvideno oje obremenitev slovenske-iarstva, je izvršni svet vek iz dohodka temeljnih ij in delovnih skupnosti ter solidarnosti za kolektivno io rabo za zaklonišča, za k okolja, za pospeševanje konja deviznega priliva in pri-teto SISEOT naj bi se je v. Tako bi bile materialne obveznosti slovenskega gospodarstva zmanjšane skupno za 14,8 milijarde dinarjev. Republiški izvršni svet pa tudi meni, da bi z racionalnejšo porabo materialnih in drugih proizvodnih sredstev, skratka, z zmanjševanjem stroškov proizvodnje, slovensko gospodarstvo lahko prihranilo še 37,5 mili- izprodaja pripravnikov n študentom, ki bodo le os končali izo srednji, višji in visoki stopnji, so pripravn,-tem zaposlitvena vrata zaprta in s '*esta ./tanj — z uvedbo srednjega usmerjenega izobraževanja postaja-||?»0nčanem šolanju razen tehnikov in. študentov pripravniki tudi Jf*2 skrajšanih programov druge in tretje stopnje ter iz triletnih ' nJih poklicnih) programov četrte stopnje zahtevnosti. JV v zvezi z na novo izšolanimi pripravniki pa iz združenega delajo vse glasnejši dvomi. Mar ni bil preprostejši, cenejši, krajši ritejši stari način usposabljanja učencev v poklicnih šolah? e je izmenoma izobraževal v šoli in praktično usposabljal v Jelovnem okolju, rasel z njim in potem, ko se je redno zapo-'1 delati, ustvarjati izdelek in dohodek enakopravno starejše-i/- ^notci rinhm izdelan model smo z usmerjenim izobraže- i:'^od nekdanjega vajenca. '■> *>h korenin in seveda iz zaposlitvene nemoči združenega dela *»tedj vprašanje, kakšna usoda čaka učence ki bodo junija zapu-JOfcke kloni Jih bo združeno delo sprejelo kot pripravnike in jim s počilo da zaokrožijo, dokončajo izobraževanje ter se po mož-inato tudi redno zaposlijo? Ali pa bodo brez potrdila o opravlje-'Pripravništvu podobni nekakšnim »iahranim studentom«, neu- - 1 7 JtkVki so°iih zbrali v strokovni službi občinskih skupnosti za vanje Gorenjske, so zaskrbljujoči. Drugo stopnjo usmerjenega *anja bo letos končalo 134 učencev zanje pa je m. Gorenj-ipisanih samo 69 pripravniških mest. Tretjo stopnjo bo konca-»ncev Zanje je, začuda, 67 pripravniških mest. Ogromen raz- "■, na kateri bo po zanje razpisanih jarde dinarjev, tako da bi skupni prihranek znašal 52,3 milijarde dinarjev. Z njim bi pokrili večje izdatke za obresti in namenili več denarja za obratna sredstva. Za uresničitev predlaganih ukrepov bo republiški izvršni svet predla-* gal spremembo ustreznih zakonov. Ob tem je treba poudariti, da bodo občine lahko določile različne stopnje znižanja prispevkov za posamezne namene, vendar pa bodo morale obveznosti gospodarstva na svojem območju zmanjšati v predpisanem znesku. L Bogataj Preimenovanje zavoda v inštitut Škofja Loka — Zavod za hlajenje in klimatizacijo v Škofji Loki so včeraj preimenovali v Inštitut Zoran Rant. Ob tej priložnosti so predstavili razvojne dosežke v preteklem letu, obiskovalci pa so si ogledali tudi novi ogrevalni sistem z dizelsko toplotno črpalko in energijskimi absorber-ji. Srečanje so pripravili v okviru razstave Tehnika za okolje, ki te dni poteka v Ljubljani. Zavod za hlajenje in klimatizacijo si je ob preimenovanju v inštitut nadel ime znanega slovenskega strokovnjaka na področju termodinamike dr. Zorana Ranta. Uvedel je po- i jem eksergije, ki bi mu poenostavlje- j no lahko dejali uporabni del energi- j je, tiste torej, ki jo je moč pretvoriti v drugo obliko. Rantovo ime bo v strokovnem pogledu predstavljalo | dejavnost škofjeloškega inštituta. Centralni komite ZKS o sistemu Osrednji slovenski dogodek je včeraj in danes seja CK Zveze komunistov Slovenije na kateri obravnavajo aktualna idejnopolitična vprašanja uveljavljanja in razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja in naloge zveze komunistov v zvezi s tem. Obravnavajo tudi poročilo in oceno dveletnega delovanja CK ZKS, predsedstva CK ZKS, organov in komisij pri uresničevanju resolucije 9. kongresa zveze komunistov Slovenije in 12. kongresa zveze komunistov Jugoslavije. Danes bodo tudi izvolili predsednika CK Zveze komunistov .Slovenije ter informirali komuniste o drugih kadrovskih spremembah v centralnem komiteju. Za predsednika centralnega komiteja je ponovno predlagan Andrej Marine, za sekretarja predsedstva centralnega komiteja Miha Ravnik in za izvršne sekretarje Zvone Filipovič, Slavko Gerič, Ivan Godec, Josip Košuta, Ivo Ma-renk, Valerija Škrbec, Emil Štern in Katja Vadnal. v SREDIŠČU POZORNOSTI Kritika in podpora Spremembe sredi mandata v zveznem izvršnem svetu, največje, kar jih pomnimo doslej, zamenjalo se je kar 9 sekretarjev, predsednikov komitejev in članov, so po-. sledica načetega zdravja, utrujenosti posameznih članov vlade in tega, da nekateri niso bili kos svojim nalogam, je razložila predsednica Milka Planine na torkovem zasedanju zvezne skupščine, na kateri so potrjevali predloge zamenjav. Dodala je, da bo mogoče o sposobnostih in delovnih kvalitetah novih članov vlade soditi na podlagi njihovega dela. Čas bo kaj kmalu pokazal, če je bil tak izbor dovolj preudaren. Neko življenjsko pravilo pravi, da je lahko imeti dobro vlado v ugodnih, urejenih gospodarskih in družbenih razmerah. Če bi pravilo obrnili, bi morali sedanji izvršni svet oceniti kot slab, saj so razmere v Jugoslaviji vse prej kot dobre. V minulih dveh letih se je družbeni proizvod zmanjšal, industrijska proizvodnja stagnira, življenjski standard pada, problemi, s katerimi se je vlada spopadla v začetku mandata, so se še poglobili. Prav to so delegati obeh zborov zvezne skupščine v začetku tedna, ko so obravnavali poročilo o delu zveznega izvršnega sveta, tudi očitali. Kritizirali so takorekoč vse: devizno politiko, tečaj dinarja, politiko visokih obresti, politiko porabe, socialno politiko, prepočasno sprejemanje ukrepov, preveč ukrepov in administriranje itd. Hkrati ga ni bilo, ki ne bi izrekel priznanja za dosedanje delo. Zlasti predsednici Milki Planine, ki si je z nekaj markantnimi nastopi pred javnostjo uspela pridobiti zaupanje ljudi in bo nedvomno dolgo ostala zapisana kot voditeljica, ki je žela odobravanje s svojo odkritostjo in odločnostjo. V takšnem smislu so se glasile tudi ocene dela zvezne vlade: ni vprašanja o zaupnici zveznemu izvršnemu svetu in ga tudi nihče ne načenja. Vlada vlaga velike napore za iskanje izhoda iz sedanjih težkih razmer. Vendar številni problemi ostajajo odprti, pri uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije nastajajo čedalje večje zamude. Pri reorganizaciji zvezne uprave, ki je bila smelo napovedana v začetku mandata, ni narejen niti prvi korak. Zato se bo moral pomlajeni izvršni svet spopasti s težko stvarnostjo. Oživljanje proizvodnje je počasno, finančne obveznosti do tujine so velike, gospodarstvo je brez denarja in surovin, delavci za stroji so brez prave motivacije za delo. V svoje delo bo moral vnesti spoznanje, da je minil čas, ko so probleme lahko le prikazovali in razgrinjali ter nanje opozarjali. Sedaj so dovolj znani. Znano je tudi, kako se jih lotiti. Vse to pa je »dota*, ki daje vedeti, da vlado čakata dve težki leti, kakršnih ne bi želela nobena vlada na svetu. L. Bogataj Spremenjen mestni avtobusni promet Namesto sedanjih štirih naj bi bilo v Kranju devet mestnih avtobusnih prog — Nič več skozi mesto Kranj — Do 23. maja bo v avli kranjske občinske skupščine razgrnjena predlagana ureditev mestnega avtobusnega prometa. Spremembo prog predlaga delovna organizacija Alpetour — Potniški promet, predlagano ureditev pa je izdelalo Projektivno podjetje Kranj. Po končani javni razpravi oziroma razgrnitvi bo prihodnji mesec o tem razpravljala in sklepala skupščina samoupravne komunalne interesne skupnosti Kranj. Če bo predlog sprejet, bi po novem mestni avtobusni promet morda lahko stekel že v začetku avgusta letos. icev. z-anje je, ^c«-^", f-r- -- - r nastaja na četrti (nekdaj poklicni) stopnji, na kateri Mučilo šolanje 791 učencev, medtem ko je zanje razp.„ Pripravniških mest. Tehnikov bo prišlo iz šol okrog 440, po £l»",I'I"*v";f"^" oq7 Višie šole bo končalo 274 študentov, pri ^"mestte 90 visoko pa 179 študentov, za katere je 136 pri- ira°k med kadrovskim prilivom in potrebami združenega dežnikih ie torej razen za tretjo stopnjo zahtevnosti srednje-ania velik Sledi mu še razkorak med danimi in potrebm-ii profilov. Premalo je, na primer lesarjev, tekstilnih meha-izdelovalcev obutve, metalurških tehnikov in inženirjev, daJec ^Wodaialcev vzdrževalcev vozil in strojev, ekonomskih in admi-medicinskih sester, ekonomistov, učiteljev, di- Jelovčan V predlagani ureditvi mestnega prometa je več sprememb. Število mestnih avtobusnih linij naj bi se od sedanjih štirih povečalo kar na devet. Druga posebnost pa bi bila, da avtobusi ne bi več vozili skozi mesto po Prešernovi ulici. Glavna oziroma končna postaja bi bila pred Globusom nasproti Delavskega doma (kjer ne bi bilo več postajališča). Vse proge bi tudi vozile skozi avtobusno postajo in mimo zdravstvenega doma. Tako bi potniki na avtobusni postaji lahko prestopali za primestni in medmestni promet, pri Globusu pa na različne linije mestnega prometa. Čakanje na avtobuse bi skrajšali na največ 15 do 30 minut. Namen predlagane spremembe je, da bi tako čim bolje pokrili ožje in širše območje Kranja / mestnim avtobusnim prometom, skrajšali čakanje in omogočili boljšo povezavo med posameznimi linijami mestnega in ostalega prometa. S predlagano spremembo bi bile vključene v mestni promet nove ceste na Planini in Delavski most. S progami Hrast-je—Globus, Globus— Stražišče— Globus in Globus—Britof—IVedos-lje — Kokrica—Globus bi tudi Planina dobila boljšo povezavo. Od naselij pa bi vključili v mestni promet še Struževo s progo Struževo—Globus. Sprememba mestnega prometa bo terjala tudi nekaj gradbenih del. Razširiti bo namreč treba Stošičevo ulico in cesto v Struževo. A. Žalar poslovno prireditveni center gorenjski sejem kranj KR4NJ, 29.5. 1.6.1984 Na^gjed sejma in demonstracij službe delovnih organizacij O LAS 2 STRAN_ Jugoslavija ima novo vodstvo Delegati obeh zborov jugoslovanske skupščine so v torek razglasili novo sestavo predsedstva SFRJ. V njem so Sinan Hasani s Kosova, Radovan Majkovič iz Vojvodine, Lazar Mojsov iz Makedonije, Branko Mikulič L Bosne in Hercegovine. Stane Dolane iz Slovenije, \ikola Ljnbičič iz Srbije, Josip \'rhovee iz Hrvatske in Veselili Dj ura novic iz Črne gore. Na prvi seji predsedstva so Veselina Dju-ranovica razglasili na predsednika predsedstva Jugoslavije z enoletnim mandatom. Po položaju je član predsedstva tudi predsednik predsedstva C K ZKJ Dragoslav Marko vie. Delegati obeh zborov so na torkovi seji izvolili tudi Dušana Alnnpića za predsednika skupščine SFRJ, Nuto Kerševan pa za podpredsednico. Za predsednika zveznega zbora so izvolili Stojana Bje-lajca, za predsednika zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ pa Milivoja Stijoviea. Zvezni delegati so na predlog predsednice zveznega izvršnega sveta Milke Planine razrešili dolžnosti podpredsednika ZIS Zvoneta Dragana in Iva Margana ter nekatere člane ZIS, zvezne sekretarje in predsednike zveznih komitejev in izvolili nove. Za novega podpredsednika zvezne vlade so izvolili Janeza Zemljariča, za zveznega sekretarja za zunanje zadeve je bil imenovan Raif Dizdarevič, za zveznega sekretarja za notranje zadeve Dobri slav Čulafič, za zveznega sekretarja za tržišče in splošne gospodarske zadeve Siniša Konca, za predsednika zveznega komiteja za promet in zveze Mustafa Klja-kie, za predsednika komiteja za vprašanja borcev in vojnih invalidov Jovko Jovkovski in za člane ZIS d r. Lj u bom ir Baban, Je rn ej J a n in Ante Sušić. VESELIN DJURANOVIĆ, PREDSEDNIK PREDSEDSTVA SFRJ Ob izvolitvi za predsednika predsedstva SFRJ je Veselin Djuranovie med drugim dejal: NOTRANJA POLITIKA PETEK. 18. MAJA V! »Danes, v času širjenja in krepitve boja za gospodarsko stabilizacijo in prihodnji razvoj socialističnega samoupravljanja, prevzemamo odgovorne funkcije. Predsed-Sl o SFRJ bo spričo notranjih in m ■dnurodnih razmer imelo kot doslej, tudi v bodoče, velike obveznosti in odgovornosti pri svojem zavzemanju za krepitev in ohranitev vloge mednarodnega' položaja in ugleda Jugoslavije. Pri izpolnjevanju naših obveznosti in nalog se bomo opirali na bogate izkušnje in demokratične odnose, ki jih je zgradilo predsedstvo SFRJ v dosedanji sestavi, na velik delež, ki ste ga vi, spoštovani tovariši, ki ste So sedaj delali v predsedstvu, prispevali k izboljševanju iti delovanju predsedstva SFRJ kot kolektivnega voditelja naše socialistične federativne skupnosti in k reševanju perečih problemov našega družbenega razvoja.« DUŠAN SlNIGOJ, KANDIDAT ZA PREDSEDNIKA SLOVENSKEGA IZVRŠNEGA SVETA V republiški konferenci SZDL so predlagali, da po izvolitvi Janeza Zemljariča za podpredsednika : ve z nega izvršnega sveta, za predsednika slovenskega izvršnega sveta kandidirajo dosedanjega predsednika Dušana Šinigoja. Objave v Uradnem vestniku Gorenjske Kranj — Z datumom 20. april je izšla r>. številka Uradnega vestnika Gorenjske. V njem objavlja predpise vseh pet gorenjskih občin, od samoupravnih organov pa skupnost otroškega varstva občine .Jesenice, Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Škofja Loka, Občinska skupnost socialnega skrbstva občine Škofja Loka. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Jesenice, Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Gorenjske — Kranj, -Medobčinska zdravstvena skupnost Kranj in skupnost otroškega varstva občine Škofja Loka. Občina .Jesenice objavlja odlok o pripravi ill sprejetju družbenega plana občine Jesenice za obdobje 1986—1990, v katerem določa, da mora izvršni svet skupščine do 31. maja 1985 predložiti občinski skupščini osnutek, do 31. oktobra prihodnje leto pa tudi predlo« družbenega dogovora občine. Januarja prihodnje leto se predloži podpisnikom osnutek dogovora o temeljih družbenega plana, predlo« družbenega plana pa se podpisnikom predloži do julija 1985. Odlok o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Jesenice za obdobje od leta 1986—1995, oziroma za nekatera področja do leta 2000 pa določa, da mora izvršni svet takoj predložiti predlo« .smernic za pripravo dol«oročne«a plana. Oktobra mora predložiti osnutek, februarja prihodnje leto pa še predlo« dolgoročnega plana občine Jesenice. Z odlokom o dopolnitvi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Jesenice se ta davek ne plačuje od prometa, ki «a opravijo društva upokojencev v svojih lokalih, če so registrirani za opravljanje gostinske dejavnosti. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah občine Jesenice pa določa, da bo znašala prihodnje leto turistična taksa na območju Kranjske gore za odrasle 60 in za otroke do 15. leta 30 dinarjev, v ostalih krajevnih skupnostih in v planinskih postojankah na območju krajevne skupnosti Kranjska gora pa 48 in za otroke 24 dinarjev. Za domače goste se obračuna 50-odstotna turistična taksa. Objavljeni sklep o ugotovitvi višine prispevka iz osebnega dohodka za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v občini Jesenice za leto 1984 določa, da ostane višina prispevka ista kot lani in sicer 0,8 odstotka od osebnega dohodka. Razen omenjenih predpisov občina Jesenice objavija.še odlok o spremembah in dopolnit-vah odloka o davkih občanov in odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Jesenice za leto 1983. Občina Kranj objavlja odlok o prenehanju veljavnosti odloka o pripravljanju prostorskega plana občine Kranj m odlok o spremembi odloka o dispozicijskem (regulacijskem) načrtu za kompleks D-l urbanističnega načrta Kranja in o zazidalnem načrtu Blagovni terminal Naklo. S tem se zazidalni načrt spremeni v območju, predv idenem za potrebe Živil v Naklem. Načrt se spremeni tako, da se v tem območju določi gradnja pekarne po programu Žita TO/D Pekarna Kranj, delno pa se spremeni tudi program razvoja Živil. Sledi objav a odloka o spremembi odloka o urbanističnem načrtu Kranja, nato pa odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanj, o odstotku od povprečne gradbene cene in o povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Kranj Objavljene cene veljajo za mesto Kranj in za naselja mestnega značaja kot so Cerklje, Preddvor in Šenčur. Prostorski del družbenega plana čez leto dni Prostorski del družbenega plana občine Škofja Loka bi moral biti pripravljen že konec lanskega leta, vendar se je njegov sprejem zavlekel najmanj za leto dni, kar nedvomno ovira načrtovanje uporabe prostora v občini. Do zastoja je prišlo zaradi spremembe rokov za pripravo dolgoročnega plana v republiki in kasni-tev pri sprejemanju nove republiško zakonodaje o urejanju prostora. Brez njih občinskega dokumenta hi bilo moč pripraviti. Če bo republiški zakon sprejet prihodnji teden na zasedanju zborov republiške skupščine in če bodo izvedbeni akti sprejeti v treh mesecih, računajo, da bo osnutek prostorskega plana občine narejen do konca leta in sprejet do maja prihodnje leto. Prostorski del družbenega plana je namreč izredno pomemben dokument, saj bo zamenjal sedanje urbanistične načrte. To pomeni, da do njegovega sprejetja ne bo nikjer možna pozidava novih zemljišč. Kasneje pa brez njegove spremembe ne bo mogoče spreminjati namembnosti prostoru. L. B. _-* s A CK Ustnnovitelll Glasa občinske konference S2DL Jesenice, Kranj, Radovl|ica, Škofja ** ** ■ LokB in jrut izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec Orinovorni urednik Joie Kosnjek - Novinarji: Leopoldlna Bogataj. Danica Dolenc, Dušan Hu-m-e^BTmKJS, Lea Mencinger Stojan Saje, Darinka Se** Marija Vonjal, Cveto Z.p.otnik, zalar in Danica Žlebir - Fotoreporter Franc Perdan - Tehnićn. urednik Mar,an Ajdovec -*nhf 81 Loi.e EriavecSlavko Hain in Igor Kokalj - Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Obl.kovalci .Loj« E,7s^na7'o °"tobra ^47 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od janu-Birk (Radov ■*)_ -L.tt ko, po„ednik ob sredah in sobotah, od julij. 1974 pa ob 8r'! I9 2? Stavek TK Gorerjsk tisk. tisk ZP Ljudska prav.ca Ljubljana. Naslov uredms.v. in torkih in pet,. - Stavek TKOOraiTj.^ i . ^ ^ 51500.603.3199g __ uprava hsta- Kraaj I^ P'^J 28J£,od»kc.|a 21-860. odgovorni urednik 21-835, tehnični Telefon, direktor in glavn. "r«dn^ f^~- ovod,stwo 28-463. mali oglas., narornina 27-960 - SS52m6^^ 4211/72: po"e°anaroćnma 450 "din V odloku o pripravi in Sprejetju družbenega plana občine Kranj /a obdobje 19KG—1990 je določeno, da m< • '-t. irg letos izvršni svet predložiti občins >'<'• ni predlog smernic, do septembra pri ho lit to osnutek in do decembra 19;!.'. predlog družbenega plana občine. V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Kranj za obdobje od leta 1986 do leta 1995, oziroma za določena področja do leta 2086 pa objavljene spremembe določajo, da mora junija letos izvršni svet prtprtviti smernice, decembra letos mora predložiti olninski skupščini osnutek, marcu prihodnje leto pu predlog dolgoročnega plana občine. Občina Kranj objavlja še sklep osnutka spremembe J)L'R-u za KS Podbrezje in osnutka spremembe ZN Šenčur — S 6/1, Stt in Cn pred javno razgrnitvijo. Prva sprememba se nanaša na gradnjo priključka za Zvir-če, druga pa, da se v Šenčurju namesto vrstnih hiš predvidi gradnja blokov. Oba osnutka sta javno razgrnjena v prostorih obeh KS in pri komiteju za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve soba 89/ pritličje (stavba občinske skupščine) in sicer do 23. maja letos. S sklepom o določitvi vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča občina Radovljica določa, da znala vrednost točke 0,093. V odločbi za lastnike gozdnih parcel na območju občine Radovljica, kjer je katastrofalni veter podiral drevje, pa je določeno, da bo pri tistih lastnikih, ki podrtega drevja še niso pospravili, to do konca maja letos na njihove stroške opravilo Gozdno gospodarstvo Bled. Občina Škofja Loka tokrat objavlja samo pravilnik o pogojih za uveljavljanje davčnih olajšav za vlaganje sredstev v preusmeritev gospodarstva zavezancev davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, v katerem so natančno določeni pogoji za pravice zavezancev za dav ek iz kmetijske dejavnosti in za uveljavljanje davčnih olajšav, če gre za naložbe v preusmeritev gospodarstva, za preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene. Podobno odločbo za lastnike gozdov, ki jim je veter podrl drevje, objavlja tudi občina Tržič in določa, da so le-ti dolžni pospraviti drevje do vključno 6. maja. Po tem roku pa bo to opravila na njihove stroške pooblaščena gozdnogospodarska organizacija. V aneksu k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za izvajanje skujmih nalog na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite za obdobje 1981 — 1985 v letu 1984 (ki ga je že podpisala večina udeležencev sporazuma) pa je določeno, da znaša prispevna stopnja 0,48 odstotka od bruto osebnih dohodkov za letos. Med predpisi samnupruv mh organov objavlja sklep o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1984 Skupnost otroškega varstva občine Jesenice Določila 0 višini dohodka na člana družine in o višini nadomestila so enaka kot v drugih občinah, ki so te sklepe že objavile. Samoupravna komunalna interesnu skupnost občine Škofja Loka pa objavlja Aneks številka 2. k samo upravnemu sporazumu o temeljih plana občinske samoupravne komunalne interesne skupnosti za obdobje 1981-1985 za leti 1984 in 1985. Ob tem ugotavlja, da je sporazum sklenjen, saj ga je od 15.008 zaposlenih v občini Škofja I/)ka podpisalo 10.172 oziroma 67,77 odstotka vseh zaposlenih. Občinska skupnost socialnega skrbstva občine Škofja lx>ka objavlja skfep u uskladitvi preživnin v letu 1984, po katerem se preživnine od 1. marca letos povečajo za 33,7 odstotka. Samoupravna stanovanj' ka skupnost občine Jesenice |>a ODJavljfl S] .enicinbe in dopolnitve pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz sredstev vzajemnosti, združenih v samouprav ni stanovanjski skupnosti občini' .Jesenice Zadnja alineja druge točke (i. člena tega pravilnika velja tu di za leto 1984. če ima graditelj do 15. 3. 1983 /. banko sklenjeno pogodbo o namenskem vai čev atiju Strokovna slu/ba občinskih skupnosti za /a|Ntslovanje (iorenjske — Kranj objavlja samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih ni odgovornostih; Medobčinska zdravstvena skupnost Kranj |>a prečiščeno besedilo statuta občinske zdravstvene skupnosti Škofja ]aj-ka. Skupnost otroškega varstva Škofja Loka objavlja sklep O visim denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1984. Tudi ta do ločila o višini nadomestila in dohodka K enaka kot v drugih občinah na I loterijskem, ki so jih skupnosti oroškega varstva /e spre jele in objavile v Uradnem vestniku Gorenjske. A. Zalar Kmetom tudi stanovanjska posojila Kranj — V hranilno kreditni službi Gozdnega gospodarstva Kranj so sprejeli pobudo kmetov — kooperantov i/ kranjske, trži-ške in škofjeloška občine, da bi pole« posojil /.a gradnjo in obnovo gospodarskega poslopji, jn /,. nakup kmetijsko -gozdarske mehanizacije dajali posojila tudi za gradnjo in obnovo stanovanjskih hiš. Na zadnji seji izvršilnega od bora so se namreč dogovorili, da bodo desetino denarja, namerijo nega za posojila, dali vsako leto tudi /a stanovanjska posojila-kmetje in ostali gozdni posestniki' pa bodo morali pred tem namen sko varčevati, tako kot to velja tudi za delavce v združenem delu (cz) v. Jožica Žnidaršič: »Sindikat mora skrbeti za delavca« Tržič — Med letošnjimi dobitniki srebrnega znaka zveze tov Slovenije je tudi Jožica Žnidaršič iz Bombažne predilnice in tkate-ce Tržič. V tovarni je zaposlena že od 1952. leta. Začela je za stroji, ja uspešno končani 'riletni šoli za-tkalce pa dela kot obračunovalkaosee-nih dohodkov v tozdu Tkalnica. V osnovni organizaciji zveze sindikatov tozda je Jožica Žnidaršič aktivna devet let. Sprva je bila članica izvršnega odbora, potem bi_g_r ničarka pa zapismkarica, medtem ko je zdaj že drugo mandatno «t dobje predsednica. Vseskozi je delala tudi, v samoupravnih organih. »Veliko žensk se otepa družbenopolitičnega in samoupravnost dela, za to iščejo najrazličnejše izgovore. Meni ni težko, posebno ne. če vem, da me pri tem podpirajo tako sodelavci kot vodilni v tozdu. Se najtežje je to, da so seje tudi med plačilnimi dnevi in je vsako mino« odsotnosti od dela treba nadoknaditi. Vendar, kot sem že dejala, ak vsestranski pomoči delovnega okolja volje ne zmanjka.« »Sindikat mora skrbeti za delavce, zlasti za proizvodne delavce in to na vseh področjih. Mi to več ali manj uspešno poskušamo. 5* vedno se borimo za beneficirano delovno dobo, na drugi strani na anf za čim boljšo organizacijo dela v tkalnici in za delovno dtsapfina Dolgo sem že v tkalnici in moram reči, da naše tkalke izredno pridat delajo. Zato se v sindikatu tudi zavzemamo, da bi bile nagrajevane primerno pogojem in zahtevnosti njihovega dela, da bi bile resi nagrajene po delu. Žal tudi tega cilja ni tako lahko doseči, saj zahteve v drugih tozdih kaj hitro potlačijo.« Jožica Žnidaršič trdi, da tkalke glede na svoje delo niso do\ grajene. Najpridnejše zaslužijo do devetnajst tisoč dinarjev na . z nočnim delom največ do dvaindvajset tisoč. »Nočnega dela še uspeli ukiniti. Terja ga proizvodni proces, ki ne trpi neiz\orii-_ strojev. Po drugi strani pa nekatere delavke celo rade delajo ponaa ker tako več zaslužijo. One in seveda tovarna, vsi skupaj.« »V naši osnovni organizaciji se trudimo, da bi bilo obveščanje ar* lavcev o vseh pomembnih vprašanjih poslovanja tozda in cele tovan* čim boljše, na drugi strani pa tudi, da bi strokovne službe slišale k upoštevale vprašanja delavcev. Odkar delamo po sindikalnih sta-*-nah, so razprave veliko bolj plodne, na dan pridejo vsi problemi ki*-žijo delavce.« Od 1952. leta, kolikor je Jožica Žnidaršič zaposlena v Bombaž* predilnici in tkalnici, se dela tkalk ni bistveno spremenilo. Tehnološka! posodobitev je zaradi pomanjkanja denarja počasna. A zadnje leto iN vendarle na bolje. Že lani so nekatere povsem iztrošene stroje zaiar njale nove statve, v kratkem pričakujejo še drugo pošiljko. »Med tkalkami je izredno veliko delovnih invalidk, ki se z okvar morajo predčasno upokojiti ali preseliti na drugo delo « »Kaj mi pomeni srebrni znak zveze sindikatov Slovenije? V sem ga. Je priznanje za moje dosedanje delo in spodbuda za asT** Ali sem ga zaslužila ali ne, pa bi težko rekla. Upam, da sena cau**"^ dejala Jožica Žnidaršič. u _ ^ ^ ____________*• Jelovčan Delovno in praznično srečanje invalidov Jesenice — Minulo soboto so se na letni skupščini in prireditvi ob mednarodnem dnevu invalidov zbrali člani društva invalidov z Jesenic, ki letos praznuje 15 let plodnega dela. Ocenili so lansko delo društva, ki se je zavzemalo za pomoč invalidom pri vsakdanjem delu in življenju, pomagalo reševati njihove probleme in jim nudilo obilo sprostitve in rekreacije. Še več pa bo kazalo storiti, da bo invalid čim dlje ostal na svojem ali primernem delovnem mestu, kaj ni. tako bo koristen in se ne bo čutil manjvredn.-K'i Združeno delo mora zaposlovati invalide, ne pa da so jih ponekod celo otepa. 1 Vreča BO tudi njihova stanovanjska vprašanja, zlasti neustrezno zgrajeni pristopi v Zgradbe Kritično so tudi menili, da po operaciji ali zdravljenju v posameznih občinah v Sloveniji različno vrednotijo stopnjo invalidnosti. Na skupščini so izvolili nov izvršni odbor in za njegovo predsednico znova izbrali Marico Potočnik. Popoldne pa je bilo v Delavskem domu Julke in Albina Pibornika na .Javorniku srečanje s prireditvijo v čast mednarodnega dneva invalidov. Slavnostni govornik je bil Bertl Brun, predsed ,..k jeseniškega občinskega sindikal- Delovni ljudje in občani zborujejo Podnart - Do konca maja se bodo zvrstili zbori občanov in delovnih ljudi po vaseh, ki jih i BJema kra-|e\ na konferenca SZDL Podnart Na zborih bodo krajani razpravljali <> gradnji poslovilnih vežic pri P°k9P?. lišču na OVsiŠah, O komunalni m« rJ> tvi vasi. povedali pa bodo tudi. kako BO zadovoljni z delom družbenopolitičnih organizacij, društev in samoupravnih organov krajevne skupno Sti Podnart Ciril Ko/man nega sveta, ki je bil tudi prireditve. Nastopili so: moški ski zbor Vintgar z Blejske pionirska folklorna skupin-Svoboda France Mencinee* nik Koroška Bela, recitator-: v no šole Karavanških k;r lolklorna skupina Društva i*3^ jencev Javornik Koroška tej priložnosti so podelili tudip*^ te in pismena priznanja za aW** in dolgoletno sodelovanje v dn*S** Plakete so prejeli: Zveza društe**" validov Slovenije, občinski s ze sindikatov Jesenice, drušrv--lidov z Raven na Koroškem, i: ske Sobote, Radovljice in K:; aktiv zaposlenih invalidov jesen š* Železarne, DPD Svoboda Fr. Mencinger, med posameznic pa t di Makra. Alojz Rebolj. Izide; -pan, Marija Klinar, Jože B***^ Silvo Hostnikar in Marica F\snT*aav J. Rab.«: —"-~-~~ T , mednarodnem sefm* male- Prizn»nj* /;i razstavljavce - Nu <'<;,v <",((i/(, p0deliU zlate v^->.. qa gospodarstva v Kranju so >;t<>rck-;ki. s0 kvalitetni, , medalje a i delke in ,ehnoloske /'^ ^;,/or„c organizacije \lc^, nalom(,ščajo izvoz. Medalje ^ dobi^J moTrzu. ^ Km,,,. Planika Kranj, K7.h «d/gS« in *^XT8-_iH Iskra Ljubljana, 1'ene delavnice - I <'V l Skofie Lok* ^ 1 *I*KK, 18. MAJA 1984 NOTRANJA POLITIKA 3. STRAN 'UDI TO SE ZGODI v>> viharju, ki je februarja odiral strehe, odnašal ostrešja. Mliralkozolce, rušil dimnike, tr-električne in telefonske žice. ubijal stekla, ni val drevje in po-i reč kot običajno, se kajpak Mi veliko reč vozili z uvtomobi-P« razumljivo — porabili tudi \ntbencinskih bonov in gorivu. Uii(togi) predpisi, pravilniki, mnzumi. dogovori ter organi. \btkrbijo za iz rajanje teh predpi-t,wmfl|0 menijo na naravne \**r?če in za izjemne primere — M wbo vidijo le papirje in za-f*me številke. Je zato sploh še i**iradno. da se je zavarovalni-panitfi prekomerne porabe go-M znašla med kršitelji družbe-\*ihxmernic, za kar ji preti celo ■fgoror pred sodiščem. Kakšen **nuxel?! I'zavarovalnici si najbrž misli-&i* zmeraj je bolje, da nas po-I !l*ejo na zatožno klop. kot da bi ec tisoč oškodovancev še zdaj \tokalo na povračilo škode. Če bi |Mmrpč cenilci hodili peš ali se \®tili z javnimi prevoznimi sred-|«ri. bržčas delo še danes ne bi W> kančano. (cz) j Dokaz Iripravljenosti ^zervnih starešin J/*nj — Občinska konferenca rezervnih vojaških starešin iz J^ja pripravlja v prihodnjih dneh ^dejavnosti, ki bosta dopolnili in Rušili znanje dela članstva te J&mizacije. V soboto. 19. maja. bo ^sporedu tradicionalno orientacij-^tekmovanje patrol članov ZRVS *Z$MS ob dnevu mladosti. Letos-l3 F prireditev bo izvedla krajevna Serenca ZRVS v Šenčurju, ki bo ^»predstavila svojo dejavnost do-'Kmu prebivalstvu. '.entacijsko tekmovanje je le-* med članstvom obeh organizacij zanimanja, saj se je do začetka tedna zanj prijavilo že okrog moštev. Udeleženci se bodo zbrali uri pred osnovno šolo v Senčur-■Ikoder bodo krenili na pnbh-♦ilometrov dolg pohod. Med /Razreševali naloge iz topogra-?odovine NOB in osnov prve ivke pomoči pa metali bombo - i" streljali z zračno puško. I i-'šeeoi ekipi bodo nagradili s po-2*»a, za uvrstitev od prvega do 2*S3mesta pa bodo udeležencem 2?« priznanja. Za rezervne sta-2* *» tekmovanje dobra priložiš* obnavljanje znanja in pridobe telesnih zmogljivosti, -prešine, ki nimajo dolžnosti v ''-"ženih silah, bodo svojo pripra-preizkusili na rednem let ^reverianju znanja, ki ga bo ob-J*a konferenca ZRVS opravila 9. letos. Vabljeni starešine se izbrali pri kranjski osnovni soli '-•^Prešeren, kjer bosta start in ^entacijskega pohoda. Na njem 5* ocenili znanje starešin s po-.4*SLO in družbene sumozasci-*fcke in topografije ter vesti ne lajanju z vojaško puško. „Umovanje in preizkus znanja sklenila izobraževalno dejav-tj«rezervnih vojaških starešin po '^nem programu občinske kon-Članstvo se bo nato lotilo v Jjfcvnih konferencah uresniceva-^bg iz lastnih programov dela. S. Saje Gasilce kličejo za vsakršno pomoč Pred 25 leti so v Kranju ustanovili poklicno gasilsko enoto — Doslej se je razvila v sodobno opremljeno službo, ki ob gašenju požarov opravlja razna reševanja — Nujno dohajanje napredka v industriji in prometu. Kranj — Prva zamisel o ustanovitvi poklicne gasilske enote v Kranju se je porodila že 1957. leta. ko je imelo kranjsko gasilsko društvo štiri zaposlene gasilce. Naslednje leto se je število poklicnih gasilcev v njem povečalo na devet. To je bilo jedro, okrog katerega so po sprejemu odloka občinskega ljudskega odbora februarja 1959. leta osnovali poklicni gasilski vod. V njem je bilo sprva 15 gasilcev, čeprav je odlok predvidel 24 zaposlenih. Poklicno gasilsko enoto so ustanovili zaradi industrijske rasti in razširjanja naseljenosti, saj niso mogli več bedeti nad povečano nevarnostjo požarov samo prostovoljni gasilci. Enota je razen za gašenje požarov skrbela za vzdrževanje gasilske opreme, gasilsko izobraževanje, protipožarno vzgojo prebivalstva in strokovno pomoč upravnim organom za notranje zadeve. Za uresničevanje prve naloge je bila enota za takratne razmere kar dobro opremljena. Imela je vozili s cisterno in lestvijo pa orodno in kombinirano gasilsko vozilo ter potrebno tehnično opremo. Že prvo leto so jo 35-krat poklicali na pomoč; pogasila je 30 požarov, opravila 1 reševanje v prometni nesreči in 1 iz vode ter rešila 3 druge primere. Jo~e Kastelie, vodja operative v enoti »Poznejši razvoj poklicne gasilske dejavnosti,« pojasnjuje Jože Kastelie, ki je začel delati v enoti 1960. leta in je danes vodja operative Gasilsko-reševalne službe Kranj, »najbolje predstavljajo nekateri statistični podatki o naših akcijah. Leta 11KJ4 smo jih imeli 178, od tega 52 zaradi požarov in 118 zaradi prometnih nesreč. Deset let po ustanovitvi enote je bilo 439 akcij, med njimi 60 zaradi požarov in 334 zaradi prometnih nesreč. I>eta 1974 smo imeli že 951 reševanj; požarov je bilo 87, posredovanj v prometnih nesrečah kar 753 in 111 raznih drugih primerov. Pet let pozneje smo imeli že 1135 reševanj, od tega 72 zaradi požarov in 794 zaradi nesreč na cestah, lani pa je bilo 863 akcij, med katerimi so jih 77 zakrivili požari, 553 prometne nesreče in 233 drugi vzroki.« Trenutno ima Gasilsko-reševalna služba Kranj 60 delavcev, od tega 55 v operativi. Potrebovala bi jih vsaj deset več, vendar že vrsto let ni moč dobiti ustreznih strokovnih kadrov zaradi težavnosti dela in nezadostnega vrednotenja gasilskega poklica. Opremljenost gre v korak z zahtevami časa predvsem na področju gasilstva, saj imajo poleg 10 vozil za gašenje in reševanje ter 4 transportnih vozil vso nujno gasilsko opremo, manjka pa jim opreme in sredstev za tehnično reševanje. Kranjski poklicni gasilci namreč pogosteje opravljajo druge naloge, kot je gašenje požarov. V prometu rešujejo ljudi ob nesrečah in odstranjujejo poškodovana vozila. Kadar pride do okvar ali poplav, črpajo vodo iz stavb in čistijo izlive kanalizacije. Razen tega rešujejo ljudi iz vode, dvigal in drugih zapletenih okolnosti. Nadzirajo tudi nevarna dela, odstranjujejo za požar in eksplozijo nevarne snovi, čistijo ovire s prometnic in opravljajo še druge dolžnosti. vstala skupščina delegatov "ji. .Vn njej so med drugim i'„„škole t no delo društvu in sprejeli smernice :a letošnje aktiv-()tXoneu sicčnnju so ,.>oe,i, dolgoletnemu sodelavcu društvu r.s/f.) plaketo lioris Kidrič. pri: na nje i iigu n v:a< u tehnično kultur^ foto; i Miha Molun, direktor Gasilsko reševalne službe Kranj »Gasilce kličejo,« naglasa direktor GRS Kranj Miha Molan, »za vsakršno pomoč. Večino nalog zmoremo sami ali jih opravimo v sodelovanju s prostovoljnimi gasilskimi enotami. Večje požare, kakršnih že več let ni bilo v naši občini, bi pogasili ob pomoči sosednjih gasilcev. Požarna varnost seveda ni samo stvar gasilcev, ampak bo morala postati vsakdanja skrb vseh delavcev in prebivalcev. Vsi bi morali bolj poznati osnove gasilstva in upoštevati predpise za varnost v prometu. No, nesreč nv bo moč povsem preprečiti, zato družbene zahteve narekujejo nadaljnji razvoj naše službe. Tako v kranjski občini kot na Gorenjskem bomo morali dohajati napredek industrije in prometa v gasilsko-reševalni dejavnosti.« S. Saje V negospodarstvu še rezerve Kranj — Predsedstvo kranjskega občinskega sindikalnega sveta je nedavno obravnavalo uresničevanje dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka in osebnih dohodkov. Nad določili dogovora je sredstva za bruto osebne dohodke razporedilo šest gospodarskih in ena negospodarska organizacija. Med prvimi najbolj izstopajo gradbeniki. Pri sindikatu so preseganje osebnih dohodkov glede na povprečje ocenili kot dopustno, saj so osebni dohodki gradbenih delavcev vsa leta zaostajali za dohodki drugih, zato jim /. vračanjem preseženih sredstev ne gre še bolj oteževati socialnega položaja. Zoper družbeni dogovor se je letos prekršila ena sama organizacija iz družbenih dejavnosti, Prešernovo gledališče, ki bo sredstva vračala. Sindikat za druge družbene dejavnosti ugotavlja, da bi lahko bolj povišali dohodke, da bi dohajali gospodarstvo. Posebno v osnovnih šolah so še rezerve, saj so nekatere povečale dohodke le za 20 odstotkov, čeprav bi jih lahko za 30. Tudi gmotni položaj delavcev v osnovnem šolstvu namreč terja večje osebne dohodke. I). Z. NAS SOGOVORNIK Bohinj še vedno caplja za Bledom Bled — Turistično poslovna skupnost Bled je bila ustanovljena zato, da bi v radovljiški občini poenotila turistično ponudbo in. izdelala dolgoročnejši razvojni koncept. Čeprav je med članicami skupnosti veliko zamisli, kako bi blejsko turistično ponudbo še popestrili, je težko prodreti zlasti z večjimi projekti. Pri denarju se namreč vselej zatakne. Čeprav je družba pripravljena podpreti turistične načrte, ji manjka ekonomska moč, da bi jih uresničila. Zato zadnja leta ni bilo velikih novosti in se je blejski turizem zadovoljeval le s prenovo. Kaj bo letos novega, je povedal sekretar turistično poslovne skupnosti Slavko Grilc: »Kaže, da bo letošnja turistična sezona dobra, saj so zmogljivosti že domala zasedene, pretežno s tujci. Letos jih bo pričakalo veliko novega. Novi so apartmaji Savica pri hotelu Golf z 290 ležišči, prenovljena bo depandansa Toplic Trst pa restavracija Milino in vila Bled. Nekaj svežine bomo vnesli tudi v prireditve, s katerimi se ukvarja turistično društvo. Po dolgih letih bomo gostom spet priredili ognjemet, vrnil se bo ljubljanski Big band ansambel, ki je nekdaj že zabaval blejske goste. Tradicionalni prireditvi — kmečka ohcet in kravji bal — ostajata, bo pa še precej drugih. Ker ima Bled veliko stalnih gostov, bi bili lahko pri tej ponudbi manj togi, lahko bi se sproti prilagajali njihovim potrebam in željam. Sicer pa za letošnjo predstavitev turistične ponudbe pripravljamo nov propagandni medij. Z videokasetami in teletek-stom bomo gostom pokazali možnosti, ki jih nudi Bled med zimsko in letno sezono.« Ves čas je beseda le o Bledu, čeprav je v turistično poslov no skupnost vključen tudi Bohinj. Kaj bo tam novega? Bo bohinjski turizem kmalu oživel? »V Bohinju ima naša skupnost pododbor, ki za letos predvideva obnovo planšarskega muzeja v Stari Fužini in obnovo kopališča. Slednje je bilo prej last krajevne skupnosti, poslej pa ga bo v upravljanje prevzel Alpetour ali Kompas in ga preuredil. Sicer pa Bohinj še vedno caplja za Bledom glede turistične ponudbe in seveda tudi glede prodaje turističnih zmogljivosti. Dokler do tja ne bo vodila boljša cesta, drugega tudi ne pričakujemo Reka turistov se ustavi na Bledu, v Bohinj pa po razdrapani in ovinkasti eesti ne more. Tujci prihajajo k nam s takoimenovanimi ,double deckerji', enn nadstropnimi avtobusi, ki v Bohinj pod številnimi železniškimi podvozi ne morejo.« D. /. Žlebir Pretrgati s kampanjskimi akcijami Akcije za spodbujanje inovacijske dejavnosti so bile doslej preveč kampanjske, zato tudi zaželenih rezultatov ni bilo — Več prizadevanj za razmah množične inovacijske dejavnosti pričakuje zveza komunistov zlasti od vodilnih delavcev Tržič — Predsedstvo občinskega komiteja ZKS v Tržiču je v ponedeljek pripravilo okroglo mizo o uvelja-. vijanju inovacijske dejavnosti v trzi-ški občini. Z organizirano inovacijsko dejavnostjo so Tržičani začeli 1976. leta, kljub temu pa se z njo še ne morejo pohvaliti v vseh organizacijah združenega dela. Tako nim >jo organizirane inovacijske dejavnosti v SGP Tržič, Gozdarstvu, Oblačilih Novost, Pekariji, Obrtnem podjetju in Komunalnem podjetju, medtem ko jo imajo v večini drugih manjših organizacij samo na papirju. Več ali manj uspešni so na tem področju samo v Peku, Bombažni predilnici in tkalnici, v Zlitu, Metalki. Tiku, Rogu, Triu in zadnje leto v Gradbincu. Z inovacijsko dejavnostjo so 1982. leta v tržiški občini ustvarili osem milijonov dinarjev dohodka, lani 17,5 milijona. Delež nadomestil inovatorjem je glede na prihranek predlani znašal devet odstotkov, lani 6,7. O tem. zakaj na področju inovacijske dejavnosti v tržiški občini še niso dosegli zadovoljivih rezultatov, so pred ponedeljkovo okroglo mizo razpravljali tudi v družbenopolitičnih organizacijah v združenem delu. Na splošno ugotavljajo, da vzroki tičijo v tem, ker načela nagrajevanja po delu v praksi še niso dovolj spoštovana, ker posamezna dela kadrovsko niso pravilno zasedena in bi bilo treba nujno izboljšati izobrazbeno strukturo zaposlenih, ker so učinki inovacij različno vrednoteni —, še vedno je močno prisotna nevoščlji- va ?l — Ker delo novatorjev tudi moralno se ni prav vrednoteno, ker v večini delovnih kolektivov zanemarjajo drobne koristne- predloge in celo odklanjajo pomoč pri uresničitvi tistih predlogov, ki jih novatorji sami ne morejo izpeljati, ker še vedno ni prave razmejitve med delovno dolžnostjo in novatorstvom in ker je usmerjanje inventivne dejavnosti sploh pomanjkljivo. Tudi prisotnost na okrogli mizi je zgovoren dokaz, kakšen odnos imajo nekateri vodilni delavci v tržiskom združenem delu do inovacijske dejavnosti. Udeležba je bila dokaj pičla, saj so manjkali predstavniki iz približno polovice organizacij. Kljub temu pa je bila razprava dokaj dobra. Splošna ugotovitev je bila. da zlasti vodilni delavci posvečajo množični inovacijski dejavnosti premalo pozornosti oziroma jo premalo spodbujajo, da se rezultati te1 dejavnosti premalo in prepočasi prenašajo v prakso in da je preskromen tudi de- . lež specializiranih organizacij inštitutov. Na okrogli mi/: so se Ugotovili, da je bila doslej akcija spodbujanja inovacijske dejavnosti v s1> punce kam panjska. Podobna razprava na občinski ravni je bila že pred šestimi leti. žal pa je večin« dobrih sklep.-v ostala na papirju. Zato bodo morah poslej i/vršni svet in dru/benopoliti čne organizacije skrbeti, da bo aki i ja stalna, jo vsako loto ocenjevati in zahtevati večja prizadevanja predvsem od vodilnih delavcev v /rini/enem delu. j j j( io\ c m Mladinci v Buještino, pionirji na Kozjansko Radovljica Radovljiška mladina bo letos na zvezna in republiška delovišca poslala dve brigadi. Mladinci bodo od 6. julija do 5, avgusta delali na delovni akciji Bu.ještina v Savttdriji. Brigado bodo poleg radovljiških brigadirjev sestavljali tudi mladi i/, pobratenih občin Svilajnac in Nabrežine. V Savudriji bodo brigade izkopavale jarke za vodovod, pogozdovale in urejale okolico turističnih objektov. Polog običajnih brigadirskih aktivnosti bodo mlade privlačili tudi tečaji jadranju na de- Ht NAVIJAM S K NA MI) A IHJKŠTINA 84 IN KOZJANSKO SI | M K IN PKIlMflK j«., |jii.ii.iin ni potapljaški tečaj, ki jih brigada pripravlja v okviru popoldanskih dejavnosti-, Pionirji pa bodo 5. avgusta odšli na /vezno mladinsko delovno akcijo Kozjansko skupaj /. .Jeseničani, pridružilo pa se jim bo tudi nekaj kranjskih pionirjev. Mladinci ali pionirji, ki bi se radi vključili \ brigadi, naj to sporočo na sede/. Občinske konference ZSMS Radovljica, cknenjsku cesta 25, po telefonu 7-4-^UM uji s priloženo prijav- O LAS 4. STRAN GOSPODARSTVO PETEK. 18. MAJA 1 Med konfekcionarji v vrhu Kranj — 220-članski, pretežno enski delovni kolektiv Triglav kon-ekcije iz Kranja je na letošnjem beograjskem sejmu mode prejel zares opo priznanje. Med 300 jugoslovan-kimi konfekcionarji je dobil srebr- 10 košuto za izdelke lahke ženske konfekcije. Uspeh je toliko večji, ker la sejmu košuta za tovrstno proiz-odnjo menda še ni bila podeljena. »Zdi se, da v Kranju oziroma na Gorenjskem delovne organizacije friglav konfekcija ne poznamo naj-jolje?« »Najbrž res; ali pa včasih nimamo prave predstave, za kakšno delovno organizacijo gre,« meni direktor Anton Marčun. »Osem let je nekako tega, ko smo se v delovni organizaciji )dločili za specializiran program lahke ženske konfekcije. Naš cilj je 011 prodor na domači in konvertibilni trg. Lotili smo se dessinov, barv, mode, tržišča. Iz sezone v sezono so bili rezultati boljši, kolekcije vse bolj zanimive. Kieatorkam in celotnemu delovnemu kolektivu je uspelo, da smo doma in v tujini vzbudili zanimanje in z nenehnim izboljševanjem kvalitete in doslednim spoštovanjem rokov Diidobili tudi zaupanje med domačimi in tujimi kupci.« »Letošnja srebrna košuta na sejmu mode v Beogradu vas je uvrstila v sam vrh.« »Priznanje je bilo za nas nepričakovano in smo ga bili zares veseli. To je velika spodbuda za nadaljnje delo. V sam vrh pa nas bolj uvrščajo rezultati. Med 32 konfekcionarji v Sloveniji smo bili že nekaj let pri vrhu, letos pa smo po dohodku in čistem dohodku prav na vrhu. Tudi pri osebnih dohodkih je tako, vendar po drugi strani komaj dosegamo povprečje kranjskega gospodarstva. Največji uspeh za nas pa je, da danes dobršen del celotne proizvodnje Vihar zabrisal meje med zasebnim in družbenim sektorjem Skupni cilji pomembnejši od lastništva .V kmetijstvu in gozdarstvu prepogosto poudarjamo razlike med druž-oenim in zasebnim sektorjem, čeprav bi morali ne glede na lastništvo Ležiti k istemu cilju—pridelati čimveč hrane in doseči smotrno gospodarjenje z gozdovi. Februarski vihar, ki je v gozdovih škofjeloške, kranjske in tržiške občine polomil in izruval 118 'isoč kubičnih metrov drevja in povzročil za 350 milijonov dinarjev škode, je zabrisal meje med zasebnim n družbenim sektorjem. V Gozdnem gospodarstvu Kranj, ki gospodari z gozdovi v omenjenih občinah, so takoj po prvih ocenah polomije spremenili gozdnogospodarske načrte. Ker je veter povzročil več škode v '.asebnih gozdovih, so delavci temeljnih organizacij — to velja predvsem za škofjeloško in preddvorsko — priskočili na pomoč temeljnima organizacijama gozdnih kooperantov v Preddvoru in Tržiču. V družbenem sektorju so se odrekli načrtom in bodo izdelali letos 14.900 kubičnih metrov lesa manj, kot so predvidevali v začetku leta, v zasebnem pa 28.500 več. S takšnim usklajevanjem med obema sektorjema so v kranjskem gozdnem gospodarstvu dose-»li, da se petletni načrti gospodarjema z gozdovi kljub naravni katastro-i ne bo bistveno spremenil, saj bo etošnja blagovna proizvodnja le za .3 tisoč »kubikov« večja od načrtovale. Vsekakor pa ne smemo spregledati dejstev, da bodo v tržiških zasebnih gozdovih fetos pospravili dva- NA DEL O VNEM MES TU Še enkrat bi bila kuharica Marija Ostrun kuha našim otrokom na Stenjaku »Ne vem, ali bo vzhajala ah bo zmrznila.« se je šalila Mariju, ko ie tiste prvomajske dn» pekla potico Na Stenjaku ni bilo toplega orostorčka. V sobo jo je nesla vzhajat. Vendar je bila pot.ca dobra. . . 1978 se je zaposlila pri /a vod u zu letovanje otrok v Kranju in to leto prišla tudi prvič na Stenjak. Ni ji bilo težko zaradi številnih obrokov, kajti kuhe v kotlu je bila vajena. Le odgovornost je tu^vec ja. Tu so le otroci, zdravstvene kolonije Na otroke je treba še posebej paziti. Da dobe dosti vitaminov, beljakovin, da je hrana raznolika. Pa sladko imajo radi. O, kakšne huhteljne speče /a otrok« ob nedeljah! Kot sapa so! In pri ' ii ' ' krat več lesa. kot bi bilo sicer gospodarno, v preddvorskih pa 20 tisoč kubičnih metrov več, kot so načrtovali. To že zdaj povzroča skrbi, kako zagotoviti les porabnikom v prihodnjih letih; še toliko bolj, če vemo, da lahko gozdnogospodarske organizacije iz kranjske, tržiške in škofjeloške občine zagotovijo le 70 odstotkov potrebnega lesa, ostale količine (72.800 kubičnih metrov) pa morajo lesna in celulozna industrija, gradbeništvo, elektropodjetja, trgovina in ostali porabniki zagotoviti v drugih občinah in republikah, manjše količine pa morajo celo uvoziti. Doslej sta družbeni in zasebni sektor ločeno načrtovala in zbirala tudi denar za obnovo, nego in varstvo gozdov. Februarski vihar je na tem področju pomešal načrte in zabrisal meje lastništva: gozdarji bodo vlagali tja, kamor bo najbolj potrebno. Ob tem velja poudariti, da v kranjskem gozdnem gospodarstvu ne bi dosegali takšnih uspehov — doslej so pospravili že več kot polovico gozdne podrtije — če se dela v razdejanih gozdovih ne bi lotili enotno in s skupnimi močmi. Njihova prizadevanja pa imajo kljub temu grenak priokus: doslej so zbrali le slabo četrtino denarja, potrebnega za omilitev škode. Če bo ostalo tako, se lahko zgodi, da bodo za garaško delo ob koncu leta nagrajeni — z izgubami. C. Zaplotnik nih in golaževih juh, kot jih kuhajo na Stenjaku, menda res nikjer ne najdeš. Zadnja leta je ob morju malo težje s preskrbo in velikokrat so kuharice odvisne le od tistega, kar jim Mario s čolnom pripelje iz Pule ali Fazane. Toda še vedno so se znašle in skuhale dobro in obilno. Hladnih večerij tu skorajda ne poznajo. Maja pridejo kuharice na Stenjak za teden dni, ko tu delajo razni mojstri, ki zidajo in popravljajo, ko je tu delovna akcija, potem se pa junija začno zares in so neha šele konec septembra s šolami v naravi. Invalidna mladina iz Kamnika pride najprej in dekleta iz Višnje gore, potem pa so že tu kolonije. Julija in avgusta je najhuje, ko so tu še gostje. Takrat kuhajo tudi po 380 obrokov. Za goste po trikrat na dan, otroci dobe še po dve malici. Šest kuharic je v kuhinji, a so tri kar pri solati in krompirju. Pred šesto začno, ob devetih zvečer pa je kuhinja spet pripravljena za naslednje jutro. Najbolj trpijo noge. Po kosilu se najbolj spočije, če za urico leže v sobi na posteljo. Kopanje in sončenje ji še na misel ne pride. Hada bi le, da bi kuhinjo malo zaprli, vsaj s premično steno, da bi ne bile tako ni milost in nemilost prepuščene morskim vetrovom. Marija bo šla drugo leto v pokoj, vendar, če jo bodo vprašali, bo še prišla na Stenjak. Huda. Včasih kar težko čaka, da jo spet pokličejo. Ob koncu sezone je take* utrujena, da sama sebe komaj pozna. Kako rada bi šla na dopust, da bi drugi zanjo kuhali in ji stregli. A ne pride do tega. Tako je življenje. Človek je le vesel, da lahko dela, da je koristen ljudem. Če so otroci in gostje zadovoljni, je vesela tudi ona. Težak, odgovoren, a vseeno lep je poklic kuhari ce. Če bi se v življenju še enkrat odločala, bi zagotovo bila še en prodamo v Zvezno republiko Nemčijo, Holandijo in Dansko: kjer, zanimivo, dosegamo boljše cene kot doma. Seveda pa tudi domačega trga ne zanemarjamo. Naša največja kupca sta Robna kuća Beograd in Standard konfekcija Zagreb. Veliko prodamo na Reko; v Sloveniji pa v Ljubljano, Maribor in Celje. Celotno letošnjo proizvodnjo imamo razprodano in cen ne bomo zviševali. Sebi in trgovini ne maramo delati težav zaradi cen. Zdaj pripravljamo kolekcijo za naslednjo pomlad in poletje in lahko rečem, da kar dobro kaže.« »Kasni pa so sicer načrti kolektiva v prihodnje?« »Še veliko več bi lahko prodali v tujini in doma, vendar so zmogljivosti premajhne. V Kranju je bilo premalo kadra, zato smo se morali obrniti na druge republike. Sklenjene imamo dolgoročne samoupravne sporazume o združevanju dela in sredstev; največ v Vojvodini. Tako smo dobili kadre, oni pa delo. Zdaj posvečamo vso skrb štipendiranju in vzgoji tako imenovanega širokega profila. Skratka, kadri so tisti, v katere bomo tudi v prihodnje največ vlagali. Prizadevamo si tudi, da bi v Kranju dobili boljše prostore. Dolgo časa za nas v občini ni bilo pravega razumevanja. Zdaj so izgledi za to. Če bo vse po programu, bomo s tem uredili poslovni in proizvodni proces, s kadrovsko okrepitvijo pa povečali proizvodnjo in tako obdržali korak na tujem in domačem trgu.« A. Zalar Ukrep družbenega varstva V Kovinoservisu so vedno »proti« Delavci jeseniškega Kovinoservisa so sami zahtevali ukrep družbenega varstva — Zaslužijo dobro, ne marajo pa obilne režije Jesenice — Delavci jeseniškega Kovinoservisa so sami zahtevali ukrep družbenega varstva. Dokaj nenavadno, še posebej, ker nikda»- niso bili zgubarji — lani je 60 zaposlenih ustvarilo 80 milijonov dinarjev prihodka, ostalo jim je 4 milijone dinarjev — delajo v dobrih delovnih razmerah, imajo zadc-voljiv družbeni standard, naročil je dosti, saj se kovinski opaži dobre prodajajo. Kovinarji zaslužijo okoli 20.000 dinarjev in več. precej bolj« kot ostala kovinska industrija vobčini. Kljub vsemu pa že nekaj let v podjetju ni pravega soglasja, glasujejo proti vsakemu predlogu, neopravičeno izostajajo z dela, odklanjajo nove delovne zadolžitve in nasploh ne čutijo nikakršne pripadnosti kolektivu. Direktorji prihajajo in odhajajo, samoupravni organi nimajo nikakršne moči, družbenopolitične organizacije se trudijo zaman. Priključili so se železarni pa spe: osamosvojili — skratka, navidez je tako. kot da bi se iz vsega skupaj pošteno norčevali. Vse analize, gradiva, sklepi, priporočila, ki spremljajo ukrep družbenega varstva, po katerem se ukine v podjetju večina samoupravnih organov in ostanejo le družbenopolitične organizacije, nad vse. formalno govore o nezdravih odnosih v kolektivu in o neformalnih skupinah, ki rušijo enotnost. Prav gotovo pa delavce mora nekaj boleti, da se tako prostodušno upirajo sleherni, tudi pametni odločitvi in novi razvojni poti. Vse je jasno kot beli dan, ko povedo, da niso in nikoli ne bodo nesli, da je kar polovica od zaposlenih režijskih delavcev. Od 57 slenih jih je v proizvodni hali le 21. vse ostalo je potrebna in predvi,-nepotrebna režija. Ob vseh priključitvah in osamosvojitvah, prilagajanju trgu se je režija le večala, delavci pa je nikakor več ne marajo, zato le od prisilne uprave iskreno pričakujejo, da jo ukine. Delavci imajo v tem nedvomno prav in prisilnim upravitelierr 1 le želeti, da bodo uspeli. Na žalost pa je včasih treba povprašati tudi lastno vest in zavest in si pošteno priznati, da jim kljub temu. da redro kar obilno režijo na svojih prsih, ni pravzaprav nič hudega. Da zasluži kovinar železarne 25.000 dinarjev in več. dela v več izmenah in v nadurah, disciplinske komisije v železarni pa so nedvomno bolj krute kot v Kovinoservisu. Lažna solidarnost nikamor ne vodi, to spoznaš pre al slej in zato hujskaških posameznikov ni vredno poslušati. Veliko bolj pametno bi bilo pomisliti, da se v nedogled ne bo mogoče tako ali drugače norčevati iz dela. Danes železarna še z odprtimi rekami pričakuje kovinarje vseh vrst, a kaj bo prinesel jutri? V Kovinoservisu navkljub vsemu ni tako hudo. da ne bi bilo vredno vztrajati — le začutiti je treba, da je delo velika vrednota, ki je pobereš po cesti in ki jo žal znaš ceniti šele tedaj, ko je nimaš več dobiti. _ - D- Sedej V bohinjski zadrugi se razmere izboljšujejo Med številnimi dejavnostmi ponovno »odkrivajo« kmetijstvo Aprila je minilo pol leta, odkar so se člani radovljiškega izvršnega sveta izrekli za ukrep družbenega varstva v Gozdarsko-kme-tijski zadrugi Srednja vas-Bohinj. Prvi rezultati kažejo, da bo ukrep zalegel: gospodarjenje se izboljšuje, prav tako medsebojni odnosi, med številnimi dejavnostmi, ki jih opravljajo, pa ponovno odkrivajo osrednjo in najpomembnejše — kmetijstvo. Srednja vas — Posebna delovna skupina, ki se je predlani mudila v Gozdarsko-kmetijski zadrugi Srednja vas-Bohinj, je ugotovila vrsto nepravilnosti: slabo gospodarjenje in zanemarjanje kmetijstva, nezakonito izbiro direktorja, kršenje družbenih smernic o delitvi sredstev za osebne dohodke, nepravilno delitev dohodka med delovnimi enotami, nagrajevanje po delu, ki je temeljilo na trinajst let starem pravilniku, okrnjeno samoupravno odločanje, neredno sestajanje zadružnega sveta ter upravnih in nadzornih orga nov. Ob vsem tem zadruga ni imela srednjeročnega načrta, v katerem bi opredelila vlogo žagarstva, mizarstva in trgovine ter določila, kako gospodariti s 390 hektari gozdov ... Na podlagi teh nepravilnosti so se člani radovljiškega izvršnega sveta izrekli za ukrep družbenega varstva v bohinjski zadrugi in za predsednika začasnega poslovodnega organa postavili inženirja Bernurda Tonejca iz Lesc, prej zaposlenega v temeljni organizaciji kooperantov Gozdnega gospodarstva Bled. »Razmere v zadrugi se izboljšujejo, kar kažejo tudi rezultati gospo darjenja in primerjave letošnjega in lanskega prvega četrtletja,« ugotavlja Bernard Tonejc. »Uskladili smo rast prihodka in porabljenih sredstev, ob tem pa v primerjavi z lanskim prvim trimesečjem povečali či sti dohodek za dve petini. Bolje smo organizirali delo, povečali delovno storilnost, se odločili za nekatere kadrovske spremembe in izboljšali medsebojne odnose. Sprejeli bomo nove sporazume in pravilnike o deli tvi dohodka in nagrajevanju ter se odločili za drugačno organiziranost zadruge: delovne enote gozdarstvo, žagarstvo. mizarstvo in avtoprovoz-ništvo bomo združili v en obrat s skupnim vodstvom in z usklajenim programom, v okviru kmetijstva h,, mo organizirali še sirarno in klavni co.« V bohinjski zadrugi ponovno »odkrivajo« kmetijstvo. Čeprav je opredeljeno kot glavna dejavnost je bil,. pomembno kot 28 stranskih dejavnosti. »V bohinjski dolini se otepamo z veliko razdrobljenostjo kmetijske pridelave in s perečimi socialnimi problemi po vaseh. Povprečna kmetija ima le dve kravi, od katerih da vsaka letno le 1855 litrov mleka (gorenjsko povprečje je 2096 litrov — op. p.). Zadruga je lani odkupila 1,8 milijona litrov mleka, v letošnjem prvem četr tlotju pa kar 13 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Prireja in odkup mleka se povečujeta hitreje kot drugod na Gorenjskem in v Sloveniji Prej kot v petih letih bi lahko podvojili odkup, če bi več gnojili, uredili nižinske pašnike v Nomnju. Česnjici, Bitnjah ter drugod v bohinjski dolini, bolje izkoristili planinske pašnike, oživili pašne skupnosti m preprečili nazadovanje kmetijstva v vaseh Ravne in Nemški r-ovt Sicer pa niti ne vemo. koliko planinskih pašnikov imamo, koliko slabo izkoriščenih in koliko zarasče nih, saj se dejanske razmere m kata strski podatki medsebojno zelo razli kujejo. V delovni enoti kmetijstvo smo zaposlili dva pospeševalci, ki naj bi ugotovila, kakšne so razmero na bohinjskih planinah in kakšne možnosti za boljšo izrabo, napravila naj bi Ureditvene programe za posamezne kmetije, usmerjala kmete v dopolnil ne dejavnosti — v delo na domu in v naših zudružnih enotah — ter jih spodbujula k sodobnejšemu načinu kmetovanja.« V bohinjski zadrugi so opredelili tudi vlogo ostalih dejavno' ti "Z jeseniško klavnico se dogovur-jamo o sodelovanju in delitvi dela na področju klanja In predelave mesu,« pravi Bernard Tonejc. »Predlagamo, da bi v naši zadrugi klali le živino bohinjskih kmetov in izdelovali klobase m /asoko. medtem ko naj i>i za pisi aru jo in p\ asičjo meso ter zaostalo izdelke skrbela Jeseniška klavnica Zdai se dogaja, da h..linijske trgovino oskrbujejo trije — p* leg nase m icscniske se radovljiška »-»- [ ^ Mil V sirarni smo v pol leta. ku ss* odkupili rekordne količine m zmanjšali izgube za milijon djnjr jev. Bohinjski sir spet pridobi* ugledu; kupci namreč vedo. d-: Si našem področju še ni razmahnite > lažna koruza, ki slabo vpliva M N-kovost sirov. Skupaj z občinsko r: skovalno skupnostjo smo pri V; karskem inštitutu Slov eni nalogo, kako izboljšati kak hinjskega mleka in sira ementuk.s Naš cilj je jasen: ker potrebuje.' devize, skušamo prodreti tudi na je tržišče. Izgube v bohinjskih trgovin.:: M se nadaljevale tudi letos, zato > prodajalne v Stari Fužini. StudeO* in Gorjušah zaprli in jih predali LF bljanskim mlekarnam. Te trgovs** so bile slabo izkoriščene, blago s>?5* predolgo zadrževalo na polkah «• vloženi denar se je obračal pofeMK* počasneje, kot to predvidevajo tit»> ske norme. Napravili smo nov načrt gospoo^ jenja z gozdovi in z zaraščenimi paniki ki so že prerasli v gozd. se odfc* čili /a kadrovske spremembe, nec ste posle v preteklosti pa so rudi vali celo organi za notranje n*t* Na žagi, ki ustvarja med vsem: m notami največ- dohodka lovnimi smo i z kor povečali delovno disciplino ta •iščenost strojev ter dvignili ce ^"nSSrifoEKO iz Titov* lU]vTn P mo so odločil, -a-., ^^^^ -rtr^ni^ boi,,- L K, 18. MAJA 1984 KULTURA 5. STRAN G LAS Srečanje najmlajših filmskih ustvarjalcev zenice — Združenje filmsko delavcev Slovenije, Zveza •ftirnih organizacij Slovenije, Fo-*ino zveza Slovenije, Zveza kul-^ organizacij Jesenice in film-o^skupina Odeon organizirajo ju-ftnodvajseto srečanje najmlajših pstoh ustvarjalcev Slovenije, ki £*| 21. do 23. septembra letos na r*&icah. Za jubilejno srečanje pa p*senice izbrane prav zaradi tega, jrvo srečanje najmlajših film-^ ustvarjalcev Slovenije potekalo ^1965 prav v jeseniški občini in z* v Mojstrani in na Jesenicah. Pa na Jesenicah praznujejo tu-?kt začetka amaterskega filma j^ezarskem izobraževalnem cen- J^anje mladih slovenskih fil-2^ bo potekalo od 21. do 23. sep-v Železarskem izobraževal-^*ntru ter v osnovni šoli Karali*1 kurirjev NOB na Koroški ?Vpetek, 21. septembra, bo otvo-srečanja in srečanje mladinci" soboto, 22. septembra, bo vi-pklavnica za mladince, ki jo bo Nuša Dragan, sledila pa bo ^kija pionirskih filmov. V ve-x'a urah bo svečana otvoritev ""^tega srečanja s kulturnim protom jeseniških osnovnošolcev, bodo pozdravili predsednik LTURNI KOLEDAR DEVICE — V razstavnem sa-j?1 Dolik Jesenice bo v petek, jjjjaja ob 18. uri otvoritev raz-likovne ustvarjalnosti osnovnih šol jeseniške T*1*- Razstava bo odprta do A^OVLJiCA — V ponedeljek. a ob 19.30 bo v graščinski S^i v Radovljici organiziral Radovljica violinski kon-Branka Brezovščka in pia-Lidije Stankovič. *RA\j _ Zveza kulturnih or-r^cij — odbor za glasbeno ?t in osnovna šola France ^en iz Kranja vabita na ob-.10 pevsko revijo otroških in Ionskih zborov. Prvi koncert P v osnovni šoli France Preseki Kranj v pe,ek, 18. maja ob uri. Drugj koncert pa bo v os-Vni šoli Matija Valjavec v 'dvoru v soboto, 19. maja ob ari KO pri Kranju — V za-domu na Visokem bo v maja ob 20. uri gosto-\y^i pevski zbor Munfalco- ''EZrVlKI — V nedeljo, - ob 16. uri bo v kinodvo-v-orje na Češnjici v Želoz-astop naslednjih zborov: vevški zbor Niko Železni >ki pevski zbor DVD Svo-^ ' 0ktet Cvretko. Golar Škofja Loka. Moški pev-Alpina Ziri, Mešani pev-' Anton Jobst Žiri in kot sani pevski zbor Jgo Gru-jji*Nabrežine pri Trstu. ^MENDA — Na osnovni šoli ^*Qda — Moste v Mostah bo v 18. maja ob 12. uri otvoritve otroških ekslibrisov. ''-BiJANA — Galerija Dru-;.5 slovenskih likovnih umetni-j^bljana, Komenskega 8 va- organizacijskoga odbora srečanja Branko Alt. predsednik skupščine občine Jesenice Franc Brelih in predsednik Združenja filmsko vzgojnih delavcev Slovenije Tone Rački. Podelili bodo nagrade in svečana priznanja, predvajali izbrane pionirske filme in prikazali svečani pregled dvajsetletne ustvarjalnosti, v Planini pod Golico pa bo srečanje mentorjev z žirijo. V nedeljo, 23. septembra, se bodo pionirji-ustvarjalci srečali z žirijo, sledila bo projekcija filmov gostov iz tujine in pogovor z njimi ter zaključek srečanja. Na jubilejnem dvajsetem srečanju najmlajših filmskih ustvarjalcev Slovenije lahko sodelujejo vsi pionirji do 14. leta in mladinci do 19. leta kot člani krožkov, klubov ter posamezniki. Število prijavljenih filmov ni omejeno. Filmi so lahko posneti na normal 8, super 8 in 16 mm filmski trak in opremljeni z zvokom na magnetofonskem traku hitrosti 9,5 cm/sekundo ali s tonsko magnetno sledjo. Video trakovi pa naj bodo posneti v sistemu VHS in VCR. Filme pošljite najkasneje do 13. septembra letos na naslov Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Kidričeva 5, Ljubljana, kjer jih bo pregledala strokovna žirija. A. Kerštan Revitalizacija v Tržiču — V Kurnikovi hiši v Tržiču je odprta razstava ki prikazuje rezultate prenove starega mestnega jedra Tržiča v lanskem letu. Poudarek je dan prizadevanjem pri načrtovanju program-sko-idejnih zasnov opreme mesta. Razstava bo odprta do 22:maja ogledate si jo lahko vsak dan od 17. do 19. ure. — Foto: F. Perdan Lesene plastike Petra Kukovice I Etzstavo letošnjega Jakopina nagrajenca Štefana Pla-/**ki bo odprta do 2. junija. V maju je razstavni prostor v osnovni šoli Cvetko Golar na Trati v Škofji Loki zapolnil z lesenimi plastikami Peter Kukovica, ki je bil rojen 1937 v Hotiču pri Litiji. Kukovica je najprej končal študij na učiteljišču v Ljubljani in pozneje diplomiral na Fakulteti za telesno vzgojo. Na ekonomski šoli v Kranju poučuje in približno pred desetimi leti je spoznal, da poučevanje telesne vzgoje •ne more biti vse, kar naj bi zapolnjevalo njegovo življenje. Nekega dne je kratko in malo vzel v roke kos lesa in začel rezljati. Preprosto, mar ne, toda zanimivo, kako se ponavljajo nekatera stanja današnjega trenutka tudi pri Petru Kukovici. Lastne motivne' probleme in vsakdanje psihične obremenitve, ki jih doživlja sodobni človek bodisi zaradi socialnega in družbenega položaja, lokalnih ali univerzalnih situ u 1 j ali frustrirajočih 'stanj današnjega dne skuša marsikdo preliti drugam. Mnogi so si izbrali za beg iz opisanih stanj likovno področje. Tako tudi Peter Kukovica, ki se je odločil za izražanje v mali leseni plastiki, ki je motivno vezana na človeški obraz. Toda obraz pri Kukovici ni mišljen kot realističen posnetek človeškega obraza, ker ga je rezbar spremenil v masko, ki se odmika portrr 'ni resničnosti v smeri igrivega preoblikovanja vse do skoraj ne-spoznavne spačenosti. Na razstavi lahko ugotavljamo tudi postopen razvoj, ki se je začel pri posnetkih pravih mask, ali so vsaj temu približane s svojo reliefno plo-skovitostjo, z odprtinami za oči in usta. Sledijo kiparstvu bolj približana dela, ki so nastala iz klinasto prisekanega kosa lesa in so tako obraz ne značilnosti vidne od strani ter se očitna podobnost s tovrstnimi plastikami kiparja Staneta Jarma kar sama vsiljuje. Zanimivi so liki, ki so i/.re/.barjeni iz pravokotnega kosa lesa, ki z ožjo stranjo gleda proti gledalcu. V teh komaj še zaslutimo stalnice, kot so oči in usta, tudi ploskve med njimi so svobodno obdelane zdaj s širokimi in drugič ž drobnimi, rezi dleta. Prav z menjavo različnih oblik vreza v les doseže izredno zanimivo dekorativno strukturo, ki jo uporabi še v zadnji fazi. Tu se je odpovedal kakršnikoli navezanosti na obraz-masko in je na reliefno zasnovanih plastičnih stvaritvah z raz-drobčkanimi' zariši dleta oplemenitil ploskve med trdno postavljenimi debelejšimi črtami. Tako dosežena stopnjevana dekorativnost ima svoj izvir v domači ljudski umetnosti in se deloma tudi spogleduje z izven-evropskimi umetnostnimi dosežki. Celoten opus Petra Kukovice bi lahko opredelili kot oddaljen odmev, odbit nekje med abstrakcijo in konstruktivizmom. Andrej Pavlovec Mogočna pesem obrtniških pevskih zborov v Kranju V času obrtno-industrijske razstave je bilo v Kranju tudi 2. srečanje obrtniških pevskih zborov Slovenije, na katerem je sodelovalo šest pevskih zborov, ki delujejo v okviru obrtnih združenj po Sfoveniji. Svoje pevske dosežke so pokazali obrtniški zbori iz Kranja, Domžal, Dravograda, Lenarta. Ruš in Maribora. Tradicija obrtniških pevskih zborov je znana, zato je razveseljivo, da tudi sedanje generacije gojijo to zvrst glasbene kulturne dejavnosti in uvajajo svojo obrtniško mladino v svet lepe in kvalitetne slovenske zborovske pesmi. Zanimivo je. da imajo v času, ko mnogi zbori pogrešajo pevce . posebej še tenorje, obrtniški zbori svoje glasovne skupine izdatno in enakomerno zasedene (povprečje je 30 pevcev, Maribor 42). Na splošno so njihovi pevski glasovi zdravi in sočni, tako da zbori zvenijo polno in »moško«. Tudi s pevsko literaturo prednjačijo, saj so bili s skladbami (vsak zbor je izvajal po štiri pesmi), ki izvirajo sicer iz polpretekle dobe in spadajo v železen repetoar vsakega zbora, po stopnji zahtevnosti vendarle nad povprečjem podobnih zborov v Sloveniji. Prav tako so poskrbeli njihovi zborovodje — Slavko Žula, Stanko Rek, Milan Eder, Katarina Arčon-Zavbi, Milko Homer in Janez Foršek (ki je bil strokovni vodja srečanja) — za to, da je bilo petje ubrano in čisto ter da so bile interpretacije (oblikovanje pesmi) umetniško doživete, logične in estetsko izdelane. Pevci, vseh je bilo 180, so navdušili številno občinstvo, ko so ob koncu pod vodstvom Janeza Forška skupaj zapeli Oj, Triglav, moj dom!. Zdelo se je. da je šele.ob takem številu dobrih glasov pesem dobila veličastni prizvok, ki ga je slutil skladatelj Jakob Aljaž, ko je ob gledanju Triglava napisal to našo trajno budnico. Koncert obrtniških pevskih zborov, ki bo postal ? vsakoletnim menjavanjem kraja tradicionalen, pomeni že danes majhen glasbeno kulturni dogodek in bo nedvomno povzročil nastanek novih, podobnih zborov tudi v drugih krajih Slovenije. Po dosedanjih uspehih bi lahko sklepali, da so v obrtništvu še precejšnje rezerve nezajetih dobrih glasov in da jih tudi materialna stran ne tare tako, kot marsikatere druge zbore. Delo, ki je bilo vloženo v organiziranje obrtniških pevskih zborov, je pravilno in vredno vse pohvale in podpore. Radovan Gobec Gorenjska pionirska razstava fotografij Kranj — Foto kino klub »Janez Puhar« iz Kranja organizira Gorenjsko pionirsko razstavo črno bele fotografije, ki bo od 8. do 15. junija letos v Kranju. Pravico sodelovanja na razstavi imajo vsi učenci gorenjskih osnovnih šol ter pionirji, ki so člani gorenjskih Foto klubov in ki so mlajši od 15 let. Vsak udeleženec lahko pošlje 6 fotografij predpisanega formata 18x24 cm. Na razstavo bodo sprejete fotografije, ki še niso bile razstavljene na Gorenjski pionirski razstavi črno bele fotografije. Na hrbtni strani fotografije morajo biti naslednji podatki: naslov fotografije, ime in priimek avtorja, .starost avtorja in naziv šole oziroma Foto kluba. Pet najbpljših avtorjev prejme priznanja, najboljša šola pa prejme prehodno plaketo. Odločitev žirije je dokončna. Fotografije naj mladi fotografi pošljejo na naslov: Foto kino klub »Janez Puhar«, 64001 Kranj, p. p. 147 najkasneje do 28. maja letos. Poslanim fotografijam pa je treba priložiti spisek avtorjev in fotografij. inovalCo S fotografijami bo organizator raz stave ravnal pazljivo, ne odgovarjajc pa za morebitne poškodbe med tran sportom. Žirija v sestavi Tone Mar čan, Marjan Kukec in Marko Aljan čič pa bo 29. maja pregledala in oce nila vsa prispela dela. A. Kerštan Kolonija Storžič 84 Tržič — Društvo tržiških likovnikov prireja v soboto in nedeljo, 19. in 20. maja, v Lomu pod Storžičem prvi del likovne kolonije Storžič 84. Sode lovalo bo devetnajst slikarjev. R;izcn domačinov se bodo kolonije udeležili še člani likovnih društev Peter Lobo da iz Domžal, ljubljanski slikarji, člani jeseniškega Dolika, društva li kovnikov iz Tolmina in Iskre Kranj Tema prve kolonije je predvsem * upodobitev vedut Loma in krajine okrog Storžiča. V7 soboto zvečer bo \ domu pod Storžičem okrogla miza. na kateri se bodo likovniki pogovar jali o organizaciji ex-tempora Tržič 84, ki ga društvo prireja od 5. do 25. avgusta pod pokroviteljstvom tržaškega združenega dela, družbenopolitičnih organizacij in samostojnih, obrtnikov. Na ex-temporu nastala dela bodo razstavljena na šuštarski nedelji, tema upodabljanja pa bo usnjarska, čevljarska, kosarska.' lesarska, kovaška, papirna in tekstilna tradicija pa seveda motivi Tržiča. Če se še za hip povrnemo k bližnji koloniji, moramo povedati tudi to. da bodo sodelujoči likovniki v nedelje popoldne v domu pod Storžičem pri pravili improvizirano razstavo del. nastalih v koloniji. H. J. . Ak' kritik bi bil vsak ^šmar,kdor nam kaj kvasi K^ kulturni rubriki vašega lista se je letošnjo pomlad že nekajkrat oglasil ^ ^ARIJAN PUŠAVEC, ki se je bralcem najprej predstavil kot »neposreden J^bnik« Prešernovega gledališča in v tem svojstvu —- torej kot »gledališki Jfcelj« _ krepko ozmerjal kranjsko gledališko hišo, medtem ko so njegovi ^*jši prispevki pokazali, da ima vse potrebne ambicije, postati pravi ocenje-^ ljubiteljske gledališke dejavnosti na Gorenjskem. I Najbrž se boste strinjali z mano, da je gledališka kritika hudo odgovorna za-f * prav tako kot sam jemljem na znanje dejstvo, da pri vas nimate človeka, ki lkW strokovnjak ocenjeval gledališke dosežke na Gorenjskem. Zatorej me ^Naprav ne motijo občasna poročila o kulturnih dogodkih v vašem časopisu, Oferso to zgolj poročila. Tudi mlademu zagnancu, ki je enkrat stresel svojo tapeto ihto, ne bom zameril, če mu je ob tem vsaj malo odleglo. Druga stvar ko si nekdo prične domišljati, da je kritik "* tak namen se mi /di vaš list zadosti , da bi lahko prepuščal ocenjevanje L *fJVnjakom. . prostora hi vani v/.el, u hi pru-ol L ^no razglabljati o pomenu kritike. I/pu-1 ^tudi svoje mnenje o umetniškem oku-.u saj bi ob tem nujno dregnil na . y-J- ki irna vedno tudi subjektiven pri ) sem od vseh njegovih dosedanjih ^'■kov izbral le nekaj primerkov 1/ ocene ■M predstave »Hlapec .Jernej-, ki ste i v vašem časopisu v petek, 4. maja leJku naš kritik razglablja takole: . . . Glasovi v zboru so bili ubrani, besedilo skundiru 110. Posamezni glasovi, brez kretenj in mimike, kar je bilo oboje zgolj nakazano, niso bih izraziti, preveč reeitatorski. premalo d rama lični...... V tem primeru bi rad zvedel, kakšno /vezo nnajo ubrani glasovi s skandiranim besedilom? Je to graja ali pohvala? Zanimivo je tudi, da so bili posamezni glasovi brez kretenj in brez mimike, nakazano pa je oboje le bilo. Zelo pa bi me razveselila razlaga, kaj pomeni ocena, da glasovi »niso bili izraziti«, da so bili ■ I 'pnemulo dramatični«!? . . . Brez dvomu je nosil vso predstavo na svojih ramenih JOŽK JERIČ kot Jernej. Edina izpostavljena figura je bil, tako da ni zadošča! le njegov glas, temveč predvsem igra obraza in kretenj, ki sicer niso odlika tega igralca in tudi tokrat je bil, kar se premikov tiče, nekam tog. Izvrstno glasovno barvanje ter moč obraznega izraza sta bila nadvse prepričljiva. Tako je Jerič še enkrat pokazal, da je izvrsten karakterni igralec in da obvlada prostor žc s samo pojavo na sceni. Gornja ocena me spominja na dialoge v Io-neseovih igrah. Vsekakor moram ob tem izjaviti, da že zlepa nisem prebral tolikšnih protislovij in klobasanja:. Igralec Jerič je bil torej nekam tog, ker tudi sicer ni njegova odlika v igri obraza in kretenj, a je vseeno dokazal, da je izvrsten karakterni igralec, ki obvdada prostor že s svojo pojavo!? Pa še tole: Cankarjev Hlapec Jernej, če ga že postavljamo na oder, je izrazit primer dramskega junaka, medtem ko M. Pušavec očitno istoveti pojem dramskega karakterja s karakternostjo oz. značajnostjo! Torej bi bilo pametno, ko bi vzel v roke kak leksikon in se pustil podučiti, kaj v gledališčih razumemo pod pojmom »karakterni igralec«. . . . MIRA REMIC. ki je predstavila ])ovczo-valko. ni bila ravno kos vlogi, v kateri smo zaslutili Cankarja samega. Sicer z odtenkom dramatičnosti je bil njen glas preveč monoton, njene a rt ikulaeijske sposobnosti pa premajhne, da bi res živo jjredstavila to, kar bi ..moraln.predstuuiri.,.. . ! ' Tudi ta odstavek lepo kaže na avtorjevo nebogljenost v izražanju. Kateri poslušalec le naj bi za Cankarjevim besedilom »zaslutil* Cankarja samega? Še bolj žalostna pa je ugotovitev, da fant. ki se je bil namenil podučevati druge, sam ni pripravljen naučiti se ničesar, ker vse že zna in ve. Drugače si ne morem ra/.lagati dejstva, da ni vzel v roke slovarja tujk. ki ga imamo tudi na slovenskem.. Tam namreč pi^e. da »artikulacija« pomeni govorno i/reko in da je nikakor ni moč enačiti z umetniškim podajanjem (interpretacijo). V skrHjneni primeru bralci ne vemo, ali kritik graja izgovorne ali umetniške sposobnosti igralke,:}J,ejnicove, ki da so bile premajhne, »da bi res živo predstavila, kar bi morala predstaviti«! Kaj pa bi morala predstaviti? Morda"zaslutenega Cankarja , samega? Kaj.me torej moti? Nebogljena mladostniška ambicioznost? Pravzaprav niti ne. Moti me , samovšečnost razlaganja in razsodniško ocenjevanje na področju, kjer sta avtorjevo znanje in sposobnost izražanja prava mizeri-. ja. In moti me dejstvo, da take sorte ambicije p 1 i nas dandanes tako bujno cvetijo iz preprostega razloga, ker so nemalokdaj imenitno od-skočišče za razne položaje in funkcije. Sicer pa: je bilo v prejšnjih časih kaj drugače? Očitno ne. Že za časa Prešerna je moralo biti pri nas vsaj nekaj nadebudnežev, ki so si domišljali, da so »klasiki«, saj bi sicer ne bil napisal tiste: »Prišli bi že bili Slovencem zlati časi,.ak'!V.« . :;];o ,. j ,qa ^ , , ,\ . : • . • • • j1 c ..Miran Kenda GLAS6 STRAN IZ ŠOLSKIH KLOPI, ZA DOM IN DRUŽINO PETEK, 18. MAJA 19* Barbara Kregar, dipl. kemik, kozmetičarka in pedikerka Skrbimo za noge Dolgo stanje in enostransko gibanje povzroči še tako spočitim nogam občutek teže. Kdor hoče svoje noge obdržati gibčne, mora skrbeti za zadostno telovadbo in tudi za razbremenitev nog. Po dolgem napornem dnevu se zelo hitro spoči jemo, če se za kratek čas uležerno in noge podložimo. To povzroči prekrvavitev in sprostitev. Noge kopljemo v mlačni ali vroči vodi. z zeliščnimi ekstrakti pa dosežemo, da je koža na nogah voljna in dezodorirana. Dober trening je tudi menjava višine pet. S tem zmanjšamo enostransko obremenitev, mišičje pa obdrži svojo elastičnost. Kadarkoli j*:> mogoče hodimo bosi! Pri močnih obremenitvah se zelo dobro obnesejo gimnasti-čne vaje. ki pa imajo vidne uspehe le, če jih redno izvajamo. Za boljšo prekrvavitev zelo priporočamo naslednjo vajo: težo prenesemo na eno nogo, drugo pa nekoliko dvignemo in jo v skočnem sklepu vrtimo, preostali del noge naj čimbolj miruje. Potem ponovimo vajo z drugo nogo. Za utrujene noge poskusimo z naslednjo vajo: ležemo na hrbet, stegnemo noge v zrak, nato desno nogo držimo z rokami, levo pa čimbolj pritiskamo na podlago. (10-krat) K rednemu treningu nog spada tudi masaža. Vaje izvaja-" mo .sede. 1 Stopala objamemo z rokami in jih v skočnem sklepu obračamo navzven in navznoter. 2. Primemo palec in ga vrtimo v smeri urinega kazalca. To naredimo z vsakim prstom. 3. Z roko sežemo med prste na stopalu in jih povlečemo k telesu. 4. Stopalo primemo z obema rokama in upogibamo vsak prst posebej. 5. Prste vlečemo po dva in dva narazen. fi. Vsak prst posebej primemo s palcem in kazalcem in ga masiramo proti koncu prsta. 7. Stopalo vrtimo v smeri urinega kazalca. 8. Za konec stopalo dvignemo k telesu. Ker se v stopalu zbirajo vse niti organov, se pri močni obremenitvi nog obremenjuje tudi celo telo. Zato skrbimo za redno nego nog in s tem tudi za naše celotno zdravje. ŠIROKE ČRTE - Težko je v poplavi modnih zamisli za letošnje poletje predstaviti kaj izvirnega. Morda je to uspelo Heleni Čamer-nik, ki ima v Kranju na Koroški cesti svoje modno šiviljstvo »Mojca«. Na modni reviji gorenjskih obrtnikov se je med drugim predstavila tudi s to obleko v širokih črtah, ki bi bila lahko tudi obleka za zvečer. — Foto: F. Perdan piščanec tako in drugače Nadevana perutninska bedra Potrebujemo 4 piščančja hidra 4(1 g masla, 1 žlico vegoto. sol, 1/2 dl vode. za nadev pa 100 g belega kruha, 1 jajce, 30 g margarine, muškatni orešček, poper, sol. pol zavitka parmezana in peteršilj. Bedra očistimo, operemo in s križne strani previdno dvignemo kožo. S pomočjo žličke napolnimo to odprtino z nadevom in nato z zobotrebcem zaspili-mo. Nadevana bedra še malo posolimo, jih položimo v pekač, damo na vsako bedro še 10 g masla, potresemo z vegeto, prilijemo vodo in damo za 30 minut v pečico. Po potrebi jih enkrat obrnemo. Nadev: Na kocke narezan kruh prelijemo z mlekom, dodamo mehko margarino, jajci in vse začimbe. Dobro premešamo. I'iščamja prsa po cigansko Potrebu jemo 4 piseancjt prsi. HO f> kislih kumaric. 10(1 g svežih gob ali 20 g suhih. .r>0 g šunke, 1/2 dl merlota (ali drugega črnega vina) 50 g masti, 50g čebule. 20 g moke. 1/4 1 knorr počenkino omake. Prsa pomokamo in jih na vroči masti rjavo opečemo. Prestavimo jih v drugo posodo, na isti masti pa popražimo nasekljano čebulo. Dodamo knorr omako, ki jo razredčimo po navodilih, na rezine narezane gobe. kumare, šunko in popeče-na prsa. Pokrijemo in 20 minut dušimo. Nazadnje prilijemo vino. NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVC Mcrcator MEŠANA POVRTNINA je iz dveh kozarcev. V prvem je grah. korenček ^ krompir, v drugem pa kumarice kocke. Nhp njona je za hitro pripravo francoske solate, teko pa jo uporabimo tudi kot prilogo k pečer.-- zrezkom in zu zelenjavne juhe. FRANCOSKO SOLATO pripravimo tako. da odcedimo m soereas: vodo vsebino iz kozarca ter dodamo kozarec odcejenih kumaric — koca*. 2 — 3 velike žlice Eta gorčice, 150 g majoneze ter sok limone, sol m poper* okusu Vse dobro pomešamo Eta francoska solata je tako pripravljena« 1 minutah. NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NO alkoholizem II Čeprav družinski člani, predvsem zakonski partner, prvi ugotovijo, da gre pri enem od članov za alkoholizem, je nerazumljivo, zakaj toliko časa z molkom in skrivanjem pomagajo bolniku, da poglablja odvisnost od al kohola. Verjetno bi jih bilo sram, da bi okolje zvedelo, da družinski član pije preko vsake mere. Pri tem pa se ne zavedajo, da to ugotovi tudi njegova okolica in da se bolezni dolgo ne da skrivati. Tudi pri napotitvi alkoholika na zdravljenje ugotavljamo, da svojci najprej pomislijo: kaj bodo pa drugi rekli, če se bo zdravil. Kaj pa rečejo drugi, ko popiva, razgraja. Razdira družino — to pa ni pomembno?! Največ truda pri alkoholiku je potrebnega, da sploh prizr.a, da je že zasvojen. Zato številni izgovori, s katerimi poskuša zmanjševati bolezensko stanje, često zavedejo sodelavce, družino, celo zdravnika. Je pač nervozen, nihče ga ne razume, denar je izgubil, ukradli so ga mu, bil je bolan, da ni prišel na delo .. . Kako alkoholika pripraviti na zdravljenje? Le izjemoma se bo odločil sam. Potreben je odločen pritisk zakonskega partnerja (ne le z grožnjami), delovne organizacije, zdravstvene službe. Zena in otroci, ki mirno prenašajo alkoholika, ne prispevajo k njegovemu zdravljenju. Če v delovni organizaciji dopuščajo pitje alkoholnih pijač in če ne ukrepajo proti alkoholikom — ne glede na funkcijo in poklic — bodo imeli številne probleme z alkoholiki, čeprav običajno trdijo, da pravih alkoholikov sploh nimajo. Napak ravna zdravnik, ki alkoholiku odobri bolniški stalež, često tudi za nazaj, namesto da bi ga usmeril na zdravlje- nje. Pri vseh ultimatih in pritLskih p treba kroničnemu alkoholiku stalno kazat odprte duri, skozi katere lahko pride « svoje zasvojenosti: zdravljenje. Čutiti me ra, kaj vse se bo rešilo, ko se bo lotil zdravljenja. Zato je pravo zdravljenje edino tedaj, ko se z alkoholikom zdravi, osvešča prevzgaja cela njegova družina, še več. di njegovo delovno okolje. Tako zdrava nje omogoča le soeioterapevtski načinje možen tudi ambulantno, brez bolnišn. ce, razen v najtežjih primerih. Pri take-skupinskem zdravljenju ostane alkohcLs v svoji družini in na delu. Na sestanke hodi tudi eden od družinskih članov, občasne pa tudi predstavnik delovne organizacije. Tako zdravljenje je do osemkrat ce-kot bolnišnično. Prevzgoja se nada"-.u^ večletnim rednim tedenskim ob njem najbližjega kluba zdravljenih a&s-holikov v spremstvu svojca. Iz druia* kjer živi zdravljeni alkoholik, morajo aate-holne pijače povsem izginiti. Znanci i* se-rodniki ne smejo ponujati alkohola vijencu. Isto velja za delovno organi' sodelavca, ki se je zdravil, ne smejo ti in ga posiljevatf s pitjem alkoholni! jač. Ko se bolnik rehabilitira, mora v bi napredovati — seveda na podlatri u nega prispevka in zaupanja — kot da i tem ne bi popival. ™ Če hočemo alkoholizem premagati I je treba dobro spoznati. Če imate r2rnaJl pri delu probleme z alkoholikom svet. jem. da v knjigarni ali pri Rdečem knl kupite najprej katero od knjižic, ki iihuK alkoholizmu napisal dr. Janez Ftueeli tcL.1 Dolga pot). V njih boste našli nasveil* najboljše ravnanje doma, v dru>K; -delu. Dl m*l dr. Tone Ki Čistili smo potok 19. aprila smo učenci osnovne šole iz Olševka imeli očiščevalno akcijo. Sklenili smo, da bomo očistili potok Olševnico, ki teče mimo naše šole. Zbralo se je vseh 68 učencev. Vsak je imel s seboj veliko vrečo, mnogi tudi grablje in motike. Roke smo si zavarovali s starimi rokavicami. Potok smo začeli čistiti pri šoli v smeri proti vasi Olševek. Joj, kaj vse smo privlekli na dan! Največ polivinilastih vrečk, starih loncev in razbitega stekla. Če bi kdo rabil stare avtomobilske dele. bi mu lahko dali veliko delov za volksvvagon. O, pa tudi stara kolesa so bila v potoku, opeke pa skoraj toliko, oa bi lahko zgradili telovadnico, ki jo učenci tako želimo! Nič manj svinjarije ni bilo v potoku od šole proti vasi Luže. Ob koncu smo 08 vreč in sedem kimpežev pločevine odpeljali na smetiSce. Verjemite nam, da so sedaj zvončki ob našem potoku bolj beli, trobenhce bolj rumeno, sprašujemo so le, koliko časa. Učenci OŠ Olševek Obrambni dan /o nekaj dni prej smo zvedeli, da bo v četrtek obrambni dan. Nekateri smo se jezili, da ravno v Četrtek, ko nimamo matemati ke. Zjutraj sem vstala ob osmih. Nisem vedela, ali naj imam pod jopo dolge ali kratke rokove. Pri vratih je pozvonila Meta. Presenetila me je s svojim prihodom, saj mi prej ni povedala, da bo prišla Ko sva se pogovarjali, je bila ura kmalu devet. Morali sva oditi proti soli, čeprav neradi Pred šolo so sošolke že delile malico. Kolikor hitro se je dalo. ' mo vsi pomalicali, da bi prej videli, kje bo start. Start je bil pri starem mlinu. Tovarišu a PotO-karjeva in vojak sta nam dala zn*k, da moramo začeti teči. Najprej smo tekli po nekem hribu navzgor. Mene so ze bolele noge. Sama sebe sem spraševal la,,k«i ho sele po desetih kilometrih, če me >o /dni hnliin nnm1 X \ Na livadi — Narisala Mojca Vilfan, 2. b i. OŠ Simona Jenka Kranj, DE Center Med potjo sem za SVOJO skupino zaostajala. Naenkrat nisem ime la več moči, da bi tekla za njimi, A nasmejala se mi je sreča, kajti naša skupina se je nekje /.gubila in se vračala nazaj po isti poti Tačas pa sem si pridobila spet novih moči in sem lo'.la naprej s skupino Počasi smo tekli daljo in iskali pravo pot (ioran je kar naenkrat /dirjal naprej. Klicali smo ga, a vse zaman. Predali smo se upanju, da na nas čaka na naslednji postaji. Kes nas jo cukal na gričku in nam poka/al postajo. Ta postaja jo bila zadnja. • Z zadnjimi močmi sem pritekla na cilj. Pila sem /elo utrujena. Drugi so govorih, da bi lahko pretekli se enkrat toliko. Na obrazu pa sem jim brala, da so ravno tako utrujeni kot ja/ Mirjana Triler. 0. a i. OS ( \ot-ka Golttriu Škofja I oka Prvomajski ples po ne »Bos prišel danes na ples'.'.. 016 je v šoli vprašal Aleš. »Jaz. že ne,- sem ga zavrnil. »Joj, kakšna mevžo m' Predsednik razredne skupnosti, pa si no upaš na ples!<. Vsa ta zabava nu je začela presedati, zato sem se raje uma-kinl Celo popoldne se je lem bil v meni boj: grem. Krem. grem . . Nazadnje sem se le odločil Doma Je bito trebi iz bojevati se hudo lutko. Popoldne, malo pred plesom, sem na igrišču srečal nekaj sošolcev. »Poglej, poglej, kako se je lani polepšal!" je sirokoustil Okrog mene Matjaž. Saneh pu je post,i! radoveden; »Daj. povej mi. s katero boš plesal!« Če/ čas pa še Aleš: »Si prišel v Preddvor zaradi plesa ali nogometu?« »Zaradi plesa!« sem jih jezno nadrl. S težkimi, nerodnimi koraki sem se odpravil v dvorano. Tu sem se /vrnil na prvi stol in ob miroVal. Srce mi je čisto odpove dalo. Nisem dolgp /dr/al. Moral sem na /rak Qi\ nekod sta se vzela Aleš in Denis m me napo diki na/aj. Kaj sem nio^ol'.' Vdal sem se v usodo Spet sem se dal v dvoranu. Sedaj pa sen skril /a zaveso m opazoval vrvež na plesišču .Šele čez nekaj časa mi je uspelu. da sem jo pobrisal iz dvorane naravnost domov. Kuhi Klan/ar. ti. a i. OS Mali-je#\aljavca Preddvor Praznik mladosti \' deželo prinel je maj. l>orsod se n,li raj. I>ra:ntl< mladosti slanino, mi drlo prar nič ne hitimo. Imamo prostore, obesimo zastare, pajenia, raiam-o, vrinlmmo m nu piščalke piska mo. \ sn a nonimo na&ena Tita, let vzgojnoi/.obi azev alne prakse Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati predlože v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: Dom učencev Ivo Lola Ribar Kranj, Kidričeva 53, Komisija za delovna razmerja. Komisija za delov na ia/merja objavlja dola in naloge _ ČISTIIKI za določen c as (delo samo do|),,klne, v primeru, da DO doni polno zaseden, bomo sklenili dolov no razmerje za neHoloceri cus). - KUHINJSKE POMOČNICE /a določen ras (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Poboji: - l'K uli NK delavka, poskusno dola i mesec, Vse informacije « WZLATE KODRE ob 22.15 20■maja, S kun, film TIGROVE OO Vr barv film ČASTNIK /A GENTLL J* ban komedije NE PUSTIŠ LIV DEM J* mi film TATOVI ZLATI KOB«£ amer. barv. zaod- V." m-Ob 18. uri. 24. ^'(:%ATlnb IG S* -V£ PVST1Š LJUDEM SPATI ob 10.. ^ « 20. uri JfANj STORŽIČ 18. maja. nem. barv ^ ^medija RESNIČNA ZGODBE 8. dt •H ik iJ9n »n 19 maja. amer. ban: ^Wd^ySv*A^OD/^*. del 20.. 21. in 22. maja. amer. S film GOLA PEST ob 14 Jj »ot. komedija RESNIČNE n HOTEL UUBEZNI «D&KK£M ob 16.. 18. in 20. uri. 24 \umer barv. zgod. vojn, fdm /ARJA ŠZEIJZIII ob 16.. !*■ "< ~J°- "r> ]*ŽIC 19. maja, jup barv. film MASKI-&VOZXIKobl6 uri. umer. barv. -god. •god. V V'vitTt\Čl ob 18. uri. premiera Vi ob 99 Uri; 20. maja. hongk. buri. "llKlf\l*MOŽ ob 15. ur,, amer. barv. *VVttTINCLob 17. uri, prem.cn, jiu, - filma TRETJI KIJI C »l>2 'r-' honak. barv. film JEKLEM MOJ. pb • r,-22 maja. nem. barv. erat. /^r*- m 23. maja. amer. barv. film l'l V ~.y, ,7v t,i, 17. in li>. uri: 24. maja. "fdm MOJE PESMI - MOJI ■^ob 17. in 20. ur, MmttK DOM i° hom'k b("'r ::-rni KlJrC ob 22. un: 20. maja. amer. barv. film TIGROVE OČI ob 15. uri. amer. barv. krim. film DVOJXA EKSPOZICIJA ob 17 in 19. uri, premiera ital. ban\ filma TATOVI ZLATE KOBRE ob 21. uri; 21. maja. amer. barv. film GOLA PEST ob 18. in 20. uri; 22. maja, nem. ban: erot. ko-medJ!1 HOTEL LJUBEZNI NA TIROLSKEM ob 18. in 20. uri; 23. in 24. maja. amer. ban: film ČASTNIK IN CENTLEMAN ob 17.45 in 20. uri DUPLICA 19. maja, jug. ban: film TRETJI KIJl C ob 20. uri; 20. maja, amer. ban: risani film TOM IN JERRV — DOBRA PRIJATEIJA ob 45. uri. ital. barv. film TATOVI ZLATE KOBRE ob 17. m 19. uri; 23. maja, fninc. buri: komedija NE PUSTIŠ l JI DEM SPATI ob 21). uri; 24. maja, amer. barv. film DVOJNA EKSPOZICIJA ob 20. uri JESENICE RADIO 18. maja, hongk. barv. film DVOBOJ MOČNIH ob 17. in 19. uri. premiera franc. buri: komedije NE PUSTIŠ LJUDEM STATI ob 21. uri; 19. maju, ume,: barv. film PUŠČAVSKI LEV ob 17. in 20. ari; 20. in 22. maju. ital. barv. pust. film LJUDOŽERi I '/■ AMAZONKE ob 17. 111 10. 101; 21. miiiii. iuffoal. barv. film DRVCA GENERACIJA pb 17. in 19. uri; 23. maju, nem. ban: vrat. komedija RESNIČNI. V.CODBE 8. drl ob 17. in 19. uri. JESENICE PIAt Ž 18. maju, nem. barv. erot. film VANESA ob 18. in 20. uri; 19. maja, amer ban: vojni film Pl'ŠC'A\'SKI LEV ob 17. in 20. uri; 20. maju. hongk. barv. film DVOBOJ MOČNIH Ob 16. in 18. uri. amer. barv. film PUŠČAVSKI LEV ob 20. uri. 21. muja. amer. ban: vojn*-film PUŠČAVSKI l.EV ob 17. in H), uri: 22. maja, ital. ban: film Ul DO/.E1UI Z AMAZONKE ob 18. in 20. ari. 24. maja. jngdld. ban: film TRETJI KIJI ( ob 18. in 20. uri KRANJSKA GORA 18. maja. jap. barv. film MASKIRANI VOZNIK ob 17. uri; 19. maja. amer. ban: film COIA PEST ob I!), uri; 22. muja. amer, barv. film ČASTNIK IN CENTI EMAN ob 19. ari. DO\ JE 20. maja. franc. ban: komedija RAZKROPITE SE KAJ ZIJATE ov 20. uri: 24. maja. franc. ban: krim. film PROl E- ŠKOFJA LOKA SORA 18. maja, franc akcij, film GNEČA NA KARIBIH ob 18.30 in 20.30; 19. in 20. maja, amer. krim. film NOČNI JASTREBI ob 18.30 in 20.30; 22. m 23. maja, amer. grozljivka HIŠA GROZE ob 18.30 in 20 30; 24. maja, angl. erot. film LJUBIMEC LADY CHATTERLEV ob 20.30 POLJANE 18. maja. slov. erot. film MA-ŠKARADA ob 20. uri; 20. maja, amer. film BIADE Rl NNER — IZTREBLJEVAC ob 18. uri; 22. maja, angl. barv. erot. film Ul -B1MEC IADV CHATTERLEV ob 20. uri ŽELF:ZNIK1 OBZORJE 18. maja. amer. krim. film NOČNI JASTREBI ob 20.30; 19. maja, slov. erot. film M A ŠKA RA DA ob 20.30; 20. maja. franc. akcij, film GNEČA NA KARIBIH ob 18.30 in 20.30; 23. maja. cimer, ban: film BLADE Rl NNER — IZTREBI JEVAČ ob 20.30 RADOVLJICA 18. muja. amer. ban: film DVOJNI AZIL ob 20. uri; 19. maja, lionc/k. ban: film BOJEVNIK IZ HRAMA KCNC-Fl ob 18. uri. angl. bari: film KDO JE UA-RUETob 20. uri: 20. muja. amer. barv. film DVOJNI AZIL ob 18. uri. hongk. barv.'film BOJEVNIK IZ HRAMA KCNC FV ob 20. urr. 21. in 23. maja. angl. barv. film KDO JE H AR DET ob 20. uri: 22. mu ju. amer. ban: film DVOJNI AZIL ob 20. uri; 24. maju. amer. barv. film TELESNA STRAST ob 20. uri BLED 18. maju. amer. ban: film NO-STRADAMUS - ČLOVEK KI JE VIDEL PRIHODNOST ob 2(1. uri; 19. maja. ital. barv. film MANAOS - BEG IZ PEKI A PRAGOZDA ob 18. m 20. uri; 20. maja, amer. ban: film MOONRAKER - OPERACIJA VESOLJE ob 18. ,n 20. uri; 21. in 22. maja. hongk. barv. film BOJEVNIK IZ. HRAMA Kl NC FV ob 20. uri; 23. maju. amer. ban: film DVOJNI AZIL ob 20. uri; 24. muja. angl. ban: film KDO JE HARl-JET ob 20. tiri BOHINJ 19. iiiuiu. amer. han: film MOONRAKER - OPERACIJA VESOLJE ob 20 uri: 20. muja, ital barv film \1AXA-(XV - BEG IZ Pl KlA PRAGOZDA ob 18. m 20 un. 24. maju. amer. bare. film DVOJNI AZIL ob 2(1. un ANKA SLOVEN ČEBELAR IN SLIKAR, KI JE DELOVAL NA DUNAJU. AVTOR KNJIGE -POPOLNI NAUK O ČEBELARSTVU JADRANSKO PRISTANIŠČE. NEKO PLOČE VEČJI. DELOMA POKRIT ČOLN EOINO JORDANSKO PRISTANIŠČE STROKOVNJAK ZA NARAVOSLOVJE CA OEZEkjV V AFRIKI ANTILOPA A-l=ft!S.fc.!U STEP.^Ui.Ob^AHftRr; ITALU FILMSKA IGRALKA MATEVŽ LANGUS SOD SLOV PISATELJ (IVAN) SOL OCETNE KISLINE INDUSKO MESTO OB GANGESU ICRALEC VALIČ, ANTIČNA TROVESLA-ĆA, TSIERA HRVAŠKI SKLADATELJ (KRSTO) OKRASNI PTIČ DVORIŠČ IT PISATELJICA (MATILDE) JUGOSL LJUDSKA ARMADA BLAGO ZA TAPECIRANJE PREBIVAL KA GLAVI, MESTA GRČUE žtvlj tekočina PEVKA POPEVK TALKOVA SL. SKLADATELJ iN DIRIG-NT (DANILO) GL ŽILA SBVODMC I LATINSKI PREDLOG (S, Z, ZA| JAPONSKI DRŽAVNIK FR.RacA, Pritok TA- pi JAva'') ORODJE ZA OBDELAVO KOVIN MOŠKI POTOMEC KOŽICA. MEMBRANA ZIK, KI SE NI UVE-UAVIL VRSTA UMETNIH VLAKEN NEMŠKI MEŠČ FILOZOF (GEORG) GLAVNO MESTO TURĆUE Rešitev nagradne križanke z dne 11. maja: Tomaž Dolar, ideologija, Tatre, Rada, Riz, Ano, glosa, Java, Lent, KE, ŠM, apo, Davičo, vim, Oparin. Al, slanina, kostanj, Al, Kanjec, okence, rek, kope, kola, Nat, alanin, alienacija, ra-kvar, nal. Prejeli smo 151 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) prejme Janez Mauser, Kranj, Mencingarjeva 3, 2. Nagrado (150 din) prejme Pavlina Biček, Reteče 14, Škofja Loka, 3. nagrado (100 din) prejme Valerija Klinar, Kranj, Nazorjeva 6. Nagrade bomo poslali pošti. Rešitve pošljite do 23. maja do 9. ure na naslov: ČP Glas Kranj, Moša Pijade 1 — z oznako Nagradna križanka. Prva nagrada 250 din, 2. nagrada 150 din in 3. nagrada 100 din. VIŠJE OBRESTNE MERE ZA DINARSKE HRANILNE VLOGE letna obrestna mera 30% za vloge (najmanj 20.000, vezane nad 3 mesece 35% 38% din) za vloge, vezane nad 12 mesecev za vloge, vezane nad 24 mesecev Obrestne mere za vezane devizne hranilne vloge so nespremenjene: 9 % za vloge, vezane nad 12 mesecev 11 % za vloge, vezane nad 24 mesecev 12,5% za vloge, vezane nad 36 mesecev janska banka ika Gorenjs I O LAS 10. STRAN PETEK. 18. MAJA 1984 REPORTAŽA ALOJZ PEKOVEC, KMET IZ STARE FUŽINE: Pastirjev ni, planine se zaraščajo »Danes je dobrega pastirja tako težko najti, kot, denimo, šivanko v kupu peska. Ni dovolj, da zna le zavpiti nad živino in zagrabiti za palico, vedeti mora tudi marsikaj o paši, molži, boleznih ...« pravi Alojz Pekovec, kmet iz Stare Fužine in predsednik tamkajšnje pašne skupnosti. Stara Fužina — Pesem, da je na planincah zato luštno, ker je »gor dosti mleka piti«, je bolj spomin na preteklost kot odraz sedanjih razmer na planinah. V Bohinju, kjer so nekdaj pasli živino na 48 planinah, izkoriščajo le še 35 hribovskih pašnikov. Za tamkajšnje tradicionalno kmetijstvo je bilo značilno, da so na planinah pasli tudi molznice; kar na 24 planinah so mleko predelovali v sir in ga od tam z lojtrniki vozili v srednjevaško zadrugo. Do danes se je izdelovanje sira ohranilo le še na planinah Laz, Ovčarija in Grintojca, medtem ko s Konjske planine, z Jelja, Goreljka in Javornika vozijo mleko v zadružno sirarno. Drugod se pase jalova živina, telice, ovce in konji. Sicer pa v zadrugi pravijo, naj molznice ostanejo v doiini, ker je prevažanje mleka s planin preveč zamudno in tudi predrago. V Bohinju ne vedo točno, koliko hektarov planinskih pašnikov imajo, koliko od teh se jih je že zaraslo in prešlo v last gozdarjev, koliko je slabo izkoriščenih .. . Dobro pa vedo, da si z malomarnim odnosom do planinske paše žagajo vejo, na kateri sloni načrtovani razvoj njihove živinoreje — prireja mleka in mesa. Krivdo za to je najlaže zvaliti na ramena družbe, ki ni imela razumevanja za razvoj kmetijstva, svoj delež pa imajo pri tem tudi — pastirji. Zakaj? »Dobri stari pastirji, ki so bili vajeni skromnega življenja in so znali pametno ravnati z živino, so pomrli. Med mladimi za to dejavnost ni zanimanja, dobili so lepše službe v tovarnah in hotelih. Danes pa je dobrega pastirja tako težko najti, kot, denimo, šivanko v klapu peska. Vsako leto znova imamo težave in kar srečno moramo izbrati, da med pijanci, goljufi, tatici in ostalimi ničvredneži, ki se nam ponujajo, najdemo poštenega pastirja, ki zna še kaj drugega, kot. le zavpiti nad živino in zagrabiti za palico,« pravi Alojz Pekovec in pribije: »Če je pastir slab, zgubijo kmetje zaupanje v pašo. živino raje zadržijo doma, sledi pa — zaraščanje pašnikov.« Pašna skupnost Stara Fužina ima 80 članov iz Stare Fužine in bližnjega Studorja, med katerimi je le peščica »čistih kmetov«, vsi ostali si del vsakdanjega kosa kruha zaslužijo še v tovarni. (Mimogrede: Alojz pravi, naj bo družba hvaležna, če se še kdo hoče »po šiht matrat« na svoji zemlji, ne pa da napoveduje borbo proti malim kmetom.) Skupnost so ustanovili pred dvanajstimi leti z namenom, da bi s skupnimi močmi lažje preprečili zaraščanje njihovih pašnikov. Rezultati so vidni in kmetje so ponosni nanje. »Ob Bohinjskem jezeru in v dolini Voje smo uredili 40 hektarov nižinskega pašnika, na katerem se je lani prepaslo že 130 govedi, pretežno krav, preko sto glav živine pa se je paslo še na planinah Jezero, Dedno polje in Viševnik. Lani smo posekali grmičevje na devetih hektarih ob jezeru, pobrali smo kamenje in pašnik še dobro pognojili. Načrtujemo, da bomo nižinsko pašo vsako leto še razširili za par hektrov, nekaj pa bomo morali ukreniti tudi v zvezi z vodnim zajetjem na Dednem polju.« Bohinjske kmetije so premajhne, da bi zagotavljale dovolj dohodka za dostojno življenje. Alojz Pekovec je sicer eden izmed peščice »čistih kmetov«. Nikjer ni zaposlen; čeprav ima v hlevu deset goved in letno odda preko deset tisoč litrov mleka in dva pitanca, si je poiskal še dodatni zaslužek. S konjema nosi hrano in pijačo v Integralovo kočo na planini Jezero in »fura« zadružni les, že dolgo, iz časa izpred druge svetovne vojne, pa se pri hiši ukvarjajo s kmečkim turizmom. c Zaplotnik Strugarke si ne lakirajo nohtov Delo ob stružnici je še vedno rezervirano za moške, čeprav lahko enako uspešno takšna dela opravljajo tudi ženske — Cvetka Laharnar to že vrsto let dokazuje in to tudi na tekmovanjih kovinarjev — Na zadnjem gorenjskem tekmovanju kovinarjev je bila med strugarji najboljša »Ne, takšne razlike med tekmovalci pa skoraj niso možne, prav gotovo mora biti nekaj narobe,« je takoj opazila 28-letna Cvetka Laharnar ob pregledovanju rezultatov tekmovanja gorenjskih kovinarjev. »Petdeset točk razlike je že možno, da pa bi jih bilo dvesto, ne, to pa ne, to je gotovo napaku.« Ali je med strugarji Cvetka zasedla prvo mesto s petdesetimi ali dvesto točkami razlike od drugouvrščenega in tretjeuvrščenega, ni niti najmanj pomembno. Morda je pomembnejše, da je Cvetka, ki v svojem pokli cu dela že devet let, zmagala med moškimi kolegi. »Saj ni to nič posebnega,« je skromna, ko ustavlja stružnico, »malo spretnosti, malo sreče, pa je izdelek lahko boljši od drugih. Lani sem bila na republiškem tekmovanju kovinarjev v zlati sredini, kako pa bo letos, ne vem, saj še ne vem, če sem sploh v ekipi za republiško tekmovanje.« Čeprav delata v tozdu jeseniške Železarne Strojne delavnice le dve ženski — razen Cvetko se starejša sodelavka Štefka, ki je strugarka Že 33 tet — pa je opravljanje taks ttega,za Ženske roke bolj redkega dela za Cvetko Laharnar nekiij povsem običajnega. Stroj je stroj, t njim je treba delati kot z vsakim drugim. Morda je pomemben razlog, /a kaj se već žensk ne odloča /a strugarko. ker ne marajo imeti umazanih rok. Pri stružnici pa si kajpak ni mogoče nadeti rokavic, Olje in kovina so zaznata v dlani, da v osmih urah »šihta« postanejo takšne, kot morajo biti v vsakem od kovinarskih poklicev. »Ne, strugarke res nimamo lakiranih nohtov, pri stružnici bi bilo kaj takega zares čudno vide- 1 ti. Ne gre pa seveda brez kreme za roke zjutraj pred delom, morda kaj takega narede tudi drugi strugarji«, se smeje Cvetka Laharnar. Če bi mislila na to, kakšne bodo ro ke vsak dan, se prav gotovo ne bi vpisula v takrat še poklicno šolo Železarskega izobra zevalnega centra in potem vsa leta vztrajala za stružnico v veliki delavnici, kjei se |>,)(| stropom vozi z bremenom sem in tja žerjav, kjer ni posebne ventilacije, kjer je poleti neznosno vroče, pozimi pa hladno, kjer hrup udarja v ušesa. Vendar pa takšno okoli«- tu pravi vtis le na obiskovalca, vajenega mirne ga in tihega okolja. Cvetka Laharnar celo pravi, da hrupa ne sliši. »Huje je v žeblpum kjer v vsaj zame neznosnem hrupu in prahu delajo pretežno ženske. Ne, tam pa že ne bi hotela delati« Cvetka seveda zdaj sploh ne razmišlja kasnejših letih, ko običajno delavcem I stružnici opeša vid, ko se pojavijo bolečin« nogah zaradi neprestanega Stoječega d( Po komaj tretjini opravljene delovne dob, res se m treba misliti na čas. ko je treba iz preči. Stružnico ima rada, delo |e ne m ni vsaj nič bolj, kot bi jo katero drugo, pa Če prav se gu drži še vedno bolj »moški zven Da bi bilo bolj te/ko /a stružnico? \'e, to pa ne. »Kakšen dan je sicer res tako, da delo noče gladko od rok - to se na|brz dogaja povsod, drugič pa si dobro razpoložen, pa ni težko opraviti niti najbolj zahtevnih opravil Povsod je tako. tudi pri stružnici ni druga L. IVI. o pri v la. 'I a, Videti brez svetlobe Izgubiti vid še ne pomeni izgubiti vse — To nedvomno spozna ljudje, ki zaradi nesreče ali bolezni ali drugih vzrokov izgube v celoti ali le deloma, z rehabilitacijo v Centru slepih in slabovi lahko znova 'vidijo', in kar je še pomembnejše — znova se Škofja Loka — O tem, kako varovati vid, še vedno premalo vemo, glede oči smo kar preveč brezbrižni. Pogosteje kot na oči se spomnimo na svoje mišice, lažje se odločimo za rekreacijski tek ali telovadbo v telovadnici, kot da bi pomislili na škodljiv vpliv šibke svetlobe, pazili na oddaljenost pri branju, nezmerni smo pri gledanju. televizije, ne poznamo vaj za urjenje vida. Ko so pred dvema letoma v Centru slepih in slabovidnih v Škofji Loki pripravili razstavo o usposabljanju slepih in slabovidnih, o njihovem delu in prostem času, si pravzaprav niso predstavljali, da bo doživela tolikšno odmevnost in zanimanje. V razstavljeno gradivo je namreč strokovnim delavcem Centra uspelo neprisiljeno vtkati sporočilo zdravim, naj varujejo vid. Vendar pa so razstavo videli doslej le v Škofji Loki na osnovnih šolah in tudi v nekaterih delovnih organizacijah. Ob bližnjem tednu skrbi za vid, to je v prvem tednu junija, morda ne bi bilo napak, če bi si takšno razstavo ogledali tudi drugi gorenjski šolarji in seveda tudi odrasli. »Se vam zdi, da sploh znamo varovati vid? Pri vašem delu se gotovo srečujete s prizadetostjo na vidu, ki je morda prav posledica brezbrižnosti do oči?« je bilo vprašanje, zastavljeno ravnatelju oddelka /a vzgojo in izobraževanje škofjeloškega Centra slepih in slabovidnih Jožetu Dolencu. »Res smo še daleč od tega, da bi znali bolje ceniti vid, dokler ga imamo. V svetu sicer že odpirajo tudi ambulante, kjer popolnoma zdravi na vidu s posebnimi vajami urijo vid. Takšne vaje poznamo tudi v našem zavodu, vendar jih uporabljamo le pri delu s prizadetimi na vidu. Ostanke vida je namreč treba usposobiti, treba se je naučiti gledanja tudi s preostalimi odstotki vida. S posebnim sistemom vaj lahko pomagamo slabovidnim pri ločevanju barv, oblik predmetov, ostrimo vid. Podobne vaje so sicer tudi v marsikaterem poljudnozdravstvenem priročniku, vendar je že tako, da se zanje zdravi ne menimo, dokler še nimamo nobenih težav. Pa še takrat, ko jih že imamo, odlašamo z obiskom pri zdravniku.« Center slepih in slabovidnih v Škofji Loki je edini zavod te vrste v Sloveniji, kjer je organizirana rehabilitacija tudi za kasneje oslepele oziroma slabovidne osebe. Kako poteka takšna rehabilitacija?« »Čeprav na leto v Sloveniji izgubi vid okoli sto oseb, jih komaj deset odstotkov pride v naš zavod na rehabilitacijo. Vzrokov je več, saj se nekateri starejši niti ne želijo usposobiti za življenje ob oslabšanem vidu ali celo brez. Zgodi se tudi, da od zaključene medicinske rehabilitacije po bolezni ali nesreči mine kar precej časa, preden na vidu prizadeti najde pot v naš Center. V Sloveniji smo sicer podpisali sporazum o rehabilitaciji kasneje na vidu prizadetih, vendar pa je pot iz bolnišnice do zavoda včasih še vedno predolga. Če gre za upokojence, ki izgubijo vid, potem potrebujejo socialno rehabilitacijo in ne delovno, ki je potrebna še zaposlenim. Prav pri upokojenih, ki se jim vid hudo poslabša, tako da se celo zaprejo med štiri stene, se včasih najbolj zatika, saj še vedno včasih naletimo na mnenje, da rehabilitacije ne potrebujejo. Vendar ni veliko takih, ki bi se zmogli sami izvleči iz šoka, v katerem si' Človek znajde, ko izgubi vid. S postopnim navajanjem na misel, da lahko ob usposabljanju pr sobnosti prav tata gibljejo v prostore poskrbe zase, najs ljudmi, se navadijJ močke za slepe, sei polnoma vključijo * ki so ga živeli pred in z vidom. Za mlajše, ki u$l*», so še povsem detevn»! nL je najbrž rel vsem drugačna. Zal la se lahko »Približno sedeš primerov na leto treba osebo z ali slepoto usposobili J dela. Okoli tri d; je potrebno, da se vim gibom in je so«i delati. Za vsakega skupina pripravi tega pa je dosti lažje I ti, če že vemo, kje i vno zaposlil. Ni rav: lovnih organizacij, sprejmejo svojega* pa je navadno pri delu, če ne še gre drugače, delo na domu. ti!1' opravlja za svojo** ganizacijo. Veča* usposabljanj je 1M vemo tudi potem.*1 vanci spet obišče}^ sporočajo, kakej** di uspešne deleva*' cije ni vedno nuja^ upokojitev, saj " vidni lahko as Počuti koristnega-1 neI5 zdravim/ Pred nekaj usposabljati na vi tudi z« prograr nalnikih. Je »Je. Dva presta po treh letih ze lahko zaposliU pruxirugi v fiursl smo bolj organu... bljanja, sodelujem lz°br^2evaln::r . v Radovljici te- rr* šolo ..računalniška Škofji Loki. C le pnpomoejv je treba uvozit m zvočnega ac gramer ne mor sicer, da bo tudi sen ter da bosta ^ la*a v svojem **J nem poklicu < Obnova starega Kranja »Res je, da je prenova zelo zahtevna naloga. Vendar bi dela«*1 področju vseeno morali pospešiti,« menijo krajani krajevne skupnosti Kranj Center J Kranj - Minuli mesce 80 S€ sestali krajani krajevne skup nosti Kranj Center, da se po govorijo o revitalizaciji mestnega jedra. Posredi ni bila nikakršna nestrpnost, marveč bolj zelja po seznanitvi, kako stvar okrog prenove poteka. Nekateri prenovitveni procesi mestnega jedra so se namreč v krajevni skupnosti Center v Kranju začeli 1977. leta Ni« koliko papirja je ze popisane ga o tem Nekaj skromnih ro zultatov je ze videti Vendar pa je do cilja, da bi arhitekton sko dediščino posodobili, ji da h višjo vrednost, novo vsebino in pomembnost, dn bi bilo Življenje v starem delu mesta spet prijetno m živahno, kot kaže še daleč \ isja Repinc, tajnik odbora za revitalizacijo pri Izvršnem • velu i ibi mske skupščine, ra Zlaga, da je bil mana lani narejen načrt revitaltiacijskega procesa za staro mestni1 jedro ki je ra/.iel|ein 1 na t.tko ime novahe kareje Ti načrt |e te •••■i skozi dvomesečno javno obravnavo. Sicer pa nad revi taliaaCijO bedita 49 (lanski ko-* ordmaeijski odbor m 1.1 član ski sekretariat Sprejel |e ze odlok o razglasitvi starega mestnega jedra za kulturni in zgodovinski spomenik Pot rje na je projektna naloga I 'i o|e ktivno podjetje Kranj izdeluje projekte za komunalne napra ve. Konec julija naj hi bila končana arhitektonska doku mentaii|.i trgov, poti, pešpoti itd. Izdelana je tudi ze li.uvn.i studija fasad v starem |edru In do konca leta naj bi se začela doki na komunalnih napravah na Titovem trgu. Za kare 1)1 b. V katerem je Pavšlarjeva losa s šestimi ob-jekti, |e programski načrt prenove tudi Že i/delan in naj bi bil javno razgrnjen še do kon- i a tega polletja Za Podrtino v kareiu '.'O iščejo investitorje. Priprave potekajo za prenovo objekta Maistrov trg 12, medinu ko je objekt Maistrov trg [3 že končan. K i ,nam so V razpravi podčrtali predvsem dvoje: glede na to, da bo pienova Starega jedra že tako ali tako draga zadeva, pri pripravi naj-, , |,( ne|se dokumentacije, so-glasii m vsega drugega, kar sodi zraven, ne bi smeli kasniti Strinjali so se. da je težko zbirati potrebna sredstva v ta namen, s.u na primer kvadratni metei- obnovljenega stanovanjema prostora v starem delu mesta stane pogosto se več kot v novogradnji. Vendar pa ne bi smeli pozabiti, da ze 1956 leta iz mesta oziroma poslovnih prostorov v njem odteka denar za investicije na druga področja V tem rasu so ..... grajeni (tudi s tem denar 'u)/...'«......«-.•• Vodovodni 'tolp. Planina . Čas je. da bi se demar počasi začel tudi vra čati.di.........l.a,i/utTtSS; sili in bi Kranj postal takšen, da bi se domačin m tujec rada sprehodila skozenj; ne pa » nas je sram, če gost slučajno aidev llsti del Kranju, kerj< na primer .nad Kiese stcin. Predsednik skupščine kia rei3 jevne skupne> Peter Vencelj je ta** čil zbor kraja: »Le z združeni* interesnih skupni5* nih organizacr S *r revitalizacijo lahko pospešili ski odbor naj jih deluje in si P: pridobil sredstva. ^ doslej odtekal iz $f* mesta, naj se z**« vanj. Samoupravna: ska skupnost naj -bi v starem de'u * obnoviti stanova* prednost pri krettC-je treba urediti tal* sto lahko zaživel4 REPORTAŽA PETEK, 18. MAJA 1984 11. STRAN O LA8 JiVe miloščino, % pravico 'ščem pjkarse invalidskemu upokojencu Jovu Nikoliću dogaja že jo desetletje, bi lahko naslovili tudi »Železar Jovo in njegova Mdrugt Niča iVnice — Jovo Nikolič, i invalidski upokojenec, *• žerjavovodja v jeseni-^ezarni, se je obrnil na P^sem obupan in razoča-**i družbo, socializmom r*^. želi si samo,da bi , rad bi delal, ko bi le «1,« toži za pravico ope-«vi Jovo Nikolič. »Od 1958. /eta sem delal kot vovodja nad livarskimi 1 v sivi livarni jeseniške e. Mlad sem bil in ^me je premamil do-,v/*fek. Leta in leta sem *?fev v nezaščiteni ka-^ral prah in strupene jj^kler sem bil še zdrav, ^1 delov nik trajal tudi '*adar je manjkalo de-žerjav. Včasih so me ^ ^at, ko sem po naporih Pravkar Jegel1' la*,1' naJ zarnenJam te#a ^ J*fa. Danes pa me bolne-U^delo nezmožnega na-2 lenuhom in zabu-V visoki temperaturi V* strupenih plinih so mi S^/8 Pljuča, napadle so me jrfPr* j*>'ezni, toda zdravniki ^Rv7'šća, na katera sem se JV*'' trdijo, da gre za kro-j^^.^ienje. Mnoge žerja-JQl *> ki so kot jaz delali P^'mi, je med delom na-slabost in morali so jih k JWi z rešilcem. Ko sem ,n zdrav začenjal na žer-me stari delavci svari -- 1,0 tudi z mano taffo. To-j*i nisem verjel. Danes ^ffC01^. ko čutim posledice ;Jv£J1Je8a dela, pa mi tega iMJS£ Priznati.« ■p^-leta je bila Jovu Nikoli-IVfJnana tretja kategorija ^•"nosti. Na delu se je na-'ečkrat onesvestil, naga je bolezen in vse |KY' je bil sposoben za delo. lV W leta so ga invalidsko kot invalida prve ka- tegorije. Ker je imel ob upokojitvi manj kot 18 let delovne dobe in ker mu ni bila priznana invalidnost zaradi poklicne bolezni, temveč le zaradi nekakšnega kroničnega obolenja, so mu odmerili minimalno pokojnino, le 45 odstotkov od osnove. To danes znaša bori stari milijon, zraven pa dobiva še simbolično invalidnino. Ko bi mu tedaj priznali invalidnost zaradi poklicne bolezni, bi bila danes pokojnina dobra, saj je na težkem delovnem mestu kar dobro zaslužil. S sedanjo pa ne more »ne živeti ne umreti«, kakor pravi. Potem ko poravna obveznosti, kot so stanarina, plačilo elektrike, davki in razne zdravstvene participacije, mu ne ostane več veliko, tako da si hrano privošči le enkrat dnevno. Tudi odvetnik pa terja skoraj polovico tega revnega zneska. Da bi mu priznali pravico, ki izhaja iz invalidnosti zaradi poklicne bolezni, ali vsaj do odškodnine, ker je na delu žrt- voval svoje zdravje, se je Jovo Nikolič takoj pritožil na sodišče. Od upokojitve do danes je obšel že vse mogoče instance, nekatere celo dvakrat, a pravice do danes ni našel. Na sodišču so ga odpravili z argumentom, da ne gre za poklicno bolezen, vsaj ne za takšno, ki bi bila zapisana v seznamu poklicnih bolezni. Toda Jovo Nikolič je pred tremi leti črno na belem dobil izvedensko izjavo specialistov medicine dela iz ljubljanskega Kliničnega centra, da. je njegova invalidnost posledica zastrupitve s strupenimi plini, ne pa običajne bolezni, kot je pokazala diagnoza in je bila razlog invalidske upokojitve. Drugi argument, zaradi katerega mu sodišča niso priznala njegove pravice, je menda zastarelost zadeve. Trdijo, da se je na nepravično odločitev invalidske komisije prepozno pritožil, kajti v sodstvu glede tega velja 10-letni rok zastaranja. Le-ta je od 1971. leta, ko so Nikoliča invalidsko upokojili, resda že davno potekel, toda on se tedaj še ni zavedal vzroka in povzročitelja, temveč le posledic svoje invalidnosti. Torej bi se dalo poiskati tudi pravno zadoščenje. »Nobene miloščine nočem,« pribije nekdanji železar, »le svojo pravico terjam in pokojnino, da bom živel človeka dostojno življenje. Za tovarno sem žrtvoval mladost in zdravje, zdaj pa se moram proti njej boriti za osnovne pravice. A kaj more človek sam proti velikemu industrijskemu gigantu?« Res, kaj more? In kaj more mali človek zoper birokratsko kolesje toge zakonodaje? Pravimo, da v napredni družbi leta služi človeku. Toda primer Jova Nikoliča je dokaz, da tu več velja mrtva črka zakona kot živ človek. D. Z. Žlebir LOJZE BOGATAJ: Hočemo in znamo Najbrž je edini direktor, ki nima svoje pisarne. Eden redkih, ki nima svoje tajnice. Delovno mizo si je postavil v skupni prostor celotnih skupnih služb in dela skupaj '■ z računovodstvom, komercialisti, tajnico, telefonistko j? in drugimi režijskimi delav-' ci, ki jih je sicer v nekaj več kot 110-članskem kolektivu I zelo malo. Vendar zato nje-jjj gov ugled v kolektivu ni nič B manjši. Njegova beseda zale-I že in odločitve spoštujejo. Avgusta bo tri leta, kar je postal direktor sovodenjske-ga Termopola, podjetja za | predelavo plastičnih mas na skrajnem koncu Poljanske doline. Prišel je torej v najtežjem obdobju, ko se pogoji gospodarjenja iz leta v leto zaostrujejo. Nasprotno pa so poslovni rezultati Termopola iz leta v leto boljši in so v zaključnem računu za leto 1983 ali V periodičnem obračunu za letošnje prvo trome-sečje dosegli že kar neverjetne indekse. »Pravočasno smo spremenili proizvodni program,« pravi. »Prisluhnili smo potrebam industrije, raziskali, kakšne vrste plastične embalaže so najbolj iskane. Pravočasno in dovolj smelo smo se odločili za uvoz moderne tehnologije in tako danes lahko uspešno konkuriramo s svojimi izdelki tudi na najbolj zahtevnih zahodnoevropskih trgih. Začeli smo izvažati in danes delamo embalažo za izdelke tako velikih in znanih firm, kot sta IBM in Braun. Izboljšali I smo organizacijo dela, povezali smo se s sposobnimi kooperanti, ozka grla v proizvodnji pa smo odpravili ta-I ko, da enostavna dela delavci opravljajo doma. Izboljšali smo delovno disciplino in informiranost v kolektivu. Zamenjalo se je tudi precej delavcev, predvsem pa večina vodstvenega kadra.« Razen tega so izboljšali delovno disciplino, za kar sta po njegovem potrebna čas in tovariška beseda, le izjemoma disciplinski ukrep. Interes za dobro delo so spodbudili z novim sistemom nagrajevanja, ki v največji možni meri upošteva plačilo po delu. Posebno se poudarja kvalitetno delo in izpolnjevanje dobavnih rokov. Vsaka napaka se pozna pri plači. Če je veliko izmeta, je zaslužek manjši. In nasprotno. Kdor dobro dela, veliko in natančno, več zasluži. Zato ni težav, ko je treba izpolniti izvozna naročila ali naročila za domači trg, ni problemov, če je treba priti na delo v soboto ali celo v nedeljo ali pa neizgotovljene izdelke odnesti domov. Ni nobenega sprehajanja po tovarniškem dvorišču in hodnikih. Čeprav ni vratarja in so vrata na široko odprta, nihče med delovnim časom ne hodi ven. Prizadevnost kolektiva se enači s poslovnimi rezultati. Dovolj zgovorni so kazalci uspeha. Dohodek na delavca je bil lani za 78 odstotkov večji kot predlani, v primerjavi z letom 1981 se je skoraj podvojil. Čisti dohodek na delavca je bil lani večji za 81 odstotkov, osebni dohodki in skupna poraba na delavca so porasli za 50 odstotkov, osebni dohodki pa za 43 odstotkov. Lani so znašali 17.000 dinarjev, leta 1982 pa slabih 12.000 dinarjev. Akumulacija v primerjavi z dohodkom je porasla z 9,56 odstotka predlani na 21,26 odstotka lani. Tudi kazalci uspešnosti letošnjega prvega tromesečja so zelo dobri. Dohodek na delavca je porastel letos v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 91 odstotkov, čisti dohodek na delavca se je potrojil, osebni dohodki s skupno porabo podvojili, čisti osebni dohodki so znašali slabih 25.000 dinarjev v povprečju. Akumulacija v primerjavi z dohodkom se je dvignila na 40,20 odstotka. Hitro raste tudi rentabilnost, saj je dohodek v primerjavi z uporabljenimi sredstvi porastel z lanskih 11 na letošnjih 22,7 odstotka. »S tem še nismo prišli niti na pol poti,« pravi. »Proizvodnjo, organizacijo dela, tehnologijo, skratka, celoten delovni proces in tovarno moramo tako posodobiti, da bodo lahko začeli v tujini prodajati takšne tovarne po sistemu »tovarna na ključ«. Skratka, da bomo sposobni opraviti celoten inženiring za podobno proizvodnjo, da bomo sposobni prodajati znanje. Zato se moramo v kolektivu stalno učiti, moramo znati več, kot znamo sedaj. Zato imamo za našo velikost sorazmerno veliko štipendistov, delavci pa se veliko izobražujejo -ob delu. Predvsem pa je važno, da vemo, kaj hočemo, in da to, kar smo si zamislili, znamo uresničiti. Hoteti in znati je moto, ki ga skušamo zasledovati pri delu.« L. Bogataj ME Ž NA RJEVA TA IZ BESNICE: v—--—~-- Ranjek samo s kropom Majhna hiša stoji na robu gozda, pred njo so nizek vodnjak s skrbno pobarvanim rdečim korcem, majhna drvarnica, pred njo tnalo in ne njem sekirica, okrog pa že vse polno zvezanih butaric. Kot v pravljici je, ki se začne: »Nekoč sta živela dedek in babica ...« To sobotno dopoldne se je sonce z vso pomladno močjo upiralo v breg, v hišico, v butari-ce, grede. K6t bi se hotelo oddolžiti za vse dolge mrzle dni hkrati, tako toplo je grelo. Čebele so bučale in obletavale trobentice, pljučnik, vijolice. Popki na drevju so se kar vidno napenjali. Vse je dehtelo in bršelo. Nebeško lep dan .. . Ata je postavil veselega Martina na mizo. Še od praznovanja zadnjič je ostal, ko je imel 90 let. V gostilni na Razpokah so imeli veliko reč. Niso še imeli takih gostov, je prepričan ata. Toliko mladih, pa je moral le bolj sam plesati. A je bilo živo! Če dolgo živiš, vse sorte do-živiš, modruje in že pripoveduje, kako je bilo v prvi svetovni vojni v Galiciji. Takrat mu je bilo najhuje v življenju. V 17. regimentu kranjskih Janezov je služil. Pred neko rusko vasjo je prišel ukaz: »Bajonete auf! Šturm!« Še danes sliši, kako je zažvižgalo jeklo. Da bi mogel takole na človeka? Nak! Ne bo. Prav nobenega ne bo dregnil. Potem se je izkazalo, da je vas prazna. Kako si je oddahnil! France Okorn, Mežnarjev ata iz Besnice, je bil doma pri Rudarju. Sedem otrok, lesena bajta. Oče je pozimi delal platno. Tudi France ga je. Še potem, ko je imel svojo družino in so stanovali v Kozjekovi polij bajti. Drugače se je pa na Štajerskem izučil za čevljarja. Pozimi je čevljaril in tkal, poleti golcval. Trideset let je bil v Besnici mežnar. Še danes je »rezervni« mežnar, se rad pošali. Že pred 1. svetovno vojno je šel k železničarjem. Ko se je, ves omrznjen vrnil iz Galicije in Karpatov, je šel spet k njim. Progovni čuvaj je bil od Otoč do Šentvida'. Dvajsetega leta je bil med stavkajočimi. Ujet je bil in zaprt z drugimi v ljubljanskih zaporih. Nekaj časa je bil brez službe. Golcva-la sta z bratom, potem se je zaposlil v Inteksu, kjer se je petdesetega upokojil. Med zadnjo vojno je bil v Besnici postavljen za župana, a ker ni z Nemci trobil v en rog, so ga odstavili in zaprli. V Begunjah so ga imeli nekaj časa. Njegova hiša je bila ves čas povezana s partizani. Najstarejša, Milka, se je največ pečala s tem in Ivan, ki je potem tudi šel v partizane. Ja, čudna je bila takrat v Kozjekovi bajti... Po vojni so naredili tole hišico. Veliko so mu pomagali va-ščani. Lepo živita z mamo, je videti. Strašno skrbi zanj. Njegova druga žena je. Prva je umrla za tumorjem, kmalu, kmalu zatem, ko so naredili hišo. Otroci Milka, Ivan in Francka so šli od doma, zdaj je doma le še njun najmlajši, Rajko. Kaj počne v teh poznih letih? Saj imaš ves čas kaj početi. Le obsedeti ne smeš. Mežnarjev ata je danes že nekaj butarie naredil, regrat nabral, posejal solato, vsadil čebulček, popoldne bo še malo vrta pre-štihal in v trgovino bi moral iti. Prav rad stopi kar peš v Kranj. A ne pride daleč, vedno ga že prej kdo pobere. O, pa ima še lahak korak. Da bi le zdravje bilo. Včasih je imel preveč kisline. Tako daleč je že bilo, da je smel jesti samo žlahtne hruške. Zdaj bi pa lahko cveke jedel, se smeje. Jedilna soda ga je pozdravila, pravi. Z mamo si kuhata čaje. Sama jih nabirata: baldrijan za živce, šentjanževe rože za mehur čistit, malo rmana med baldrijanom pomaga, če ne moreš spati, be-zgovo cvetje zbija vročino, jagode so pa za grlo in vrat, ko je tu prehlad. Lipovec očisti ves organizem. Ampak samo cvetje, v listih je strup. Kamilice so za želodec, za krče, meta je dobra za pomiritev in če je težka sapa. Ranjeka mora nabrati majnika. Črno korenino ima, kot kozarec debelo. Med srobotom raste. Čudovit čaj je iz njega. Po medu diši in za vse je dober. Ves organizem in prebavo okrepi. Vroč krop samo poliješ po njem pa pustiš. Potem dodaš med in žganje. To je za zdravje . . . Baldrijanovo korenino moraš nekaj minut kuhati. Hermeii-ka, namočena v žganju, poma- ga za rane, pa če se ti garje delajo po laseh. Ko je bil še otrok, mu je mama na žulj navezala list hermelike. »Zmi-kelj« ji je pravila . . . »Ja, če bomo tako pridno čaje kuhali, še pomrli ne bomo,« se smeje ata. Strašansko je zadovoljen, da je dočakal taka leta, da je še tako čvrst in razpoložen. Zavidam jima to čudovito idilo na robu gozda. Le travnike in gozd vidita iz svoje hišice. Vsa ostala Besnica je skrita za robom. Kot bi bila sama na svetu. In ko že skoraj stoči-va Martina, ga povprašam, kako ga kaj zadevajo te naše gospodarske težave. Pa le zamahne z roko, da se vsaka pesem enkrat izpoje in se bo ta tudi. Da bi se le prav grdo ne. Slišal je, ja, kako norijo po trgovinah in kupujejo in vlačijo domov. Sama pogoltnost je še ljudi in zavist. Ko bi ljudje vedeli, da se skromno najlepše živi! »Kaj bi pa on kupil?« »Eh, kaj bi kupil,« se gladi po gosto, zašitih hlačah na kolenu. »Kaj nam pa manjka? Prav nič! Srečko bi kupil! Tako, ki ima vsaj štiri enice. Če mi bo prišla v roke, bo moja in tudi zadela bo . . .« Veliko sreče in še na mnoga leta, Okornov ata! D. Dolenc HJHI i KRKA, Ic.arn« r«,»r» « ,oi a.. Now mHh> O LAS 12. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 18. MAJA 1984 Pred športnim prvenstvom ljubljanskega armadnega cbmočja Planinci branijo naslov Kranj — Sportu pripisujejo v armadi velik pomen. To ni naključje, saj z njegovo pomočjo Zagotavljajo telesno pripravljenost vojakov in starešin za izpolnjevanje zahtevnih nalog v procesu borbenega pouka. Ob redni telesnov-zgojni dejavnosti imajo vito športnih tekmovanj, na katerih enote merijo moči med seboj in se družijo s športniki iz.okoliških krajev. »V planinski enoti,« ocenjuje starešina Marko Petrič kot nosilec športne dejavnosti v njej. »imajo vsi starešine, poselin«! pa poveljstvo, veliko razumevanja za šport. Niti ena garnizija ni brez svojega športnega igrišča, povsod je na razpolago dovolj športne opreme. V takih razmerah in ob plodnem sodelovanju s športnimi organizacijami v ,očini je razumljivo, da je športna aktivnost naših vojakov in starešin zelo razvita, v njej pa dosegamo tudi dobre rezultate.« Ves april so v osnovnih enotah potekala množična tekmovanja, med katerimi so planinci preizkusili svoje* sposobnosti v vojaškem mnogobo.fu in več športnih disciplinah. Te prireditve so služile obenem /.a izbor športnikov, ki so pomerili svoje moči na nedavnem prvenstvu celotne enote. »To prvenstvo smo imeli,« nadaljuje sogovornik, »12. in 13, maja v Kranju, kjer je nastopilo okrog 280 tekmovalcev. Tekmovanja v strelstvu, vojaškem mnogoboju, atletiki, odbojki, rokometu košarki so bila kvalitetna, kar je omogočila tudi dobra organizacija prireditve; zanjo je skrbelo blizu 20 starešin in 100 vojakov, kot vedno pa nam je pomagal zbor atletskih sodnikov iz kranjske občine.« V skupni razvrstitvi prvenstva je z 29 točkami zmagalo moštvo iz Škofje Loke, drugo mesto so osvojili Tolminci /. 21 točkami, tretje so si z 20,5 točke priborili Kranjčani, četrto mesto je s 14,5 točke zavzelo moštvo z Bohinjske Bele. Kot med drugim naglasa tekmovalec zmagovalnega moštvaJErik' Testen iz Nove Gorice, ki se 121Waktivno ukvarja z odbojko, v škofjeloški garni- v*A TER ROLO Turnir drugoligašev KRANJ — Letni bazen bo danes, jutri in v nedeljo prizorišče vaterpolskega turnirja drugoligašev. Na tem turnirju, ki ga organizira vaterpolski klub Triglav iz Kranja, bodo nastopili drugoligaši Burin iz Reke. Opatija, Brodograditelj iz Beti ne, Koper, gostje iz Trsta, moštvo Ede-ra in domači drugoligaš Triglav. Turnir se bo začel drevi ob 19. uri s tekmami prvega kola. Prva tekma bo ob 19. uri, ko se bosta srečala Triglav in Koper, ob 20. uri je srečanje Burin : Brodograditelj in ob 21. uri Edera : Opatija..V soboto se bo turnir nadaljeval od 10. do 12. ure in od 18.30 do 20.30, v nedeljo pa od 8. do 10. ure in od 14. de 16. ure. Vsa srečanja bodo vodili kranjski sodniki Marinček, Krašo-•c, Sturiha in Bor Balderman, medtem ko je delegat turnirja in kontrolor sojenja Kranjčan Zdrav-ko Maržič. -dh ziji pa so mu med služenjem vojaškega roka zaupali dolžnost športnega rele renta, je ključ za uspeh gotovo v dobro organizirani tekmovalni dejavnosti in velikem navdušenju za šport v njihovi enoti. »Na osnovi doseženih rezultatov na prvenstvu naše enote,« končuje pogovor starešina Petrič, »smo izbrali najboljše športnike v posameznih disciplinah in sestavili moštva za nastop na športnem prvenstvu ljubljanskega armadnega območja, ki bo od 13. do 17. junija. Za tekmovanje v strelstvu, ki ho v Ljubljani, se pripravlja okrog 20 strelcev, za vojaški mnogoboj in pa-trolno-orientacijski tek v Celju pa nekaj manj tekmovalcev. Pričakujemo, da bomo pred prvenstvom uspešno končali treninge ekip in na prireditvi branili naslov skupnega zmagovalca, ki smo ga osvojili lani.« Takšnih ciljev si pripadniki planinske enote ne zadajajo brez osnove. V teh dneh izbrani športniki pospešeno nabirajo telesne moči in pilijo tekmovalno tehniko, pri čemer starešinam pomagajo vsi športni referenti. Za trening načrtujejo tudi izvedbo tekmovanj v strelstvu in patrolnom teku i okoliškim prebivalstvom pred koncem maja. S. Saje LOKOSTRELSTVO Odličen nastop Borisa Jemca KRANJ - V avstrijskem Bad Goi-sernu je bil pred dnevi prvi lokostrelski turnir hunter field, ki šteje za pokal Alpe-Adria. Na njem je nastopilo nad stodvajset tekmovalcev in tekmovalk iz Velike Britanije, Italije, Švice, ZRN, Avstrije, ZDA in Jugoslavije. Naše lokostrelce so tokrat zastopali člani LK Kamnik in Exoterm iz Kranja ter lokostrelci LK Jugobanka iz Ljubljane, LK Donat iz Radovljice in LK Ankaran. Pri moških v disciplini prosto je bil najboljši Anglež Dave Hoovvell, ki je bil lani na svetovnem prvenstvu tretji, od naših pa je Marko Podržaj (Exo-term) le za las zgrešil tretje mesto. V instinktivni disciplini se je od naših najbolje odrezal Kamničan Boris Jemc, ki je z novim državnim rekordom 824 zasedel drugo mesto. V disciplini compound pa si je edino /;mago za naše pristreljal član Exoterma Peter Tomazin. V moštvenem delu so zmagali Italijani, naši so bili četrti. Moštveni vrstni red — 1. Italija 5.878, 2. ZRN 5.813, 3. Avstrija 5.711, 4. Jugoslavija 5.635. 5. Švica 4.721; posamezno — prosto člani — 1. Ho-well (Anglija) 955, 2. Mitterer (Avsti i ja) 954, 3. Privileggi (Italija) 939 (223), 4. Marko Podržaj (Jugoslavija) 939 (220), ... 9. Oblak, 12. Desnica (oba Jugoslavija), ženske — 1. Goodall (Anglija) 891, 10. Puch (Jugoslavija) 759, mla-di.ici — 1. Scaramuzzo (Italija) 872, H. Kidrič (Jugoslavija) 670, instinktivno — moški — 1. Mundon (Anglija) 865, 2. Jemc (Jugoslavija) 824, 3. Cinquni (Italija) 813, 6. Prelovec, 12. Kos, 13. Sorli (vsi Jugoslavija), compound — 1. Tomazin (Jugoslavija) 873, 2. Tavlor (Anglija) 790, 3. Lapacka (Avstrija) 687. -dh Vabilo tekačem na smučeh Pohod s Komne do Krnskega jezera Da bi približali prijateljem teka na smučeh naše planine, koje na njih še dovolj snega za pohode in turne smuke, je sklenila komisija za množičnost pri Smučarski zvezi Slovenije prirediti ob sodelovanju izdelovalcev smučarske opreme Elan in Alpina množični pohod s komne do Krnskega jezera in nazaj. Prireditev bo v soboto, 19. maja; seveda, če bo vreme ugodno. Udeleženci se bodo do 8. ure zbrali pri Savici v Bohinju, od koder bodo skupaj krenili do doma na Komni. Tod bo eno-urni počitek oziroma priprava na tekaški pohod. Vse, ki bodo do 11. ure prispeli na Komno, bodo razdelili glede na pripravljenost v štiri skupine. Lete bodo vodili vodniki, ki bodo z vodjem pohodu povezani z radijsko zvezo, s seboj pa bodo nosili rezervno krivine in orodje za primer okvar. Pohodnike bo spremljal tudi zdrav* 111 Pohod je primeren za vse, ki poprečno obvladajo veščine hoje in teka na smučeh in z redno vadbo vzdržujejo telesno zdržljivost. Edini nekoliko zahtevnejši vzpon med pohodom je Bogatinsko sedlo, prav tako tudi spust z njega. Oboje je moč varno in brez težav obvladati tudi na tekaških smučeh s poševnim vzpenjanjem in prav tako vožnjo navzdol. Pri Krnskem jezeru bo v novem domu PI) Nova Gorica dveur-ni počitek med njim si bodo udeleženci pohoda ogledali okolico jezera, najbolj spočiti pa bodo lahko obiskali sedlo pod samim Krnom. Nato bo vrnitev na Komno in po krajšem odmoru tudi nazaj v dolino. Oprema udeležencev naj bo povsem rekreativna. Najprimernejše so nekoliko močnejše smuči, ki jih ni potrebno mazati, čimbolj trdne oalice topla oblačila in dobra obutev; za hojo do doma na Komni in nazaj je priporočljive ustrezno nepremočljivo obuvalo, saj je se skoraj na vse n.t« sneg. Udeleženci naj imajo s seboj sončna očala m zaščitno l Zmo. Prtljago lahko vsak nese s sabo ali jo odda na tovorno z.cmco •i Savici. ŠPORT OB KONCU TEDNA Gorenja vas: prireditve oh prazniku krajevne skupnosti — Ob krajevnem prazniku bo v Gorenji vasi več športnih tekmovanj. Jutri, v soboto, ob 17. uri bo v domu Partizana meddrustveno strelsko tekmovanje za Ržkov memo rial, v nedeljo množični pobod planincev, mladine in ostalih krajanov na Goro nad Malenskim vrhom, popoldan, ob 16. uri pa še tekmovanje v streljanju z zračno puško. Mošnje: sindikalno strelsko prvenstvo — Jutri in v nedeljo, 19. in 20. maja, bi na strelišču kulturnega doma v Mošnjah občinsko sindikalno prvenstvo radovljiške občine v streljanju /. zračno puško. Tekmovanje se bo v obeh dneh pričelo ob 13. uri. Udeleženci bodo razdeljeni v dve starostni skupini — do 40 in nad 40 let. Kranj: nogometna liga — Na sporedu je tretje kolo končnice nogometnega prvenstva kranjske občine. Razpored tekem — člani, sobota ob 17. uri — Podbrezje ; Sava, Triglav B : Naklo. Kokrica ; Trboje, Primskovo : Šenčur, Zarica : Britof, Bitnje : Preddvor, Visoko : Velesovo, Hrastje : Grintavce; kadeti, sobota ob 10.30 — Jesenice : Sava, Alples : LTH, Britof : Triglav (ob 17. uri); pionirji, sobota ob 15.30 — Britof : Primskovo, Naklo : Kokrica, Sava : Bitnje, Šenčur : Zarica* mladinci, nedelja ob 10. uri — Naklo ; Šenčur, Primskovo : Preddvor, Kokrica : Trboje. — D. Jošt Jesenice: cicibanova olimpiada — Zveza telesnokulturnih organizacij in vzgojiteljice Vzgojnovarstvene organizacije Jesenice prirejajo jutri, v soboto, ob 10. uri na igrišču šolskega centra Plavž na Jesenicah četrto cicibanovo olimpiado, na kateri bodo najmlajši prikazali različne športne dejavnosti. - J. Rabič Jesenice: košarkarski turnir za pa-raplegike — V počastitev dneva mladosti bo aktiv zaposlenih invalidov Železarne Jesenice skupaj s sindikalno in mladinsko organizacijo priredil jutri, 19. maja, v telovadnici Železarskega izobraževalnega centra na Jesenicah tradicionalni, že tretji košarkarski turnir za paraplegike, na katerem bodo nastopile ekipe mariborske, celjske, novomeške, ljubljanske in gorenjske regije. Turnir se bo začel ob 8.30. — J. Rabič Jesenice: večer z Alpskim kvintetom in jeseniškimi športniki — Športno društvo Jesenice prireja danes, v petek, ob 20. uri v športni dvorani pod Mežakljo zabavno-športno prireditev, na kateri se bodo predstavili najboljši jeseniški športniki. Alpski kvintet s pevcema Ivanko Kraševec in Edvinoni Fliserjem ter humorist Vinko Simek. Športnikom bodo ob tej priložnosti podelili tudi priznanja za dosežene uspehe. — J. Rabič Trzin: sedmi tek po poteh aktivistov — V počastitev občinskega praznika in 40-letnice prvega zasedanja Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora bo jutri, 19. maja, v Trzinu sedmi tek Po poteh aktivistov NOB. Start bo pred zgradbo Gozdnega gospodarstva na Mlakarjevi ulici, kjer bo tudi cilj za pionirje, za vse ostale udeležence pa bo cilj v trzinskem kamnolomu. Pionirji, ki bodo tekli na 1000 metrov, bodo Ital tali ob 16. uri, tekmovalci za tek na ti in 12 kilometrov pa ob 17.30. Štartnimi je 80 dinarjev. Gorenjska: nastopi rokometnih liga-šev — Rokometašinje Alplesa iz Železnikov gostujejo ob koncu tedna v Splitu, igralci škofjeloške Jelovice pa v Umagu. V moški republiški ligi se bo tržiški Peko pomeril jutri ob 19. uri na igrišču v Bistrici z ekipo Mokerca iz Iga, gorenjski derbi v enakem ženskem tekmovanju med Tržičem in Preddvorom pa je zaradi sodelovanja igralk Preddvora na festivalu bratstva in enotnosti preložen na sredo, 23. maja. V drugi moški republiški ligi — zahod bosta v nedeljo ob 10. uri na sporedu srečanji Preddvor : Zagorje in Križe : Inles. V mludinski republiški ligi — skupina center bo danes ob 17.30 tekma Jelovica : Šentvid, ob 17 uri Peko : Sava Kranj, jutri ob 18. uri srečanje Škofja Loka : Olimpija in ob 18,80 Kamnik : Kolinska Slovan. V enakem ženskem tekmovanju bo jutri ob IS 30 tekma Peko : Duplje, ob 17. uri Kamnik Polje in uro kasneje Alples : Šent vid. Srečanje Ratitovec : Preddvor bo v torek, 22. maja, ob 18. uri. — J. Kuhar Bled: regata za pokal Kranju in * Bleda — Brodarsko društvo Kranj prireja jutri, v soboto, na Bledu tradicionalno, že peto regato za pokal Kranja, v nedeljo pa še šesto regato za pokal Bleda, ki bo veljala tudi za pokal Slovenije v jadranju na deski. V obeh dneh se bo tekmovanje pričelo ob 11. uri. Pravico nastopa imajo člani klubov za jadranje na deski ali sorodnih športnih organizacij, ki so včlanjene v Brodarsko zvezo Slovenije. Prijave sprejema prireditelj od 9. do 10. ure, tako v soboto kot v nedeljo. TURNIR V MALEM NOGOMETU Tenetiše - Športno dru i . Podior je organizira 8.9. in 10. junija v Tone tisah turnir v malem nogometu P.-,,., ve /b,rri dO 1. jurnja Marko Markovu enet.se U telefon v služb, 22 221. int' 23-47. Število ekip je omejeno, zato po hitite s prijavami. Petnajsto svetovno prvenstvo v kegljanju Naši pričakujejo štiri medalje LJUBLJANA - Ljubljanska bala Tivoli, ki je bila že desetkrat priro-rišče največ jih športnih tekmovanj na svetu, je že skoraj pripravljena za največjo športno manifestacijo v Sloveniji, za petnajsto svetovno prvenstvo v kegljanju na asfaltu SKEP H4. To petnajsto svetovno prvenstvo bo v hali Tivoli od 'iti maja pa vse do 1. junija, ko bo finale posameznikov. Nastopalo bo rekordnih dvanajst reprezentanc, ki se bodo za svetovnega prvaka na šeststeznem kegljišču borili v moški in ženski ekipni konkurenci in v obeh konkurencah za najboljšega posameznika in v dvojicah. Na tiskovni konferenci, ki je bila v sredo v Ljubljani v.prostorih delovne organizacije Slovin. so člani organizacijskega odbora na čelu s predsednikom Ladom Grudnom zatrdili, da bo vse tako, kot je treba. Organizirano bo tako kot na prejšnjih svetovnih in mednarodnih prvenstvih. Tako bo Ljubljana se bolj potrdila svojo vlogo v svetu, sloves da odlično organizira vsa prvenstva Na .iskovni konferenci sta bila poleg predsednika asfaltne sekcije F1Q Avgusta Likovnika tudi zvezna trenerju Tibor Kaločoj (ženske), Dtije Smojanovic (moški) in naši reprezentantje Biserka Perman. Marika Nagy ter Miro Steržaj in Miroslav Li >vič. Po njihovih besedah se lahko od naših kegljačev in kegljačic pričakuje res izvrstne rezultate, ki bodo nagrajeni tudi /. medaljami. Kot so dejali, jih pričakujejo kar štiri. Na dosedanjih svetovnih prvenstvih so naši skupno osvojili kar petinštirideset odličij. Od tega kar šestnajst zlatih, sedemnajst srebrnih in dvanajst bronastih. -TV- O svetovnem prvenstvu v Ljubljani so dejali: ' Tibor Kaločoj (zve/m tiener za ženske): »Priprave \ I^bljjaAl potekajo po načrtu. Forma naših je vse boljša in upam, da ho prav naslovnem prvenstvu vrhunska. Pričakujem tudi, da bomo posegli v boj za medalje.« N Duje Smojanović (zvezni trener za moške): »Za letošnjo prvenstvo ni bilo problemov za priprave. Storili smo vse, da bodo naši reprezentantje upravičili zaupanje za svetovno prvenstvo, ki naj se konča še z osvojitvijo štirih kolajn. Kakšne bodo, se še ne ve. Štiri reprezentance: Romunija, Madžarska, ZRN in Jugoslavija so v obeh konkurencah tako izenačene, da bomo veseli vsakega osvojenega odličja. Biserka Perman (svetovna prvakinja iz Brna leta 1982): »Upam, da bomo obranile brnsko ekipno zlato. Borile se bomo z Romunkami in repre-zentantkami CSSR. Pričakujem vse najboljše in da bom spet svetovna prvakinja.« Marika Nagv (reprezentantka): »Cilj nas vseh je zlata kolajna. Med posameznicami in v igrah dvojic pa pričakujem kar najboljše.« Miroslav Liović (reprezentant): »Kegljišče v Tivoliju je sicer težko, ravno tako, da nam ustreza. Pričakujem dober rezultat v ekipnem delu tekmovanja. Če bo ta dober, bo tudi igra med posamezniki in v dvojicah dobra.« Miro Steržaj (reprezentant): »Kegljišče in ambient sta enkratna. Ne bom prognozira! glede medalj. Za te l*osta potrebni tudi športna sreča in dobra psihična prirpavljenost. Na svetu je danes do štirideset kegljačev ki lahko osvoje medalje, čeprav jih bo v finalu nastopilo le dvajset. Vseeno smo še vedno med petimi najboljšimi na svetu.« Prvenstvo bo slovesno odprto v soboto, 26. maja, ob 18. uri, v nedeljo Da se bodo začeli že ekipni boji v obeh konkurencah. Naši fantje bodo nastopili v obeh konkurencah ob 20.10. Začetek prvenstva je torej v nedeljo" 27. maja, ob 9.30. Upajmo le, da naši reprezentantje ne bodo brez bučne podpore ljubiteljev kegljanja. D. Hurner Novice iz avto-moto športa Za začetek — povprečno Salzburg — Na znanem avstrijskem dirkališču Salzburgring je bila prva letošnja cestnohitrostna dirka za evropsko prvenstvo. V kategoriji do 125 ccm so med 40 tekmovalci nastopili tudi trije slovenski dirkači — Alojz Pavlic in Robert Hmeljak iz Novega mesta ter član AMD Kranj Janez Pintar. ki pa je že prvi dirki imel težava / motorjem in je pripeljal v cilj kot 22. Pintar je letos prevozil krog na tem dirkališču povprečno pet sekund počasneje kot lani. Uspeh Matjažu Globočnika Lenari - Dom.ne RvtO moto društvo Lenart je priredilo pivo odprto slovensko prvenstvo v motokrosu v kategoriji do 500 ccm. Sodelovali SO slovenski in hrvaški tekmovalci Presenetil je Mat jaž Globočnik iz Tržiča, sicer član AMD Kranj. S tretjim mestom v prvi vožnji in z drugim na drugi dirki je /a sedel drugo mesto, za GlOgOVićem iz Savskega Marofa in pred Šinkovcem i/ Karlovca. Ekipno ja bil Kranj drugi Obenem je bila v Lenartu tudi prva dirka za pokal Alpe Adria. na kateri so tekmovali dirkači iz Nemčije, Avstrije, Italije in Jugoslavije. V kategoriji do Motokros v Podljubelju Podljuhelj — Avto-moto društvo Tržič bo s pomočjo tržiškega združenega dela priredilo v nedeljo, 20. maja, na znani motokros progi v Podljubelju le tošnjo mednarodno dirko za pokal Al pe Adria v kategoriji do 250 cem, nu kateri bo nastopilo 40 najboljših tek movalcev iz Jugoslavije. Avstrije in Italije. Pod pokroviteljslvom obrtnikB Jožeta Renduliču pu bo na sporedu še dirka za republiško prvenstvo v kategoriji do BO ccm. Nedeljski progi um se bo pričel ob 1 'SM) •, koncertom tržiške godbe na pihala, z nastopom uiažoterk ter i pozdravnim govorom. Ob 14.20 DO Mart prve vožnje v dirki M republiško prvenstvo, ob 15 url M bodo po podiju beljtkl motokros progi prvič zapodili najboljši tekmovalci i/ tuli sosednjih držav, ob 15.50 b<> start dinge vožnje za republiško prvenstvo m ob ll>:t.r> /ace tek druge vožnje za pokal Alpe Adria, ob l7.:io pa bo razglasitev rezultatov obeh tekmovani Tekmo\ ali i, ki se bo do potegovali a pokal Alpe Adria, bodo v vsaki dirki vozili .'tO minut m dva dodatna kroga, udeleženi i republiške ga prvenstva pa 20 minut in skih tekem z ljubljansko Olimpijo. I s škofjeloško Jelovico in z vrsto j Preddvora. Ileprezggtanca bo osta la na Brdu do konca meseca, ponovno pa se bo vrnila na 14-dnevne priprave na Gorenjsko v drugi polovici junija, (cz) Zmaga Triglava B v Podbrezjah Kranj — V prvem kolu končnice nogometnega prvenstva kranjske obCšfll je vodeča Suvu. doživalu poraz v Naklem, Podbrezje so na domačem igr.< i u visoko izgubile s Triglavom B, srečanje na Kokrici se je končalo brei zmagovalca, Trboje pa so z novim po-i. i zoni vse bliže B ligi. V članski B fig! se za prvo mesto potegujeta Zarica in Britof. pri pionirjih Primskovo in Britof, pri mladincih pa so igralci Nakfc .... brez porazu zanesljivo na prvem mestu. t ,. I/IDI - člani - A liga - Naklo Su\ a 3:0, Podbrezje : Tngfcv B 0:4. K* kri« a Primskovo 2:2, Sencur : Trboje 4 1 (Vrstni red: Suva 22, Naklo 19, Pod ,„,..„. ,H Triglav BlS.Senzur 14, Ko-V;iJjYimskovol2.Trt«je8.>:Btt. ? Zarica: Bitnje , . •>••> nrintuver : Velesovo 1:7, \ isoko lit is"t je 7 3 (Vrstni red: Zarica 25. Bri j, -M dinLlind-Kokrica :Xaki, ■ .....■:i:3(Vrsteired:»ktoJJI^ ,. , k, Primskovo 13 itd J, pionirji _ PETEK, 18. MAJA 1984 GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH 13. STRAN G LAS KOMPAS JUGOSLAVIJA Kompas vam je našel prostor pod soncem! Kompas je tudi letos poleg svojega rednega, izredno bogatega počitniškega programa pripravil posebne — letalske počitniške programe v štirih preizkušenih sončnih letoviščih. Posebna skrb je posvečena organizaciji potovanja, za dobro počutje dopustnikov in izlete pa bodo ves čas skrbeli Kompasovi predstavniki. Z LETALOM NA POČITNICE HITRO IN UDOBNO V DALJNE KRAJE POPUSTI: za otroke do 4. leta 90%. do 10. Ie*a pa 30 %. DOPLAČILA: za enoposteljne sobe in ponekod za sobe s pogledom na morje za izlete iz krajev počitnic CENE VSEBUJEJO: vse prevoze, 7 polnih penzionov (v Budvi polpenzione) ali 7- dnevni najem apartmaja, takse, organizacijo in vodstvo. POVSOD BO VES ČAS PRISOTEN KOMPASOV PREDSTAVNIK OHRID BUDVA VIS MLJET Romantični zeleni otok na dalmatinskem jugu — velik gozd sredi mor jal In sredi otoka med gorami in borovjem skriti jezeri, ki sploh nista jezeri, ker ju veže tenka »nit" sinjine z odprtim morjem. Začarana krajina sreći velikega jezera otoček s cerkvico — nekakšen »dalmatinski Bled«. Odsotnost velikih naselij, komaj kaj poti in prometa, zasanjan mir in obilje sonca, toplote in gozdne svežine. • Kompasovi dopustniki bodo nastanjeni v hotelu Odisej (B kat), ki stoji v zaselku Pomi-ne ob odprtem morju, a je le 400 metrov fskozi gozd) oddaljen od Malega jezera. • Dopustniki bodo potovali na Mljet z Brnika (ob petkih) z letalom do Dubrovnika, z avtobusom po polotoku Peljušcu do Trstenika m od tam s trajektom na Mljet v Polače • Med počitnicami na Mljetu bodo priredili več izletov: ogled narodnega parka, avtobusni izlet po Mljetu, z barko po Velikem jezeru m izlet z \ad\o na sosednji Pe\\ešac ali bližnjo Korčulo • od Vodilno letovišče na črnogorski obali, eno najbolj privlačnih na naši obali. V izjemno lepem naravnem okolju pod veličastnimi gorami ob prekrasni širni plaži je letos bogatejše še za eno — najlepše in najsodobnejše turistično naselje: Slovensko plažo. V njem bodo nameščeni Kompasovi dopustniku. • Slovenska plaža ima deset hotelskih objektov (med njimi so tudi apartmajski!) in vse polno gostišč, zabavišč, trgovinic in športnih objektov. Posebnost naselja je tudi otroški vrtec z lastnim igriščem in plažo. Prekrasna plaža je seveda v neposredni bližini naselja, ki ima po njej ime. • Kompasovi gostje bodo potovali z Brnika v Budvo z letalom do Tivta. od koder je le 25 kilometrov do Budve. Odhodi bodo vsak četrtek. • Počitnice v Budvi, ki slovi po izredno ugodnem podnebju in zgodnji ter dolgi kopalni sezoni, pa bodo popestrene s privlačnimi izletniškimi programi: Kotor—Cetinje—Lov-čen. Virpazar-Skadarsko jezero—Rijeka Cr-nojeviča, Uljcin —Bar—mejna reka Bojana, Titograd—Morača. nočno križarjenje po Boki Kotorski. • Cena: odvisna od sezonskega termina: od 11.900 do 17.000 din. dodatni teden po 5.900 do 11.600 din. Popust za otroke in osebe na tretjem ležišču v sobi. doplačilo za enoposteljno sobo. Cena: odvisna od sezonskega termina — 13.900 do 17.900 din. dodatni teden od 9 100 do 12.000 din. Doplačilo za sobe s pogledom na morje in za enoposteljne sobe popusti za otroke ^formacije In prijave v vseh Kompasovih poslovalnicah in d ' s podrobnejšimi informacijami_ pn Pooblaščenih agencijah, kjer vam je na voljo tudi barvni prospekt Otok na odprtem morju, domala sredi Jadrana. Otok sonca in stanovitnega vremena, otok opojnega vonja po rožmarinu in močnega vina. otok enkratnih peščenih plaž. prijaznih domačinov in obilice zgodovinskih in naravnih znamenitosti. • Nastanitev v dveh krajih: v hotelu Biševo (Bkat.) na robu ribiške Komiže ob prekrasni peščeni plaži in v novem, letos odprtem hote-iu Issa ob robu mesta Vis (visoka B kat), v neposredni bližini najlepše krajevne plaže. • Dopustniki bodo potovali na otok Vis ob petkih v Komižo — z letalom do Splita, z avtobusom v pristanišče, in s hidrogliserjem naravnost v Komižo. v Vis pa ob sobotah z letalom do Splita, z avtobusom v pristanišče in z direktnim trajektom v Vis. • Za dopustnike bo Kompas priredil več izletov: na otoček Biševo pred Komižo — z ogledom svetovno znane Modre jame. v viško Zeleno jamo. v Titovo jamo sredi otoka, obisk obeh mest z ogledom muzejev in piknik v Po-ratu. • •Cena: odvisna od sezonskega termina: od 9 600 do 15.700 din. dodatni teden od 6 000 din do 10 000 din — vse za hote! Issa in od 10.500 do 16.500 din. dodatni teden od 6.600 do 11.100 din — za hotel Biševo Doplačilo za sobe s pogledom na morje in enoposteljne sobe. popusti za osebo na tretjem ležišču v sobi in za otroke. Malo morje v osrčju Balkana — prgišče svetle sinjine — svetovna znamenitost m spomenik. Plaža m sonce, umetnost in zgodovina, barvitost in prijaznost in sodobno hotelsko udobje. To so odlike letovišč ob Ohridskem jezeru, kamor že celo desetletje vodi Kompas tisoče izletnikov in dopustn'kov • Nastanitev v dveh hotelih A kategorije v slikovitem Biseru pri Strugi in razkošnem Metropolu južno od Ohrida. Vsak hotel ima lastno piažo. športne objekte, restavracije priznano kuhinjo in ansamble. Redne avtobusne zveze s Strugo in Ohridom. Razen tega pa še ponudba povsem novega apartmajskega objekta »Eurotel«. ki stoji ob jezeru v neposredni soseščini Strune • Dopustniki bodo v Ohrid potovali z letalom z Brnika (vsak ponedeljek) v Skopje, nato pa z avtobusom skozi Tetovo in Kičevo do Ohrida. • Tudi za dopustnike na Ohridu so pripravljeni izletniški programi. Obiskali bodo lahko: mesto Ohrid. Sv. Naum. pogorje Galicico Prespansko jezero. Bitolo. legendarno Kruše-vo itd. • Cena: v konici sezone od 19.200 do 19.800 din (dodatni teden od 8.100 do 11 500 din): pred in po sezoni pa od 16 750 do 17.200 din. Najem apartmaja v sezoni 12400 din. izven sezone pa 9 900 din (dodatni teden po 4 400 oziroma 3.700 din). Popusti za otroke in osebo na tretjem ležišču Doplačilo za enoposteljno sobo KOMPAS JUGOSLAVIJA potomci NA SONČNI KRETI Odhod vsak teden z Brnika POSEBNE UGODNOSTI: • popust za skupine • popust za določene termine • avionski pre\/oz s kampiranjem KOMPAS KAANJ vaš turistični servis tel.: 28-472, 28-473 KARTA TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA Literaturi o Triglavskem narodnem parku se je pridružila tudi karta tega območja, ki so jo izdali skupaj Planinska zveza Slovenije, delovna organizacija Triglavski narodni park in Inštitut za geodezijo m fotogrametrijo, ki je karto izdelal. Karta je nastala na osnovi zemljevida Julijskih Alp (vzhodni in zahodni del) v merilu 1:50.000 na katerega so vrisane vse značilnosti in ureditev parka meja celotnega območja in osrednjega območja s strožjim režimom, kulturni spomeniki, naravne znamenitosti (razdeljene na turistično urejene, turistično dostopne a ne posebej urejene in turistično nedostopne). Hrbtna stran |e izkoriščena za besedilo o Triglavskem narodnem parku o zavarovanih živalskih in rastlinskih vrstah, za seznam naravnih znamenitost; in kulturnih spomenikov ter kodeks obnašanja v Triglavskem narodnem parku Ves tekst je preveden šc v angleščino, italijanščino m-nemšči-no. Na publikaciji je natisnjena tudi panoi amska skica razgleda z vrha Triglava •Izšlo je 5.000 izvodov karte. Po ceni 250.00 din jo lahko naročite pri Planinski zvezi Slovenije. 61000 Ljubljana. Dvor-žakova 9. tel 061/315-493. 312-553 Za obsežnejšo in popolnejšo informacijo o Triglavskem narodnem parku pa lahko za 180.00 din dobite barvni prospekt v knjigarnah Mladinske knjige in pri organizaciji, ki skrbi za ta največji jugoslovanski narodni park: DO Triglavski narodni park. 64260 Bled. Kidričeva 2. tel. 064/77-407. ALPETOUR Ste si za letošnjo mlad omislile novo češko? po-pri- Obiščite nas, potrudili se bomo v vaše zadovoljstvo. Odprto vsak dan od 6. do 20. ure, v sobotah pa od 6. ure do 12.30 Frizerski salon hotel CREINA ALPETOUR POČITNICE '84 Pula, Medulin (hoteli, apanmajt) Komati po robinzonsko (otok Kattna) Barbat, Kaštel Lukšič. Milna Počitnice za vsak žep — letujte po ugodnih cenah! Križarjenje od Zadra do Hvara SEMINAR JOGE v Bohinju, 3.-9. 6. 1984 AVSTRIJA -ŠVICA -BAVARSKA. 5 dni. avtobus, odhod 30. 6 19 -BRIONI — izleti za zaključene skupine Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah! Danes objavljamo nov. enoten simbol slovenske turistične propagande, ki so ga sprejeli na zadnji seji republiškega komiteja za turizem in gostinstvo. Izdelal ga je Studio za marketing in propagando iz Ljubljane, ki po naročilu centra za turistično propagando pri gospodarski zbornici pripravlja celoten projekt propagande slovenske turistične ponudbe. -__________) Ribje specialitet re .. . pripravlja kuharski Izole. Obiščete nas lahko vs= razen nedelje in prazm • 9. do 22. ure. •na- iz an od Restavracija »SEJEM ski log, Kranj. Telefon: 21 inex adria aviopromet LJUBLJANA Prodaja kart in informacije: IAA, Ljubljana, in vse turistične agencije v Sloveniji NOV VOZNI RED OD 1. MAJA DALJE BEOGRAD SARAJEVO SKOPJE TITOGRAD DUBROVNIK SPLIT PUU TIVAT Kuzmičeva 7, telefon 313-366 inex adria aviopro >v: Predstavništva: BEOGRAD, SARAJEVO ZAGREB, SKOPJE, TITOGRAD _ inex adria aviopromet GLAS 14. STRAN OGLASI, OBJAVE PETEK, 18. MAJA1SM gostinsko podjetje. ABC POMURKA. LOKA, proizvodno, trgovsko n. sol. o škofja Loka Objavlja naslednja prostu dela in naloge v: TOZD JKI.KN GOSTINSTVO KRANJ 1. POSLOVODJU RESTAVRACIJE PRAJERCA Pogoj: — VKV ali KV kuharica / dvema oziroma tremi leti prakse na enakih ali podobnih delih 2. KUHARICE ZA RESTAVRACIJO PRAJERCA Pogoj: — KV kuharica 3. VODJE KUHINJE ZA OBRAT STARI MAYR Pogoj: — VKV ali KV kuhar oziroma kuharica z dvema oziroma štirimi leti prakse na enakih ali podobnih delih 4. SKLADIŠČNIKA ZA OBRAT STARI MAYR Pogoj: — KV ali PKV gostinski ali trgovski delavec 5. VEC KUHARIC ZA OBRATE TOZD Pogoj: — KV kuharica, lahko pa se prijavijo tudi kandidatke, ki so si delovno zmožnost pridobile ob delu in imajo veselje do dela v kuhinji 6. VKC NATAKARIC Pogoj: — KV natakarica 7 VEČTOČAJK Pogoj: — KV ali PKV natakarica 8. SI^AŠČIČARKA ZA OBRAT HOMAN Pogoj: — KV slaščičarka TOZD PRODAJA NA DROBNO ». VEC PRODAJALK Pogoj: —KV prodajalka y TOZD PRODAJA NA DEBELO 10 ŠOFERJA Pogoj: — KV voznik motornih vozil, izpit C kategorije 11 VEČ SKLADIŠČNO TRANSPORTNIH DELAVCEV 12 DELAVCA V PAKIRNICI Poskusno delo pod točkami 1. in 3. traja 60 koledarskih dni, pod točkami 2., 4.. 5.. fi.. 7.. 8.. 9. in 10. 45 koledarskih dni. pod 11. in 12. pa 30 koledarskih dni. Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov ABC Pomurka, Loka, DSSS, kadrovska služba v 8 dneh po objavi oglasa. DO DOM PLAN KRANJ, JLA 14 objavlja javni razpis zbiranja ponudb in izvajanja rušitvenih del 1.0. PREDMET RUŠITVENIH DEL je eden ali več objektov v 7 rušitvenih enotah v trasi avtoceste Naklo — Ljubljanu. Posamezne rušitvene enote so imenovane !><> prejšnjih lastnikih stanovanjskih hiš: 1.1. Naglic Jože, Jezerska cesta 124 b, Kranj ' 1.2. Kadivec Martin, Jezerska 124 e, Kranj 1.3. Rogelj Marija, Jezerska cesta 124 f, Kranj 1.4. Pi ršič Alojz, Malo Naklo t, Naklo pri Kranju 1.5. Studen Franc, Malo Naklo 4 a, Naklo pri Kranju 1.6. Pavlin Mara, Malo Naklo 1, Naklo pri Kranju 1.7. Kmetija Pavlin, Malo Naklo 8, Naklo pri Kranju 2 0. POGOJI RAZPISA, ki jih je upoštevuti pri sestavi ponudbe in izvajanju rušitvenih del: 2.1. Rušenje posameznih enot je zaradi večjih vrednosti objektov, delov in elementov v objektu ah enoti vezano na tri ločene variantne izvedbe: 2.2. Varianta a): Ponudnik posamezno enoto poruši v svojem strošku po pogojih tega razpisa, vsi vrednostni in uporabni deli po stanejo iast ponudnika. Ponudba mora vsebovati še: a) višino zneska za večje stroške porušenja enote ah b) izjavo, da ponudnik no zahteva doplačila za večje stroški« porušenja enote ali c) višino zneska kot doplačilo za uporabne dele in elemente v primeru, ko jih ponudnik oceni na večjo vred nost, kot oceni stroške za porušenjo enote Varščina do vključno porušitve je 500.000,00 din, ki jo najugodnejši ponudnik vplača v celotnem znesku ob pod,»isu pogodbe. Vsa dela mora biti opravljena v 12 koledarskih dneh 2.3. Varianta b); Ponudnik v posamezni enoti ponudi v odkup neomejeno število uporabnih delov in elementov s strokovno odstra nitvijo v lastnem strošku. Najugodnejši ponudnik vplača vrednost delov in elementov v celotnem znesku ob sklenitvi pismenega dogovora o odkupu. Istočasno vplača tudi varščino v višini 50 % vred nosti odkupljenih delov in elementov do zaključka od stranjevanja iz posamezne rušitvene enote. Vsa dela morajo biti opravljena v 3 koledarskih dneh. Ponudnik posamezno enoto poruši v obsegu dejansko za točenega stanja ob začetku izvajanja del. Vsa delu morajo biti < > p t i t \ I jena v .r> koledarskih dneh. 2.5. Ponudnik — pogoji so enaki za družbene in privatne interesente — lahko ponudi eno ali več variantnih izvedb rušenja za eno ali več rušit venih enrtt. Ostale pogoje za izdelavo ponudb in izvajanje rušitvenih del ter druga pojasnilu so interesentom nu ru/.polugo v DO Domplun Kranj, Cesta JLA 14, t; ionu Kranj, v sredo. 23. maja 1984 od 7. do 17. ure. 2.4. Varianta c): ISKRA KIBFRNKTIKA Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike, Kranj, n.sol.o. Na osnovi sklepov komisij /a delovna razmerja temeljnih organizacij združenega delu objavljamo prosta dela in naloge vkC čisti lk za čiščenje proizvodnih, pisarniških in sanitarnih prostorov. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — zaželena končana osnovna sola, — zaželene ustrezne delovne izkušnje, — starost nad 18 let. Dela bodo praviloma potekala v popoldanski izm«jl. • i i .m., m /naša a med I5.UUU m lo.uou oni. Akon delavnik do 6. do 14.30 ure. 8 da po objavi. Prijavljeni kandidati bodo ok veščeni o izbiri najkasneje 15 dneh po opravljeni izbiri OSNOVNO ZDJtAVSTVn GORENJSKE o. o. Kranj Kranj* del°Vna —en, objavlja prosta dela i„ nalog* L FAKTURISTA 2. KURIRJA Kandidati morajo poiee ^ nih pogojev izpolnjevati š*T slednji pogoj: pod 1 - srednja izobrazba eko nomske smeri, eK0 pod 2 - osnovna šola in o vljen izpit za voznika B katS rije. Delovno razmerje ho «n a nedoločen čas skl*"J«* Poskusno delo traja dva mesec* Kandidati naj prijave z doka.* o izpolnjevanju pogojev poš^, v 8 dneh po objavi na nasl^ 0snOnnQ°c«iraVS^ Gorenjske o o., DSSS Kranj. GosposveVska 10 — kadrovska služba. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po preteku rok* za sprejemanje prijav. f K. K. SZDL in KS SOVODENJ organizirata pod pokroviteljstvom TERMOPOLA SOVODENJ termo pol razstavo LOVSTVA i % IN KRAJEVNIH DEJAVNOSTI v času od 20. 5. do 23. 5. v proste rih zadružnega doma Sovodenj Sodelujejo: • Lovska družina Sovodenj • Termopol Sovodenj • čebelarska družina Sovoder • Turistično društvo Sovodenj • Planinsko društvo Sovodenj • Gasilsko društvo Sovoder • Društvo upokojencev Sovodenj • Aktiv kmečkih žena Sovodenj • Obrtniki Sovodenj • Šolska mladina iz Sovodem • Jelovica Sovodenj Otvoritev razstave bo 20. maj* 1984 ob 10. uri s pozdravnim nagovorom in kratkim kurtumAm Pr0flram0m- Vfcftfrn., NAROČITE GLAS! ČE STE NAROČNIK, PLAČATE MANJ 2A MALI OGLAS. Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge: 1. OPRAVLJANJE ORODJARSKIH DEL - zahtevno — 2 delavca 2. REZKANJE - zahtevno 3. GRAVIRANJE - zahtevno 4. IZDELOVANJE PROTOTIPOV 5. VODENJE MODELARNE SPODNJIH DELOV Za uspešno opravljanje del in nalog se zahteva: od 1. do 3.: — 3-letna srednja strokovna izobrazba strojne smeri, — 2 leti delovnih izkušenj, — uspešno opravljeno 3 mesečno poskusno delo pod 4.: — dokončana triletna srednja strokovna izobrazba čevljarske smeri, — 2 leti delovnih izkušenj, — sposobnost oblikovanja, — sposobnost prenašanja idej in predlogov na modele, — sposobnost osvajanja modnih novosti, — uspešno opravljeno 3 mesečno poskusno delov pod 5.: — dokončana višja strokovna izobrazba čevljarske smeri, — 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, — znanje enega svetovnih jezikov, — sposobnost osvajanja modnih novosti, — znanje študija dela in časa, — uspešno opravljeno 3 mesečno poskusno delo Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombinata Planika Kranj v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka ža vložitev prijav. ENGINEERING KRANJ, Poštna ulica 3 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. VODILNEGA KONSTRUKTERJA 2. DVA SAMOSTOJNA MONTERJA - KLJUČAVNIČARJA strojna smer Pogoji: , ... . . pod 1. — se zahteva visoka ah višja sola ustrezne smeri, — 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj in strokovni izpit pod 2. — se zahteva poklicna šola ali KV delavec ustrezne smeri in 1 leto delovnih izkušenj Opravljena dela in naloge se združujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. > Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati ) Pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Engmeering Kranj, Poštna ulica 3. Prijaveljene kandidate bomo pisno obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. CESTNO PODJETJE KRANJ Oglaša na podlagi 8. člena Pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela: KNJIGOVODSKA DELA — obračun osebnih dohodkov (dva delavca) Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: ■ - ekonomski tehnik, 3 leta delovnih izkušenj Kot poseben pogoj za oglas del je določeno poskusno delo, ki bo trajalo tri mesece. Pismene prijave je treba poslati v roku 8 dni po objavi. K prijavi je potrebno priložiti listine, da prijavljeni kandidati izpolnjujejo pogoje, ki so navedeni v tem oglasu. Izbira kandidatov bo opravljena v zakonitem roku. Kandidati bodo pismeno obveščeni v 8 dneh po izbiri. SOZD ALPETOUR SKOPJA LOKA TOZD Potniški promet Kranj Objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge: — 10 VOZNIKOV AVTOBUSOV ZA DE Kranj — 5 VOZNIKOV AVTOBUSOV ZA DE Škofja Loka Pogoji: — šola za voznike motornih vozil in izpit D kategorije, — 1—2 leti delovnih izkušenj, od tega več kot 1 leto na delih poklicnega voznika, — poskusno delo 3 mesece _ 2 SPREVODNIKOV ZA DE Škofja Loka Pogoji: — osemletka, 1 leto delovnih izkušenj, — poskusno delo tri mesece — CISTILKE prostorov v Kranju Pogoji: — NK delavka, poskusno delo en mesec Kandidati naj imajo stalno bivališče v bližini enote, za katero se prijavljajo. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene vloge z dokazili sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba Kranj, Koroška cesta 5, m kadrovska služba Škofja Loka, Titov trg 4 B. Kandidate bomo ohveslili v roku 60 dni po izteku prijavnega roka. a bombažna predilnica in tkalnica tržič BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽIČ razpisuje po sklepu DS DSSS z dne 24. aprila 1984 prosta dela oziroma naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODENJA NABAVNEGA SEKTORJA Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih, z zakonom in družbenim dogovorom določenih pogojev, še naslednje pogoje: — visoka šola ekonomske, ekonomsko-komercialne, organizacijske ali ustrezne tehnične smeri, — poznavanje zakonodaje in družbenopolitičnega sistema SFRJ. — 4 leta delovnih izkušenj. Poleg teh mora kandidat za razpisana dela oz. naloge imeti tudi strokovne, organizacijske in druge delovne sposobnosti za opravljanje razpisanih del oz. nalog. Razpisana dela oz. naloge opravlja delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in se razpisujejo vsaka 4 leta. Prijave z dokazili o .izpolnjevanju pogojev in dosedanji zaposlitvi naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici v 8 dneh od dneva objave na naslov: Bombažna predilnica in tkalnica Tržič — Kadrovski oddelek — Cesta JLA 14 — z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni v 30 dneh po roku za vložitev prijav. Trgovska in gostinska DO ŽIVILA KRANJ, n. sol. o. Naklo, Cesta na Okroglo 3, TOZD GOSTINSTVO KRANJ, n.sol.o., Kranj, Maistrov trg 11, TOZD VELEPRODAJA KRANJ, n. sol. o., Naklo, Cesta na Okroglo 3, TOZD DELIKATESA KRANJ, n. sol. o., Kranj, Maistrov trg 11 in TOZD TRGOVINA BLED, n. sol. o., Bled, Ljubljanska cesta 13 a objavljajo na sklepih komisij za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge: A. TOZD GOSTINSTVO KRANJ 1. Poslovodje hotela Kazina na Jezerskem 2. Receptorja v hotelu Kazina na Jezerskem (za določen čas) 3. Ekonoma — vzdrževalca (za restavracijo Park v Kranju) 4. Voznika tovornega vozila (za razvažanje slaščičarskih izdelkov in drugega blaga) 5. Več al kuharjev b) slaščičarjev c) natakarjev — točajev d) NK delavk za določen in nedoločen čas za naše gostinske obrate v Kranju, Preddvoru in v Tržiču B. TOZD VELEPRODAJA KRANJ 6. Vodje diskont prodajalne Bled 7. Prodajalec za prodajalno diskont Bled in Kranj C. TOZD DELIKATESA KRANJ 8. Prodajalec v ribji delikatesi (2 delavca) 9. Natakarski pomočnik v ribji delikatesi (2 delavca) 10. Delavka v prodajalni (1 delavec) D. TOZD TRGOVINA BLED 11. Kuharja (2 delavca) 12. Pomočnika natakarja (več delavcev) 13. Čistilke POGOJI: Pod 1. — SIS — hotelski, natakarski ali kuharski tehnik, 4 leta delovnih izkušenj iz vodenja gostinskega obrata, pogovorno znanje dveh tujih jezikov, poskusno delo 3 mesece Z MOŽNOSTJO DODELITVE DRUŽINSKEGA STANOVANJA! Pod 2. SSI — receptor, 1 leto delovnih izkušenj v recepciji, aktivno znanje nemškega in pasivno znanje še enega tujega jezika, poskusno delo 2 meseca. Pod 3. SSI — prodajalec ali ključavničar, 1 leto ustreznih delovnih izkušenj, vozniški izpit B kategorije, poskusno delo 2 meseca. Pod 5. a, b in c, 11. — SSI slaščičarske, kuharske oz. natakarske smeri, 1 leto ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca. Pod 5. d., 10. in 13. — osnovna šola, poskusno delo 1 mesec. Pod 6. — SSI — trgovski poslovodja, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece. Pod 7. in 8. — SSI šola za prodajalce, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca. Pod 9. in 12. — natakarski pomočnik. 6 mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec. V TOZD trgovina Bled bomo delovno razmerje sklenili za določen čas, za čas turistične sezone. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: Kranj, Maistrov trg 11 — kadrovska služba. O izidu izbirnega postopka bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 15 dneh od opravljene izbire. GOZDNO GOSPODARSTVO BLED, n. sol. o. TOZD Gozdarstvo Pokljuka, n. sub. o. Triglavska cesta 47 Delavski svet objavlja prosta dela in naloge VODJE PRIPRAVE PROIZVODNJE Pogoji: — diplomirani gozdarski inženir, opravljen strokovni izpit ter 3 leta delovnih izkušenj v gozdarski operativi in načrtovanju Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po izbiri. •' «««eii SAMOPOSTREŽNA . RESTAVRACIJA KRANJ Stritarjeva 5 razpisuje na podlagi 100. člena statuta podjetja prosta delovna področja: - KV KUHARJA — KUHARICE Pogoj: - KV kuhar, tri leta delovnih izkušenj - 2 DELAVKE ZA POMIVANJE POSODE Pogoj: končana osnovna šola Pismene prijave sprejemamo 8 dni po objavi na gornji naslov. O izbiri bomo obvestili kandidate v 30 dneh po končani objavi. TEKSTIUNDUS KRANJ Tekstilna industrija TEKSTIUNDUS KRANJ Odbor za delovna razmerja DS Skupne službe razglaša prosto delo oziroma nalogo VODENJE IZVOZNEGA ODDELKA — komercialni sektor Pogoji: — visoka šola tekstilne, ekonomske ali organizacijske smeri (s predhodno izobrazbo tekstilnega tehnika) in 4 leta delovnih izkušenj na strokovnih delih na področju predajanja tkanin ali v tekstilni proizvodnji, — zunanje trgovinska registracija, — aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika. — poskusno delo 3 mesece Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pismene priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje v roku 8 dni po objavi. 033 bod M SERVISNO PODJETJE Tavčarjeva 45, Kranj objavlja po sklepu DS ponovno javno prodajo za KOMPRESOR FAGRAM, leto izdelave 1975. Izklicna cena 150.000,00 din. Prodaja bo v ponedeljek, 21. maja 1984, ob 10. uri v prostorih Servisnega podjetja. Ogled kompresorja je mogoč na Servisu Alpetoura Cerklje. Interesenti položijo pred pri-četkom licitacije varščino v višini 10 odstotkov od izWT-cne cene. Kupec mora plačati prometni davek. Vse osta le informacije po tel. 21-282. GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA TZO NAKLO Komisija za medsebojna delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom: 1. KONTROLORJA MLEKA 2. POLJEDELCA, TRAKTORISTA Pod 1. se zahteva: — kmetijska ali veterinarska šola, — vozniško dovoljenje B kategorije in lastno vozilo, — poizkusno delo 2 meseca, pod 2. se zahteva: — poklicna kmetijska šola. — vozniško dovoljenje F kate gorije, — poizkusno delo dva meseca. Pismene prijave pošljite v 15 dneh po objavi na GKZ TZO Naklo, Cesta 26. julija 24, 64202 Naklo. OD je določen po pravilniku. O izbiri vas bomo obvestil'* v 8 dneh po preteku roka za pri javo. O LAS 16. STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE PETEK, 18. MAJA 1984 iNzmčm obutev za vroče dni N V AU SO ZMflS Ženske bluze z dodatki mreže na žepih so izdelane iz mešanice bombaža in lanu. Naprodaj so v prodajalni TINCA (tovarniška trgovina Vezenine na Bledu). Bluza se zapenja z modnimi pritiskavci, rokavi so kratki. Na voljo imajo bluze od št. 38 do 42. Zaradi manjših napak jih prodajajo do 30 odstotkov ceneje. Cena je 1347,50 din. SPORTSVVEAR, SPQ^rswg_A| Ženska in moška poletna garderoba nai bo lepa, udobna jn modna r ^ Informativno prodain fT^n center TEKSTIUNDUS KRAN. SPORTSWEAR. SPQRfšwr V blagovnici FUŽIN AR na Jesenicah smo na oddelku z darili opazili čudovite izdelke iz kristala. Na sliki jih je samo nekaj, saj se je med množico kozarcev, vaz, zardinjer, pepelnikov in pladnjev res težko odločiti za nakup. Darilo vam po vaši želji tudi aranžirajo. Cena kristala je od 320 do 5720 din. TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA nama L J A N A LJUB n. sol. o. Od 21. do 25. maja od 8. do 19. ure TRADICIONALNA RAZSTAVA IN PRODAJA NA PROSTEM (šotori, roštilji, oglje, čolni z vesli in motorji za čolne, zračne ležalne blazine in ležajke, gugalnice, postelje, stoli in mize) Vse, kar potrebujete za taborjenje na,enem mestu. nciiiiG L°ka pred veleblagovnico notranja SOZD MODA Trgovsko podjetje Kranj Veliko ZNIŽANJE pri ELITA Kranj Dresi in hlače za AEROBIKO, TELOVADBO in REKREACIJO 40 % CENEJE. v Trgovini SPORT, Tavčarjeva 31. POSODA PO UGODNI CENI II kvaliteta Blagovnica "• * Kranj _ • PETEK. 18. MAJA 1984 OBVESTILA, OGLASI 17. STRAN GLAS SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST ŠKOFJA LOKA Samoupravna stanovanjska skupnost Škofja Loka objavlja na podlagi 27. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj s katerimi razpolaga Samoupravna stanovanjska skupnost Škofja Loka ter po SKlepu 8. seje zbora uporabnikov skupščine z dne 16.4.1984 RAZPIS ZA ZBIRANJE VLOG PROSILCEV - UPRAVIČENCEV ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ PRI SAMOUPRAVNI STANOVANJSKI SKUPNOSTI ŠKOFJA LOKA OPRAVIČENCI za dodelitev stanovanja so: * družine in samski občani z nizkimi osebnimi dohodki, - upokojenci in upokojeni borci NOV, - mlade družine, katerih zakonca sta mlajša od 30 let z vsaj enim otrokom, - starejši za delo nesposobni občani oziroma invalidi. V. STANOVANJSKI STANDARDI ZA SOLIDARNOSTNA STANOVANJA 22. čl. Pri dodeljevanju solidarnostnih stanovanj se upošteva standarde, ki ne presegajo naslednjih normativov: D. Število članov Stanovanjska površina Vrsta stanovanja Povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu- — do 25 % — od 25%—40% — od40%-55% — od 55 %—75 % — od 75 % 25 X) 15 10 0 do 32 m' do 45 m' do 58 m' do 70 m' soba ali garsonjera garsonjera ali enosobno dvosobno dvosobno in kabinet ali trosobno Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča največ do 15 m'. Stanovanja se dodeljuje znotraj teh normativov razen v izjemnih primerih, ko družinske razmere oz. razmere v gospodinjstvu narekujejo odstopanja od gornjih normativov (npr. vec generacij v družini, bolezen, ki terja ločen prostor ali trajno nego itd.). Seštevek vrednosti meril služi za razporeditev upravičencev v okviru posamezne kategorije upravičencev na posamezno prednostno listo. Samoupravna stanovanjska skupnost Škofja Loka predsednik zbora uporabnikov Mirjam Jan Blažič, 1. r. c) U 1 SPLOŠNI POGOJI: ž) Pravico do stanovanja zgrajenega s sredstvi Samoupravne stanovanjske skupnosti Škofja Loka imajo občani, ki do sedaj še niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega problema in da imajo stalno bivališče na območju občine Škofja Loka oziroma začasno bivališče, če bivajo v samskem domu. Na prioritetno listo ne morejo biti razporejeni tisti obča-i, ki prebivajo manj kot dve leti v stanovanjih, iz kate-il----;---iti; «-.KoQ«i L-i qo iim bila dodeliena stanova- ni, ki preuivaju mouj ~- ~----'.,""7 "T ,. " ' T------ rih so se izselili občani, ki so jim bila dodeljena stanova nja po prejšnjih prioritetnih listah. -Na prednostno listo ne morejo biti uvrščeni prosilci, če so sami ali njihovi člani gospodinjstva lastniki stanovanja stanovanjske hiše, počitniške hišice ah da poseduje-______nromirninn večie vrednosti od »jja, SLaiiuvuiij^'vv, *----> i-----v . jo nepremičnino ali premičnino večje 50.000 00 din, ki bi jo lahko odprodaji. Da prosilec ali za delo sposoben član ozjc----..... xe„ spodinjstva)ni neupravičeno nezaposlen Daima prosilec za stanovanje stalno bivališče na območju občine Škofja Loka, oziroma začasno bivališče VI. MERILA ZA SESTAVO PREDNOSTNIH (PRIORITETNIH) LIST 23. čl. Pri ugotavljanju upravičenosti za pridobitev stanovanj iz sredstev solidarnosti se poleg zahtev splošnih in posebnih pogojev uporablja osnove in merila, določena v tem poglavju. Merila služijo za ugotovitev obsega potreb po stanovanjih in sestavo prednostnih list za posamezne kategorije upravičencev. Seštevek vrednosti meril služi za razporeditev upravičencev v okviru posamezne kategorije upravičencev na posamezno prednostno listo. 24. čl. Osnova in merila za vse kategorije so naslednje: A. Stanovanjske razmere 1. Prosilec ima po površini na stanovalca neustrezno stanovanje: samski delavec v samskem domu V kolikor se prosilec ne vseli v &~—j— —----- roku treh dni izgubi pravico do stanovanja, stanovanje pa se dodeli naslednjemu prosilcu po prioritetni listi. 11. POSEBNI POGOJI: l Družine z nizkimi osebnimi dohodki imajo pravico do stanovanja ustrezne velikosti glede na število članov w-ižine pod pog™"™ Hfl novorecni mesečni dohodek na ia družine v družine pod pogojem, da povprečni meseci dohodek na člana družine v letu 1983 ni presegal 9.860,00 dm oziro-l.*a za samske občane 10.955,00 din. '* tesane z nižjimi dohodki imajo pravico do stano- pogojev *Rade družine z nižjimi dohodki imajo pravico ao stano-"anja ustrezne velikosti glede na število članov družine Pod pogojem, da povprečni mesečni dohodek na člana gospodinjstva (družine) v letu 1983 ni presegal . 10.955,00 din . 1 vsi prosilci — upravičenci so dolžni zagotoviti lastno udeležbo ob dodelitvi stanovanja v skladu z določili 10., It, 12. in 13. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj, s katerimi razpolaga Samoupravna stanovanjska skupnost Škofja Loka. Da izpolnjujejo ostale pogoje navedenega pravilnika o dodeljevanju stanovanja. 'H DOKUMENTI S KATERIMI PROSILCI DOKAZUJEJO PRAVICO DO STANOVANJA 1 Potrdilo o številu družinskih članov in od kdaj staino Prebivajo na območju občine — ali potrdilo o začasnem bivališču na območju občine Škofja Loka, če prosilec — skem domu. Potrdilo izdaja odde- bivališču na območji pro< lek Potici: nov družine oziroma gospodinjstva. Mnenje OZD ali krajevne skupnosti, društva upokojen-ilidov in mnenje občinskega odK"-^ vn kakšno kategorijo občana gre). prosilka prebiva v samonv... - ----- , iek za notranje zadeve občine Škofja Loka. 2 Potrdilo o vseh dohodkih za celotno leto 1983 vseh cla- cev oziroma invalidov in mnenje občinskega odbora ZB NOV (odvisno za kakšno kategorijo občana gre). 4 Potrdilo o premoženjskem stanju oziroma o dohodkih od tega premoženja. 5 Invalidi oziroma delovno nesposobni občani odločbo o stopnji invalidnosti. } Udeleženci NOV predložijo potrdilo o udeležbi v NOV. 1 Mlade družine predložijo fotokopijo matičnega poročnega lista oziroma izvenzakonske skupnosti rojstne liste za vse člane gospodinjstva. *V. ROK ZA VLAGANJE PROŠENJ Prosilci morajo vložiti prošnjo za stanovanje v roku 30. dni °d dneva objave razpisa, do 9/6-1984. Prošnje in vsa ostala dokumentacija vložena po tem datumu ne bo upoštevana. I VELJAVNOST PREDNOSTNE LISTE Prednostna lista velja do vselitve vseh stanovanj, ki bodo razpolago od decembru 1984 in se v času njene veljavno-■8 ne more spreminjati. VI. VLAGANJK PROŠENJ IN INFORMACIJE košnje in ostula dokumentacija se vla«u samo. osebno na naslov: samoupravna stanovanjska skupnost škof- JA LOKA, Spodnji trg 40, Škofja Loka. Obrazec prošnje, ki jo je potrebno obvezno izpolniti in vse formacije daje Strokovna služba SIS, občine Škofja Lo-*a, Spodnji tr« 40. Škofja Loka. Uradne ure za vlaganje prošenj in informacije so v ponede-Nk od 10. ure do 15. ure. v petek od 8 - 15. ure in v sredo od 8.—12. ure in od 13.-17. ure. do 5 m2 do 8 nr do 10 m2 do 12 m2 . od 12—28 m2 nad 28 nr 2. Stanovanjski status a) podnajemniki b) sostanovalci c) mlade družine kot sostanovalci pri starših 3. Prosilec ima glede gradbeno sanitarnih neustrezno stanovanje: a) vodovod — izven stanovanja — izven zgradbe b) sanitarije — souporaba — izven zgradbe — suhi WC (poljsko) c) souporaba — kuhinje — spalnice z drugimi nedružinskimi člani gospodinjstva č) brez pomožnih prostorov — kleti ali drvarnice d) stanovanje v kleti — podstrešno stanovanje — neizdelano — baraka — dotrajana e) dotrajana stanovanjska hiša f) brez kopalnice — souporaba kopalnice (z nedružinskimi člani) g) vlažnost stanovanja (po ceni komisije) h) ni posebnega prostora za kuhinjo (kuhinja in spanje v istem prostoru) i) skupno ležišče otrok z ostalimi družinskimi člani — en otrok — dva ali več otrok B. Družinsko stanje 1. Število družinskih članov — 2 ali več otrok različnih spolov do 10 let — 2 ali več otrok različnih spolov nad 10 let 2. Splošne zdravstvene in socialne razmere a) težje ozdravljive bolezni — en družinski član — dva ali več b) invalidnost ali telesna okvara — I. kategorija ali 70 — 100 % telesna okvara — II. kategorije ali 30—70 % telesna okvara c) duševna obolenja v primeru, da je član družine domači oskrbi d) sodna odpoved stanovanja C. čas bivanja 1. Čas bivanja prosilca v občini Škofja Loka — do 3 leta — od 4—6 let — od 7-9 let — od 10-12 let — od 13—15 let — od 16-19 let — nad 20 let 2. Udeležba v NOB in internacije s priznanim enojnim štetjem: — od 1941 — 1945 — od 1942-1945 — od 1943-1945 _ od 1944-1945 3 Udeležba v NOB in internacije s priznanim dvojnim štetjem — od 1941-1945 — od 1942-1945 — od 1943-1945 L* od 1944-1945 * ■ % ■* " * * * ■» •* *>* ■* * *,j točk 50 35 25 10 5 0 70 50 30 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST ŠKOFJA LOKA Odbor za solidarnost Na podlagi Pravilnika o delni nadomestitvi stanarin v občini Škofja Loka in v skladu s sklepom 18. seje odbora za solidarnost z dne 23/3-1984 razpisuje odbor za solidarnost naslednji NATEČAJ ZBIRANJA VLOG ZA DELNO NADOMESTITEV STANARINE ZA LETO 1984 Pravico do delne nadomestitve stanarine ima vsak imetnik stanovanjske pravice na družbenem stanovanju ali stanovanju v lasti občanov ali civilnih pravnih oseb.'če izpolnjuje kriterije, določene s tem pravilnikom in plačuje stanarino po kriterijih, ki veljajo za družbeno najemno stanovanje. 1. Delna nadomestitev stanarine je različna in odvisna od — velikosti stanovanja, — letnega doseženega dohodka gospodinjstva, — premoženjskega stanja imetnika stanovanjske pravice in članov gospodinjstva. Do delne nadomestitve stanarine so upravičenci tisti imetniki stanovanjske pravice, ki skupaj s člani gospodinjstva uporabljajo stanovanje, ki po površini ne presega nasled njih normativov: 5 10 Število članov gospodinjstva (osebe) Površina (normativ nr) 10 1 32 15 2 45 5 3 58 4 70 10 5 15 15 15 5—15 10 5 5-15 15 5 10 in vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva še po 10 m2. * Za nefunkcionalna stanovanja, ki so starejša od petdesetih let, se normativ površine poveča še za 30 %. Imetniki stanovanjske pravice pa nimajo pravice do delne nadomestitve stanarine v primerih, če sami oz. drugi člani gospodinjstva — oddajajo stanovanje v podnajem, — uporabljajo del stanovanja v poslovne namene, — so lastniki počitniške hišice ali drugih nepremičnin. Imetniki stanovanjske pravice nimajo pravice do delne nadomestitve stanarine tudi v primerih, če so iz neupravičenega razloga nezaposleni. 10 15 20 40 30 15 50 20 5 10 20 25 30 40 50 40 30 20 10 80 60 40 20 2. Uveljavitev pravice do delne nadomestitve stanarine Pravico do delne nadomestitve stanarine uveljavljajo imetniki stanovanjske pravice z zahtevkom, ki ga vlože na stanovanjsko skupnost. Zahtevek morajo vložiti na posebnem obrazcu, ki ga dobe pri strokovni službi stanovanjske skupnosti (Služba SIS. Spodnji trg 40, Škofja Loka) v roku 30 dni od objave tega natečaja. Zahtevku morajo priložiti: — potrdilo o številu članov gospodinjstva, — potrdilo o lanskoletno doseženem dohodku gospodinjstva, — izjavo, da imetnik stanovanjske pravice oz. njegovi dru gi člani gospodinjstva ne oddajajo del oz. celo stanovanje v podnajem, ne uporabljajo stanovanja ali del stanovanja v poslovne namene in da niso lastniki vseljivega stanovanja, hiše, počitniške hišice ali drugih nepremičnin večje vrednosti. 3. Splošne določbe V okviru natečaja za leto 1984 bodo obravnavane vloge z dokumentacijo, ki bodo prispele v roku 30 dni, šteto cd dneva objave tega natečaja. Odbor za solidarnost bo na podlagi preverbe vlog strokovne službe in v skladu s pravilnikom in njegovimi spremembami odločil o dodelitvah deinih nadomestitev stanarin in o tem obvestil prosilce v roku 30 dni po sprejemu ustreznega sklepa. Številka: 404/84 Datum: 8/5-1984 Predsednica odbora za solidarnost Silva Trpin, 1. r. GLAS 18. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE PETEK, 18. MAJA 1984 MALI OGLASI tel: 27-960 PRODAM KUNDIG studiu i i;iu \!)K; .vin li I "\ it Kili Mll'11. -r. Prodam 25 di« 150 kg K/Kn PRASi V. PosUVtH Hi. Podna 1 I 2357 'Prodam dva kompleta VODOVODNIH PIP. znamke KS Telefon 25-717 5500 Prodam MEŠALEC m beton /mu-nik. Valburga M. Smlednik 5501 Prod.mi GRADBEN LES m 8-litrski električni BOJLER. Naslov \ oglasnem oddelku 5562 Prodam uvožen SOTOH za 4 ali več oseb (kvaliteta). Naslov v ogl■isncm oddelku 5563 prodam PRAŠIČA /a zakol m plo menske ZAJKLE. Škofjeloška 33. Kranj r>r>t»4 |*rodam klavirsko. 96-basno HARMONIKO Matjaž Golob, Rakovice 19. Xg Besniva 5565 Prodani TELETA - BIKCA, sta rogu H tednov, /a rejo ali /a zakol. H rušo 39. Smlednik 55(16 Prod ani KR.\\ I. ki bosta v kratkem teletih. Čebulj. Adeigus 27. Cerklje 5567 Prodam 15 pi. m trdih in K) pr. m mehkih DRV-. Bernard. Zg. Senica 10, Medvode, lel. imi-oi 1-222 5508 Prodam otroški POGRAD /. jogije-ma. Dragan Čaglie. Kranj. .Juletu Gabrov ska 1!» — od l.r>. do 20. ure 5569 Prodam sedežno GARNITURO / mizo in akvarij z ribicami. Ogled po poldan. Siho Muuko. Gradnikova (23, Radovljica 5570 Prod am 16 din stare BIKCE simen-talce. I-rane Urbane , Gorice 24 5571 Prodam 466 k:; jedilnega KROMPIRJA, 15 mesecev s'taro TKI.ICC). 5 mesecev starega BIKA. Breg ob Savi 8. Mav« k o 5572 Prodam jedilni KROMPIR. Babni v rt 2. Golnik 5573 Prodam TKIjICO simentalko. tik pred telitvijo Jezerska c 91. Kranj ' 5574 dve tofli SENA. Bohinjska 5575 TR \ČXO Z\GO /ti razrez Prodam Bela 45 Prodam hh d« ivine I, KK 'eo tretjo teJitv I Prodam SENO. 1». Kranj. tel. 27 t>(>f> 5576 \VO simentalko. Ozebek. Mošnje 5577 Sušnik, Sp Resnica J 5578 ^ Prodam 10 mesecev starega BIKCA n. II I.ICO simentalko. ki bo maja te [etila. Zalog 30. Cerklje 557«) Prodam POHIŠTVENE CEVI. debe i istensko SO x 30 m 50 * .r>0 ter brizgnlni troj eolihn. 12 gramov, ročno zapira je. Peter Bergant. Kranj. Mosu Pijade 12. Kranj <-)r)8(| Prodan ŠOTOR z dvema spalnicama in predprostorom. nemško izdela ve; in dve GUMI sava radial 145 > 15. ferala, Kidričeva 23, Kranj 5561 Prodam 1 JO k« težkega PRAŠIČA, ^plnik 61 (Malijovo). Josenovec 5582 Prodam diatonicno HARMONIKO, znamke -Prostor*. Forme 18, Žabnicu 5583 Prodam novo rotacijsko KOSILNICO, up 165 m MIKSER za gnojevko, rabljen. Kalan. Poljsua ti. Podnart, tel. H\ 225 5984 Prodam belo dolgo OBHAJII.NO OBLEKO, električni ŠTEDILNIK (4 plo.šte) kuhinjski BOJLER Kranj. Bertom Ijevu 39. tol.22-101 5585 Poceni prodam dobro ohranjeno /u-kOflsko :n samsko SPALNICO Lojze Čarabon. Ravne 20, Tržič 5586 Prodam 45 KOMBI PLOŠČ po 450 din Telefon 27 101 dopoldan 5507 Prodam 0 mesečev brejo TI.I.ICO i/ 7* kontrole ter Ml.IN šrotur in drobni KROMPIR, Šp, Bitnje 20. Žabnicu 5588 I 'i odam mlado KRAVO pred telitvi-I Slotn« 10. Begunj«- 5580 Prodani KK \VO. dobro mlekarno, v devetem meseni brejosti. Virnik. Kupa Kranj 5590 Prodani OVNA jezersko-solčavske me ali zamenjam. Sp. Besnua 134 5501 Prodam TELEVIZOR color gorenje, ri na 30^606 din. Informacije po tel. 2! 566 5502 ČQI \ elan T300, MOTOR lomos -I in kombinirano PRIKOLICO za ptvvoa čolna m tovora. Telelon 12 183 MW i ■■• na KORITA l mrežasto sen dno prodam. Telefon' 25-886 5594 i . 11 ■ IJOCITNISKO PRIKOLICO JM\ !9r>-"> Bil \KO kami* PRIKOLICO prodam. I«!, fon 25>971 zvečer r>r,!'7 !■, i .ji! pnjdam ZAKONSKO SPAL ^.•|( () l.lelon 28*536 r>-m |. „;,,,,, Kl HIVIO mat les, bele bar . ,. in kombiniran ŠTEDILNIK (2 plin, I (.i,.k t rika). Telefon 28-528 5599 Prodam krožno /AOO nuo standard I Sl.aovasnik .Grad 49. ( arkl.je pa 5li0tl ()PI.KO 5601 |» .dam rabljeno /IDNO •gli« . Podl)iezjo 8li produm barvni TELEVIZOIJ i>:;"'":; i .a 25 t'"" (hri in 11 no bel I II l.\ I )\{ m (KM) din ter otroško KOLO /i\l 11. -;:t n> i• • Hiti" . .»...!:> 'I godno iM..daiii \itno KOSILNICO alko. štiri taktno, malo rabljeno. Ciril Kalan.Voklo 14 B..Seiuui 5tit»4 Poceni ptfidam skoraj nova LOTI! DA. Brane Pajnič, Lojzeta Hrovata 9. Kranj 5005 l'rcd.ini rabljena OKNA in VRATA'. Franc Mesec, Kakovica 5. /g. Resnica 5600 Prodam KRAVO, ki bo v zaccMku junija telohla. 4 leta staro KOBILO in nov 8(1 litrski BO.JI.KK. Marija Jerič. Mozjam a 8. Preddvor 5007 Kombinacijo SCHNLIDLK z. zvočni ki in deklaracijo, prodam. Telefon 661-319-164 5008 Za 3.566 din prodam globok OTKO-SKI VO/.IČF.K tribuna, lepo oh ranien. Telefon 74-391 5668 Prodam GOBELIN »Zimski motiv«. Telelon 62-681 — int. 19 dopoldan 5610 Prodam KAVČ in dva FOTELJA ter PREPROGO, velikost 3x4 m. Vse dobio ohranjeno. Korenjak, Predoslje 85, Kranj 5011 Prodam starejši barvni TELEVIZOR gorenje. .Janez Troha. Zasip — Muže 16. Bled 5612 Prodam 300 m KABLA PGP 3x2.5. Zg. Duplje 16 — Miran Markič 5613 Prodam dve OKNI /. roletama Be šter. Brezje pri Tržiču 23 5614 Prodam nov PRALNI STROJ obo-din. Telefon 01-148 5015 Stnger PLETILN1 STROJ, novejši, prodam za 23 SM. Informacije po tel. 001-737-345 5616 Prodam MOTORNO ŽAGO jonse-reds BOL Letence 14 5617 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Podhorn 14. Zg. Gorje 5618 Prodam ali zamenjam 6 tednov staro TELIČKO za BIKCA. Posavec 124. Podnart 5619 Armaturne mreže 10x6 m in modu larni blok 2000 kom. prodam. C. Talcev 7. Kranj. Telefon •104/22-001 popoldan. Prodani jedilni in krmilni KROMPIR. Milje 24. Visoko Prodam dvu usnjena FOTELJA (gepard — temno rjave barve). Ogled vsak dan po 17 uri Jana Gaser. Gradnikova 109. Radovljica 5620 Prodam crnobel TLLLVIZOR, sta. pet Lt. za 1.5 SM in zimsko dolgo POROČNO OBLI.KO št. 38. Telefon <4 779 r><>21 NOVO IT NI > L A N DCE z rodovni kom. prodam. Telefon 57 064 5622 OPEKO BH 4. 1000kosov, prodam Telefon 57-064 5623 Prodam skoraj novo fantovsko KOLO I.uImm. .tuleta Gabi 'ovška 34. Kranj. tel. 22-786 5«^ Prodam vrtno KOSILNICO Telc-fon 21010 5625 Bakreno PLOČEVINO 0,55, prodam. Suhadole 56. Komenda 5626 Prodam 13(1 litrski HLADILNIK obo-din. rjave barve. Telefon 22-933 5027 Prodam 115 m KOMBI PLOŠČ 5 cm. Telelon 62-526 .r)628 UgodllO prodam SEDEŽNO GARNI TURO. 2 fotelja in kavč -- postelja. In formacije po tel. 20-«)(>4 502!» Prodam nova vezana balkonska VRATA 229 x100 »Kli Logatec Mar jan Likar. LesUov ic a 20. Gorenja vas 5630 Prodam 8 tc-dnov stare PUJSKE. Tomaž Pintar-, Pniprotno 9, Selca .r)631 Uvožen 40 liti ski HLADILNIK s pri-kltučki na plin in elektriko (12 in 220 \ ). praktičen za kampiranje, prodam. Svarc, Bled. C. v Vintgar 4. tel. 78-062 5032 Ugodno prodani 15rako prikolico, malo rabljeno. Telefon 27-327 5033 Prodam (i irdir.v staro TLI.IČKO simentalko. Šmartno 8, Cerklje 5(»34 Prodora drobni KROMPIR in ŽELE ZO. premera ti ter traktorsko KOSIL NICO mortel za fergusona. Zg. Brnik 90 5035 Prodam 1000 kg MRVE. Lahov če 64 .r)i;;Ni Prodam i mobel TLLLVIZOR gore nje. Franc Galjot, Zg. Brnik 121. Cer kije ,r)ii37 Prodam dve toni kvalitetnega SENA. Urban Čelik. Volča 2. Poljane 5787 Prodam 8 tednov stare PRAŠIČKE, Dolenc , Sopotnic a 15, ftkofja Loka 5788 Prodam belo dolgo POROČNO OBLEKO St. 42 Dorfarjc 18. Žabnicu 5789 Prodani jedilni KROMPIR igOl Te lefon 064 (>2 587 5798 Prodam dvomanualne ORGLL z vgrajenim električnim klavirjem >roci tal«, melotron Crumar« in FBT I00MV kitarski ojačevalec z zvočnikom. Triler, tel 66 441 - int. 321 dopoldan 5791 Prodam v ec KRAV in TLI.LT ter KOSILNICO BCS in KOSILNICO z obračalnikom buc her Našlo* v oglas nem oddelku 5792 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK m ZLATO za zobe \ 'slov v oglasncMr od delkU. 5793 Mlade P.APIGL - skobcev ke. pro dam. Kožuhi /.minec (>L Škofja I .oka 5794 Prodani VRTNO UTO. Telelon 26 036 5795 Poceni prodam 1 leto staro PSICKO kuker-spaujel Telefon 004 49 111 5701. Prodani OPEKO spicak Ivan Petu njak. Gorenjska c. 31, Naklo, tel 47 319 !57H I P i ..(lani 11 ' trdnr staro TLI K KO hi/i|kn od 811 Prodam barvni TELEVIZOR, KAVČ in dva FOTELJA. Nadižarjeva 3, Kranj, Čirče f>812 Prodam jedilni KROMPIR igor. Lu že 20. Šenčur 5813 Prodam KASLTAR sharp RT 10. za 2.5 SM. Kokrica. Golni.ška 23 5814 MOŠKO KOLO na 10 prestav. /IN SKO KOLO in dvižna GARAŽNA VRATA, prodam. Kalinškova 13. Kranj — Gorenje 5815 Prodam dve TKI.IČKI simontalki, stari 14 dni. Okroglo 11. Naklo 5816 Prodam lesene VILK in LESTVE, /abukovje 13. Zg. Resnica 5817 Prodam 8 tednov stare PSF rothvei lerje. z. rodovnikom. Brane Draksler. Mavčiče 10 5818 Prodam SLNO »rotno«. Mevkuš 5. Zg. Gorje 5819 Prodam ČOLN maestral 9"in MOTOR. 4 KM Telefon 25-866 5820 Poceni prodam GOSTILNIŠKI ŠANK. 210x80 in diesel MOTOR fiat 311. Telefon 74 308 5821 Prodam 3,5 g ZLATA za zobe. Naslov v oglasnem oddelku. 5822 Prodam POČITNIŠKO PRIKOLICO, zimsko-letno. 450 special, najboljšemu ponudniku. Telefon 28-002 popoldan 5823 Prodam GRADBENO BARAKO 4 x 6 m. za 15.000 din. Unk. Šor lijeva 7. Kranj. tel. 24-Kiti 5824 Prodam 8 tednov stan- PUJSKE Vi hovnik. Hafnerjev« l, Kranj 5829 Prodam plastičen ČOLN plan in MO TOR tomos 4. Alenka Magister. Brači čevu 7, Tržič 5820 Proda« 8 betonskih MREŽ OB na 0 0 in 200 kg betonskega ŽELEZA 0 6. Telelon 28-378 po 21. uri 5827 Prodam CB K)STAJO »HAJ GAIN in vse pripomočke /a delovanje. Britof 308 5028 Ugodno prodam 4 kVV termoakumu lacijsko PEČ, PRALNI STROJ gore nje, električni ŠTLDII.NIK na 4 plos če, sobni kuppersbusc h in rabljeno h toželezno KAD (170 cm) telefon 27 040 od 15 do 20. ure 5329 Prodam dve leti staro fr.incosko POSTELJO. Stane Srpčič. Šorli|eva 19. Kranj, tel 25-010 5830 Ugodno prodam novo moško OBLEKO m PLAŠČ št 46. Inlormac i|e po tel. 25-409 5831 Prodam 20 do 120 kg težke PRAŠIČE. Možna dostava na dom. Stanonik, Log 9, Škofja loka 5832 otroško kolo ..tinka starega 3—0 let. dobro ohranjeno, prodam Slavko Plestenjak. Gorenja vas | OBLEKCO za obhajilo Ogled \ »oboto Nace Ve rež. Tue.a Vidmai |a 8, 1'lanma 11 - Kranj sn.ui Prod um dobro ohranjeno trodelno OKNO i roletami. S vratnu KRILA s podboji m drug material Zasavska 81, Kranj — Orohek 5837 Prodam t. lel »taro KORU O, eno leto staro ŽREBICO ki dve leti starog stokrvnega LIPICANCA Lu/.- 10 Sen 5038 l*rodum OVCO in 0\ N A lei KMKl KO SKRINJO Poljs.ca 28. /g (iorje Prodam dva IM1AŠIČA. težka 126 kg m 0 tednov st.ir. ■•... I I I I I \ simcntnl-ca Sdvester Ar h, /nov nic a 57 ,riH4(l Prodam moder /amelni SUKNIČ za starost 12-13 let in hribovske ČE VIJL št 30 Luže 70. Šenčur - Ogris 5841 Nemške OVČARJE z rodovnikom, stare (i tednov, prodam \|(,|/ Mikec Naselje J. Bernarda 0. Bled 5842 Poitmi prodam malo rubljeno KO SILNICO za traktor pascpah Begunje 39 ; _ 5843 Prodam n.LlcKO staro 7 dm pri mcM-no /a pleme Sp hupi,,- 71 Prodam c rno bel TELEVIZOR gori nje topaz Jare l'eter I ov stikova l Kranj tn, cena 5 SM. Markovtc Bobovek 13 5650 Prodam NSU 1206, vozen, za dele. Jože Toinazic. Sebenje56 B. Križe 5051 ZASTAVO 101, prodam, Informacije popoldan Djurič. Kranj. Janeza Pu-harja 1. stanovanje 7 5858 VW 1302 S, letnik 1972. obnovljen, prodam. Telefon 49-030 - Kranj 5653 Prodam MOPED tomos 14 TLS in ZASTAVO 101. letnik 1972. Oba v odli čnem stanju Posavec 64, Podnait 5654 Prodam SPAČKA letnik 1974 Du-s.m Laha i nar. Šotna 38. Žabnicu. tel. 44 580 popoldan- 5655 Prodam ZASTAVO 750 LE, letnik 1982. Ogled v soboto. Telefon 064/47 212 5656 Ugodno prodam PONY LNPHLSS, kot nov. Bine Štei n. Šmidovu 13, Krunj 5657 Prodam ZASTAVO 181, letnik 1975. Pavle Rozman, Trboje 59, Kranj, tel. 49 047 5058 Dobro ohranjene- SEDEŽE /a VW 1200 m ostalo (odbijače, "-tekla), pro dam Franc Kopač. Staneta Žagarja 18, Radovljica 5659 Prodam R4 GTL. letnik 1983. 14.666 km. Valunčie. Zg. Bitnje 133 5666 Ugodno prodam osebni avto FIAT 125 itulijanski. Telefon 28 967 Prodani RENAU1 i i [L, letnik 1978 — december. Dniov sek, Šorlijevu 21 5662 Prodam motorno kolo B.MW 250 ccm. stareisi letnik, generalno obnovljen Anton Pet ne, Lom 22. Ti W6 •r>,in:< Piodam dolin, ohranjen avto SUN-BEAM KiOO karavan f rane Kuhar. Zg. Duplje 34 5864 Prodam dole z.. VVARTB1 RG (prag. 4 gumo s platišči, dvoja vraU s itekll). Bojan žura, Zlato polje •». Kranj 5805 Prodam RENAULT 1. letnik 1978 In nov APN 4 Franc Zarnik. Olševek 5. Preddvoi r,,ifi,i Prodam SIMCO hori/on. letnik 1982. BM\\ 2662. letnik 1973 m GLISER Kiicek« s komandami. Telelon 004/27 921 od 14 do 10 ore ah zvečer 5667 Ugodno prodam ZASTAVO 181, le tnik 1975. potrebno kleparskih del Do lenieva I. Kiaii) Oichek 5688 Prodam VW 1366 HROŠČ. Čehul|. Adergus 27. Cerklje r,,i'i!' T< ).\1()S automatu A 3 ML. skoraj nov FOTOAPARAT zenit - snajper, kemični svinčnik z uro. prodam Tele Ion 25 797 W70 Prodam \\il h. letnik 1971. nered struan. Kokrica.Golniftkac.23 5671 SPAČKA prodam za 2 SM Kranj, Partizanska 19, A •r>,i7'^ Prodam ZASTAVO I0l. letnik '.977. lahko na k redil Roskov u . Mlakaiji 26. Kiani Prodam z VST w< 1.101 vo.no. ne: ei;isli iiiiucj motor > U*n Kranj, Ihok-evo naselie 18 in. H5 •t nik 5673 1975. ihiio 507 1 Prodam \\V SCIROCCO IJS U.H» i,, tnik 1975. Sp. Brnik 31. Cerklje \> ~ Prodam karamlniliran avto /. \ST\ \'A 101 letnik 1981. Oman Mart' Kranj Benedikova 31 (Stražišče) Piodam (iOLI- A. letnik 1975. I.u ... Šoru ur y; Prodam prvo VETROBRANSK STEKLO in stekla za vrata za AMI Ruc igajeva 10. Primskovo Prodam FIAT 120-P. letnik 1982. S* jov ic.Srednja vas 55, Šenčur Prodam ZASTAVO 750 L. kMnik 1977. Pav lovič. Oldhamska 1. Kranj Piodam obnovljen MOPED tri-br zinc in ELEKTROMOTORJA — 7 kW in 4.2 k\V2. 1400 obr/min. Guste! Zfi Brnik 127 "jgjj Prodam ŠKODO 100 in SIMCO 1881 GS. Ogled v petek in soboto ves dan. Tenetiše 49. Golnik, tel. 21-039 v sokol* dopoldan Poceni prodam ZASTAVO 101 letnik 1977 in vebrobransko steklo za KV DETTA. Dukić N. Braca. Delavska 13 Kranj Poceni prodam ZATOROŽCA voznega, motorno žago stihi 0,75. prikolico za osebni avto. šivalni stroj singer litoae lezni podstavek, PEČ na olje EMO 6 in 2 »šparovčka«. Vodnikova 4 Lesce 5685 Prodam LADO 1260 po delih (pred nje in zadnje blatnike ter prednjo s»e no in prage). Ogled v soboto in nede' Franc Kovač. Log 28. Škofja Loka 5686 Prodam generalno obnovljen STROJ za APN-4. Mavčiče 20 ZASTAVO 101. letnik 1974 dobro ohranjeno, prodam. Milan Jakič, Ton- ' SM KIPIM d\i za krmo I efefoi PRIK« 11 K \ VII 1'oc rnl produ m \ \V 1266. letnik 1863, 'udi |.o dolih luioi iii.u i jc v soboto p«' tel. 23 451 5675 R4. lelntk 1078. 54 (MIC km. odlično ohranjen, piodam Tel.lon 21 050 . |n čka De/.mana 4. Planina — Krani Prodam FIAT 850, letnik 1971 1 z.ervne dele in Z,MX)R02CA. letn* 1976 za dele. Ogled vsak dan po 17 ari. Blaz Aleš. Murova 3, Jesenice d DIANO, dobro ohranjeno. JU» ono ki prodam za 16 SM. Sodja S ' 12/A. Žirovnica ^bre : Prodam komplet MEXjaTx-tJ kombi Z-850. Jovo Jovič. \:| [• Železniki Krosu 1! ZASTAVO 750. po del,h _T~' Vre.š Marjan. Gubčeva 6. KraV. ' ,x>daiR "anj 56* barv> 1 Ki L. k- R-18. september 1980 prodam. Telefon 42-285 Ugodno prodam ŠKODO tnik 1976. Pogačar. Alpsko tel. 77-361 - int. 42 Ugodno prodam obnovljen^ strirano ŠKODO S 100. letnik formacije po tel.50-856 . 50-480 dopoldan P«po Prodam 4 nove AVTOPl A<:**.r-: menzije 165 x 13. Telelon 7.<«rn 2 dan HW1 POP^ Prodam ZASTAVO 125-p , "^V 1976. registrirano do oktobra IokT lefon 27 107 popoldan ZAS1AVO 101 57.' dobro 57C ■tji GOL 1078. prodan, za 15 SVL RozrnTnTicT ljica L Tržič. tel. 50-482 " Prodani dobro ohranjen VVAH".* BURG caravan. Telefon 70-055 MOPED na 3 brzine njen. letnik 1972. prodam. J Zg Besnua 03. tel. 40 5(5« Prodam osebni avto OPEL KADITI 1206. zelo dobro ohranjen TeieV" 50-233 zjutraj Prodam ZASTAVO 101. letnik 197$ Bojan Hopoša. C. JLA 37 B. T: .-i Prodam ZASTAVO 1300 karar-v rano. letnik 1978. Saieta Smajkx m C 1. maja 34, Jesenice po 16. uri Prodam APN-4 T, malo važen M* jan Burgar. Žerjavka 12.Ti-bo.je Prodam osebni avto v 10.000 km. letnik oktober 1982 Ir maci je po tel. 83-148 Prodam ZASTAVO 101. letnik registrirano do aprila 1985. Ogfcd .v poldan nu Ul. Rudija Papeža 3. stana vanje 15. Kranj LOMI) G RAN ADO 20 L kM« preloženih 05.000 km. prodam, lttfor macijc po tel. 064/28-792 FIAT COMPANIOLO in die^e Irei torski motor fiat. prodam. Te-lofor 004/77 092 popoldan ali zvečer Kupim del krmilnega mehanizam k. m. niki za DIANO p. Sušnik. Hlej ( 3. Ti /k Prodam VW 1200. starejši letnik, novljen, registriran do deiombra 1984 I. leto.i 4fi 030 Prodani starejšo, registrirano S!M COGLS 1666 Telelon 76-068 popold«i Prodam ZASTAVO 750. po delih. Te lefon 064/70 154 l codno predam ZASTAVO H>] | ,nlk 197(( in 380-litrsko ZAMRjfiOVAl \o SKRINJO I.TH. Tomšič. Kokrškt' ,,, ..dred.i 12. Kranj ' /olo ugodno pmdam poceni DIANO i, letnik cletvmber 1976. Rafael \K; mk|| Hl,.,. (>b Savi 14. Mavčiče irl 40 1 15 Frociain karanibol.rano ZASTAVO konfori. letnik 1981 ,,„,„„, lh:1 Zv,rčo27.Trz.c. tel. I Mi I', letnik december 197/. ugodno , Inlonnacijepotel. 5.-27I »7-I m i. 1 n t ZASTAVO 750. letnik 197« ,,,!,„, karamboliiano. Inlorma<^ ^ „.i ni,) 42 27!» po 20. uri ah v n*>de4Je» ........ '^-Miiigfi koren 3 I Krilil PETEK, 18. MAJA 1984 5724 letnik 20. ure. 5725 Ponud- 5720 ■ Zelo ugodno prodam TAM 5500 le-tnik 1972. Sire. Visoko 72. Šenčur 5723 Ugodno prodam VW 1200. letnik 1974. Informacije po tel. 57-066 Prodam ZASTAVO 750 lux 1976. Ogled v soboto od 7. do Prej pokličite po tel. 064/74-367 Kupim DIANO. letznik 1980. * po tel. 70-439 Prodam KOMBI lord tranzit in KOMBI 850. oba na novo registrirana; ter desni notranji blatnik za Z-10.1. Telefon 064/77-477 5727 Prodam SIMCO 1000, registrirano do aprila 1985, cena 6 S M. Jože Kavčič. Lom 66. Tržič 5728 Prodam dobro ohranjen VW 1200. Telefon 77-319 5729 Prodam motor za Z-750 z menjalnikom, prevoženih 12.000 km, po generalni. Milan Pa jer, Kokrški log 19, Kranj. tel. 26-047 5730 _ Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO '50. Orehar, Dorfarje 4, Žabnica 5731 Prodam ZASTAVO 101 55 GTL, staro Pol leta. Telefon 77-618 - Pogačar 5732 Prodam dobro ohranjen R-4 TL, le-Wk 1977. Telefon 25-710 5782 VW 1500, starejši letnik, registrira rta, prodam. Lombar, Strahinf 50 5783 UNIMOG U 1500, letnik 1977, poceni prodam. Vr.šnik, Kranj. Gregoričeva 34 DO!'i 1 - • 5784 STANOVANJA Enosobno STANOVANJE, 37 m , '•seljivoleta 1985," v Škofji Loki — Podobnik, prodam za kredit in gotovino. Naslov v oglasnem odddku 5733 Letalec išče GARSONJERO ali STANOVANJE. Ponudbe pod: Kranj 5734 Prodam dvosobno STANOVANJE. Naslov v oglasnem oddelku. 5735 Oddam trosobno opremljeno STANOVANJE. Telefon 26-895 popoldan 5736 Mamica s šoloobveznim otrokom, išče STANOVANJE ali GARSONJERO. Ostalo po dogovoru. Šifra: Dobro Piacam — mamica 5737 Kupim STANOVANJE, brez centralne ali HIŠO, v Kranju. Markišič, Zlato Polje 2/B. tel.26-861 - 19.5., od 8. do 13. ure 5738 Prodam štirisobno STANOVANJE s ZAPOSLITVE Pritikljnamj in telefonom, v Kranju, ta *oj vseljivo. Ponudbe pod šifro: Maj 5739 Samski moški išče SOBO s soupora-°o kopalnice. Naslov v oglasnem oddelku 5740 Prodam dvosobno STANOVANJE s kabinetom v Škofji Loki. Telefon 44-685 5741 Nuinona]amem GARSONJERO. Ponudbe po tel. 26-201 dopoldan 5742 Oddam štirisobno STANOVANJE v Kranju. Ponudbe pod: Predplačilo 5743 Iščem GARSONJERO na Planini, fjaćam v naprej za 1 leto. Telefon Mtl 5744 ,GARSONJERO, k upi m za gotovino v 5745 Dekle dobi takoj honorarno zaposlitev. GOSTILNA Marjan MARINSEK. Naklo 2, tel. 47-031 5555 Takoj zaposlim KV ali PKV PLESKARJA. OD po dogovoru. Telefon 064/23-143 5750 Delavca v KOVINSKI GALANTERIJI, zaposlim z.a dober OD. Zdravko Ter-šek, Mlakarjeva 31, Šenčur 5751 Sprejmem kakršnokoli DELO na dom. Naslov v.oglasnem oddelku 5752 Iščem KV NATAKARJA. Telefon 24-134 5753 Nudimo delo nu domu, zasebniku na dvoigelnem šivalnem stroju, razmak igel 14 mm. Informacije po tel.69-012 — Termopol Sovodenj 5754 Gostinsko podjetje na Koroškem, išče za poletno sezono pridno KUHINJSKO POMOČNICO, staro nad" 20 let. Nudimo zelo dobro plačo v devizah ter hrano in stanovanje. Ponudbe pod šifro: Delo na Koroškem 5755 Več honorarnih delavcev ali delavk, lahko tudi upokojenk, sprejmem za delo v vrtnariji in na kmetiji. OD po dogovoru. Hrana in stanovanje preskrbljena. Aljančič, Križe. 16 5756 KV ali PKV STRUGARJA s prakso zaposlim. Stanovanja ni, OD po dogovoru. KOVINOSTRUGARSTVO Sinko, Škofja Loka, C. talcev 17 5757 Natakarica išče honorarno zaposlitev v popoldanskem času ali soboto in nedeljo. Zaposlitev možna v Gornje-savski dolini. Ponudbe po tel. 74-833 popoldan 5758 Sprejmemo dekle za delo v gostilni. Hrana in stanovanje v hiši, OD po dogovoru. Gostilna »BATIŠT«, Bohinjska Bela 128 5759 PLANINSKO DRUŠTVO JEZERSKO išče žensko za delo v kuhinji Češke koče, za poletne mesece. Javite se na Zg. Jezerskem 47 5760 V redno delovno razmerje sprejmem KV KROJAČA ali ŠIVILJO z nekaj leti prakse. Informacije: Tone Bevk, C. talcev 1. Škofja Loka, tel. 61-203 5785 Zaposlim KLJUČAVNIČARJA. Ključavničarstvo PEKLAJ, Puštal 46/A, Škofja Loka, tel. 62-052 5786 OBVESTILA Ansambel SIRILA vabi v PETEK. 18.5.. ob 21. uri nu PLES v dvorano GRADIŠ na TRATI pri Škofji Loki: v SOBOTO, ob 19. uri na VRTNO VESELICO na SP. BRNIK in v NEDELJO, ob 16. uri tudi na VRTNO VESELICO na SP. BRNIK 5765 PLESNI KLUB - organizira PLESNE TEČAJE s pričetkojn: NADALJEVALNI t6rek. 22. 5.. ob 20. uri, dvakrat tedensko; IZPOPOLNJEVALN1 ponedeljek, 21. 5., ob 20. uri, dvakrat tedensko, v DELAVSKEM DOMU Kranj, vhod VI. Informacije po tel. 21-130 od 7. do 9. ure NAJDENO 5766 Na poti z Jošta sem našel OČALA. Dare Bežek. Dražgoška 5, tel. 25-682 5767 Našel se je PES fox-terier. Dobi se na Valjavčevi 6, stanovanje 14, Kranj 5768 ZAHVALA_*_ Podpisani upokojeni Franc KOČAR iz Britof a 241 se prav iz srca zahvaljujem za nesebično pomoč pri padcu s kolesom 31. 3. 1984, ki je bil smrtno nevaren, z.a hitro ukrepanje tov. Karlu Prusniku — upokojenemu mesarju iz Britofa in njegovim najbližjim sosedom, še posebej pa dr. Milanu Udirju za hitro zdravniško pomoč. Posebna zahvala mojim najbližjim domačim za hiter prevoz in vse najbolj potrebno. Še enkrat vsem iskrena hvala! 5769 ČESTITKA Janezu DOLINARJU čestitajo za njegov praznik in mu želijo še na mnoga leta Darka, Ljubica in Jože 5770 OSTALO matiju. Telefon 25-217 POSESTI LOKAL ZA DELAVNICO, išče obr-5*. za mirno obrt, v velikosti okoli Najraje v centru Kranja. Tele-m:28-427 ves dan 5352 .Prodam PARCELO za vikend z građenim dovoljenjem v Svarjaii pri Gol-**U. Telefon 27-756 5746 Prodam zazidljivo PARCELO med panjem in Radovljico. Telefon 28-597 fJd18. ure dalje 5747 " \ najem oddam PROSTOR. 50 m', -di več, primeren za mirno obrt ali 5*Jadi.šče v Selški dolini, 10 km iz Škof-|e Loke; in klinker STARO URO. Tele °n 82-181 5748 Prodam PARCELO, 000 m v Britofu. ^anj, Luznarjeva 6 5749 •Na relaciji Tržič —Bistrica —Kranj, *čem LOKAL za gostinsko dejavnost 'b>H Telefon 50-128 popoldan 5844 IZDELAVA in POPRAVILA kamionskih cerad, POPRAVILO šotorov in baldahinov. AVTOTAPETNIŠTVO Rautar. Lesce, Rožna dolina 12, tel. 74-972 3474 ROLETE: lesene, plastične in žaluzi-je, naročite po tel. 064/75-610 4680 ČISTIM tla, oblazinjeno pohištvo itd____Gogala, tel. 21-238 4682 MONTAŽA TV ANTEN. Zibelnik Mengeš, Zavrti 5, tel. 061/737-194 5033 PRILOŽNOST! Izvršujem vse fotografske storitve v enem dnevu — črno-bele in color poroke, rojstva, pogrebi - 50% ceneje. FOTO »ŽIVULOVIČ«, Veljka Vlahoviča 7, Kranj — Planina II.. tel. 27-658 - 5369 OBVEŠČAM lastnike vozil, da je odprta nova AVTOKLEPARSKA DELAVNICA! Na voljo so vam kompletne kleparske in hčarske storitve po ugodnih cenah; in popravila v kratkem roku. Po dogovoru opravim na vozilu, ki se popravlja tudi mehanična dela. Aloj/. BOBNAR - AVTOKLEPAR-STVO. Breg ob Kokri 21, Preddvor, tel. 664/45-387 5370 Opravljamo vsa ZIDARSKA in FASAD ERSKA DELA. Milazim Gasi. Levstikova 10, Kranj 5761 ZIDARSKA OPRAVIIA. kvalitetno, poceni in takoj. Telefon 42-285 od 8. do 17. ure, soboto do 12. ure 5762 Ekipa sprejme vsa ZIDARSKA DELA. Delamo kvalitetno in po starih cenah. Šifra: Hitro 5763 PRIREDITVE_ Vsako SOBOTO PLES v hotelu BOR v PREDDVORU. Igra skupina TEN Iščem žensko za VARSTVO dveh otrok na domu (na Kokrici). Naslov v ogl. oddelku. 5264 ČEVLJARSTVO - Tomšičeva 40, Kranj, nudi popravila čevljev, hitro solidno in kvalitetno, cene ugodne! Sprejemam tudi naročila za škornje za folkloro in škornje za jahanje. SE PRIPOROČAM! 3133 Iščem žensko za celodnevno VARSTVO otrok. Dobro plačilo, in hrana v hiši. Telefon 45-017 5771 Dobrenu gospodarju oddam 4 leta starega VOLCJAKA. Britof 206 5772 Iščem VARSTVO v okolici Planine za enoletnega sina. Telefon 25-409 5773 ' Oddam PSIČKA mešanca — doga. Kropa 104 5774 Iščem INŠTRUKTORJA za matematiko in angleščino za 5. razred O. Š. Naslov v oglasnem oddelku. 5775 Iščem INŠTRUKTORJA za matematiko in kemijo za 7. in 8. razred O. š. Naslov v oglasnem oddelku 5776 Narodno zabavni ansambel išče HARMONIKARJA na območju Gorenjske. Ponudbe pod šifro: Zanesljiv 5777 DEŽURNE TRGOVINE Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina, brata in strica FRANCA CEGNARJA ; : ". . ■ < .)()[/: :!/(;;: se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih, za podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gasilcem in župniku za lepe poslovilne besede. VSEM ŠE ENKRAT IS RENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Mavčiče, 15. maja 1984 V soboto, 19. maja bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA: DO Živila Kranj — TOZD Maloprodaja: SP Pri Peterčku, PC Vodovodni stolp, PC Zlato polje, SP Storžič (Kokrica), PC Britof, PC Klanec, SP Plani-na-center, SP Labore od 7. do 19. ure, SP Preddvor od 7. do 18. ure, SP Šenčur od 7. do 17. ure. TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Maistrov trg 11. Naklo v Naklem, Dom Srednja vas, Na vasi Šenčur od 7. do 13. ure, Klemenček Duplje, Hrib Preddvor, Krvavec Cerklje in Ko-čna Jezersko od 7. do 19. ure. V nedeljo 20. maja pa bodo dežurne naslednje prodajalne: TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Krvavec Cerklje, Naklo v Naklem od 7. do 11. ure, TOZD maloprodaja Kranj Gorenjka Cerklje od 7. do 11. ure. ŠKOFJA LOKA NAMA Škofja Loka TRŽIČ ABC Bistrica in Mercator Pristava od 7. do 17. ure, Živila Jelka, Trg svobode 8 od 7. do 19. ure. Zapustila naju je najina draga teta NADA TAVČAR roj. POTOČNIK Od nje smo se poslovili v sredo, 9. maju 1984,na pokopališču na Brnici ŽALUJOČA: Eva in Murko Beljak, Ljubljana .19. STRAN O L OBLETNICA MANA GROS Mama, nikoli ne boš pozabljena! V žalosti leto mineva od smrti, kar je utihnilo zlato srce. Mili obraz tvoj zadnjič smo zrli :a vedno so o maqale pridne roke. Ljubljena mama, v miru počivaj. nače lahka bo prst. naj Plač da grude ajvečje uživaj slava spominu, tebi vsa čast. ŽALUJOČI: hčerki Marica in Rezka in sin Lojze Pangeršica, 18. maj 1984 ZAHVALA Ob smrti moža, očeta in starega očeta FRANCA KRAJNIKA se najlepše zahvaljujemo vaščanom, prijateljem, znancem, sodelavcem iz Gorenjske predilnice, Merkurja — Blagovnice in PTT za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi osebju Kliničnega centra — Oddelek za dializo in šoferjem Zdravstvenega doma v Škofji Loki. Lepa hvala tudi g. dekanu iz Stare Loke za pogrebni obred in obisk na domu. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Križna gora, Škofja Loka* 10. maja 1984 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame IVANE KOŠIR roj. URŠIČ se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje. Zahvala velja tudi Po. Tehtnica iz Železnikov, Centru dr. Antona Kržišnika iz Škofje Loke, dr. Debeljaku. Hvala tudi g. župniku za lep cerkven obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJENI Škofja Loka, Četena Ravan, Zaprevalj, Železniki, Poljane, 4. maja 1984 Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta FRANCA LORBERJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala pevcem za žalo-stinke in g. kaplanu za pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, 12. maja 1984 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tasce JULKE KOPAČ se zahvaljujemo vsem zdravnikom in ostalemu osebju Bolnišnice na Golniku, njenemu zdravniku dr. Bajžlju, vsem sosedom za darovano cvetje, sodelavcem iz Merkurja — Globus in Iskre — Kibernetike. Enaka hv&la pevcem iz Stražišča, gospodu kaplanu za obred in govor. VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ ISKRENA HVAIA VSI NJENI Stražišče, 14. maja 1984 :-\ Kolesarji vabljeni na Kokrico V soboto in nedeljo bo v kulturnem domu na Kokrici četrti sejem koles in kolesarske opreme, v nedeljo med 10. in 11. uro pa še Glasov trim — kolesarjenje do Bele in nazaj. Kokrica — Kolesarska sekcija Športnega društva Kokrica prireja jutri in v nedeljo, 19. in 20. maja, od 9. do 19. ure v prostorih kulturnega doma na Kokrici tradicionalni, že četrti sejem novih in rabljenih, navadnih in dirkalnih koles in raznovrstne kolesarske opreme. Slovenijaavto bo prodajal nova navadna in dirkalna kolesa, predstavniki italijanskega podjetja Battecchia, za katerega vozi tudi edini jugoslovanski poklicni kolesar Vinko Polon-čič, odlične dirkalnike, kranjska Sava gume in zračnice za kolesa, obrtniki Breda Zalokar s Kokrice drese in hlače, Stanko Kern iz Kranja kolesarske čevlje, Aleksandra Toporš s Kokrice rokavice in ščitnike za glavo, Anton Klako-čar s Srednje Bele kape in vetrovke (anorake), Slavko Belic iz Škofje Loke prtljažnike in steklenice za okrepčila (bidone). Sejem bodo popestrili s predvajanjem filmov o kolesarski dirki Po ulicah Kranja in o tekmovanju Alpe-Adria ter o proizvodnji gum v Savi. Prireditelji pričakujejo v dveh dneh okrog dva tisoč obiskovalcev; tako kot prejšnja leta bo tudi letos verjetno največ zanimanja za nakup rabljenih otroških koles. V nedeljo bo pod pokroviteljstvom našega časopisa še GLASOV TRIM - kolesarjenje od Kokrice do Bele in nazaj. Start bo t med 10. in 11. uro pred kulturnimi dorr^m na Kokrici, pravico nasto-| pa pa imajo vsi občani ne glede P na to, kakšno kolo imajo; po-j membno je le, da je opremljeno za vožnjo po cesti. Vsi udeleženci trimskega kolesarjenja bodo prejeli nalepke. (Czj o f J* Delovna akcija na Bledu Bled — Jutri bo v Betinu, v gozdu ob cesti, ki vodi na Bled, delovna akcija, ki jo pripravlja koordinacijski odbor za družbeno varčevanje pri predsedstvu občinske onference SZDL Radovljica. Skupaj z mladino, ki bo tja poslala svojo brigado, bodo delavci upravnih organov in družbenopolitičnih organizacij radovljiške občine, vojaki kasarne na Bohinjski Beli ter delavci LIP, Gozdnega gospodarstva, HTP Bled, Verige Lesce. Integrala, Kompasa in Elmonta, ki bodo imeli ta dan solidarnostno soboto, čistili gozd po pomladnem vetrolomu. Udeleženci delovne akcije se bodo zbrali nad Betinom zjutraj pred pol osmo. Delo bodo predvidoma končali «b dveh. ^ Na pomoč vabijo tudi krajane okoliških krajevnih skupnosti, da bo delo čimprej opravljeno. Turistična sezona je pred vrati in Bled mora dočakuti turiste urejen. Jutri v Poljčah posvet o varnosti v gorah Skrb za preprečevanje nesreč GLASOVA &N.KETA Poljče — Komisija za Gorsko reševalno službo pri Planinski zvezi Slovenije bo priredila v soboto, 19. maja, v republiškem centru za obrambno usposabljanje v Poljčah posvet »Gore in varnost«. S to izobraževalno obliko nadaljuje zimske preventivne akcije, ki so bile posvečene predvsem varstvu pred plazovi. Gre namreč za skrb, da bi že pred začetkom poletne planinske in alpinistične sezone opozorili na nevarnosti v gorah ter tudi v času največjega obiska preprečili čimveč nesreč zaradi slabega znanja, opremljenosti in ravnanja. Ker bo vsebina posveta poučna in zanimiva, je prireditelj nanj povabil poleg vzgojnih delavcev v planinski organizaciji in gorskih reševalcev tudi člane Zveze tabornikov in Lovske zveze Slovenije, pripadnike oboroženih sil in civilne zaščite ter druge prebivalce, ki iz različnih razlogov zahajajo v gore. V uvodu se bodo udeleženci posveta seznanili s poro- Srečanje kurirjev v Bašlju Pododbor relejnih kurirjev Gorenjske in komisija kurirjev pri Občinskem odboru ZZB NOV Kranj prireja v soboto, 19. maja, Ob 10. uri pri gostišču Rade Končar v Bašlju nad Preddvorom srečanje relejnih kurirjev Gorenjske. Na srečanju bodo kurirjem — letnik 1924 — podelili zlate plakete. Na proslavo lahko pridete s svojimi vozili, avtobusi pa odpeljejo iz Kranja proti Preddvoru ob 7.25 in 8.25, vračajo se pa ob 13. uri iz Baš-lja, ob 15. in 17. uri iz Preddvora in ob 18.55 z Bele. Na proslavo pripravljalni odbor poleg nekdanjih kurirjev vabi tudi ostale borce in aktiviste, domačine, predvsem pa mladino. Poskrbljeno bo tudi za jedačo in pijačo. Mesec narcis pod Golico Planina poo uoiico — sirom Slovenije znane narcisne poljane na Golici nad Jesenicami spet cvetijo. Športno društvo Golica in krajevna skupnost Planina pod Golico sta s sodelovanjem Turističnega društva Jesenice pripravila niz prireditev, ki so jih poimenovali »Mesec narcis«. Minulo nedeljo so prikazali kmečka opravila. V soboto, 19. maja ob 20. uri bo v hotelu Dom pod Golico predavanje o lepotah Slovenije. Osrednja prireditev bo v nedeljo, 20. maja, ko bodo ob 14. uri pripravili povorko kmečkih voz skozi vas ter po nastopu folkloristov in recitator-jev izvolili lepotico narcis. V soboto, 26. maja ob 20. uri bodo v Domu pod Golico prikazali Karavanke in rudarjenje pod Golico ter pripravili pogovor o vodenju izletnikov na Golico in bližnje vrhove. V nedeljo, 27. maja bodo organizirali izlet na Golico z odhodom ob 7. uri in povratkom ob 14. uri, nakar pa z zabavno prireditvijo zaključili mesec narcis. Ansambli bodo za ples igrali na vseh prireditvah. Letošnji program je torej bogat. Pohvale vredno je predvsem, da so se prireditelji odločili za nove, sveže prijeme in opuščajo zgolj izvolitev lepotice kot vabo za ljudi, kar je v preteklih letih imelo kritične odmeve v javnosti. Obvestilo delavcem in obrtnikom na Gorenjskem Obveščamo vas, da Medobčinski sklad za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela Kranj, s sedežem v Kranju, Trg revolucije 3, ORGANIZIRA strokovno ekskurzijo v Makedonijo — OHRID, od 4 do 6 junija 1984, - I. skupina od 8 do 11. junija 1984, — II skupina od 15. do 18. junija 1984, — (rezervni termin) - III skupina KRATEK OPIS PROGRAMA: Zbirališče na letališču Brnik in polet letala do Skopja, ogled Skopja, nadaljevanje vožnje do Ohrida - ogled kulturno-zgodovinskih znamenitosti obisk tekstilnega giganta OTEKS, ogled in obisk karavle na luaoslovansko-albanski meji, ogled mojstrovin starih debarskih lesorezov v samostanu Sv. Jovan Bigorski, povratek iz Skopja proti Ljubljani oziroma Brniku Cena trodnevne strokovne ekskurzije je 13.600,- din. delavci plačalo 3 000 - din, ostale stroške povrne sklad Cena štiridnevne strokovne ekskurzije je 15 000,- din, delavci plačalo 3 000 - din, ostale stroške povrne sklad L ~ ,Kira Ski AD (s seboi prinesite osebno izkaznico, ker potre-E^"eene poJaS,kee za'v's.op v letalo).rok priiav Je do 2«.™,* 1984 oziroma do zasedbe mest. Vsa pojasnila dobite na Skladu oziroma po telefonu 26-077. čilom o gorskih nesrečah v lanskoletni planinski sezoni in obdobju preteklih 15 let; poročevalca bosta na primerih nesreč opozorila na glavne vzroke za nastanek nezgod v gorah. Seznanitvi s podatki iz kronike nesreč bodo sledila navodila za varnejšo hojo. Prvo bo na vrsti predavanje o opremi za hojo in plezanje v gorah, ki bo obenem naglasilo probleme zaradi pomanjkanja tovrstnih izdelkov na domačem trgu. Sledilo bo razmišljanje o vplivu telesnega napora pri hoji v gore na človeški organizem, zlasti srce in ožilje, saj je vse več reševalnih akcij v gorah zaradi slabega zdravstvenega stanja posameznih obiskovalcev. Zdravnik GRS bo govoril o hoji v večjih in velikih višinah, kar bo koristen napotek organizatorjem planinskih tur v tuja visokogorja. Poslušalcem bodo nato predstavili težave alpskih sosed zaradi čezmernega uživanja alkohola v gorah, da bi lažje razumeli in odpravili podobne pojave doma. Posvet bodo sklenili s prikazom filma o helikopterskem reševanju in razlago nekaterih nejasnosti, kar bo lahko olajšalo delo letalcev reševalcev. S. Saje Skala poškodovala hišo Bohinjska Bela — Oddelek milice na Bledu so v ponedeljek obvestili, da se je v noči z nedelje na ponedeljek s skalnatega masiva nad vasjo sprožila velika skala in poškodovala hišo pod skalnim previsom. Skala se je brzda sprožila zaradi razmočene zemlje, saj je zadnje čase močno deževalo. Skotalila se je na streho hiše Bohinjska Bela 69, last Pavle Med-ja, prebila ostrešje in obstala na podstrehi. Skala je napravila za kakih 30.000 dinarjev gmotne škode. Člani civilne zaščite so takoj začeli pregledovati teren, če bo ob morebitnem rušenju treba ukrepati. d % NESREČE S CESTE V DREVO Bukovica — 35-letna voznica osebnega avtomobila Marjeta Šturm, doma iz Železnikov, je v ponedeljek, 14. maja, peljala proti Škofji Loki. V Bukovici jo je v nepreglednem des-nem ovinku zaradi neprimerne hitrosti zaneslo s ceste. Na travniku je avto trčil v drevo. Voznica in sopotnica, 22-letna Magda Skočir, sta bili laže ranjeni. Z rešilcem so ju odpeljali v Klinični center v Ljubljano. Na razbitem avtomobilu je za 100.000 dinarjev gmotne škode. POVOZIL OTROKA Hudi graben — V vasi Hudi graben se je v ponedeljek, 14. maja, pripetila prometna nesreča, v kateri je bil huje ranjen pešec, otrok. Voznik osebnega avtomobila, 25 letni Dušan Perko i/. Bre/.ij pri Tržiču, ki je peljal skozi vas, jo zadel 9-letnega Valentina Lunarja, ki je prečkal cesto. Hudo ranjenega so otroka odpeljali v jeseniško bolnišnico. ZAPELJAL S CESTE IN SE PREVRNIL škofja lx»ka - Prevelika hitrost je botrovala tudi nesreči, ki se je dogodila v sredo, 16. maja, na poti od Škofje Lokf proti Sv. Barbari Voz nik osebnega avtomobila Jožef Dolenc, star 22 let, doma s Sv. Barbare, je v zaselku Andrej zapeljal s ceste in se prevrnil. Hudo ranjenega so odpeljali v ljubljanski Klinični een ter. Na avtomobilu je za HO.000 di narjev škode. * - D. Z. Kdo ga je videl? V ponedeljek, 14. maja letos, okoli 10. ure je odšel od doma ne/inim kani Rado Burnimi, slar 20 let, i/ Bertoncljeve 20 v Kranju. Oblečen je Ne bi bili prvi, če bi zaprli promet Kranj — Sestavni del programa ohranitve, ureditve in prenove starega dela mesta Kranja je tudi ureditev prometa v tem delu. O tem, da bi skozi mesto zaprli motorni promet,je bilo že veliko razmišljanj in govora. Posebno prebivalci krajevne skupnosti Kranj Center so že večkrat načeli to vprašanje. Trenutno je v javni razpravi predlog drugačne ureditve mestnega avtobusnega prometa v Kranju. Če bo sprejet, potem v prihodnje mestni avtobusi ne bi več vozili po Prešernovi ulici v Kranju oziroma skozi mesto. To sicer nima neposredne zveze z načrtovano zaporo za motorni promet skozi mesto. Vendar pa bi takšna odločitev prav gotovo prispevala k dokončni razrešitvi tega vprašanja v Kranju. kupcev in je upadel promet, ko je bilo prepovedano parkiranje na Maistrovem trgu. Če bi popolnoma zaprli promet, bi se to prav gotovo občutno poznalo, saj imamo na primer precej kupcev, ki se enkrat ali dvakrat na mesec oskrbno v trgovini z vsem potrebnim. Čeprav smo takšnim kupcem pripravljeni dostavljati blage na dom, jih velika večina raje sama pride ponj z avtomobilom. Mislim pa, da bi bila prizadeta tudi dostava in s tem ponudba. Naša trgovina ima namreč dobavitelje praktično po vsej državi Zato bi ob morebitni zapori vsaj dostava morala biti omogočena. Ze sedaj ko je dostava dovoljena od 7 do 11. ure dopoldne, imamo velikokrat precej težav.« Erancka Marchel iz Tomšičeve ulice v Kranju: »V primerjavi s celotnim prometom, ki se zdaj odvija skozi mesto, mestni avtobusni promet niti toliko ne moti. Treba bi bilo urediti dostavo blaga do različnih lokalov in zapreti promet za osebna vozila, ki so zdaj v mestu praktično brez potrebe. Mislim, da je precej več kot polovica takšnih vozil. Na levem bregu Kokre je že parkirni prostor, najti in urediti bi ga bilo morda treba še nekje v bližini občine. Glede dostave pa prav tako ne bi smelo biti posebnih težav, saj Kranj ne bi bil prvi, ki bi stari del mesta zaprl za motorni promet. V številnih takšnih in večjih mestih kot je Kranj, jim je to uspelo rešiti.« Ivan Brekan, poslovodja trgovine Delikatesa na Maistrovem trgll v Kranju: »Strinjam se, da bi krajani zelo pozdravili zaporo prometa v mestu. Trgovci pa imamo glede tega več pomislekov. V naši trgovini na primer smo izgubili precej Zdenka Šinkovec iz Cank ve ulice v Kranju: »Če hočemo resnično stari del mesta ohraniti, urediti in poživit življenje v njem, potem bi hu skrajni cas, da zapremo motor promet skozčnj. To, kar se daril!!! dogaja, je praktično nevzdr* Štiri leta je na primer teHa wi smo obnovili fasado, vendar ' vsa razpokana. Avtomobili6 h? tresljaji, ki jih leti povzr^^ dobesedno podirajo stari K Seveda pa bi morali urediti dosu vo blaga tako, da bi bili tr« ■ kakor tudi kupci, čimmanj on— deti. Menim, da se to da saj vra je uspelo že marsikje tudi v več jih mestih. Zdaj, ko ni več TekVi lindusovega prahu in saj smo prebivalci v mestu polno zadih~-'t Resnično pa si želimo, da bi rešili še ta problem.« , , A. Žalar bil v črne žametne hluče in svetlor-jav žameten jopič. Pri sebi je inu I modro moško kolo. Kdor hi Ka videl, naj sp>oroči domačim na telefon