Ровашшш iterUka RM 0,18 KamwaAm3ok , Klagenfurt, Poetfach 116 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donaSalce) / Odjavo naročbe tega Usta za prihodnji meaec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca I Oglasi RM 0.06 za miUmeter stolpec 22.___Krainburg, 18. marca 1942. Leto 2, Velika Nemčija se spominia padlih Nemški narod je svečano počastil junake - Slovesna ura v vojaški orožnici - Polaganje venca oh spomeniku B e r 11 n, 17. marca, Opominjajoč se padlih jimaikoT svetovne vojne in sedanje borbe za evobodo, se je v nedeljo združil ves nem-iki narod k vzvišeni praznični uri. Najbolj iT^išeni izraz je dobilo to spominjanje junakov T dostojni slovesni uri, ki so jo priredili na kraju slave neminljivega prusko-nemdkega vojaškega duha, v orožnici v Berlinu. Tu je govoril Fiihrer pred vsem nemškim narodom besede najvišjega priznanje fai najgloblje zahvale za žrtve teh mrtvih. Spominskemu činu v orožnici so prisostvovali visoki in najvišji oficirji nemške obrambne sile, skoraj vsi državni ministri in državni voditelji, kakor tudi dip]o> matfdfi zastopniki prijateljskih narodov. Posebni častni prostori so bili prihranjeni evojoem padlih vojakov in ranjencem iz berlinskih lazaretov. * Po slovesni uri na častnem dvorišču berlinske orožnice je Fiihrer položil ob spomeniku Unter den Linden venec in sprejel mimohod častnega bataljona. Za 60 zastavami, 30 s slavo ovenčanimi bojnimi znamenji Iz svetovne vojne in 30 z zmago kro-пал1т1 zastavami harodnosocialiatične obrambne sile je korakal iz treh delov obrambne sile sestavljeni častni bataljon mimo FUhrerja. Tisoč in tisoč ljudi je bilo priča tega dostojnega in vzvišenega praznovanja naših mrtvih junakov. Povsod v velikonemSki državi so priredili istočasno kakor v glavnem mestu Rei-cha spominske svečanosti za junaki. Zastave eo plapolale na celem drogu v znak ponosnega žalovanja v vseh vaseh in mestih. Ves nemški narod se je iz vsega srca čutil povezanega s svojimi za svobodo Reicha padlimi junaki. Njihovim svojcem je veljalo ta d№ še bolj kot drugikrat srčno sočustvovanje vseh, ranjencem pa časteča ljubezen in oskrbovanje vse nacije. Zaveza, trdo in odločno, vemo in požrtvovalno se boriti in delati za zmago, izpolnjuje danes ponovno vsako nemško srce. Glavo pokonci in ojekle-nele volje, v zavesti, da bodo vse žrtve kronane s končnoveljavno zmago, je praznoval nemški narod dan počastitve junakov leta 1942. Baseln obkoljen Japondd sunek proti Salomonskim otokom Bangkok, 17 лпагса. Po najnovejših poročilih ao japonske bojne sile obkolile Ba-sein, zadnjo luko na južnem Bur-meškem, ki se začasno še nahaja v posesti Britancev. Avstralski minister za zračno plovbo je sporočil, da so ugotovili, da so japonske mornariške bojne sile pred otokom Buko v Salamonskem otočju. To poročilo je povzročilo v Melbomneu največje zaprep^čenje, ker bi se japonski sunek proti otočju severno od Salomonskih otokov lahko obrnil kakor konica kopja proti Novi Zelandiji in bi lahko obvladal vzhodne dovozne poti Avstralije. Domej javlja iz Bandunga: Ko so odstranili minska polja v vodovjih okrog Jave, je sedaj dospela prva japonska ladja v T^djong. Vse je pripravljeno, da bodo nastanili razorožene sovražnikove čete v šotorih pri Bataviji in drugih krajih otoka. Samo v bližini Bandunga in v srednjem odseku otoka znaša število vojnih ujetnikov nad 50.000 mož. Polom angleške strategije St4^holni, 17. marca. Državni podtajnik V vojnem ministrstvu, Lord Crost, je izjavit ,da je Anglija ranjena po težkih bo-Isetoih udarcih daleč od svojih-mej. Veš pripravljeni sestav strategije se je zrušil z izgubo premoči na morju. Novi vrhovni poveljnik angleških zračnih bojnih sil v Indiji zračni maršal Pearlse je izjavil v Novem Delhi, da so Japonci začasno še v šte-vilčni premoči. Zračni maršal je sporočil, da bodo častniki USA pozvani na vodstvo operacij za obrambo Indije. London priznava Izgubo 12 volnlb lađl] Stockholm, 17. marca. Več kot 14 dni je potrebovala britanska admiraliteta, da si je opomogla od strahu, povzročenega po iz- Vrhovno poveljstvo oborožene aite je dne 16 .marca objavilo: Na polotoku Kerču je sovražnik tudi včeraj ponovil svoje po šetvilnih oklopnja. kih podprte mnoštveme napade. Izjalovili ao se ob hrabri obrambi nemško-romunskih čet. Sovjeti so imeli visoke izgube in so izgubili 48 oklopnjakov. S tem smo v zadnjih treh dneh na tem frontnem odseku uničili skupno 136 sovražnih oklopnjakov. Na drugih mestih vzhodne fronte smo ob silnem snežnem viharju v težkih bojih odbili sovražne napade. Močne skupine bojnih in lovskih letalcev so v vrstečih se napadih podpirale boje na tleh in uničile 45 sovražnih letal; mi smo izgubili eno lastno letalo. Pri odvračanju močnih, več tednov ponavljajočih se sovražnikovih napadov se je posebno odlikovala saksonska 134. pehotna divizija. Na murmanskem obrežju smo zažgali neko veliko prevozno ladjo in z uspehom bombardirali pristaniške in železniške naprave v Murmansku. Vaeverni Afriki smo odbili sovraž- gubljeni pomorski bitki v Javajskem morju dne 24. februarja. Sele zdaj prihaja s »podrobnostmi« v dolgoveznih izjavah, ki naj po možnosti prikrijejo poraz, s katerim so se začetkoma širokoustili kot z zmago. Londonska poročevalna služiba poroča, da je to poročilo admiralitete napravilo najgloblji vtis tako v Angliji kakor v USA, ker je šlo 12 vojnih ladij v izgubo. V nekem nadaljnjem poročilu mora londonska poročevalna služba tudi priznati: »Komunike admiralitete o pomorski bitki pri Javi, j e najslabše poročilo dneva. ne izvidniške sile. Z uspehom smo bombardirali neko britansko letališče na egiptov-kem obrežju in vojaške naprave v Tobruku. Pri zračnih napadih na sovražne avtomobilske kolone v vzhodni Kirenajki smo zažgali več vozil. Na Malti so nemška bojna in lovska letala podnevi in ponoči napadala britanska letališča in protiletalske postojanke ter vojaške naprave na La Valetti. V Rokavskem prelivu BO brzi čolni napadli neko skupino britanskih rušilcev in torpedirall nekega rušile#, ki se je po dveh močnih detonacijah pogreznil. Tekom naldaljnje bitke je bil nek britan^i topovski čol težko zadet, da se ga mora šteti med izgubljene. Neki lastni brzi čoln je bil težko poškodovan in se je po končanih bojih, ko so ga vlekli stran, potopB. V srednjem Atlantiku je nemško bojno letalo potopilo neko britansko trgovsko ladjo z 2000 brt. V bojih na dan 13. marca je Oberwacht-meister SchrBdel, topovski vodja v nekem topovskem udarnem oddelku, postrelil osem sovražnih oklopnjakov, med temi tri težke. Pri operacijah nemških podmornic v ж»» padnoindijskih vodah se je posebno izkazala* podmornica, ki jo je vodil Kapitanleutnant Bauer. j Sovletski napadi na Krima odbiti , Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dn# 14. marca objavilo: Na Krimu je sovražnik po daljšem boj* nem odmoru zopet napadel z močnimi, po oklopnjakih in letalcih podprtimi oddelki nemško romunske položaje na polotoku Kerču. V trdih bojih smo napade odbllf ob visokih izgubah sovražnika. Pri tem smq sestrelili 46 sovražnih oklopnjakov. Tudi na drugih frontnih odsekih je so« vražnik nadaljeval s svojimi brezuspešnimi napadi. V zračnih bojih smo včeraj brez lastnih izgub sestrelili 17 sovjetskih letal. Sovjetsko zračno orožje je v času od в, do 12 marca izgubilo 209 letal; od tega smq sestrelili 130 v bojih v zraku, 26 po protiletalskem topništvu in 7 po pehoti, ostanek pa uničili na tleh. V istem času smo i^gu-bili na vzhodni fronti 9 lastnih letal. V Severni Afriki smo bombardirali skladišča materiala in taborišča čet Britance v v tobruškem prostoru. Zračne at" pade na britanska letalska oporišča na otoku Malti amo z dobrim učinkom nadatj#* vali podnevi in ponoči. Nad Rokavskim prelivam in zasedenimi vzhodnimi ozemlji so nemški lovci brez lastnih izgub sestrelili osem britanskih letal. Sovražnik je v zadnji noči metal bombe na različne kraje v zapadni Nemčiji, pred vsem na stanovanjske četrti v Kolnu. Civilno prebivalstvo je imelo malenkostne izgube. Neki britanski bombnik je bil sestreljen. Potopili smo križarko razreda „Leander" Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 13. marca objavilo: Pri obrambnih bojih v področju D o n e-c a smo s protinapadom razbili močnejša sovražnikove sile. V severnem odseku vzhodne fronte so skupine vojske in orožja jj[ v večdnevnih bojih uničile sovražnikova skupino sil, ki je bila odrezana od njenih! zvez. Skupine bojnih in lovskih letalcev so napadle sovražnikove postojanke in uspešno bombardirale sovjetske vasi in pota za dovoz novih pošiljk. V času od 9. do 12. marca je sovražnik na vzhodni fronti izgubil 55 oklopnjakov. V bojih zadnjega tedna se je pri obrambi pred številnimi napadi daleko nadmočnih nasprotnikovih sil posebno odlikovala wUr-temberško-badenska 35. pehotna divizija. V severni Afriki smo naperili številne napade proti nekemu britanskemu letališču na egiptovskem obrežju kakor tudi proti Izkrcanim četam in šotoriščem v prostoru pri Tobruku. Pri bombnih napadih na letalska oporišča na otoku Malti smo dosegli številne zadetke med odstavljenimi letali. Britanska k r i ž a r k a, ki jo je po včerajšnjem poročilu oborožene sile torpedirala neka nemška podmornica v Sredozemskem morju, se je po natančnejši ugotovitvi potopila. Gre za ladjo razreda »Leander«. Britanski bombniki so - noči na 13. marec napadli Kiel. Civilno prebivalstvo je imelo Izgube na mrtvih in ranjenih. Izmed napadajočih letal smo tri sestrelili. Ober-feldwebel Gildner je dosegel svojo 25. nočno smagoh 70.000 brt potopljenih ^oii i/elihi uspehi naših podmornic Sovjeti so v dveh dneh izgubili 138 oklopniakov - Uspešna bitka na morlu z nadmočnimi britanskimi silami v Kanala Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 15. marca objavilo: i Na polotoku Kerču je sovražnih v močnimi silami in številnimi oklopnjaki nadaljeval svoje napade. Odvrnili smo jih z velikimi izgubami za sovražnika. Uničili smo nadaljnjih 42 oklopnjakov. Sevemovzhodno Taganroka in v področju Doneča so odbili nemški, slovaški in hrvaški oddelki sovražne napade. V srednjem oddelku fronte smo uničili skupino sovražnih sil, ki je bila že nekaj dni obkrožena. Na obkroževalni fronti pred Leningradom je težka artilerija z dobrim učinkom obstreljevala sovražni promet novih pošiljk in vojaške naprave v mestu. 13. in 14. marca so izgubili sovjeti 138 tankov. V Severni Afriki je bila pri zračnih napadih na Tobruk težko zadeta sovražna trgovska ladja. Italijanski lovci so brez lastnih izgub sestrelili osem britanskih letal. V vzhodnem delu Kirenajke so bila bombardirana zbirališča oklopnjakov in šotorišča Britancev, Severno od Solluma je nemška podomornica torpedirala neki sovražni pamik. Potopitve ladje zaradi priče-njajoče obrambe ni bilo mogoče opazovati. Zračne napade na britanska letališča na otoku Malti smo nadaljevali. Zaradi bombnih zadetkov so izbruhnili požari v lopah in. zakloniščih. Kakor smo že objavili v posebnem poročilu, 80 nemške podmornice potopile v z a-padnoindijskih vodovjih 12 tr-govskih ladij s skupno 70.000 brt, med njimi tri petrolejske ladje. Neko drugo ladjo smo poškodovali s torpednim zadetkom. S tem so nemške podmornice od njihovega prvega nastopa ob vzhodni obali ameriškega kontinenta uničile v Atlantskem oceanu vsega skupaj 151 sovražnih trgovskih ladij s skupno 1,029.000 brt, od tega 58 petrolejskih ladij s 442.000 brt. V Rokavskem prelivu so naleteli nemški torpedni in brzi čolni ter iskalci min na nadmočne britanske bojne sile. V uspešnem sodelovanju so napadli sovražni oddelek, ki je sestojal iz rušilcev in brzih čolnov, ter tako težko poškodovali neki britanski ruši-lec, da je računati z njegovo izgubo, da^e je verjetno bil uničen neki britanki brzi čoln, trije drugi pa s streli zažgani ali poškodovani. Sovražnik je nato boj prekinil. Naše lahke pomorske bojne sile so po načrtu in brez izgub in poškodb izpeljale svojo nalogo. Pri bojih na polotoku Kerču je 13 .in 14. ' marca sestrelil neki vod napadalnih topov pod vodstvom Leutnanta Spielmanna 14 sovražnih oklopnjakov. Neuspešni boljšeiiški napadi v Rokavskem preliva so brzi čolni potopili britanski гпШес stran 2. — Ster. 22. KARAWANKEN-BOTE Sreda, 18. marca 1912. Fiihrer na svečanosti počastitve janaliov Govor v beriinsld orožnih je imel mledeče besedilo: Кр atu> leta 1940. prvič pramoveli v tej dvorani dan počastitve Junakov, м je nahajal nemški narod in njegova obrambna sila po desetletjih najbolj ponižujočega suženjstva zopet v boju xa svojo svobodo in za prihodnjost proti starim so-vrafaiikom. Obrambe neranoina петоб Reicha jih prav tako ni mogla pomiriti, kakor јШ ni moglo zadovoljiti gospodarsko obubožan je, ki so nam ga vsilili. Te dni se razvija v Frandji proces, čigar karakterističea znak Je, da niti ж besedico ne obtožuje krivde (mih, ki so ка to v^jno odgovorni, temveč idljuSno premajhno pripravo vojne. Tukaj zremo na miselnost, ki se nam zdi nerazumljiva, ki Je pa mogoče bolj kot vse drugo v stanu razkriti vzroke nove vojne. РопЦеш18 po alflnlrancni Leta 1918. so napravili takrat za vojno odgovorni državniki Anglije, Francije in Ameitte blazni sklep, da pod nobenimi daxaki polom najmočnejšega naroda Srednje Erope pa tudi nasprotnikom ni prinesel blagoslova; Imjtl v njihovem sovraStvu jim Je ostalo da obubožan je nemškega naroda nikakor ni moglo pomeniti isto z ^oepodaTrfciifi rs^maiiom ts&ozvanih zmagovalcev. Foloffl svetovnega gospodarstva Tako so pričele v svojem vodstvu skoz in skoz židovskokapitalistično okužene države ne samo didiitevati števOo brezposelnih nemškega Reicha temveč so ga deloma celo prekosile kljub svojemu neizmernemu boigastvu na vseh produktih in zakladih sveta. Toda tudi ta razvoj ni mogel dati zaslepljeni masi, večinoma po židovskih elementih dirigiranemu vodstvu naših starih sovražnikov jasnega vpogleda v resnične potrebe bodočnosti življenja vseh nap rodov. Takoj po prevzemu oblasti po narodnem socializmu so mesto, da bi se na vzornih gospodanidh In socialnih ureditvah učili, (prijeli zopet starih hujskaških parol in skušali svoje narode propagandi-stično pripraviti na novo vojno napoved. Danes vemo, da so že v letih 1935 in 1936 v Angliji, Franciji in prav posebno T Ameriki v edino meiodajnih židovskih krogih in njim poslušnem vodilnem sloju sklenili novo vojno. Radi tega doživljamo sedaj pretresljiv prizor, da obtožba prevaranih in tako težko udarjenih narodov ni naperjena proti blaznemu namena povzročiti nove vojne kot takemu, temveč izključno samo proti zanemarjeni in radi tega v njihovih očeh nezadostni oboroževalni prlpravL Prav ta tako tuja, da nerazumljiva miselnost nas mora poučiti o tem, kako potrebna je bila po odklonitvi vseh nemških razorožitvenih in Sporazumnih ponudb vojaška priprava nemšk%a naroda samega, da je mogel uspešneje odgovoriti na drugi napad proti njegovi svobodi, kakor je bil pa to slučaj med prvo svetovno vojno leta 1014. ■ v znamenju ponosnih zmag Ko sno torej morali leta 1940. obhajati dan počastitve junakov prvikrat zopet v vojni, smo etorili to a ponosno zaveatjo, da ШПО dobili prvi čin obračunavanja, ki мо nam ga vailili proti naši voljL Z najvišjim zaupanjem smemo upati, da bomo tudi drugega uspešno prestali. In res smo že marca 1941. imeli za sabo svetovnozgodovinsko resnično edinstvene uspehe enega leta vojne. V zmagoslavnem pohoda, Id ma ni primere, smo evropski sever in zapad očistili kontinenta sovražnih sil. Italija je v tej borbi nemaničev za biti ali nebiti stopite kot zvest zaveznik na našo stnm. Vse, karkoli so pa storile nemSke armade v teh bojnih pohodih, obledi in stopi v ozadje napram tema, kar je usoda Wo-žila г^Ш in premagati naši obrambni sili in našim zaveznikom v zadnjem leta. In šele danes spoznamo vso izmero priprav naših sovmžnikov. Danes vidimo skupno igro židovskih spletkarjev razdeljeno čez ves svet, Id je upala, da bo mogla s skupnim napadom zarote, ki je združila demokracijo in boljševizem v interesno skupnost, uničiti vso Evropo. Naša zahvala Previdnosti Da nam je Previdnost dovolila, da smo napram tej koaliciji judovskega l^ksizma Ruski prostor premagan v pičlih štirih mesecih poletja je nemška oborožena sila po srečno dovršenem balkanskem vojnem pohodu v letu 1941. nastopila svoj pohod v daljavo ruskega prostora. Bile so se bitke in izvojevale zmage, ki bodo še v daljnjih časih veljale kot edinstveni slavni čini. V družbi s svojimi hrabrimi zavezniki je napadala, porazila, izbrisala vedno nove ruske oddelke, da je stopila nasproti novim ljudskim množicam. V štirih mesecih smo prehodili neskončno pot v ofenzivi, ki ji glede globočiiM in širine ni primera v zgodovini. Toda že tedne prej, nego je to mogla domnevati sleherno izkustvo ali znantvena previdnost. Je zadela naše armade кЈт", ki mogle premagati петШћ in zaveznišlđh vojakov, bomo т bodočem poletja porazili do uničenja. Boljševiški kolos, čigar grozno nevarnost smo šele sedaj v celoti spoznali, se ne sme — in to je naš neovrženl sklep — nikoli več dotakniti blagoslovljenih poljan Evrope- ampak naj dobi svojo dokončno mejo v veliki oddaljenosti od njih! Ptzdiiv Japonskem narodi v tem trenutku vsi občutimo veličino časa, v katerem živimo. Svet se na novo oblikuje. Med tem, ko na daljnem vzhodu junaški japonski narod — ki je bil ravno tako kakor nemški in italijanski izvan, zasramo-van in gospodarsko davljen — v silnih udarcih na morju, v s-aku in na kopnem, zlam-Ija demokratsko — kapitalistične utrdbe, se v Evropi ustvarjajo pogoji k temu, da dobi ta celina svojo pravo neodvisnost. Neznosno je namreč, da bi bilo življenje več sto milijonov ljudi največje kulturne vrednosti in najmarljivejše pridnosti za vedno odvisno od hotenja neke male zares zločinske skupnosti židovsko- kapitalističnih svetovnih zarotnikov in po njih posiljenega javnega mnenja, v nekaterih, samo vsled tega Evropi sovražnih narodih in državah. Zato tudi ni nobene druge rešitve kakor ta: boj se mora voditi tako dolgo, dabodanagotovosttraj -nega miru, to se pravi do uničenja sovražnikov tega miru! II ZMCAIO ČASA II Državni mmister dr. Goebbels je na dan obletnice povratka Ostmarice k Reichu govoril na Trgu Junakov v Wienu in dan popre je v Grazu. Fiihrer je na predlog vrhovneva poveljnika vojne mornarice povišal poveljnika podmornic podadmirala Karla Doenitza, priznavajoč njegove visoke zasluge pri vodstvu in uporabi podmorniškega orožja, v admirala. Fiihrer je na predlog vrhovnega poveljnika vojne mornarice podelil vitežiki križec k železnemu križu Kaplt&nleutnantu Niko Clausenu, ki je v odlični meri udeležen pri uspehih pred ameriško obalo. Do danes eo našteli 1338 mrtvih in 3746 ranjenih žrtev angleških zračnih napadov na francosko ozemlje. Najvažnejše listine iz zgodovine in politike Židov, ki so jih doslej hranili v Jeruzalemu, so s posebnim letalom spravili лј New York. Vsi severnoameriški državljani, ki služijo v armadah zaveznikov, so bili pozvani, da se takoj vrnejo. Posadke prillčno 100 taiAerjev iz Venezuele se branijo opravljati službo na morju. Ministri predsednik Quiring je zopet uveljavil nek star predpis norveške ustave, ki so ga svoječano ukinili vsled vpliva liberalizma, Po tem predpisu se židje ne smejo priseljevatl na Norveško. Ta predpis je na Norveškem bil že v veljavi od 1814, do 1851, leta. Cangkajšeb je imenoval sevemoomerl-škega generala Stillwella za šefa svojega generalnega štaba na kitajskem bojišču. Borba za lastni svet ia kapitalizma na vseh bojiščih zmagoelav-no vzdržali, se moramo iz globin našega area zahvaliti Onemu, brez čigar zaščite in obrambe bi bila тва človeška moč, pridnost vseh in vsak pogum brez uspeha. Kajti za nami je ne samo leto največjih bojev v svetovni zgodovini, temveč tudi najtrše preizkušnje našega lastnega naroda, preizkušnja, ki jo je, to smemo izreči, prestala tako fronta kot domovina. Da se Nemec ne boji človeške grožnje, je v svoji zgodovini za-doetikrat dokazal. Tokrat se pa ni skušalo na njem samo nasilje sovražnega orožja in številčno navidezno neizčrpljivega krvnega navala najbolj primitivnih narodnosti, temveč razen tega še najbolj kruta trdota narave. Kajti danes se lahko reče, da Je tAa zima za nami, kakršne v srednji jn vzhodni Evropi že 140 let nismo doživeli. Resnično, naše vojake in one naših zaveznikov je Previdnost v poslednjih štirih mesecih Icmto pretehtala na njiliovo stvarno notranjo vrednost. To preizkušnjo so pa tako prestali, da nI nihče upravičen dvomiti o tem, da, kar koli naj nam že usoda v bodočnosti prinese, more biti samo lažje kakor to, kar leži za nami 8 tem pa, da proklamiramo ta sklep kot našo slovesno izpoved, ocenimo najbolj pravilno žrtve, ki so jih zahtevale od nas vojne leta 1914. do 1918., borba norodnosociali-stičnega pokreta In zopetno vstajenje našega naroda v notranjosti ter končno sedanji boj in žrtve, ki jih bodo še od nas zar htevalL Kako si bo drugi del sveta izoblikoval svoje življenje, je našemu nemškanu .narodu vseeno. BSnkrat za vselej bo pa sedaj odvmjen in preprečen poskus od strani izvenkontinentalnih sil, da bi neprestano posegale v notranje evropske zadeve in zlasti v vprašanja našega lastnega naroda. Nemčija le prosvetllena In krepka Nas tudi popolnoma nič ne zanima ali in v kakšnem svetu kani živeti ameriški predsednik, gotovo bo pa ne le spodletel njegov naklep da bi швпет nemški ali celo evropski svet po svojih potrebah, to je, da bi prevrnil naš lastni svet, iri smo ga vzljubili in nRtn uravnal nov osovražen tuj svet, ampak ravno nasprotno pritemposku-su bo le njegov lastni svet vzel konec. Kar se pa tiče namena, kaznovati Evropo z boljševizmom, sem izrekel že na drugem mestu, da bo postala bržkone tudi ona država najprej njegova žrtev, Id se mu je najbolj zapisala. Nemški narod je danes poučen o blagodatih tega zverinskega nauka in predvsem zadosti močan, da se bo la- hko z uspehom ustavljal tej najbolj smrtonosni nevarnosti svojega oWtanka. Spomlnjalmo se padlih Spričo velikega minulega leta in spričo — o tem smo prepričani — ne manj velikega prihodnjega leta se zato spomnimo naših junakov in onih naših hrabrih zaveznikov v preteklosti in sedanjosti s trdno voljo, da bomo skrbeli za to, da niso bile in ne bodo zastonj vse te žrtve. Te slavnosti ne moremo ponoeneje obhajati, kakor v zaveatl. d^. je današnja generacija postala zopet enako-rodna velikim časom preteklosti. In sicer enakorodna po svojih vojakih na fronti, kakor tudi po svojih možeh in ženah v domovini. Kar koli bo usoda od nas Se zahtevala: ta leta boja bodo vzlic vsemu krajia od časov onega dolgega in blagoslovljenega miru, ki bo uspeh današnje borbe. Bodoča naloga narodnoso-dalistične države pa je, da ta mir izoblikuje tako, da bo ustrezal žrtvam naših vojakov iz vseh plasti našega naroda; kajti vsi so padli za večni nemški narod, našo skupno veliko-nemško državo in za boljše občestvo narodov našega kontinenta. Naj zato nam vsem podeli gospod Bog moči, da bomo tudi v bodočnosti storili to, kar zahteva od naa"dbIlno8t, S to prošnjo se s spoštovanjem klanjamo pred mrtvimi junaki in svojci, W za njimi žalujejo, ter pred vsemi drugimi žrtvami te vojne. Razgled po Jugovzhodni Evropi je dala sedaj nasprotniku štiri mesece časa, da bi s svoje strani dosegel preokret v tej usodni borbL In to je bilo tudi edino upanje ^mogotcev v Kremlu da bi v tem uporu elementov narave, ki ga tudi sami še niso nikoli doživeli, prizadejali nemški oboroženi sili Napoleonovo usodo iz leta 1812, V nadčloveški borbi, z naporom zadnje sile duha in telesa so Nemci to vojaki naših zaveznikov prestali in s tem premagali to preizkušnjo, Zgodovina bo pa pač že v nekaj mesecih lahko ugotovila, ali je bilo vojaško pravilno ali napačno dejanje, da so pognali hekatfmibe ruskih življenj v ta boj. To pa vemo že danps: Bот1пЈа tretje obletnice ustanovitve protektorata in ugotavlja soglasno, da je češki narod po priključitvi k Reichu prišel na pravo pot. Novi ogiakl minietreiki predsednik Kallay je sedaj podal izjavo o programu svoje vlade. Novi kabinet se čuti vezanega po programu Bardoesy-ja. Dejstvo, da ao vsi člani prejšnjega kabineta ostali na svojih položajih In da pričakujejo zoipetnega vstopa Bardossy-ja kot zunanjega ministra, je porok za to, da v smeri ogrske zunanje politike ne bo nastopila nobena sprememba. Proces proti teroristom v llubljaiil Rim, 17. marca. Pred vojnim sodiščem druge italijanske armade v Ljubljani se razvija veliki proces proti teroristom. 69 Slovencev mora odgovarjati zaradi nasprot-niSke propagande, umorov in atentatov. Nad 16. teroristi so že izvršili smrtno obsodbo, za nadaljnjih 12 ni izključena pomilostitev. V ladjedelnici v Brookljmu so odkrili sa-botažni poskus proti bojni ladji »Javi«, ki jo tam gradijo. Na zadnjem delu ladje, ki izpodriva 45.000 ton, so nažli visoko bri« zantni razstrelilni naboj s tempiranim ne-tiiom. Sele v zadnjem iiipu so ga lahko napravili neškodljivim, Sreda, 18. тпатса 1942. KARAWANKEN-BOTB stran S. — Stef. 22* Otroci pod soTjetsko zvezdo »»SoTjetski otroški raj^^ v ruski karikaturi »Mali bedni klateži, ki e evejo zimanjoetjo in e svojim stanjem v vseh središčih od Moskve vse na jug žalijo človeško dostojanstvo. Seveda, tukaj skoraj ne moremo govoriti o otrocih; to so prej črede gladujočih psov ali volkov v starosti od 10 do 12 let, oblečeni v frfotajoče cunje, ki komaj zakrivajo nagoto. — Tvorijo čisto posebno skupino ljudi, ki stoji na kraju družbe in zakonov; primera jim najdemo samo v srednjeveških razdobjih, ki so sledila lakoti ali kugi...« (Iz poročila Francoza Jacquesa Lyona o njegovem potovanju skozi Sovjetijo.) Kdo more zanikati, da je srce celega naroda navezano na njegovo mladino! V Nemčiji nosi organizacija dečkov in deklic Fiihrerjevo ime in vedo, da je to ime zanje zaveza. To, kar se danes piše o razmerah v Sovjetski uniji, nofli žig osebnega doživetja in osebnih nazorov. Milijoni nemških vojakov vidijo dan za dnem uspehe mogotcev v Kremi ju. Ne na zadnje vidijo tudi ljudi, ki jim stojijo nasproti kot vojaki in ki jih srečava jo zadaj za fronto. Rdeča armada Prijateljsko srečanje Je sestavljena iz mož, ki bo bili deležni vzgoje sovjetskega raja in jih moramo smatrati za reprezentante boljševizma. Le njih pa govori duh rušitve, zatiranja oeeb-noeti in vzgoje množinskega človeka. Kako naj bi pa tudi vzgojili drugačne ljudi, kakor soti?Bucharinje mogel že na ХШ. komunističnem kongresu zmago-alavno javiti: »Otroci pobegnejo svojim staršem, vohunijo in jih denuncirajo ter jih silijo, da pristopajo komunistični strankL Ti pionirji obljubljajo, da зе razvijejo v Belo revoluciomamo generacijo!« Starši so poetavljeni torej pod teror evojih otrok. Enemu teh mladih ogleduhov BO postavili spomenik, ker je naznanil svojega očeta, revnega kolhoznega kmeta, da al oddal vsega žita, ki mu je bilo predpisano. Karikature socialističnih časopisov nam pričajo o produktih take vzgoje. Ali je s tem dokazano, da je bila v Sovjetiji dovoljena kritika? Ah, ne; ta način glosiranja razmer je bil samo izhod, da so mogli od zgoraj dati prebivalstvu iluzijo, kakor da bi se za te nevzdržne razmere brigali in kakor da bi skiteli za njih izboljšanje. »Izgovori se hudo, da ni treba izreči najhuj-fiega«. Potem priredijo komedijo, »krivce« obtožijo, podtaknejo jim vse pogreške, obsodijo jih, pridejo nove moči na vodilna mesta in ostane tako, kakor je bilo že prej. Ce postanejo razmere zopet nevzdržne, se prične igra od kraja. »Bože našega življenja« — Tako je imenoval Stalin sovjetsko mladino. »Prijateljsko srečanje «dveh takih rožic nam predočuje »Pionirskaja Prawda« , od 14. maja 1938. Njun pozdrav je tako začinjen s kletvicami in nesramnimi besedami, da vse beži in celo konj si tišči ušesa. Njih dva sta tudi gospoda, za katerih naklonjenost se potegujejo, kajti kdo ve, če taka »cvetka« ne postane kmalu šef krajevne GPU, saj je vendar njihova naloga »odločno sodelovanje pri ureditvi komunistične družbe, organizacije socialističnega tekmovanja in stahanovske-ga gibanja, nadzorovanje jačenja discipline v podjetjih, kontrola nad izpeljavo novih vladnih ukazov, borba proti opoziciji in protire-voluciji.« Posledice boljševistične vzgoje so zna- ne danes vsemu svetu. Kaj tu pomaga, če zi-dajo nekaj palač, uredijo nekaj parkov in otvarjajo knjižnice. To so samo redke izjeme namenjene slepitvi tujcev in pa uporabi 3 GovoraiSki tip: Bojaieljni fante. po otrocih komunističnih funkcionarjev. Tega, kar rabijo otroci, jim primanjkuje; na primer tiste mladinske knjige, ki jo v takoime-novanih otroSkih bibliotekah ne najdemo, pač pa je razstavljena v muzeju redkih knjig, ki so ga ustanovili v Leningradu: »Razstavljeni predmet je — mladinska knjiga.« Učitelj — šola — učenci Baje so nepismenost v Sovjetski uniji »likvidirali«. Organizirali so »izobraževanja na daljavo«. »Od leta 1932. do 1939. so pri moskovskem institutu izdali za izobraževanje učiteljev na daljavo 1 milijon rub-Ijev. Kljub temu je pa v tem času samo — 1 oseba dovršila to izobrazbo.« »Kom-somolskaja Prawda« se pritožuje, da v RSFSR uči manj kot 150.000 učiteljev. Kdaj se pa naj pripravijo za učne ure? Ne preostane jim zato nič časa, kajti meeece In mesece jim ne izplačajo njihovega zaslužka, in zato se morajo na druge načine preživljati. 6ama mladinska organizacija »Komsomol« prikazuje skrajno podivjanost. Prirejajo trajna zasedanja, ki trajajo ure in dneve. (»Dognalo se je, da izredno zasedanje Komsomolkomiteja v Poltavi pri taj- Tvoja članarina pri narodnosocialističnem socialnem Arbatvu NSV je darilo za zdravje mater in otrok tvojega naroda! niku sodrugu Moskalenku trpelo tri dni in tri noči,« piše Kom. Prawda dne 28. V. 1938.) Posvetujejo se, kujejo načrte, toda nikoli jih ne izvedejo. Izoblikuje se oni govorniški tip, ki ga je karikirala »Komso-molskaja Prawda« z dne 22. IX. 1940., ki pa zavoženih razmer ne more izpremeniti. (V knjigi »Rdeči otroški raj«, ki je izšla v »Junge Generation Verlag«, prikazuje dr. 4i~ "Л: To so V resnici otroci sovjetskega raja A. Petmecky vse te vzgojne probleme njihove posledice. Knjigo ilustrirajo vilne slike in karikature.) Danes po devetih mesecih vojne s Sov« ■jetsko unijo, smo zadostno poiičjgni o ničnih razmerah v »raju kmetov, delavce^ in vojakov.* Nikomur ni treba več govoriti o kulturi tam, kjer je esimo kaoe to beda. To se nikoli ne bi bilo izboljšalo, ker se ne bi moglo, ko so v mladini vzbudili najnlij# nagone. Lakota in podivjanost, prostitucija že pri otrocih, samo da bi dobili malo kruha, mladostniki, ki tavajo po mestih kaikoai izmeček človeške družbe, Id obljudjajo deželne ceste in bodo nekoč »likvidirani«. Ali pa taki, ki vihtijo svoj bič kot komisarji rdeče armade. Pridigali so jim sovraštvo ia uničevanje. Tako nam stopajo danes nasproti prodi^l »sovjetskega otroškega raja«. Ako nemška oborožena sila ne bi bila prehitela rdečega navala, bi bila: danes vsa Evropa podvržena tem destruktivnim in kulturi sovražnim silam. To bi pa pomenilo konec ponosne, mnogotisočletne zgodovine. Friedrich Horstmann. Sedaj zahteva Indi Moskva ekspedicijske zbore Sovieli so v veliki stiski hov človeški rezervoar pričenja počasi usihati. Dvomimo pa, da bi bil gospod Litvl^ nov s svojimi zahtevami pra\ uspešen, kajti USA in Anglija potrebujeta same svoje vojake bolj kakor kdaj koli prej. Nosilci jedi na smučih ptinaSajo tovarišem v sprednje postojanke topla jedila. .' . MPK. AutaahmM EdegAwkhtw SB84 Dceedaj so boljSeviški mogočniki od svojih zaveznikov v Londonu in Washingtonu prosili vedno samo poSiljatve vojnega materiala, Sedaj 80 pa kakor vse kaže, pri-fili že tako daleč, da jim primanjkuje tudi človeškega materiala, ki ga dosedaj niso ravno itedili. Da jih pa njihova pričakovanja v Angliji in v USA ne bi preveč bla-mirala, so poslali sedaj naprej sodruga Lit-vinova, ki je akreditiran kot sovjetski veleposlanik v Beli hiši. Sodrug Litvinov je te dni v nekem govoru iztegnil svoje tipalke in primemo namigaval. V tem govoru je poudaril, da se mora vzhodno bojišče v prihajajočem letu smatrati za posebno važno. Potem je gospod Litvinov dobesedno tako nadaljeval: »Mi bi do takrat radi dobili največjo mogočo podporo. Želimo, da se do takrat vse sile zaveznikov vrže v boj, in da tedaj ne bo nobenih brezdelnih armad ali mirujoče mornarice ali zračne sile. Isto velja tudi za vojni material, ki ga je treba poslati tja, kjer se ga najbolj potrebuje.« Ako M mora gospod Litvinov že tako jasno Izražati, )# menda že res velika čila. Z otirom na ogromne izgube, ki so jih Sov- laH Abi ml alg AidneA drnjog" Emigrantske vlade pripravljajo selitev v USA Berlin, 17. marca. V Londonu opažajo, da vlade izseljencev močno nagibajo k temu, da bi se iz britanske prestolnice izselile » Waehingtoo. »Zunanji minister« nizozemska emigrantsflEe vlade van Kleffens je baje ie v Washingtonu hi nihče ne ve, kdaj se be sploh vrnil v London. Tudi »zunanji minister« češke emigrantske vlade se nahaja v ameriškem glavnem mestu in dobiva od tedna do tedna podaljšanje svojega dopusta. Številna potovanja teh emigrantskih ministrov imajo globlje politično ozadje. V krogih iaselj«a«ev prevladuje namreč pw> pričanje, da Anglijo vedno bolj in bolj te« i. — Sfev. 22. RARAWAffKEN-BOTfi Sreda, IS. nfarea IMZ. Vesfl Iz okrožja HrainbHrg Krainburg, (Učiteljišče praznovalo 13. marec.) Državno učiteljišče se je v dojmljivi slovesnosti spomnilo 13. m&rca 1938. Po uvodnih komadih godbe Dfžlteljskega godbenega kvarteta, pesmih in Wkih mladine, je govoril Kreialeiter K u s s 6 predzgodovini in pomenu tega znamenitega dneva. Krainbnrg. (1614 parov copat za vojake.) V domu NSV v Krainbtirgu so doslej oddali 1614 parov copat, ki go jih izdelale žene krainburškege okrožja. Število ee bo Se izdatno povečalo, ker Se veliko krajevnih skupin ni oddalo enojih izdelkov, Kreisleiter K u s s, ki je pred nekaj dnevi oblaka) nabiralnico, je zelo pohvalil od ženskih rok s toliko ljubezni opravljena dela. Neka Gorenjka, ki je imela sedem kilometrov hoda do svojega delovnega niesta, se Je še zvečer po povratka domov marljivo udeleževala izdelovanja copat. Ko so podelale vse ostanke, ki so bili na ritzpol^go, Je bilo 250 parov copat gotovih za oddajo. Spravili so jih v veliki zaboj in žena si je izposlo-vala en dan dopusta, čakala na voz, ki Jo Je vzel s seboj v Krainburg, kjer je s ponosom oddala copate. St. Georgen Ш Krainbnrg. (Z bor o v a-n j e.) Te dni se je vrSilo prvo dobro obiskano zborovanje NSDAP, pri katerem je govoril tudi Kreisleiter K u s s Iz Krainbiir-ga; v zvezi s tem je govorila ženam tudi Kreisfrauenschaftslelterin. Neumarktl. (Sport.) TukajSnje Športno druStvo je pred kratkim priredilo na severni strani Kakovnlce tek s 25 vratml za mladoletne od 10 do 18 let. V prvi skupini (10—14 let) Je zmagal Stanislav S c h w e J-ger; v drugi skupini je dosegel najboljši č«e Josip K Г m e 1 j. Pri smuč^kem skakanju je med 20 udeleženci dosegel naj-boljSo oceno Florian M i kitsch. Najdaljši skok je bil 25-metrski. Navdušenje za šport jč v Neumarktlu, zlasti mod mladino, zelo veliko, Neumarktl. (Služba na kmetih.) Za službo na kmetih v K&rntnil se je doslej v Neumarktlu javilo 60 mladostnih in sicer 20 deklet in 40 fantov. . Neumarktl« (Veliki otroški kon-%§r.t.) v društvenem ^gmu na »9kah« vršil velik otroški koncert korist zimske poriioSi. Vodstvo in organizacija sta bila v rokah krajevne voditeljice žen Anne K1 a u b e r. Učenci in učenke so s svojimi muzikaličnimi predvajanji razveselili poslušalce s svojimi muzikalič-nimi predvajanji, tj. zbori veselimi in resnimi. klavirskimi komadi ter deklamacijami; zato so tudi želi zasluženo priznanje. ZwiSchenwUseem. (Zavora je odpovedala.) V četrtek se je peljal 7l letni gostilničar Johann Kos m at in iz Weixels-dorfa pri St. Velt a. d. Save z vinom nato-vorjenim vozom proti domu. Na velikem griču , pri Zwischenwassem je odpovedala zavora in voz je zavozil v železno ograjo oi> cesti. Kottmatla je pri tem zdrknil pod voz fn zadobil rane na obrazu. Prepeljali so ga v deželno bolnico v Gallenfels. Zwbchenwibaem. (Prvi muzikalni večer KdF.) Nedavno se je v doma Volkabunda vršil prvi mazikalni večer NS gkupnoati »Kraft durch Frende«, Poaluial-ci 80 veliko dvorano napolnili do zadnjega kotička in z velikim odobravanjem sprejeli predvajanja neke pevke in nekega pevca. Kavno takSno odobravanje Je žela tudi plesna dvojica za »voja izboraa izvajanja. Postani član narodnosoclatlstfčnetia socialnega skrbstva NSVI 12фо1п) svojo pristopnico točno in razločno. 8 tem prihranili oskrbniku bloka zamudna povpraševanja! Flčidnig. (Apel ženstva.) Zcnstvo je te dni imelo apel, pri katerem so bile posamezne činovnice uvedene v njihovo službo. Na povabilo voditeljice ženstva Je vodja krajevne skupine Schonherr govoril o delokrogu žene v naši državi. Žene se bodo udeležile šivanja in pletenja za lazarete. Safnitzi. (N a d 100 parov copat za lazarete.) V krajevni skupini Safnitz je eedaj tudi organizacija K VB tako napredovala, da bodo v prihodnjih dneh lahko izdajali članske izkaznice. Pred kratkim se Je vršil prvi apel žen, pri katerem je govorila okrožna voditeljica žen E b e n a u o nalogah žene v KVB. Pri tej priliki ao bila izdana tadl navodila za napravo copat za lazarete. Z velikim veseljem so ee žeae lotile dela in doslej v skupnem delu že napravil nad »to copat. — NSV Je v zadnji dođeli'tvenf dobi nad 160 rađbinam in po-edincem podelila vrednostne izkaze. Posebne pomoči so prejele tudi bodoče matere ta druge oeebe, ki 90 bile potrebne poeebne pomoM. St. Vtft an der Save. (Tovarilkive-č er.) Sot rudniki krajevne skupine NSDAP St. Veit an der Save so pred kratkim priredili tovariSki večer. Pg. Z w e n f g je govoril o nalogah, ki jih imata izvršiti Karn-ten in Oberkrain. Wehrmannschaft in godba Magister sta s pesmimi in godbenimi komadi veliko prispevali k veselemu razpoloženju. St. Veit an der Save. (Služba mladine na kmetih.) Pred kratkim se je v ljudskemu domu vršilo zborovanje mladine, pri katerem je Pg. K o f 1 a c h iz Krain-burga mladini in staršem pojasnil službo na kmetih in nje naloge. Pozval je dečke in dekleta, naj se prostovoljno javijo k delu na kmetih v Karntnu in jim izročil prijavne liste. St. Veit an der Save. (Javno zborovanje.) Pred kratkim se je v ljudskem domu vršilo javno zborovanje, na katerem je kot govornik nastopil Krelepresseamts-leiter Pg. L i 11 i n g iz Krainburga. V svojih izvajanjih je obravnaval vsa aktuelna dnevna vprašanja in v jasnih besedah označil naloge, ki jih ima izpolniti ober-krainsko prebivalstvo pod okriljem Nemške države. Gauleiter pred staro gardo Oaaleiter dr. Rainer ]e govoril pred voditelisltim zborom straoiie o dnevih prildjučitve Ostmariie v dvorani hotela Sandwirt v Klagenfurtu se je bil zbral deželni voditeljeki zbor stranke z nosilci krvnega reda in Častnih znakov, da z Gauleiterjem še enkrat v spominu doživijo veliki čas povratka naše domovine v-nemško očetnjavo, izredno pomembhe čase, ki so dosegli svoj višek, ko je narodni socializem prevzel oblast. Ko je bil Gauleiter, byrno pozdravljen, vstopil v dvorano, je Ćerelchalelter' dr. P? c h" he k pozdravil stare" tovariSć''in sobojeimike, med njimi tudi nađoirii^ujočega Gaaleiterja Thi-m e i a in se zahvalil vsem Udeležencem, ki so se srčno veselili, da morejo ravno ta večer prebiti v Gauleiterjevi družbi. V obširno zasnovanem govoru je nato Gauleiter iz svojega doživetja pOdal dramatično razgibano sliko onih velikih dni, ki so dovedli do zloma sistema in do zmage narodnosocialistične misli tudi v Ostmarki ter s tem do rešitve velikonemškega vprašanja. Z napeto pozoKiostjo so poslušalci sledili živo slikanemu poteku dogodkov in zopet na novo preživljali do jem julijske pogodbe 1936 in Bledeče utrujajoče boje, težke čase nejhujie sistemske aamopafinosti, razgovor na Obentalzbergu in končno sistemovo izdajstvo nad nemčkim narodom, kar Je bil uvod za njegov propad in za zmago pokreta v Ostmarki. V zanimivem predavanju in najpičlejši karakteristiki so se pred očmi napeto pri-sluškUjočih poslušalcev prikazale podobe borcev za svobodo Ostmarke in viharno odobravanje, ki Je sledilo izvajanjem Gau-leiterja, je izražalo več kakor samo zahvalo za ure velikega apomina, ki jih je dal Gau-leiier dr. Rainer evojiro sobojevnikom. Bereichsleiter dr. Pachnek Je govoril vsem udeležencem iz srca, ko Je izrazil zahvalo in ponos, ki navdaja vse zaradi tega, da Je Kamten v čaeu borbe postal in ostal pojem, da se Kamten ni le udeležil, ampak odločilno sodeloval pri osvoboditvi naše domovine. Da Je Fiihrer to priznal, dokazujeta imeni Klausner In dr. Rainer. Pe#, gledališče Im glasba Kulturne prireditve v Oberkrainu Reichspropagandaamt Karaten, podružnica Veldes je v poslednjih mesecih izvedla večje število kulturnih prireditev. Tako je igral kmečki oder Schnutt v mnogih krajevnih skupinah, letalska godba je kratkočasila z veselimi melodijami, moški zbori, ki Jih Je vodil okrožni pevski vodja, šolski svetnik Rainer, kakor tudi pevske skupine in grupe narodnih noš ženstva so razveseljevali e svojimi predvajanji. Kot višek je bil tudi Kimtner Grenzlandtheater v Oberkrainu. 12. marca se uprizorili v AGlingu in 13. v Krainburga Max Halbetovo dramo »Reka«. V Krainburg je spremljal gledališče župan Iz Klagenfurta dr. Schranz-h o f e r. Pred uprizoritvijo je govoril vodja podružnice državnega propagandnega urada v Veldesu, Pg P e t s c h a u e r in se zahvalil državnemu ministru dr. Goebbelsu, Gauleiterjtt dr. Rainerju in državnemu dra- Postan! član narodnosoclallstlčnega socialnega skrbstva NSV! s tem izpolniš častno dolžnost. Noben rojak, ki se zaveda svoje odgovornosti, se ji ne more izogniti. maturgu Rainer-Schl8ss€: ju, katerim so poslali brzojavke za pospeševanje obmejnega gledališča. Vsled velikopoteznega pospeševanja bo obmejnemu gledališču mogoče tudi v Oberkrainu izpolniti svoje kulturne naloge. Prikazani komad Je bil za vse gledalce pravi umetniški užitek, in z bogatim aplavzom so se zanj zahvalili umetnikom. Posebna želja za umetnost navdušenih v Oberkrainu Je, da bi mogli kmalu zopet pozdraviti oder koroškega obmejnega gledališča pri njegovi tukajšnii pr^tavi. S petjem skozi Oberkrain Gofftovalno potovanje pevske skupine Iz Kleinkirchheima Pevska skupina ženstva v Kleinkirchhel-mu, sestavljena iz 15 žen ii. deklet, kakor tudi 2 muzikantov, obiskuje pod vodstvom gospe Pulverer okrožje Radmannsdorf. Do-sedaj Je priredila večere v Reifenu, Wochei-nermlttemdorfu, Veldesu, AGlingu, Sche-raunitzu, Radmannsdorfu in Kronau-u. Prebivalstvu v Oberkrainu prinašajo koroške pesmi, narodne plese in glasbo. S svojim naravnim In izvirnim načinom skupina posebno Icrepko učinkuje na kmečko prebivalstvo in povsod slišimo samo eno željo: Kmalu zopet pridite! Verlae und Druck: NS-GauverlaK und Drucker«! K&mten OmbH . Klacenfurt • VerlaMlelters DrJ}mll Heltlan. — HaUDlachrlftlelter: Dr Otto Schedl (Wcnrnuicht) I, V. Frtediich Horitmann. Zurzelt lat* AnzelMnllmte Nr 1 eUltin 2, Alexander pi. Thayer z ladje mrimti ^ Iz resničnega življenja posneta povest IE EN MRLIC NA LADJI »Stoj! kaj je to!« Nadzornik Aguila se je naglo vzravnal. Mc »o napeto prielu-ikovali v temo hodnika. Ali niso bili to koraki? Razločno je bilo tiedaj slišati trkla-xge, kakor če gre kdo po stopnicah. Svetlobni stožec svetilke se je obrnil sedaj na hodnik. V svitu se je pokazala postava, ki se je le s težavo vlekla proti "vkiodu. »Stoj, kdo ste vi?« je zaklieal nadzornik možu, ki je nosil obleko ladijskega kurjača. Sedaj je mož obrnil svoj obraz k njim, grozno spačen obraz. Z globoko vdrtimi očmi, na Šobah so mu stale pene, njegova roka se je oklepala proetora okrog erce, boee noge so tičalft v cokljah, ki bo povzročale grozljivo trkljanje na hodniku. , Mož je sedaj obstal, nekaj hipov strmel •v stožec žarometa, potem pa telebnll na tla, kakor je bil dolg in širok. • Nadzornik Aguila je bil priskočil k padajočemu, ne da bi ga več mogel prestreči. Sled krvi je označevala pot, po kateri je bil mož prišel. Sedaj je nadzornik obrnil truplo tujca, razprl s prsti njegove vekq, potem, se je težko Bopeč dvignil. »Mrtev! V tem hipu se je preselil v večnost,« je rekel nadzornik. »Moramo se pripraviti na huda preeenečenja. Zasledovati Mož M Krvna sled je vodila k strojem ladje, ki so bili Se topli. Pod enim kotlom je žarela še žerjavica, drugi kotli so bili hladni. ŽRTEV RUMENE MRZLICE — UGANKA ZA UGANKO »Ladja je priplula samo z enim kotlom«, je ugotovil nadzornik Aguila. »Ali ste koga našli?« »Nikoga drugega ne pri strojih ne v kot-lišču«, je javil stražmojster Garnaro, ki je bil s svojimi ljudmi preiekal prostor. »Moramo še pogledati stanovanjske prostore«, je velel Aguila, »pripravite samokrese, podoba je, da ar je tukaj še marsikaj zgodilo.« Stopali so sedaj po strmih železnih stopnicah navzgor in dospeli preko hodnika v prednji stanovanjski prostor. Prostor pred njimi Je bil temen. Grozen zrak, poln gnilobe in trohnobe je hotel može kar za.dušiti. Nadwmik Aguila je nameril stožec svojega žarometa proti pregrajenim spavali-šČem. Stražnikom se je nudil strašen prizor. V spavallščih je ležalo ceem mož. Vseh osem je bilo mrtvih, po vsej priliki so umrli že pred več dnevi. Aguila je premeril samo z enim pogledom zabuhle obraze ki so kazali vsi enak izraz v obličju. »Rumena mrzlica!« je pojasnil. »Toda kje so strojniki? TI ljudje tukaj so umrli naravne smrti. Kdo je ustrelil poveljnika ladje? Ne verjamem, da bi se bil eden izmed teh osmih ubožcev po takem dejanju mogel zavleči Še v spavališče. Kdo je mrlič na hodniku? Kdo je pobegnil s tem čolnom? Morala sta biti najmanj dva. En sam mož ni mogel spustiti čolna v vodo.« Stali so sedaj na krovu in ogledovali vrvi b B M na vodo. Nenadoma se je nadzornik Aguila pripognil in pobral mal svileni žepni robec. »Ženski žepni robec? Torej je bila tudi neka Ženska na tej ladji. Kam je odšla?« ČIGAVA JE ZAPUŠČENA LADJA? V mapnem oddelku ladje niso mogli ničesar najti. »Morske mape so vrgli v morje«, je rekel Aguila. »Očividno tudi vpisnik brzine in ladijski dnevnik.« »Ime ladje spredaj je sveže prepleskano«, mu je javil stražmojster Camaro. »Ne vemo niti za zadnjo smer ladje mrtvih«, je odvrnil Aguila. »Poveljnik ladje ustreljen osenrmrtvih, en umirajoči in ena ženska? To Je najčudnejši primer, ki se mi je kedaj pripetil. Morama se podvizati, da pridemo na kopno. Tukaj na ladji zaenkrat ne moremo ničesar napraviti. Mrtve bodo raztelesili, čeprav nas tudi to ne bo spravilo naprej.« Uro pozneje je sedel nadzornik Aguila v svoji pisarni. Brzojavni so na vse strani. Aguila je govoril i Sanghajem, Hongkon-gom, Singaporom. Brez uspeha! Nihče ni vedel ničesar. Sedaj so po radiu Javili, kakšna je bila podoba tajlnstvene ladje mrtvih. »Okrožnica na vse! Tritlsočtonski pamlk z mrtvo posadko. Kdo ve kaj?« Nobenega odgovora. Dva mala pamika sta se bila zgubila, videli so Jih pa ie nazadnje pred 48 urami, enega pri Luzonu, drugega pri Formozi tik pred Izbruhom tajfuna. Več kakor tucat žrtev Je bil včeraj zahteval ta tajfun. Po prevoženi razdalji pa ladja mrtvih ni mogla biti eden izmed teh paiT^ov. _ Zš M mm W № ko iti v izgubo, ne da bi se kdo javil? Čigava je ta ladja? Dve url pozneje so Inženirji to dognali. Na podlagi označb na kotlih in cilindrih, ščltkov tvrdk na svetlobnem stroju. V takih primerih je tehnik najboljši detektiv. Ladja se Je prej imenovala »Hermes« in Je bila prodana na Kitajsko. 35 let stara, dva tisoč konjskih sil. To Je bilo vse, kar so mogli dognati. Na vzhodu je veliko ladij, ki se izogibajo sončni svetlobi. Veliko je lastnikov ladij, ki niti ne trenejo, če se jim ladja pogrezne. Marsikateri potniški pamlk, ki so ga že prodali kot staro šaro, plove Še danes kot last bro-darja, ki niti nhna bele kože. Cilj takih ladij je neznan in večinoma zavit v temo. Lastniki so tihotapci, iskalci biserov, gusarji. Tihotapijo svilo in opij, orožje in mu-nicijo, včasih tudi ljudi. Je-li bila ladja mrtvih ena Izmed teh? Uradniki so odlomili polnitve stenskega oboja, odprli omare, strgali oblogo na tleh, preiskali hladne kotle. Našli niso ničesar!... SE ENA ŽRTEV NA LADJI MRTVIH? »V pristanišču Je bil pokol j z noži!« Je nekaj ur pozneje javil nadzorniku stražmojster Camaro. »Eden je mrtev!« Predajte spise nadzorniku Sebastianu,« Je velel Aguila. »Ml Imamo sedaj dovolj opravka z našim današnjhn primerom. Menim, da smo preskrbljeni za dolgo časa!« »Gospod nadzomik, dovolite, da pripomnim, da Je zaklani pred tem v neki pristaniški krčmi napravil nekaj opazk o ladji mrtvih.« Nadzornik Aguila je zažvižgal. . №alje Erihodn4L{.i Sreda, IS. marca 1942. KARAWANKEN-BOTB strm S. — 22. Spomm mrtvih јипакот Slovesna počastitev junakov na pokopališča v Iratabargo Prvikrat 80 v Krainburgu obhajali dan počastitve junakov nemškega naroda. Potem, ko je krajevni starešina najprej položil venec na pokopališču junakov v Gruben-dorfu, kjer so pokopani padli iz svetovne vojne, junaki stare, slavne avstroogrske armade, se je podal na novo pokopališče v Krainburgu, kjer so med tem nastopile formacije vojske, stranke, policije in zastopniki oblasti itd. Potem, ko je najstarejši komandant bataljona raportiral krajevnemu starešini, je ta obhodil v Kreisleiterjevem spremstvu fronto. Po zvokih »Nizozemske zahvalne molitve« je krajevni starešina imel nagovor v katerem je med drugim izvajal: »Ni eden narod nima večje pravice slaviti svojih junakov, kakor ravno nemški narod. Ako zasledujemo nemško zgodovino, bomo ugotovili, da je v najtežji sili vedno samo Junaštvo njegovih mož zaeiguralo obstanek 'nemškega naroda. Ko mi nastopimo k spominskemu dnevu naših junakov, ne vršimo več tega s sklonjeno glavo. Nemški narod nI več narod nečasti in samorazkroja, malo- duija in malovernostL Nemiki narod Je po-stal krepak na svojem duha, v svoji volji, krepak v prenašanju vseh žrtev. Ш vsi smo deležni tega, za kar so se toliki v minulih časih morali nevede boriti: zedinjeni nemiki narod! In ako sovražne države napovejo ravno zedinjeni narodnosocialistični Nemčiji boj in smatrajo njeno uničenje za svoj najvišji bojni cilj, nam to samo dokazuje, da Je misel narodnoeocialističnega ljudskega občestva nemškega naroda v očeh naših sovražnikov posebno nevarna ker stori nepremagljivim. Svet želi razkroj in razdrobitev Nemčije! Ob koncu te borbe bo pa kljub vsemu stala nemška edinost!« Ko so zamrle častne salve, so pri zvokih pesmi o dobrem tovarišu položili krajevni starešina, Kreisleiter, Laudrat, župan in vodje formacij, ki so nastopile, svoje vence. S pannimi nacije se je slavnoet k dnevu počastitve junakov, ki se je je udeležil tudi veliki del oberkrainskega prebivalstva, kričala. Vesli Iz olirožla Badmannsdori Radmaimsdorf. (Delovno zaseda-nje županov.) Landrat dr. Hinter-e g g e r je sklical župane občin iz svojega (Strožja k delovnemu zasedanju, na kateremu sta govorila predstojnik finančnega urada, Amtmann M a i e r in inšpektor H e i n-r i C h o uvedbi davčnopravnih predpisov v zasedenih ozemljih Koroške in Kranjske in obravnavala poedine državne davke, njih proračun in iztirjanje v letu 1942. Predavanjem je sledil živahen razgovor. Reg. Ob. Insp. Rachle je razmotrival občinske davke, pri čemer se je zlasti pečal z državljanskim in obrtnim davkom. Pg. Rachle Je govoril v svoji lastnosti kot Kreisamtsleiter za komunalno politiko o prosvetni oskrbi vasi in o dolžnosti Županov, da se z največjo vnemo posvetijo tem nalogam in v skupnem delu dosežejo koristne uspehe. H koncu svojih predavanj je poudaril, da je skrb za grobove častna naloga občin, in podrobnosti obrazložil skrbstvu za vojne grobove. V zvezi s tem so bila rešena še strokovna vprašanja. Afiling. (»Dunajski vrabci« v AB-lingu.) Pod geslom »Tovarišem zaigramo« je gostovala v domu Kamtner Volks-bunda pred nekaj dnevi policijska godbena skupina »Dunajski vrabci«. Nudila je poleg izbome godbe Se solo- in četverospeve, kakor tudi posebna šaljiva in akrobatična predvajanja. ABling. (Materinski tečaji nemške ženske ustanove.) V prostorih posvetovalnice v ABlingu je v prisotnosti voditelja krajevne skupine dr. K1 e i n a Gauabteilungsleiterin Fischer otvorila prvi tečaj za nego dojenčkov v okrožju. Orisala je nalogo žene in matere, ki jih Fiihrer smatra za temeljne stebre države v Velikonemški državi. Namen tečaja je, da bogato pouči dekleta, žene in matere. Tečaj, ki obsega 10 dvojnih ur, vodi sestra Maria B a u e r, ki je nosilka krvnega reda. Veldea. (Delo žen.) Nad 40 žen iz Vel-4esa je prišlo k razgovoru, pri katerem je krajevna voditeljica žen Christl H a r e r uvodoma govorila o pomenu in namenu ženskega dela v okviru nemškega Ženskega po-kreta, ozirajoč se pri tem na posebne prilike v Oberkrainu. H koncu se je pod vodstvom Pgn. Else Marchart vršila vesela pevska ura. Veldes. (UstanovitevSportnega in telovadnega društva.) Te dni se Je v fcinodvorani v Veldesu ob veliki udeležbi vršila ustanovitev športnega in telovadnega društva za Veldes. Za vodjo društva je bil postavljen Metod Jekler- To me z Začasno so postavili deset športnih načelnikov in sicer za hribolazce ,lahko atletiko, telovadbo, plavanje, tenis, nogomet, ping-pong, boksanje, zimski šport, in za ročno žogo. Ker je bilo v Veldesu vedno veliko razumevanja za šport, se je nadejati razmaha mladega društva, kar bi bilo zaže-Ijeno že v interesu tujskega prometa. Vigaun. (Živahno delovanje stranke.) Pred kratkim sta se v krajevni skupini vršila dva apela. "K prvemu je pozval vodja oporišča NSDAP Eduard K e r n vse člane štaba svojih sotrudnikov in razmotrival z njimi vse naloge, ki se podajo v bodočnosti zaradi ustanovitve oporišča v Vigaunu. Drugi apel je sklical Kreis-Bmtsleiter NSV Nachforgel in zdru- žil vse Botrudnike štaba krajevne skupine NSV. — Zadnjo nedeljo se je vršUo že drugo javno zborovanje NSDAP. Govornik Hotschevariz Wressnitze je govoril o novi ureditvi v Oberkrainu. Lee#. (Prvi sestanek žет1.) Žene v Leesu so pred kratkim imele svoj prvi popoldanski sestanek. Pgn. Marta P8reter iz Klagenfurta je govorila o snovi: »Skupno delo KEmtna in Oberkraina v boju proti boljševizmu*. St. Katharlna. (Tele z dvema pa-romauies.) Pri posestniku Josefu Me gliču je vrgla krava čudno tele, ki je imelo izredno kratke noge in neobičajno veliko glavo s prav tako neobičajnimi ušesi, ki so imeli znotraj Se drugi par ufief. St. Katharlna. (Zbirke.) Zbirke so se končale ж večjim oipehom, kakor zadnje. Vidi se, da ljudstvo upoKteva v polni meri, da se je med prebivalce naše občine razdelilo celih 4000 RM. Wocheiner Mitterdorf. (To in on6.) Kakor vsakokrat se je tudi zadnje nedeljsko zbiranje za zimsko pomoč po marljivih zbiralcih Wehrmachta sijajno obneslo, X zneskom 1067 RM. — Da prebivalstvo ra-* zume smoter zimske pomoči, je dokaz v tem, da se je od početka nabiralne akcije zbralo v naSi občini ob priliki ceetnlh in hiSnih zbiranj ter na dan policije skupno RM 6.291.77 vsekakor za tukajSnje razmere presenetljiv uspeh. — Za prostovoljno kmečko delo v K&mtnu se je prijavilo 60 mladeničev in mladenk, kateri že nestrpno pričakujejo pozivnic. — Nedavno nas je zopet obiskal tonfilmeki voz v Kerschdorfu v gasilski dvorani z predvajanjem vojnega tednika in filma Anna Faveti. S posebnim zanimanjem spremlja prebivalstvo vojni tednik ter se divi hrabrosti in odpornosti nemškega vojaka. Woeheiner Mltterdorf. (Pester pevski večer.) Pred kratkim je pevska družina iz Kleinkirchheima priredila v gaeil-ski dvorani v Kerschdorfu pester pevski in godbenl koncert. Že dolgo ni bila dvorana tako nabita, a velike množice so" morale zopet zaradi pomanjkanja proetora oditi. —^ Splošna želja pa je, da bi starši v bodoče na take prireditve ne puščali vsaj manjših otrok, kateri samo motijo prireditve. Woeheiner Feistritz. (Vesel večer s petjem in godbo.) Pred kratkim se je v domu KVB vršila vesela godbena prireditev. Pevska in godbena družba iz Spit-tala a/d Drau je nastopila v lepih nošah in priredila prebivalcem iz Woeheiner Feis-tritz in okolice s svojimi predvajanji dve veseli uri petja, plesa In humora. Vodja krajevne skupine Welseenbach se je na koncu v svojem imenu In imenu poslušalcev zahvalil prirediteljem za bogati spored s prošnjo, da kmalu zopet pridejo. lesil iz okrožja Stein Komenda. (Težka nesreča pri podiranju d re v e s.) 60-letni delavec Josip Stare iz Salock je bil 12. marca zaposlen s sečnjo dreves. Našli so ga težko ranjenega na kraju, kjer je delal. Posekano drevo je ob viharju obviselo na neki veji. To zapreko je hotel Stare odstraniti in je najbrž pri tem strmoglavil na tla. Zlomil si je vratno vretence; nezavestnega so ga prepeljali v deželno bolnico v Gallenfela. Komenda. (S lovesnauraza 13. marec.) Povodom obletnice priključitve Ost-marke k Reichu se je vršila v šolskem poslopju slavnoet oporišča in činovnikov KVB, pri kateri je govoril vodja oporišča Pg. Weiss. Littai. (Obletnica prevzema oblasti.) O priliki obletnice prevzema oblasti so se v hiši krajevne skupine zbrali vsi strankini drugi iz vrst nemškega urad-ništva, kakor tudi činovniki krajevne skupine KVB, da bi se v preprostem slavju spominjali dneva, ko Je mogla dežela K&mten po tolikih krvnih žrtvah in uporabi vseh sil kot prvi Gau Ostmarka javiti FUhrerju prevzem oblasti po NSDAP. Šolski vodja Prugger je navzočim predočil borbeno dobo v K&mtnu. Nato je govoril vodja krajevne skupine Rohm in pozval nemške nameščence, da povzame jo v Oberkrainu (Gorenjskem) staro, v borbi preizkušeno delovanje stranke in da ravno tako kakor v Sašu prepovedi tukaj bivajoče ljudi prepričajo o moči in sili nemške države. Ltttal. (Iz delovanja NSDAP.) V okviru zborovalnega vala v steinskem okrožju je pred kratkim govoril okrožni šolski svetnik P rase h v prenapolnjeni dvorani littaiske predilnice. — Darilna nedelja je izid zbirke povišala za 30%. Posebna hvala gre neumorno delujočim oskrbnikom blokov NSV, ki se niso strašili nobenih težav, da bi vestno izpolnili prostovoljno prevzeto dolžnost. Littai. (Spominska slavnoet) Krajevna skupina NSDAP Littai je v šolskem poslopju strankinega doma priredila slavnoet v spomin povratka Ostmarke k Reichu. Pg. Prugger je govoril o pomenu združitve Ostmarke z Altreichom. Vodja krajevne skupine Rohm je pozval nameščence k odločnemu in tovariškemu sodelovanju in zaključil to dostojno slavnoet. Alch. (Praznovanje 13. marca.) V ljudskem domu v Aichu je NSDAP priredila clovesno uro povodom obletnice pre- vzema vblasti v Ostmarkl. V doptojno okrašenem prostoru so se poleg rojakov iz domačih krajev in iz Reicha zbrali tudi činovniki KVB. Vodja propagande Je dal kratek pregled o dogodkih marčnih dnevov 1938. leta. Vodja opori&Ča je v svojem govoru podčrtal, di^\Je bil povratek Oetmarke k Reichu izpolnitev stoletja starih sanj. Pozval je vse, tudi činovaike KVB, da Se do zadnjega ndejstvujejo v službi, kar so obljubili v zaobljubi Flihrerju pred prejemom članskih izkaznic. Alch. (Prvi večer za štarle.) Pred kratkim so se prvikrat zbrali k neprisiljeni večerni zabavi star&i, zlasti mater* onih otrok, ki obiskujejo otroški vrtec, da BO se z učiteljicami otroškega vrtca razgo-varjali o svojih malčkih. Sedeče na maj- Ako pomislimo na število vseli onih, ki so padli za obstoj in veličino nemškega naroda v pokolenjili že pred nami, se šele prav zavemo velikosti dolžnosti, Id sloni na nag samih. Adolf Hitler шшттшштттттшттштштшттттшштшт čkenih stolčkih okrog okrogle delovne mise njihovih otrok so jih pogostili s čajem in pecivom. Tudi za godbo je bilo poskrbljeno. Učiteljice otroškega vrtca so predvajale nekaj koroških pesmi in prav ljubke melodlozne igre s petjem, ki se jih učijo tudi otroci. LusttaL (Smučarski tečaj na ljudski šoli.) 14 dečkov ljudske šole se Je začetkom marca v okviru predvojaške mladinske vzgoje veibalo na osemdnevnem smučarskem tečaju v Innerkremsu. Dečki 30 bili pod vodstvom njihovih spremljevalcev poučeni v zimskem smučarskem plezanju, v čitanju zemljevidov in glede obnašanja pri prvi pomoči. Zvečer so bile igre in petje. Porjaveli po zimskem gorskem eoncu so se sedaj vrnili v svojo domovino, polni hvale glede sprejema, ki so ga bili de-letni v KImtnu. Povečanje zelenladarstva v steinskem okrožla Zelenjad je za skupno ljuksko prehrano vedno večjega pomena. Predvsem Je jelenjad zelo zdravo hranilo, zategadelj vedno bolj narašča potrošnja povrtnine. Ustrezno teihu se mora pomnožiti tudi proizvodnja. Zategadelj $e mora tudi v okt-pAju Stein »tpriti vse za povfdig s^l^jadaritva. Okrožni kmetovalec BurgetaUetje#« tekom zime ukrenil vse v to svrho potrebno. Imetniki vrtnarstev iz steinskega okrožja so dobili navodila, kaj Jim je storiti. Nasadi cvetlic in lepotnih rastlin se morajo umak^ niti nasadom zelenjave. V mestu Steinu širnem bodo z naklonitvijo zemljišč zgradili veliko vrtnarstvo. Posebna pažnja velja kmetijskemu zelenjadarstvu. Sicer Je tačaa težavna nabava potrebnih obratnih sredstev, zlasti semen, toda delo ne bo počival«), dokler tudi na tem polju ne bo urejena preskrba prebivalstva. Kaj |e Ireba nvalevall pri Irgovanln z Živino? Pa bi se tudi v Oberkrainu (na Gorenjskem) pri trgovanju t živino uvedel lati red, ki Je v ostalih delih drŽave že leta v veljavi, je bilo v mesecu Januarju 1.1. uvedeno obvezno izdajanje sklepnih izkazov (SchluBschein) za klavno goved in prašKe. Na podlagi tega mora biti pri vsaki prodaji Idavne živine in prašičev izstavljen sklepni list. Tiskane formularje sklepnih izkazov izdajajo prehranjevalni uradi (BAi&hrungs-&mter). Sklepni izkaz se izdaja v treh izvodih. Enega prejme kupec, drugega {tre-dajalec, tretji izvod pa je treba tekom osmih dni po zaključeni kupčiji poslati onemu prehranjevalnemu uradu, ki je pristojen za prodajalčevo bivališče. Kot klavno govedo se v smislu te odredbe smatra vse govedo, ki se kupi, oziroma proda za zakol, med klavne prašiče pa spadajo tisti, ki imajo veČ kot 50 leg Žive t^. Izvzete so samo plemenske svinje in merjasci, če 80 kupljeni res samo v plemenske svrhe. Ce kdo proda prašiča %a pitanje in ima tak prašič več kot 60 kg Žive teže, se smatra za klavno žival in se mora zanj is-dati sklepni izkaz. Vsa klavna goveda in praši&i, za kateire se torej mora izdati sklepni izkaz, se smejo prodati samo takim osebam in obratom, ki tak izkaz lahko izstavijo. Kdor sklepnega lista ne more izstaviti, ne sme kupiti klavne živine. Poleg teh odredb so v posameznih delih Gorenjske v veljavi še predpisi o prometu s koristno (vprežno) živino. Tako se n. pr. v okraju Stein sme tudi koristna živina, t. J krave in voli, določeni za pitanje, kakor tudi za pitanje namenjeni prašiči z živo težo pod 50 kg, prodati samo pooblaščenim Živinskim prekupčevalcem «11 pa tistim osebam, ki bnajo potrdilo pristojnega občinskega komisarja, da žival, M jo nameravajo kupiti, v lastnem gospodarstvu nujno potrebujejo. Ta odredba ima namen preprečiti nezaželjeno divje prekupčevanje z živino In zabraniti, da bi živino kupovali ljudje, ki je niso v stanju zadovoljivo pre-hraniti. Z razmeroma tesnimi zalogami krmil je treba varčno postopati in jih ekonomično razdeljevati. Prehranjevalni Uradi lahko nakažejo krmila samo tistim živinorejcem, ki razpolagajo z lastno zalogo krme in potrebujejo samo dopolnilo k domači zalogi krme. Pa tudi kmetijski obrati morajo številčno stanje živine prilagoditi sa-logam krme. Klavno in uporabno govedo, vključno teleta in ovce za zakol, se smejo odslej tudi v Oberkrainu prodajati hi kupovati le na podlagi žive tek. Prodajanje navedene živine po komadu ali p očes je prepovedano. 2iva teža živine se more ugotoviti ssmo takrat, ko žival ni nakrmljena. živali ne smejo biti 12 ur pred tehtanjem niti kr-mJjene, niti napo jene. Ce živali pri tehtanju niso lačne, je kupec upravičen, da odtrga od ugotovljene teže 5%. V primeru, da kdo želi izvoziU omenjeno živino izven območja določenega okraja, mora predvideno odpošlljatev pismeno prijaviti pristojnemu prehranjevalnemu uradu tako, da prijava dospe na prehranjevalni urad (Emahrungsamt) v ponedeljek pred tednom, ko namerava Živino odposlati. Od-pravna prijava mora vsebovati sledeče podatke: točen naslov odpoSllJalca; vrata in število živali, določenih za transport; način odprave; odpravna postaja, ozirwna kraj; namembna postaja, oziroma kraj; datum odprave in točen naslov prevzemnika. Prijavljena odpošlljatev goveda se eme izvršiti le na podlagi dovoljenja, ki ga itda prehranjevalni urad v obliki prevoznega spremnega lista. Ta spremni list lahko vsebuje določbe, ki se razlikr.jejo od odpravke (Nadaljevanje na strani 6.) Btnm в. — Ster. 22. KARAWANKEN-BOTE Sreda, 18. marca 1942. CfleAen au# einen StweUik Panzerjager im Gegenangrltt Von Unteroffizier Braun Seit Tagen stoBen wir im Gegcnangriff vor, immer den fliichtenden Bolschewisten auf den Fersen. Unser Leutnant ist nach vorne gefahren, um sich nach dem Grund der Stockung zu erkundigen. Die Brucke vor Sp, ist gesprengt, Eine von der Spitze erkundete Furt ist nur sehr langsam zu passieren. Sowjetische Panzer im Anmarsch Meter um Meter geht es vorw&rts. Plotz-lich ertont heftiger Gefechtslarm aus Rich-tung Sp. „Die Spitze ist doch schon viel weiter", me'int R. zum Leutnant. — „Werden einige yersprengte Bolschewiken sein." Wenn der Teufel nur das ganze Pack holte, laBt R., der Burgenlander, noch horen. Doch jah ertont der Ruf: „Panzerjager nach vorne!" „Aufeltzen, anwerfen — Marsch", befiehlt der ?ugfuhrer, und nun geht es in rasender Fahrt an der rechts rangefahrenen Kolonne vorbei. Am Bataillonsgcfechtsstand bleiben wir h a] ten, wenige Meter nur sind es bis zum bedrohten Ortsrand. Aus nordostwartiger Richfung sind Panzer gemeldet. An den Ein-schlagen erkenncn wir, daB auch Kanonen-panzer dabei sein miissen. Der Leutnant erkundet mit Br., einem schneidigen Unteroffizier aus Karnten, die Stellung fiir dessen Geschiitz. „Da miissen schon Panzer am Walde sein", schreit Br., „sie haben uns schon erkannt." Tatsachlich, jetzt pfeift es so dicht iiber beide hinweg, daB sie nur noch kriechend weiter erkunden konnen — die geringste Unachtsamkeit be-, deutet hier Tod. Aber, Gott sei Dank, beide kommen zuriick und Br. geht mit seinem Gcschutz in die erkundete Stellung. Da — die ersten Panzer rollen an. „Halb rechts — 400 Panzer — Feuer frei!" Treffer Turm — Treffer Wanne — Panzer brennt! Weitere Kampfwagen wollen fcuerspeiend auf das Geschiitz von Br. zu. — Da eroffnet das Nachbargeschiitz, in der rechten Flanke der Panzer stehend, auf kurze Entfernung das Feuer. Noch ehe der Feind seinen neuen Gegner erkannt hat, liegen drei weitere Panzer, zum Teil brennend, auf dem Felde. Die die Flucht ergreifenden Besatzungen werden mit Sprenggranaten vernichtet. Doch der Gegner gibt sich noch immer nicht geschlagen. Nach einer kurzen Ge-fechtspause taucjit schon wieder einer auf. pin ganz schwerer Brocken! . . . Starkstem Abwehrfeuer trotzend, kommt er naher. „Panzergranaten verschossen", meldet der Munitionsschiitze. Da laufen ohne Befehl Fahrer, Infanteristen und Artillerieten der nahegelegenen Beobachtungsstelle zum Fahr-zeug, um die dringend benotigten Panzergranaten zu hoten. In wenigen, die Nerven fast bis zum ZerreiBen anspannenden Sekunden ist genugend Munition zur Stelle, und run jagt SchuB um SchuB aus der Pak. — Da ■— er brennt — ein Schrei der Befreiung reiBt alle trotz groBter Gefahr aus der Deckung hoch — gleich einem Betrunkenen torkelt der Panzer in eine Mulde, wo er stehenbleibt. Zwei leichte Panzer versuchten noch einmal ins Dorf zu kommen — schnell sind sie an-gerichtet und abgeschossen. Der Rest der sowjetischen Panzer ergreift die Flucht. Sieben Feindpanzer abgeschossen ... »Pis a r n a« pred improviziranim bunkerjem. Poveljnik polka sprejema poročilo. (PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Gotze, HH., M.) Evropska gospodarska ideja krvave žrtve te vojne opravičuje samo to, da nam prihranijo dosti večje krvave žrtve v prihodnjosti. Ker je narava ustvarila močne in slabe, naloži v prvi vrsti močnim večjo mero dolžnosti. Zato je nemška evropska ideja utemeljena na dolžnosti opravičiti sedanje žrtve pred prihodnjimi pokolenji. Pravica do oblasti, ki jo nosi, mora biti iz njenega nravnega in pametnega cilja ravno tako potrjena, kakor morajo soglašati z notranjim državnim redom državljani. V nasprotju z liberalno kapitalističnim izžemajočim imperializmom je nemška koncepcija usmerjana na razvoj blagostanja, ki je naslonjeno na delo. Na mesto namere, v mednarodnem gospodarskem prometu ogoljffi&ff'Tovariša z obrestnim dobičkom, stopi načelo izmenjave ekvivalentov, pri katerem lahko vsaki z večjim delom doseže večje blagostanje. S tem je dano vsakemu, da v okviru svojih naravnih zmožnosti sam usmerja mero svojega blagostanja in čim višje povzdigfne to mero, tem več prispeva tudi v delavnem sozvočju k povečanju blagostanja drugega. S tem se prvič nosi v sožitje narodov misel naravne in takorekoč avtomatične skupnosti interesov; tako se bodo iztrebile tudi odločujoče gospodarske klice bodočih krvavih obračunavanj. Cilj je gospodarska svoboda kontinenta, pred krizami obvarovano gospodarstvo, zagotovitev in povišanje življenjskega standarta narodov, ki delujejo v evropski gospodarski enoti. To pomeni od vrnitev od gospodarske politike, ki je bila pod vplivom anglosaksonske pomorske politike orijentirana pretežno na prekomorje in na kolonialno gospodarstvo, h kontinentalno-avtar-kično orijentirani gospodarski politiki. »Stari kontinent dobiva novo lice in ga obrača proti Vzhodu.« V. tem dognanju pa nikakor ne leži kakšna doktrinama odpoved na prekomome iz-menjalne zveze. Nasprotno, v Evropi bomo vedno radi pili kavo in prekomorski sadilci kave se bodo le neradi odrekli evropskim medikamentom. Toda kavo piti ni nobena nujnost in samo na področju za življenje Kal |e treba nvaževail pri irgovanin z živino? (Nadaljevanje s 5. strani.) prijave. Te določbe je treba upoštevati in jih izpolnjevati. S transportom je treba vedno poslati tudi transportni spremni list, ker bo v nasprotnem slučaju živina zaplenjena. Prejemnik živali mora prejem vedno javiti onemu prehranjevalnemu uradu, pri katerem je bila odprava prijavljena. Pri tem mora navesti vrsto in število živali, način odprave, dan dospetja in svoj točen naslov. Obrazci za prijavo in odjavo odpoši-Ijatve se dobijo pri prehranjevalnih uradih (Ern&hrungs&mtem). Vse te določbe imajo namai urediti ves promet s klavno in koristno živino. Služijo torej v dobrobit prebivalstva. Hdnilch BmvrtalleA nevažnega blaga pride lahko za svobodno Evropo v poštev oddaljena oskrbovalna baza, ki se je ne da zagotoviti. Kontinental-no-avtarkična gospodarska politika mora imeti življenjsko potrebna živila in surovine v dosegu svojih prometnih in oblastnih sredstev. Ce to ni slučaj, potem tudi ni j avtarkična, temveč je izročena tujim pro- t metnim in oblastnim sredstvom; potem tudi ni zmožna, da bi preprečila zlorabo teh prometnih in oblastnih sredstev v izkorižče-valne namene. Vzhod potrebuje kapital, da bi odprl svoje zaklade in nadoknadil razvojni zastoj v življenjskem standartu svojih prebivalcev. Toda tega kapitala mu ni treba v obliki £i- Postan! član narodnosoclallstičnega . socialnega skrbstva NSVl s tem varuješ svojhn otrokom srečno bodočnost! nančnih posojil po vzorcu kolonialnega iz-žemajočega imperializma, temveč potrebuje kapitalne dobrine same, pa naj so to dobrine stabilnega kapitala, kakor so to lokomotive ali gospodarski stroji, ali pa dobrine krožečega kapitala, kakor so to gno- ■ jila ali premog. S to vlogo se lahko privede kontinentalno-avtarkično orientirano gospodarsko politiko k njenemu cilju, ki je: Dvig življenjskega standarta vseh evropskih narodov. yilate itoepodfavefte novice V Bolgariji eo zvišali cene tobaku. Bolgarska monopolska uprava je podražila cigarete boljših vrst za 50 levov pri kilogramu tobaka. Cenejše rste tobaka so pa zvišane za 25 levov. Višji izkupiček iz tega zvišanja bo šel za obvezno zavarovanje kmetijskih kultur zoper točo. Ameriške oblasti omejujejo uporabo tekstilij. Kljub kričanju o nei^rpnih virih surovin so Zedinjene države Severne Amerike izdale razne omejitve, ki se nanašajo na potrošnjo tekstilnega blaga. Izšli so kakor poroča časopisje, razni predpisi, ki določajo, kaj in kakšna oblačila se sme izdelovati in nositi. Pogajanja glede trgovinske pogodbe med Finci in Švedi so kot brezuspešna prekinili. Švedi mislijo, da ne morejo pristati na finske želje glede plačila, ravno tako ne na razširitev kliringa in dovolitev kredita za plačilo švedskega blagovnega uvoza v Fin^o. Stalno naraščanje uporabe francoskih delavcev v nemškem gospodarstvu se razvidi Iz tega, da odhaja tačas iz Francije tedensko 40 vlakov, ki prevažajo francoske delavce v Nemčijo. Na podlagi neke določbe od 2. marca 1942. leta ne veljajo več nizozemske prepovedi za izvoz blaga v Nemčijo. Vsekakor pa ae bo na podlagi prvoznih prapovedi Iz zakona o raz^litvi vršila na meji še neka kontrola glede določenega Števila industrij-HcotorodoiK. Japonci so se izkrcali na Novi Gvineji. Japonske čete so se izkrcale na đosedaj le neznanih točkah Nove Gvineje, Slika nam kaie značilno obalno pokrajino z Nove Gvineje z znanimi čolni, kakrinih se poslužujejo domačini. (Scherl-Archiv, M.) Zopet španski prostovoljci za vzhodno i ronto Prostovoljci španskega zračnega oroija pred odhodom iz Madrida na vzhod, kjer bodo zamenjali tovariše iz »Modre divizije*. (Preaee Hoffmann M.)' Osnovni pojmi o kmetijskih strojih v kmetijstvu — kakor povsod — uporabljamo stroje zato, da različna dela izvršijo ali »etor,ijo« — namesto človeka. Stroji torej nadomeščajo človeške delovne moči. Zato je razumljiv poziv kmetijsko-po-speSevalnih oblaatev na kmetovalce, naj tudi v kmetijstvu skušajo, kjerkoli le mogoče, nadomestiti človeške delovne moči, ki jih v času vojne vedno bolj primanjkuje, z uporabo kmetijskih strojev. Vendar pa pomembnost strojev za kmetijstvo ni samo v dejstvu, da morajo mnogo dela opraviti namesto ljudi, temveč enako, ali še celo bolj važno je dejstvo, da večina kmetijskih strojev posamezna dela opravi mnogo hitreje in bolje, kot bi jih mogel izvršiti človek sam. Kmetijski stroji so torej kmetovalcem izredno dragoceni pomočniki in sodelavci, skoraj bolj kot delovna živina, bolj kot ročno orodje. Dragoceni so zato, ker kmečkemu gospodarju omogočajo izdatno povečanje dohodkov oziroma znižanje izdatkov. Glede na izredno važno vlogo, ki jo imajo stroji v kmetijstvu, je toliko bolj neumevna in neopravičljiva brezbrižnost in malomarnost, ki v jo opažamo pri mnogih kmetovalcih glede ravnanja s kmetijskimi stroji. Da je treba živino redno opravljati, da je treba konje od časa do časa prekovati, da moramo skrhano koso sklepati in da je treba za vsa ta dela precejšnje mere strokovnega znanja in vaje — to ve vsak kmetovalec. Le malokomu pa pride na misel, da je treba tudi kmetijske stroje redno oskrbovati, da je treba posamezne izrabljene dele od časa do časa izmenjavati enako kot konju podkve in da je treba stroje pred in med delom skrbno naravnati, kot kosec svojo koso. Se manj pa se zdi našim kmetom verjetno, da se je tudi opravljanja in dela s kmetijskimi stroji treba učiti in vaditi. Kdor se loti dela s kmetijskimi stroji, ne da bi si predhodno pridobil potrebno znanjema yaj(\ aeredkokrat povzroči nesrečo za sebe ali za druge ljudi, ali pa vsaj stroj sam pokvari. Eno ali drugo je v teh časih, ko povsod primanjkuje ljudi in ko niti strojev oziroma njih delov mnogokrat ni mogoče nadomestiti, toliko bolj usodno, V vseh naprednih deželah se zato stalno prirejajo tečaji, v katerih dobivajo kmetovalci pouk o ravnanju s kmetijskimi stroji. V pokrajini Oberkrain taki tečaji Se niso uvedeni, čeprav bi bili bolj potrebni kot kjerkoli drugje, kajti prav v zadnjem času je število strojev izredno poraslo, a naši gospodarji niso imeli in nimajo nobene prilike, da bi se mogli priučiti pravilnega ravnanja s kmetijskimi stroji. Z naslednjimi navodili bomo skušali zamašiti v tem pogledu najhujše vrzeli. Seveda pa je v ta namen potrebno, da kmečki gospodarji ta navodila točno proučijo, to se pravi, da jih prebirajo toliko časa, da jim bo vse povedano popolnoma jasno, če jih ne bodo pri prvem branju docela razumeli. Potem pa naj si vse formule in važnejša navodila izpišejo, ali pa cel sestavek iz-režejo in shranijo; kar je še boljše. 1. O sestavi in sestavnih delih kmetijskih strojev Prospekti, to so letaki in knjižice, v katerih posamezne tovarne opisujejo sestavo (konstrukcijo) strojev svojega izdelka, so večini naših kmetov nerazumljivi, ker ne vedo, kaj ta ali oni izraz iz strojevslovja pomeni. Zato bomo najprej navedli in obrazložili nekatere najvažnejše izraze za posamezne sestavne dele strojev. Skoraj vsak stroj Je sestavljen predvsem iz določenega števila osi (die Achse). Osi tečejo, to je, se vrtico v le« žajih (das Lager). Na oseh so nasajena bodisi zobata kolesa (daa Zahnrad), ali pa Jermenice (die Riemenscheibe), to je kolesa z gladkim platiščem različnOt velikosti ali dimenzij. (Konec prihodnjič^ Sreda, 18. marca 19ig. ' K A R A W A N K E У - B O T E _Stran T. — 8ter. t2; Borha narodnega socializma za oMa$< Ko je potekla aprila 1932. uradna perioda nemškega državnega predsednika Hiadenburg-a, se je takratni državni kan-celar Briining, ki je videl, da se mu njegov položaj že maje, obrnil na Hitler-ja za sporazum radi podaljšanja te uradne dobe. Ker je Hitler to odklonil, so sledile volitve. V obeh volitvah je Fuhrer nastopil kot protikandidat državnega predsednika Hin-denburga. Pri drugih volitvah, dne 10. aprila 1932 je dobil Hitler 13, Hindenburg pa 19 milijonov glasov. To je Briining-u dalo pogum, da je že 13. aprila istega leta prepovedal delovanje in obstoj oddelkov SA, kar pa pokretu ni škodovalo. Predsto-ječe volitve v deželah Bayem, Wiirttem-berg, Anhalt in Hamburg so bile pred dur-mL Fiihrer je priredil 25 velikih zborovanj, na katerih je govoril. Uspeh ni izostal. Razen dežele Bayem, je stranka v vseh ostalih pokrajinah postala najmočnejša frakcija. V deželi PreuBen je od 6 mandatov zrastla na 162. V Oldenburg-u je dobila absolutno večino v deželnem zboru. Briining, ki je v tem času vladal samo na' podlagi odredb, je predlagal ravno na dan narodnosocialistične zmage v Olden-burgu državnemu predsedniku novo gospodarsko odredbo v podpis. Hindenburg pa je pod vtisom narodnosocialistične zmage Briining-u odklonil podpis. Briining je takoj zaprosil za razrešitev iz položaja državnega koncelarja, kar je Hindenburg kot državni predsednik takoj sprejel na znanje. Prišlo je do drugega razgovora med Hindenburgom in Hitlerjem, ki je zopet ostal brezuspešen. Hindenburg je imenoval van Papen-a, ki je bil poslanec centroma, za državnega kancelarja. Njegovo vlado so podprli nemški nacionalci in Stahlhelm (jeklena čelada). Hitler je pa obljubil, da ne bo oviral delo Papen-a pod pogojem, da se Umakne prepoved delovanja SA, narodno-socialistični stranki dovoli uporaba radia in da se končno razpusti državni zbor. Tako je prišlo dne 21. julija do novih volitev, ki 80 Hitlerjeve mandate zvišale od 107 na 230 sedežev. Na podlagi tega izida je državni predsednik Hitler-ju ponudil položaj državnega podkancelarja, ki ga je seveda odklonil. Pri sestanku državnega zbora so Herman G<5ring-a izvolili za predsednika državnega zbora. Državni zbor so pa še isti ^an po izglasovanju nezaupnice vladi, razpustili. Dne e. novembra istega leta so bile nove Volitve, pri katerih je Hitler Izgubil 34 mandatov, kar pa je bilo brezpredmetna Vlada ni mogla več dalje. Papen se je umaknil. Bilo je to dne 27. novembra. Zopet je Hindenburg qirejel Hitlerja in mu svetoval, da si s pomočjo drugih skupin za-sigura večino v parlamentu, nakar lahko računa na položaj državnega kancelarja. Hitler je tudi to odklonil. Tako je prišlo do nove vlade, ki ji je predsedoval general Schleicher. Novo izvoljeni državni zbor je zopet izvolil Goring-a za svojega predsednika. Sledil je -udarec, ki ga je narodnemu socializmu zadejal Georg Strasser, ker je dne 8. decembra 1932 odložil vse svoje funkcije. Padel je v roke Schleicher-ju ter sledil njegovim vabljivim obljubam. Dne 15. junija 1933 so bile volitve v deželi Lippe, kjer, je narodnosocialistični po-kret zopet naragtel. Temu so sledila pogajanja Hitlerja, Papen-a in Hugenberg-a, ki so rodila uspeh. Ko je Schleicher od Hln-denbucga zahteval ponoven razpust parlamenta, se to ni zgodilo in je moral Schleicher odstopiti. Dne 30. januarja se je boj narodnega socializma za oblast končal. Državni predsednik Hindenburg je ta dan Adolfu Hitlerju zaupal položaj Reichskanc-lerja, to je državnega kanclerja ali predsednika vlade, ki je sestavil svojo narodnoso-cialistično vlado. 3% vseh ћгтем) sveta r. iSolanisofiie Dipl. Opllker C. KronfuO a A e ■ t M r I iB lift I Kriminaliteta v Zedinjenih državah Јл-тегое Amerike. Po ameriških statlatikaL se v Zedin jenih državah Severne Amerike vsakih 40 sekund zgodi po ena tatvina ter vsakih 39 minut po en umor. To so izračunali na podlagi statistike, ki jo je izdal vodja zveznega preiskovalnega urada Zedi-njenih držav, Mr. J. Edgar Hoover za leto 1938. ST.OOOkrat те< vredno kakor zlato. Razen radija je najbolj dragocena rudnina na svetu polonij ali polonijum. Polonij je isto kakor radij, radioaktivna rudnina, ki se jo Cilj vsega dela Barodnesoclallstlčnega socialnega skrbstva NSV je zdrav, srečen narod. Postani član tudi ti! najde le v zelo pičlih količinah. Njegovo vrednost cenijo 57.000krat višje kakor vrednost zlata. V postelji eo zmradlL Pred 200 leti je tako rano nastopila zima, da so na področju gorovja Harzgebirge morali pustiti krompir v zemlji, kjer je tudi zmrznil. 2e 24. oktobra je prvič zmrznilo, zmrzovalo je pa vse do 13, junija naslednjega leta. — Se hujše je bilo v neki zimi pred 600 leti. Kronika beleži, da so takrat mnogo ljudi našli mrtvih, ker so v svojih posteljah zmrznili. Tudi leta 1940 je veliko ljudi na isti način zmrznilo. Vojskovanje je draga zadeva. V Londonu 80 uradno razglasili, da znašajo trenutni dnevni izdatki za vojno 12 in pol milijonov angleških funtov. »Na vseh morjih imamo danes samo polovico velikih bojnih ladij, ki smo jih v svetovni vojni imeli samo v Severnem.« To je ugotovil angleški radiokomentator Patrick Lacy v londonskem radiu. ZvočnSt nadomešča cerkvene zvonove. Neka nova cerkev v Pragi nima zvonov. Kljub tenra kliče z zvonenjem svoje vernike. V stolpu je vzidan zvočnik, ki prenaša zvonenje, ki ga proizvaja cerkovnik s pomočjo kladi^'a in nekaj medeninastih cevi. Divje svinje so splašile celo mesto. Na cestah francoskega mesta Bagneresde-Bi-gorre, ki leži v Pirenejih, sp se naenkrat , pojavile gruče divjih svinj, ki so prišle celo do hiš. Prebivalstvo se je pri tem zelo prestrašilo. Podoba je, da je mraz in glad te kosmatince prisilil, da so si pri iskanju hrane upali do človeških naselbin. Xa smefit in zabavo Baharija. Bahal se je na vse usta, kaj je že vse videl po širnem svetu. Pa ga je nekdo vprašal ali je že videl katakombe. »Kaj videl!« se je potrkal na prsi. »Celo večerjali smo skupaj«. S potovanja. Beljak je bil mož, ki je živel le zase in ni mogel verjeti, da je še svet za gorami. Nekoč ga je povabil sorodnik s seboj na potovanje. »Ves teden sva hodila«, je pravil potem doma po vrnitvi, »toda svet je bil še zmeraj dalje.« Padec z motorja. Peljal se je z motorjem ob potoku in zadel ob robni kamen. Kolo je odletelo v vodo, voznik pa čez potok na »Mi lahko proizvajamo enajstkrat tolikiU f«iđ Dr. F. J. Lukae Izrežite! Hranit«! OtenuMna mflodvmja in firaktimG ^euliueh methjO^disjeh und fwukUseJt 67 LEKCIJA Adolf Hitler; Dem deutschen Soldaten ist nichts un-moglich. ___ Moltke: Nur eine starke Regierung kann den Frieden verbiirgen. Friedliche Veraiche-rungen TOiserer Nachbam sind gewiS eehr wertvoll, aber Sicherheit finden wir nur bei una selbst. Adolf Hitler: Die Frau hat auch ihr Schlachtfeld: Mit Jedem Kinde, daa sie der Nation zur Welt bringt, kSmpft sie ihren Kampf fUr die Nation. ___ Hermann Gfirlng: Das gigantische Werk unseres Pfihrers hi den StUrmen des Krieges eichern und voUenden zu helfen, ist schdnste Aufgabe und hSchste Pfllcht aller Deutschen. Der wahre Sozialismus aber 1st die Lehre von der h&rtesten PfllchterfUllung. Walter Darr6: Das Bauemtiun ist der Lebensquell des Solkee. Hermann GSring: Geh&rtet im Feuer gewaltlger Ereignisse ist heute die Einheit Deutschlands. Dr. Goebbels: Der Fiihrer hat ims gerufen, nun werden wir alle kommen und unaw Opfer brin- gen. --- Dr. Goebbels: Das deutsche Volk h8rt nur auf e 1 n Kommando. Einen November 1918 wird es in Deutschlawd niemals, niemals wle- der geben. --- Alexander Heberleln: Wir brechen nicht in Jubel aua, wenn un-sere Heere siegen, Wir laasen nicht im Jubelrausch die bun-ten Fahnen fliegen. Wir bleiben still. In stummem Stolz ge-denken wir der Taten, Und unsere ganze Sebnsucht gilt nur un-eeren Soldaten. Predrik Вббк (Schwedischer Univ.-Prof.): Alle Natlonen, die Im Weltkrieg gek&mpft haben, huldigen ^em Unbekannten Soldaten. In Paris ruht er unter den Arc de Triomphe, In London schlMt er den letzten Sjchlat UAtec dem eghwwwm, Mar- mor der Westminsterabtei In Berlin aber residiert er in der Reichskanzlei! — Deutschland ist das einzige Land, in dem der Unbekannte Soldat nicht tot 1st, eon-dem lebt!___ Goethe: Gott gibt die Niisse, aber er belGt sle nicht auf. _____ Goebbels: Juden waren es, die den Mancismus er-fanden, Juden sind es, die mit ihm seit Jahrzehnten die Welt zu revolutionieren versuchen.___ Goebbels: Bauem und Soldatm etehen Hand in Hand zQsammen, um dem Volke sebi taglich Brot zu geben und dem Reiche seine Freiheit zu sichem. Alfred Rosenberg: Den Gesetzen des Lebens gehorchen, heillt ein groBes Schicksal begreifen. Der grofie Mann geht seiner Zeit voraus, Der Kluge geht mit ihr auf alien Wegen, Der Schlaukopf beutet sie gehOrlg uus, Der Dummkopf stellt sich ihr entgegen. \ Emst Moritz Amdt. Hermann GSring: Dem deutschen Volke fat nichte tm-moglich. ___L_ Rosenberg; Es stellte sich heraus, dafi der Bolsche-wismug nicht ein, Kampf (ik eing aezial# Idee war und ist, sondem ein poUtfawlM Kampf des Judentums aller LSnder gegcQ die nationale Litelligens aller Veikw. WSrtn Abtei (w) — opatija ausbeuten — iakorietiti begreifen (etwas), ich begriff, 1сћ babe b@» griffen — pojmiti entgegenstellen (sich) — nasproti poet«*, viti gedenken — spominjati me gehflrig — primeren gigantisch — velikanski harten — trditi, kaliti huldigen — pokloniti se Intelligenz (w) —inteligenca Jubelrausch (m) — pijanost od veselja Kampf (m) — borba Kommando (s) — povelje Lebensquell (m) — življenjski vlf PflichterfOllang (w) — i^olnUer doSboeti residieren — stolovat! revoluti roditi auf etwas ћбгва — slišati na kaj in Jubel ausbrechen — zavriskati od veeelj% unsere Sehaschucbt gilt den Soldaten — Se hrepenenje velja vojakom Niisse aufbeifien — ordie treti % eteUt Rieb кегмж Rokažt м ^twm S. w. Steir. 22. KAKAWANKEN-BOTE Sreda, 18. m area-1942. Dopisi ženltve Mall oglasi Odda v naiem V ^Karawanken # Bote*" Išče v nalem Hrana Prodala blš Nakup blš so poceni (6 Rpf. za besedo, debelo tiskano 12 Rpf.) in dovedejo naglo do uspeha. Nad ?0 različnih stolpcem za besedne oglase olajšuje pregledi Posestva Stavbišča Oglase sprejema, NS^GaaTerlag Kftrnfen« Krainbnrg, TeldeieratraBe 6 Klagenlnrt« Blmmar&rhmg IS Dniversale Stroh- Filz-hut und Stumpen- a Erzeugung fur Damen und Herren Domschale Ј<Ш- fffđf/lfffff MANNSBURG 7. Deulicbe Reichsloiierie Reichit* Cewinne .'.SOOOOO 1300000 .1200000 100000 м4 ke#emd#n# rltl« MUt*ltr«ff«r кШштш #g«h 81« PROKOPP SUAilldb* Wlen Vf, MarUhilferttr* 29 L##pf #1### KtUlMaMrfc Je KIMM '/. 3,- V. 6.~ '/, 24. > OBBRKSAINI Jahresabschlass« (Bllanzen) als Bellag« far Steuererkla-rungen, elnrichten von Buch-haltungen nach vorgeschrle-benen Koatenrahmen werden abernommen. — Zuschrlften unter »Gemlschtwarenge-schftfte« an AU, Klagenhirt, Alter Platz 1. Alois Battelino Tonwsren-Fabrik Mannsburg Rudolf Widmar MECHANISCHE WEBEREI (is€hernuis€/i' ffost S>oms€hai^ F. ZORN DOMSCHALE FABRIK PQR KOFFERU.LEDERWARE PIAMEN Schmiedeoenossenschafi m.b. H. Ваа« n. Schuhn&gel« Handelsehranben, Isola« iorensiiiizen« Skibindimgeii* Knnstsclimiede KROPP-OBERKRAIN lO URNIR Vse vrste domačega furnirja kakor tudi slepi furnir (Blindfurnier) ima stalno na zalogi SAMSA BORIS . FURNIERWERK . LITTAI Geuiandte Uerkaufikraft sudit Spielwarenhaus PVPPEIVDOKTOR Klagenturt, Rainerhof Raffeemtllel ESSIOSENF FABRIK (. WENGER KUGENFUei lohann OsolniK Manufakturwaren - Handlung Krainburg, Adolf - Hitler - Platz Hlada SawHtk MODE-GALANTERIE KRAINBURG Očala vseh vrst tudi po receptu dobite pri J.Zlebnik.Domsdiale llrei Oplik Opuščene tovarne Uporabne stroje kupi KCRT FRICK Klagenhirt Salmstrafie Fernruf 1486 Clfalte Karawanken Bote Harl-nackige Husrenqualen und Bronchifis . ^er£uffr6^m!afarr^nnb3f(em« fcif^iwtben f«r, виф fn onfc _ ______ etarf mf auemurf^rbtrnb. 2* Wffigt bof ongradffmi 8гопф1епате&с. v" а^феР« J# l.tl unb 8.24. 9^(CT»ffanJt ЗгоГфбм foflmloe !■ MEDOPHARM. ЗПОмф« 63/8 .ж— Hlapci h konjem, zmotnega, požtenega, »prejmem takoj; hrana in stanovanje v hiH. Franz Majdič industrijski mlin, Vi r — Domsdiale, Kreis Stein. 14«—1 Prodam kobilo — liplcaiko staro II let. Poizvedbe in ogled pti Maria Kovač Neumarktl, Loibl-sttaCe 17. 148S—e Ikoiiogiasi Službo dobi Prodam PekISiv« Nekaj dobro ohranjenih kosov po-hiitva prodam za ceno RM /o'—. Naslov pove podružnica Karaw. Bote Krainburg, pod značko „70". 1478—e Sredstva u {kroplieiie sadnega drevja, kakor tudi sredstva za zatiranje Škodljivcev, lemeže vsake vrste prodaja Franc KapolBlk, tfgovina z železom in barvami, skladišče apna in ce-menu, Klagenfun Krefelderstrasse 9, telefon 3009 14«-« Kupim Cola (sandolin) brezhiben in dobro ohranjen kupim Ponudbe pod 2227 na Karawanken Bote, Klagenfurt Mali lologralskl aparti po možnosti LEICA takoj kupim. Ponudbe s ceno pod 2223 -7 na Karawanken Bote, Klagenfurt llev za zajce Itiri do osem predated, kupim. Ponudbe na: Hein« ridi Franzl Krain> burg, Seelandstr, Nr. iS. 147j—r Valvuorla. Me|i. ferja, Vifdierja, stare tiske, bakio-reze, zemljevide, molitvenike, kakor sploh vse, kar opisuje Kranjsko, oro&o in Štajersko, kupim. Ponudbe podi 484-7 na Karawanken-Bote Klagenfurt, Bifmardtring. ' Izgublleno Beiarnlc« UgRkll Najditelj denarnice z zelo važnimi listinami, te opozarja pred zlorabo istih in naprok, da vrne najdene predmete proti nt-radi na Fernamt Lrainburg. 147?—« Iignblla xem re-kavlco, rujavo, polusnje-no I Polten naj ditelj naj jo odd* v podružnici Karawanken Bote — Krainburg, proti nagradi, ure—П Denanlci (dve) Z večjo vsoto denarja in Liefer-sdieini sem izgubil na cesti od Kram-burga do Lahovč. Ker je denar delavska last in sem zanj odgovoren — prosim najditelja, da ga vrne proti nagradi na potmii-nico Karawanken Bote ▼ Krainbuig M78—И Razno „Dobro, da to tukaj čitam" je rekel Franci ... in že je bil „Mali oglat' Lesel dem ,Karawanken-Bole"! Uddtumaiotejk ВЕииСНТиКбШРЕИ Installationen von F. Czernowsky :iiktro>neistet - Klagenlori ШШвиШшеик LAAK' UMOEBUNOS: t Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo prežaloetno vest, da je naša najboljša mama, predobra stara mamica, sestra in tetka go^pa Ivana Uldmar rnl. Mlolular v 79. letu starosti, dne 11. III. ob 7. uri zjutraj, previdena s sv. zakramenti, nenadoma preminula. Pogreb se je vršil v četrtek, dne 12. t. m. Izpred hiše žalosti, Loibl-straBe 44, na tukajšnje pokopališče. Neumarktl, Valjevo, Laibach, Feistriz, 11. П. 1942. žalujoči ostali.