88. številka.
V Trstu, v torek I. novembra 1892.

Tečaj
--
„E D I N* 0 S T"
lihaja dvakrat na teden, TBako iredo in Itboto ob 1. jpri popoiudne.
„Edinost" stane:
«a Tie leto gl. 6.— ; izven Arit. 9.- gl. ta polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ la četrt leta , 1.50; „ „ 2.25 „ Posamične Številko ho dobivajo ▼ pro-dajalnicah tobaka v Trato po K nov..
▼ Gorici in v Ajdovščini po « nov. Ha naročbo brez priloiene naročnine upravnlštvo a« otlrk.
EDINOST
OglMl in onaaiU rainne po 8 nov
vrtnica v petitu ; za naslov* s debelini črkami se plačajo prostor, kolikor bi ga
obseglo navadnih vratie. Poalana, javna tahvals, otmrtalo« itd. se raČu ne po pogodbi.
Viti dopini »« pošiljajo uredniitvn Piazza Casorma St. 2. Vsako pismo mora biti traiiknvano ker nefrankovana se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in inserate prejema upravnlitvo P iazza Caserma fit. S Odprte reklamacije *o proste poKtnine.

Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• V *4tao.t J. moi«.

Borba za slovenske šole v Trstu.
Te dni se predloži visokemu c. kr. namestništvu že IV. prošnja za osnovo slovenskih narodnih šol v Trstu. Ta zadnja prošnja nosi kacih 600 podpisov. Ne gledfc na prejšnje prošnje, priča že to poslednje število naših mestnih očetov dovelj jasno, kako opravičena ja zahteva slovenskega življa tržaškega po slovenskih šolah. Drugi dokaz o potrebi takih šol je število otrok, obiskujočih zavode družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu. Ogromna večina teh otrok je iz jednega samega okrsja mesta tržaškega in je število te deee blizo 400. Tretji dokaz za opravičenost naših zahtev je tudi — kakor se je sieer vršilo krivično in jednostranski — poslednje ljudsko štetje. To bi bilo dokazov dovelj, menimo, tembolj, če pomislimo, da je povsem ničev izgovor protivnikov — da naj namreč meščani pošiljajo svoje otroke v okoličanske šole, češ, da poslednje niso oddaljene 4 kilometre od mesta. Ničev pa sato, ker ga na drugi strani pobija mestna oblast sama s tem, da za .italijanske" otroke po okolici snuje italijanske para-lelke. Ako torej velja njihov argument proti slovenskim šotam v Trstu, velja po takem isti argument proti italijanskim vsporednicam po okolici. Ako naj torej alovenski mestni otroci zahajajo v okolioo — ker ni 4 kilometre daljave, — istotako smemo zahtevati, da „italijanski* otroci ckoličanski zahajajo v mestne šole. Kajti zdrava pamet nam pravi, da ako nimamo is mesta v okolico predpisanih 4 kilometrov, tudi iz okolice v mesto nimamo 4 kil. poti.
O potrebi slovenskih šol v mestn tržaškem ne dvomi nihče in je zadostno dokazana po tem, kar smo naveli gori; dvomijo pa o njej ali bolje rečeno, ne marajo je pripoznati tisti, ki nam nočejo biti pravični.
PODLISTEK.
Na nžrodnih grobovih.
Že od mladih nog sem rad zahajal na pokopališča ter ondu ogledoval raznovrstne nagrobne spomenike in prebiral na njih več ali manje duhovite napise. Tudi pozneje, na potovanji križem domovine, pohodil sem malodane v sleharnem kraji ondotno grobišče, kajti ono je -poleg cerkve, zlasti na kmetih, jedino zavetje pri nas tolikanj zanemarjene umetnosti kiparske; ondu je, rekel bi, razstavljena kulturna slika dotičnega okraja. Dočim namreč posamični spomeniki po tvarinski in umetniški vrednosti svoji pričajo o gmotnem stanji prebivalstva, razodeva bo iz pesniške vsebine spomeniških napisov d u-š e v n o življenje ljudstva, t. j. njega mišljenje in čuvstvovanje — na pragu tajno-stne večnosti. . .
Toda ne zgolj profano stremljenje po spoznanji kulturne stopinje našega n&roda, temveč posvećeni čut ljubezni in hvaležnosti izpremljal me je ponajveč na to ali ono pokopališče, to jo: obiskal sem namreč vsak posamični grob, v katerem počiva kakšen znamenitnejši narodnjak, ali kakšen
A vzlic temu, da je dokazana ta potreba in da je vsa zadeva dovelj jašna, hočemo Vender o priliki, ko se predlaga IV. prošnja,'spregovoriti do visoke vlade še par beBedij.
Člen XIX, državnih temeljnih zakonov pripoznava vse avstrijske n&rode kot jednakopravne — sleharni narod ima nedotakljivo pravo do ohranjenja in izo-braženja svojo narodnosti in svojega jezika.
Ker pa je vlada:
1.)	v prvi vrsti poklicana, da izvršuje obstoječe zakone ter je v zmislu teh zakonov primorana pripoznati jednakopravnost vseh deželnih jezikov ▼ šoli, uradu in javnem življenju;
2.)	ker v deželah, v katerih stanuje več narodnosti, zahteva zakon, da morajo javna učilišča biti tako urejena, da so vsakemu — ne da bi bil prisiljen učiti se druzega deželnega jezika — dana prilika in sredstva za izobražbo v svo jem jeziku;
3.)	ker so pri zadnjem ljudskem štetju v mestu samem našteli 15-000 prebivalcev slovenske narodnosti;
4.)	ker so našteti slovenski prebivalci stalno naseljeni in udomačeni v mestu tržaškem, kjer delajo in plačujejo svoje davke ter Sive tu v svojih đruiinah ;
5.)	ker Žele, da bi se njih deca izobraževala v slovenskih šolah in so prepričani, da so pouk najuspešneje vrši v materinem jeziku ;
6.)	ker so druge v Trstu bivajoče narodnosti ie preskrbljene — bodisi državnimi ali občinskimi sredstvi — potrebnimi šolami, izvzemši jedino slovensko, ki nima niti jedne ni druge podpore ;
7.)	ker je oddaljenost bivališča meščanov slovenske n&rodnosti do bližnjih slovenskih šol taka, da si stariši ne upajo pošiljati svojih nežnjih otročičev v iste, ve gledč na nevarnosti, vzlasti ob neugodnem vremenu v zimskim tečaju ;
8.)	ker so iste okoličanske šole, kakor
bodisi „znaten" ali „neznaten" moj pozna-nec, pobratim ali podpornik. In teh število je v teku raznih desetletij naraslo tolikanj, da smelo prevedem znani italijanski izrek: „Tutto il mondo č paese* z besedami : Vsa domovina je grobišče.
Da, ogromna je množica znanih mi rojakov, katere je zasula groboko-pova lopata od iste dobe,< kar romam po zemlji. In ker je med njimi dosti veledušnih pokroviteljev mojih in so vsi bili vrli narodnjaki slovenski, čutim se dolžnega, da se njih danes, na predvečer Vseh vernih duš, spomnim ter v duhu iznova obhodim njih grobove na različnih koncih in krajih širnega ozemlja slovenskega. Pa, kakor sem rekel, njih število je toliko, da mi bode jedva mogoče, na pretesno mi odmerjenem prostoru, navesti njih imena in najznačilnejše poteze iz njih življenja ter po azbučnom redq kraje, kjer so zakopani in sicer :
Pri 8V. Ani v Slov. Goricah: Župnik Ferenc, jovijalni svečenik, priljubljen po kratkih a jedrnatih svojih pro-povodih ; zdravnik Postič, ki je uvedel v ondotnem kraji plodonosno sadjarstvo ; potem Pavel Polfč, vzgleden kmetovalec, v katerem se je živa pobožnost družila z zdravim humorjem in pa Andrej
/
kaže šolska statistika, prenapolnjene lastne všolane dece, tako, da število všolane dece prekorača postavno število, ter da vodstva niti. ne smejo vsprejemati poleg svoje še meščansko deco;
9.)	ker je značaj meščanske dece povsem različen od značaja okoličanske, pripadajoče večinoma kmetskemu stanu, kar zahteva diugačen sistem vzgoje;
10.)	ker slavni mestni magistrat usta-novlja, ne gledfe na zadostno število italijanskih šol v mestu samem, italijanske vsporednice na okoličanskih, in ker je protivno členu XIX. osnovnih zakonov, da se drugače postopa gledč slovenskih otrok v mestu ;
11.)	ker po članu 17.tem osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867. št. 142 drž. zak. pristoja državi gledč vsega šolstva in vzgojstva višje vodstvo in nadzorstvo ;
12.)	ker po §. 6. zakona z dne 14. maja 1869 št. 42 drž. zak. določuje, v postavno določenih mejah, deželna šolska oblast o naučnem jeziku in o poučevanju v drugem deželnem jeziku ;
13.)	ker po §. 97 statuta mesta tržaškega je dolžnost mestnega svčta preskrbeti sredstva v šolskih zadevah v okvirju državnih in deželnih postav, in slednjič
14.)	ker slavni mestni Bvčtni preskrbel do sedaj mestnim slovenskim otrokom niti jedne osnovne šole slovenskim učnim jezikom :
menimo, da je povsem opravičena zahteva tržaških Slovenoev, da visoka c. k. vlada prisili slavni tržaški mestni svčt, oziroma magistrat, ustanoviti na primernih krajih mesta ljudske šole se slovenskim učnim jezi k o m. Če pa tega ne more ali noče, pa naj visoka vlada skrbi na to, da so ustanove tudi za Slovence — kakor so se ustanovile zatržaške Nemce — osnovne iole na državne stroške. Kajti vladi je dolžnost biti čuvarica posa-
Šuman, oče g. Jos. Šumana, dež. iol. nadzornika kranjskega, katerega razborno upravljano gospodarstvo je slovelo po vsem
okraji. —
V	Brežicah počiva pozabljeni naš dr. Radoslav Razlag, katerega pesmi: „Bodi zdrava domovina" in pa „Od Urala do Triglava" . . . prepevajo dan danes malone vsi Slovani. —
V	Celji: Dr. Štefan KoČevar, prijatelj Stanka Vraza; prof. Mihael Žolgar in pa Tomaž Kotnik, velenadarjen samouk umetniški, o katerem bi se dal napisati prezanimiv psihologiški roman. —
V	Celovci : Andrej E i n b p i e 1 e r, prezaslužni buditelj koroških Slovencev. —
V	Cerknem na Primorskem: Dr. Anton R o j i c , duhoviti pravnik, poznan po Ljubljani po svoji „Kriščevi glavi." —
V	Dutovljah na Krasu: Lovj-o Ž v a b , verni učenec Levstikov in bivši urednik tega lista. —
V	Dvoru nad Vrbskim jezerom : Vinko S e v š a k , odločen svečenik, porojen tam doli v Jeruzalemskih goricah. On bi bil mnogo pripomogel za osvobojenje koroške „Raje", da ga ni smrt strmoglavila v jamo v najlepši dobi. —
V	Gorici: Franjo Erjavec, ne-prekosni opisovalec „rastlinskih svateb" in
mičnih avstrijskih narodov, osobito v tem Blučaju, ko je nujnost osnovo slovenskih šol dokazana s podpisi več stotin očetov, izkazanih z množico otrok, dolžnih pohajati osnovne šole.
Visoko vlado prosimo še enkrat naj-iskreneje, da vender enkrat stori konec večnim pritožbam tržaških Slovencev, kajti uverjena naj bo, da te pritožbe nikakor ne potihnejo, dokler se pri nas — kakor smo že zadnjič rekli — ne uveljavi načelo : Vsakemu svoje t
Spomenica
hdteljčrjev in gostilničarjev tržaških v zadevi točarine (da-zio d' educifio), sestavljena po odvetniku dru. Matiji Protnerji ter predložena visokemu c. k. finančnemu in ministerstvu notranjih zadev, se glasi:
Zadrugi hdteljćrjev in gostilničarjev tržaških bila je čast, predložiti dne 24. junija t. 1. spomenico proti vinski užitnimi, veljavni sedaj v mestni občini tržaški, osobito pa proti čudni t o č a r i n i (dazio di spina). Čeprav izredno veliko število podpisov na tej spomenici, in s tem dokazano popolno soglasje vseh, ki se v Trstu bavijo s gostilničarsko obrtjo, jasno pričata, kako težko se občuti pritisek v Trstu sedaj veljavne točarine, izrekla se je vender uprava občine — ne brigajoč se za koristi širjih slojev ljudstva ter sa pritožbe in želje jednega celega razreda istega poklica — za sedanji užitninski sistem, osobito za točarino, in sicer na podlagi take motivacije in takega utemeljevanja. da se čutimo doline dati odgovor.
Is teh uzrokov se Čuti zadruga gostilničarjev tržaških primorano — v po-polnilo že omenjene spomenice ter da izpodbije razloge, naperjene proti tej —- v dobrovoljno rešitev udano predložiti to-le
„resničnih in pravičnih" račjih nog; Ivan Jenko, peveo „Kljukove smrti"; poten zavedna župnika ; D o m i o e I j iz Črnega vrha in Šumberac-Šote is Istre. —
V	Gradci, na Steinfeldskem groblji: Ivan O o r š i č , kaplan labodske vladiko-vine, ki je kot bogoslovec izdal pesniške svoje „Prvence", in Janez M o d i o, rodom Ižanec, bivši župnik na Prihovi pri Konjicah, ki je bil tudi romal s Slovenci na Velehrad. —
Na Grahovem pri Tolminu: Ljudo-mili vikar Bevk in pa veleduhoviti Anton Črv, bivši spiritual semenišča Goriškega. Kakor čujem, postavijo poslednjemu tovariši v kratkem spomenik na gomilo. —
V	Hočah pri Mariboru : Dr. Murko, sestavitelj znanega slovarja in pa gostoljubni dekan Stranjšak. —
V	Hrušici pri Podgradu v Istri: Franjo S a b e c, imoviti posestnik in trgovec v Podgradu, kateremu je verna vdova postavila lep mramorni spomenik z napisom v distikih, ki ga proslavljajo kot uzor-nega soproga in iskrenega sinu Slovenije, ki jo dramil Istrane iz snil in njim branil svetinjo pravice. —
V	Št. Janieji na Dolenjskem: Karol R u d e i , preblagodušni graščak in vele-
spomenico proti poročilu mestnega upravnega odseka (Delegazione municipale), predloženega mestnemu svetu tržaškemu dne 10. oktobra 1892. it. 43054 ex 1892 is proti sklepu tega mestnega sveta z dne 13. oktobra 1892.
Z omenjenim sklepom slavnega mestnega svčta tržaškega prosi se visoka c. kr. vlada dovoljenja, da sme občina še na dalje pobirati dosedanjo točarino (dazio d' educilio) za leto 1893 ter zajedno povišati mestno doklado na pivo za 100 odstotkov. In kako je utemeljena ta prošnja!
Omenjeno poročilo mestnega uprav-nega odseka trdi kar naravnost, da tukajšnja točarina ni niti neprimerna, niti nepravična (non e ne iuiqua ne iogiusta). Človeku ni jasno, kako, po katerih načelih primernosti in pravičnosti je prišla mestna uprava do tega kategoričkoga izreka.
Ako pa premotrimo natančneje resnični položaj, čemur ae pa previdno izo-giblje omenjeno poročilo mestnega upravnega odseka, prepričamo se, da ga ni z lepa nepravičnejšega in n e p r i -mernejšoga davka kot je točarina
▼	Trstu. Ker je pri sedanji užitnini v Trstu, poleg državnega davka, znašajocega 3 gld. 20 kr. za hektoliter, plačevati točarina (dazio d1 educilio) 25ih od sto od prodajne cene za vina, ki se prodajajo
▼	množinah pod 28 litrov; in če se prodaja ▼ino v večjih množinah ali pa je uvažajo zasebniki v manjih množinah, pa mestna uvozna doklada 4 gld. aa hektoliter: je razvidno, da je vino, ki se prodaja t manjših množinah, to je po gostilnah, veliko hujše obdačeno, nego drugo vino. Viuo, ki se toči po gostilnah le po 44 kr. liter, plača točarine 11 kr. za liter, torej, ako prištejemo še državno užitnino, ravno dvakrat toliko od tega, ker plača aasebnik, ako je upelje. To je vender ve-likansk razloček 1
Tako se je plačala v letu od 1. julija 1891. do konca junija 1892, kakor priča gori omenjenemu poročilu pridejani razgled, od vin, prodanih na drobno po gostilnah, svota 376.273 gld. 24 kr. več, nego bi se bilo plačalo, da je to vino obdačeno v isti meri kakor drugo. Toliko več, nego drugi vinopivci, so morali mestni občini plačati tisti, kisi z a m o -r e j o nabaviti vina le v malih mno-linah in ki v gostilni izpijejo svoj ko-aareo. Ta nejednakost v obdačevanju znači že sama po sebi tako k r i v i c o » kakoršne ni smeti trpeti.
Še krivićnejši in pogubnejŠi ae nam adi točarina se sooijalnega stali-i č a. Kdo plačuje tn viaoki davek P Velika masa tistih, ki ai za svoje potrebe morejo hkratu nabaviti le male množine vina, in velika maaa tistih, ki ao prisiljeni hoditi v gostilno; a to so po veliki ve-
plemeniti rodoljub, kateremu ni iz lepa ▼ratnika na Slovenskem. —
V	Idriji: Štefan L a p a j n e , bivši župan Idrijski in pa dr. G r o s s , oduševljeni ljubitelj slovenskega petja. —
V	Kamniku: vitez S c h n e i d, blagohotni posredovalec Slovencev za držav-nosborskimi kulisami in dr. Maks Samee, mnogoletni župan kamniškega mesta, ki nam je presadil na slovensko zemljo sve-tovnoznani Turgenjeva .Dim.* —
V	Kobaridu V Soški dolini : Učitelj Šeklji in pa Josip Pagliaruzzi („Krilan"), plodoviti pesnik, izvoljeni ljubljenec Gregorčičev, po katerem še poslednji zdaj vzdihuje tam na solčnem svojem »hribu.*
V	Kočevji: Zdravnik Reitz, rodom Ćeh, preblagodušni mož, v katerega druščini je rad bival vsak izobražen človek. —
V	Konjicah : Dr. Josip U 1 a g a , bivši urednik „Slov. Gospodarja" ; potem dr. Anton Prus, vrli slovenski odvetnik in njega netjak, dr. Stanko Prus, ki je bil kot pomorski zdravnik daleč okrog po oceanu. —
Pri SV. Križu na Ifurskem polji :
čini manj imovitiin nižji slojevi. In zakaj naj bi uradnik, delavec, ki popijeta v gostilni svoj krvavo zasluženi kozarec ali pa si ga pustita prinesti na dom, plačevala veliko več kot imovitež, ki, ugodno sedeč pri svoji mizi, srka najbolja vina P Tako obdačevanje, večinoma zadevajoče manj imoviti srednji stan in uboinejše razrede ljudstva, nasprotuje direktno onemu načelu, Ijoje naj bi bilo v navodilo vsaki nravstveni skupnosti, načelu, da morajo nje člani v pravem razmerju do lastnih jim moči doprinašati za skupna bremena. Z iztirjevanjnm užitnine se pa doseza uprav nasprotno od tega.
Kar pa dela točarino posebno škod-Ijivo, je nje visokost. Po odpravi proste luke je mesto tržaško sploh zelo obremenjeno državnimi in mestnimi užitninami, tako, da že sami po sebi neimoviti razredi ljudstva, koje zadeva, toliko hujše občutijo visoko točarino, nego popred. Vino, od katerega je plačevati državi 3 2 kr., a občini prodajne cene, no more biti dober kup. — Potem pa je v Trstu tudi pivo razmerno drago — kar pa nikakor ne zadržuje mestnega svćta, da ne bi zahteval povišanja mestne doklade na pivo za 100 odstotkov —, in je mesto le nezadostno preskrbljeno z dobro pitno vodo. Kaj naj pije po takem velika in neimovita masa mesta tržaškega P Ponarejena vina in š n o p s ! Kakor povsodi so tudi v Trstu visoke vinske cene najuspešnejše razširjevalke žganjepitja. Le pogledati treba na veliko število žganjarij v Trstu, da ae uverimo, koliko Žganja se popije v Trstu, vzlic temu, da živimo v vinski deželi in pod gorkim obnebjem. Vinska draginja, provzročena po točarini, je po takem škodljiva tudi iz zdravstvenih razlogov.
Tak davek, ki zadeva le jeden del prebivalstva in sicer veliki del manje imo-vitih, ki je zavržljiv iz socijalnih in zdravstvenih razlogov, tak davek se vidi našemu mestnemu svćtu pravičen in primeren! Glasovanja mestnega sveta v prilog takemu davku bi s) ne mogli niti tolmačiti, ako ai ne ogledamo, kako je aestavljen. Težko je najti občinski zastop, ki bi bolj pluto-kratišk (kjer vlada denar. Op. ur.), nego je tržaški; skoro vsi mestni svetovalci spadajo imovitemu stanu (veliki trgovci, hišni in zemljiščni posestniki, odvetniki, zdravniki, inženirji itd.), ki si ne kupujejo vina po litru, ampak v sodih; koje torej ne zanimiva točarina, ker jih ne zadeva. Njim je seveda prav, da ostane vse pri starem, da nosi tak davek še na dalje velika masa prebivalstva, koja ne more, kakor oni, tako dobro skrbeti za svoje potrebe glede vina; davek, kojega so oni oproščeni. Njim je seveda prav, da za vino, koje pijejo, ne plačajo par krajcarjev več, koje bi morali plačati, ako bi bil dohodek,
Ivan N e d e 1 j k o , prerano umrši sve-čenik-narodnjak po duši in teleau. —
V	Krškem : Dr. K o c e 1 i, neustrašeni odvetnik, ki je a ailovito zgovornostjo ugnal v kozji rog najstrastnejše nasprotnike, in pa Šime Paternoster, grmeči basist krških pevcev, „moč&n kot Štempihar*, da je kar tovorne vozove metal v obcestne jarke. —
V	Laškem Trgu: Predobro« ji vi dekan Ž u ž a , ki je privedel marsikaterega revnega dijaka do — kruha. —
V	Litiji: Lovro Tura, svak gosp. Luke Svetca in neumoren pevec. —
V	LJubljani: Tu naštejem zgolj imena onih narodnih odličnjakov, ki so umrli za mojega bivanja ondu in ti so: Dr. Fran A m b r o ž i č, dr. Janez B 1 e i-weis vitez Trsteniški, Viktor Eržen, Josip Jurčič, knezoškof PogaČar, Božidar R a i č , potem njega netjak Anton Raič, slikar Wolf, dr. Valentin Zamik in Ivan Železnikar, ter mnogi drugi, katerih vseh ne morem imenovati na tem mestu. —
V	Ljutomeru : Alojzij Magdič, proveseli netjak Stanka Vraza iu poslednjega sestra, Anka Mohorič; potem doktor
ki ga daja točarina, pravično in primerno razdeljen na vse. Kako se počuti pri tem prebivalstvo, je drugo vprašanje, koje bi tu moralo biti jedino in samo merodavno.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
Notranja dafala.
O postopanju mladočefikih delegatov piše „Novoje Vrernja", daje bilo mnogo znamenitejše, nego ae je pričakovalo s prvega začetka. Dozdeva ae, da niso predvidjali vseh praktičnih posledic junaške svoje odvažnosti niti tolmači teh nazorov, katerih ne goji ogromna večina delegatov. Taka posledica je bil odgovor grofa Kalnokyja, v katerem je zatrjeval delegatom, da iskreno želi iskrenih od noša je v do Rusije. Celo znani hudi nasprotnik Slovanov, Maks Falk, govoril je bolj zmerno nego navadno. A še nekaj znamenitejšega se je dogodilo : ministeratvo Taaffejevo ae je uverilo, da se svojo popustljivostjo proti Nemcem samo olehčuje položaj Mladočehom. Le tako si je možno razjasniti razpust mestnega s a-atopa liberškega. Sicer bi bilo prešlo to brez posledic, no uloga, kojo ao v delegacijah toli izborno odigrali Blovanski federalisti, prisilila je Taaffa-a do strožjih korakov. Mladočehi so avojim odločnim postopanjem prisili li vlado, da premišlja o položaju stvari. V politiki je to zelo znamenit vspeh, koji utegne imeti blagodejnih posledic za avstrijske Slovane, ako le pogode vodje avstrijskih Slovanov, da se morajo skupuo braniti pod mlado-češko zastavo.
Mnogo se zopet govori o tem, da a t a Č e i k i poalanci odlože svoje mandate. Staročeški liati ugovarjajo sicer tej veati, a vender priznavajo, da bi ae to utegnilo zgoditi, ako bi vlada nadaljevala „spravo" ne gledć na želje staro-čeakih poslancev.
Dne 30. oktobra vršila ae je pred državnim Bodiščem zanimiva obravnava valed pritožbe občine bistriške proti deželnemu odboru koroškemu, ker je poslednji odklonil neko alovenski pisano ulogo. Državno sodišče je zavrnilo pritožbo z utemeljenjem, da občina kot podrejen organ nima pravice pritoževati se proti naredbi predpostavljenega deželnega odbora, zadevajoči notranje poslovanje.
Vnanj« države.
Vse javno menenje nemško uprlo ae je odločno proti namerovani novi vojaški predlogi. Oaobito ao razlučeni po južni Nemčiji.
M r a v I j a k , nesebični odvetnik ljutomerski. —
V	Mariboru: Anton Tomšič, prvi glavni urednik „Slov. Naroda'; bivši prof. Valentin Gasparšič, in Anton Martin Slomšek, vladika in apostol Slovencev po milosti božji ter obilica duhovnih in posvetnih rojakov, katerih ae niti ne domislim vseh ta hip. —
V	Pazinu v Istri: Širne M a t e j č i č, uzorni župnik in rodoljub hrvatski. —
Pri SV. Petru pod Mariborom: Marko Glase r, častni korar in radodarni podpornik vpodobljajočih umetnoatij. —
V	Poljanah nad Škofjoloko : Štefan Š u b i c , cerkveni umetnik in oče proslavljenih bratov-slikarjev: Janeza in Jurija Šnbica, katera krije tuja zemlja. —
V	Postojini : Dr. Ivan P i t a m i c , rodom iz Volč v slikoviti Soški dolini, jako inteligenten odvetnik. —
VPtllji: Oroslav C a f, veleučeni jezikoslovec ; dr. Alojzij Gregor i č, odvetnik in spretni voditelj ptujskih Slovencev in Ivan Urbanec, smeli narodni agitator in več drugih. —
V	Radovici pri Metliki: J. K r a-
Različne vesti.
Zaradi praznikov izšla je ta številka našega lista že danes mesto jutri. Čitatelje tržaško opozarjamo na zanimivo spomenico tržaških gostilničarjev, kojo Brno začeli prijavljati na drugem mestu.
Poroka. Včeraj zjutraj se je poročil tržaški rodoljub Fran Ponikvar s gospodičino Dragojilo Grmekovo.
Zanimivi podatki iz iole rojanske.
V to šolo zahaja letos 411 otrok. V prvi italijanski razred 30; od teh govorijo v družini 24 slovensko in 6 laško; v prvi slovenski razred (deklice) 58, koje govorijo v družini vse alovensko; v prvi alo-venaki razred (dečki) 52, koji govorijo v družini VSi slovensko. — V drugi slovenski razred (deklioe) 35, koji govorijo v družini VSi slovensko; v drugi slovenski razred (dečki) 48, koji govorijo v družini vsi slovensko. — V tretji in drugi i t a 1 i j a n -s k i razred (ki se nahajata v jedni sobi) 72 ; mej temi jih govori v družini 70 alovensko in 2 italijansko. — V tretji slovenski razred 55, koji govorijo v družini VSi alovenako. V četrti italijanski razred 61; mej temi jih govori v družini 59 slovensko, 2 pa italijansko.
Onim 6 is I. razreda, ki govore v družini italijanaki, ao stariši doma: oče ii Ljubljane, mati is Ceija; oče z Moravske, mati iz Furlanije; oče iz Ogleja, mati ii Zagorja ; oče iz Gorjanskega, mati iz Trata ; oče a Cola, mati is Starega trga pri Ložu, in oče iz Zgonika, mati iz av. Križa pri Ajdovščini.
Onima dvema iz II, in III. italijan-kega razreda, ki govorita v družini italijanski, so atariši: očeta iz Baške, materi ia Hrušice.
Onima is IV. razreda, ki govorita v družina italijanaki, so stariši: oče iz Ogleja, mati iz Zagorja; drugi je nezakonBk in iz Trata.
Rekapitulacija: Izmej 411 otrok, po-hajajočih šolo v Rojanu, govore v družinah 401 slovenako in 10 italijansko.
Pripomniti bi še bilo, da mej 200 deklicami je jedna sama Italijanka ia Tržiča.
To so velezanimivi podatki, o katerih treba Še spregovoriti obširneje. Po teh podatkih po ugani avet, kako so mogli pri ljudskem štetju v Rojanu našteti 4370 Italijanov in aamo 1172 Slovencev.
Legar v Barkovljah. Iz Barko-velj se nam piše: Ta zelo nevarna'bolezen razširila aeje precej po Barkovljah, ali prav za prav v jed nem delu tega aela. Do sedaj so sicer umrli le trije na tej bolezni, a število bolnih je bilo že primeroma veliko. No, jaz ae ne bodem spui-čal po tej poti v zdravniško vedo — ali
m a r i č , bivši deželni poslaneo Belih Kranjcev. —
V	Rajhenburgu ob Savi: Franjo J a m š e k , uzorni učitelj in pedagogiški pisatelj. —
V	Svetinjah pri Ormožu: Josip Vraz, pregostoljubni brat Stanka Vrasa in njegova velerazborna žena Uršula, porojena Magdič, kateri je bil svoti spomin na pesniškega svaka. —
V	Starem Trgu pri Slov. Gradci: Častitljivi dekan Bruner in prevredni njega naslednik, Davorin Tratenjak, dični Nestor slovenskih Ilircev. —
V	Škotji Loki: Dr. Fr. Škofic,c. kr. okr. sodnik in realiatni noveliot. —
V	Smariji pri Jelšah : Fran S k a z a, veleposestnik in glavni ustanovnik „Narodno tiskarne.* —
V Šoštanj i: Fran R a p o c, n&rodni be-ležnik in soustanovnik „Narodno tiskarne" in pa neupogljivi župnik Pogeljšek. —
V	Trebnjem na Dolenjskem: Matija F r e 1 i h , svoje dni kaj radikalni župuik v Velikih Lašičafa. —
V	Trstu: Viktor D o 1 e n e c, nekdanji urednik „Soče" in „Edinosti" ; potem Ivan D o 1 i n a r, ustanovitelj raznih društev
drago bi mi bilo v prvi vrsti dokazati prićetek te bolezni in briganje dotične oblasti za to.
Pred nekaj dnevi so objavili tržaški italijanski listi vest o »tifusu11 v Barkov-Ijah, naglasajoč zajedno „skrb magistrata" za odstranjenje bolezni. Reklo se je, da je nastala bolezen vsled slabe kakovosti tamošnje pitne vode, valed česar jo dal magistrat zapreti skoraj vse domače vodnjake proglasivši vodo edinega magiatrato-vega vodnjaka „n a j z v r s t n e j š o". — No, mi res ne vemo, kako bi že mogli verovati tej izjavi slavnega magistrata, odnosno dotičnim listom, kateri listi blatijo vse, kar je našega, domačega, a povzdigujejo v deveta nebe«a vsaki najmanjši in najsadnji magistratni čin.
Toliko so je hvalila voda imenovanega vodnjaka le zato, ker je last magistrata, — in mislili smo res, da se odpošlje vzorec te vode tje — na velikansko svetovno razstavo v Chicagu!
Mili Bože I — Kako pa naj veruje domače ljudutvo izjavam magistratnih organov, kajti le nekaj dni po tolikih ftlavo-spevih temu vodnjaku, prišli so na lice mesta delavci — ter napeljali v isti vodnjak — nabrežinsko vodo, pustivši prejšnjo, v nebo kovano vodo, naj teče, kamor jej drago — le tje ne, kjer bi utegnila koristiti žitju človeškemu! — Ali to ni še vse! — Že več časa pred, nego smo imeli prvi slučaj legarja, pritoževali so se domači prebivalci čez dotično vodo, češ, daje nerabljiva in zdravju škodljiva. — Nekateri so vzeli steklenico imenovane vode za poskušnjo domov — a v teku polu ali enega dneva, postala je ta voda v steklenici kar zelenkasta 1 — Več prebivalcev naprosilo je tedaj domačega Župnika, naj bi jim dovolil jemati vodo iz njegovega vodnjaka, kar je tudi dovolil g. župnik. V Barkovljah je bilo obče znano, da cevi, po katerih je bila napeljana toli hvalisana, a sedaj odpravljena voda, niso nikakor odgovarjale v zdravstvenem ob-siru. Sedaj nastane vprašanje: kako skrbe magistrotovi organi za zdravje prebivalstva, odnosno za dobro pitno vodo, ko niso takoj potrebno ukrenili ter slušali na ljudske pritožbe, ko je vender že pred začetkom epidemije ljudstvo samo, braneč se rabiti dotično vodo, opozarjalo na pretečo nevarnost. Mesto da se magistratni organi brigajo in ubijajo za ustanovljenje laških razredov, — kakor n. pr, v Barkovljah in po nekaterih druzih krajih okolice, katerih tukaj nikakor treba ni, — bilo bi veliko umestnejše, da posvetijo svoje sile, kakor je njih dolžnost, blagru prebivalstva, tudi tem potem, da odvračajo primernimi na-
tržaških in Fran C e g n a r, preznameniti pesnik in slovenitelj Schillerjevih dram. —
V	Št Vida nad Vipavo : J. Ž g u r, bivši župan in izvrstni tenorist. —
V	Vinkovcih v Slavoniji: Josip O g r i n e o , pisatelj veseloigre: „V Ljubljano jo dajmo" in raznih povestij. —
V	Vipavi: Jurij O r a b r i j a n , vzgledni dekan in duševni očak vino-gradnih naših Vipavcev. —
Na Vranskem: Ivan Š e n t a k , samozavestni natodnjak in Ivan Gaberšek, prespretni tajnik okrajnega zastopa. —
V	Zarečji pri Pazinu v Istri: Jakob Volčič, rodom iz Škofjeloke, premar-Ijivi nabiratelj isterskih prislovie in glago-liških spomenikov. —
Tu sem navedel zgolj one našu pokojnike, katere sem poznal jaz po obličji. Z večino taistih sem tudi občeval ustno in pismeno in marsikateri izmed njih mi je bil oseben prijatelj in naklonjen zavetnik, zatorej ue njih spominjam vedno z hvaležnim srcem. In kakor jaz, tak6 naj se danes vsak Slovenec domisli ranjcih svojih sorodnikov, prijateljev in dobrotnikov ter sploh naj v duhu obiščo vse naše narodne grobove.
V Trstu, na dan Vseh Svetnikov 1892.
Pro8toslav Kretanov.
redbami i t različnih razlogov preteče bolezni. —
Ker torej mestna gospoda nas in naše koristi le tedaj poznajo, kadar treba plačevati davke, ter se nas spominja le tedaj, ko gre za poitalijančevanje našega ljudstva, obračamo se do slavne vlade v trdni nadi, da ae vsaj ob tej priliki potegne za nas, ko gre za obče zdravje.
V pojasnilo. Piše se nam : „Edinost" št. 85. z dne 22. vinotoka 1892. se pritožuje, da pri o. kr. davčnem uradu v Sežani ni mogoče dobiti slovenskih golic sa menjice.
Finančno ravnateljstvo smatralo je vedno velike važnosti, da so v a 1 o v e n -akihokrajih Primorja vse tiskovine, namenjene Btrankam, slovenske in vedno v zalogi. Leta 1884. je odredilo, da se dotični davčni uradi preskrbe s tacimi golicami, ki so se s 1. prosincem 1885. izročile prometu.
Ker se pa te golice ne razprodajajo pri davčnih uradih, ampak pri založnikih tabaka, kolekov in golic za menjice, odnosno pri lazprodajalcih, morajo se ravnati davčni uradi, kadar naročujejo take tiskovine pri tukajšnjem c. kr. kolekovnem uradu, po naročbah založnikov, kateri morajo v tem oziru želje občinstva poštevati. Sklepati se mora tedaj, da pri založniku v Sežani nihče ni popra-ševal po slovenskih golicah, in radi tega bi ae morda lahko le dotičnomu založniku, ne pa davčnemu uradu samemu, kaj predbacivalo.
Stotinka. Iz spodnje okolice se nam piše pod tem naslovom: „Stotinka" naj bi se imenoval stoteri del novega denarja — „krone". — Piseo teh vrstic oglaail seje že pred časom v „Edinosti" s željo, da bijae ta ideja njegova uresničila : v prid jeduakoglaBnosti slovanske. —
Vsled dotične, v „Edinosti" priobčene notice se je mnogo govorilo mej našim občinstvom ter mnogo jih je kateri bi radi videli, da bi se zval {najmanjši del novega denarja „stotinka" — mej tem ko se ogrevajo drugi za „vinar".
Vinar je res domača beseda, a tudi v „stotinki" čujemo izvestno pravo do mačinko. Vinar bil bi pa domač le nam Slovencem, mej tem ko bi bila „stotinka" domaČa vsem slavjanskim rodovom. In le na to — na vzajemnost slovansko — se je oziral pisec teh vrst, sproživši prvi to idejo v „Edinosti". Želeti je pač, da bi se oglasili o tem naši južnoslovanski listi, a v prvi vrsti druga naša slovanska tržaška lista.
Za druibo tv. Cirila In Metoda darovala sta gospoda Fr. Ponikvar in I. Gr-mek o priliki poroke prvoimenovanega z gospodičino Grmekovo svoto 10 gld.
Otvorenje novih prostorov „Bralnega in pevskega društva" pri sv. Ivanu se vrši danes zvečer. Predstavljala se bode de našnjemu dnevu primerna žaloigra „Mlinar in njegova hči". Treba, da z obilo udeležbo pokažemo sv. Ivancem svoje priznanje na tem, da so bili oni prvi mej Tržačani in okoličani, ki so si pribavili svoje lastne prostore, svoj — „Narodni dom".
Veselica •Velesile«, vršivša se v ne deljo, bila nam je veseli dokaz, da je to društvo zmagonosno prebilo vse krize ter da je zopet jako in močno, da je veselje. Tem večjo pohvalo zaslužijo vrli prvaki Škedenjski, da bo pogumno vstrajali, ne plašeči se rasnih neprilik, ter tako oteli za narodno stvar trža&ke okolice prevažno „Velesilo". — K veselici je prišlo obilo obcinatva, domačega in iz meata, kar naj priča „Velesilašem" o simpatijah, ki jih uživajo mej okoličani in meščani. Nad 30 pevcev močan in po svojih čvrstih glasovih znamenit pevski zbor izvršil je svojo nalogo v občo zadovoljnost, osobito preciznostjo pa se je pel zbor „Moj zavičaj". Pohvalno Bta se tudi proizvela težavni zbor „Večer na Savi* in čveterospev „Lahku noč". Mladi Vekoslavi Godinovi-Skuta moramo čestitati, da jo v deklamaciji „Ubežni kralj" nastopila tako pogumno
ter zadostila svoji nalogi v vsakem pogledu. Burnim ploskanjem je izražalo mnogobrojno občinstvo svojo sadovoljnost. — Vzradostili smo tudi, videči vnovič, kako mogočno vpliva na ljudstvo naša narodna tamburica. Tamburaškomu zboru Tržaškega Sokola", četudi malobrojno zastopanemu, prirejali so prave ovacije. Vrli tamburaši zaslužijo tem iskrenejšo zahvalo, ker so nedostatnost v številnem pogledu v polni meri nadomestili z navdušenjem in ognjevitostjo pri udaranju. Kakor vse drugo, zadovoljila je tudi igra „Blaznica v prvem nadstropju", na čemur gre zasluga gospodičinama Josipini Godinovi in Josipini Godina-Skuta ter gospodom Jozipu Flego-Lazar, Antonu Pižonu in Lovru Flego-Tone. Po „besedi" vnel se je živahen ples ; oni pa, ki ljubijo bolj kapljico nego vrtenje, nastanili so se v gostilni San-cina-Nemcs, kjer je zavladalo bratsko veselje mej meščani in okoličani. Lepo petje in navdušeni rodoljubni govori izražali so to, kar so čutila vsa Brca. — Živeli Škedenjci!
Opomin. Gg. pevci „Slov. pevskega društva" se poživljajo redno zahajati k pevskim vajam, kajti dan velikega akupnega koncerta ae bliža hitrimi koraki.
Plesne veje v „Tržaškem podp. in bralnem društvu" pričnč jutri dne 2. novembra od 4. ure pop. naprej. Ustop imajo družabniki in po njih povabljeni.
Občinske volitve v Pomjanu se prično dne 9. t. m. ter se bodo vršile do 16. Kakor poizvedamo, se gospod komisar še vedno trudi na vse pretege, da bi dognal neko „spravo" mej strankama. Kliče namreč skoro slednji dan zastopnike obeh strank. Čudno, čudno, da so postali kar nakrat tako spravoljubni gospoda koperski odvetniki, kajti gotovo je, da goBpod komisar „poareduje" le po navodilih, koje dobiva v Kopru. Vaakako kaže ta „spra-voljubivost", da gospodo nekaj tišči. Zate pa kličemo zopet voditeljem naše atranke: bodite previdnil
Našim delavcem. Te dni smo čitali po laških listih o uspehih laškega konaumnega in posojilnega) društva, takozvanoga „Banco operaio". V treh meaecih je to društvo svojim udom razprodalo d6 65 tisoč gld. blaga, dovolilo posojila do 35.000 for. itd. Mi Bmo na tem mestu že pred leti večkrat kazali na plodovito delovanje laškega društva ter vnemali naše delavce, da Bi ustanovč društvo temu enako. In res, poslušal se je delamo naš glas. V bližnjem Rojanu so si osnovali enako društvo, čigar pravila so slična in še boljša nego ona od „Banoo". To društvo je sicer še skromno, a vendar si je že osnovalo svojo prodajalnioo jestvin v ulici Belvedere št. 3 in lastno gostilno v Rojanu. Z ozirom na velikansko število Slovencev v Trstu bilo je upati, da pristopijo poslednji v velikem število k drufitvu, ko odpre svoje lastno skladišče. Res se jih je vpisalo Še precej, a vendar bi bilo želeti, da se osobito slovenski delavci in razumništvo trdno oklenejo tega društva ter dokažejo enkrat za vselej, da smo tu na svojih tleh ter smo lahko nezavisni. Razumniki in delavci ! pristopite torej v obilnem številu kot zadružniki k „Rojanskemu posojilnemu in konBumnemu društvu, vpisani zadrugi z omejenim poroštvom" ! Prodajalnica je odprta za ude in neude. Novi udje se še vedno sprejemajo ; pogoji so : 2 gld. vstopnine in po 2 gld. na mesec, ali 30 kr. na teden, dokler ae doplača jeden delei 30 gld. Ne mojte torej zamuditi. Svoji k svojim I — Varujte se strupenih gobi Obolela je učeraj zvečer vsa družiua težaka Ivana Vuge, bivajočega v ulici Lodole št. 9. Le hitri in točni zkravniški pomoči je zahvaliti, da so oatali pri življenju.
Nagloma je umrl 22-letni zidar Alojzij Kuret iz Gvardijele. Nekateri govore, da vsled notranjih poškodovanj, prizadetih mu pri pretepu, nastalem pri neki plesni zabavi v Škednji, drugi pa trde, da je Kuret umrl na Brčui hibi in vnetju prsne mrene.
Oblasti doženejo izvestno, katera je prava. V tej zadevi so bili še zaprli nekega Ivana Vechieta iz sv. Marije Magdalene'zgornje, a so ga zopet izpustili.
Z nožem je ranil znani tržaški poha-jač, Peter Jurca, nekega Izidorja Jegonica, baje učenca tukajšnje državne; obrtne šole. Ranil ga je nevarno na vratu. Ranjenca so redarji odpeljali v bolnico, napadalca pa v zapor.
Radi krivega pričanja obsodilo je tu-, kajšnje deželno sodišče 70 letnega Sre> botnjaka na 5 mesecev težke ječe in nekega kmeta Marlina na tri mesece. Oba sta krivo pričala v pravdi proti Mihi Sre-botnjaku — sinu gori omenjenega Srebot-njaka — zaradi posilstva. To naj Bluži v svarilo vsem, da je treba povsodi, posebno pa pred sodiščem le resnico govoriti. —
Samomor 70letnega starčka. V Kopru se je zastrupil 70letni Peter Tamplenizza radi — nesrečne ljubezni. Zapu-stil je ženo in otroka. 0 ljubezen, ljubezen, niti takim ne prizanašaš, ko Btoje na kraju svojega življenja.
„Dom in Svet" Št. 11. prinaša sledečo vsebino: 1. Peter Preradovič. Napisal V. C. 2. Skopuh. Zložil Ant. Hribar. 3. Še eukrat! Zložila f S. M. Bonaven-tura. 4. Zmota in povrat. Povest. — Spisal lv. Š. 5. Azma. Zložil A. M. 6. Očetova tajnost. Povest. — Spisal Slavoljub Dobravec. 7. 27. vinotok. Zložil M. O. 8. Slikarjeva molitev. Zložil M. O. 9. Rudarske pesmi. VI. Zložil Vladimir. 10. Kamnik. Prirodopiano-zgodovineki obraz. — Spisal Joa. Benkovič. 11. Na jutrovem. Potopisne in narodopisne črtice. — Spisal dr. Fr. L. 12. Slovstvo. 13. Razne stvari.
Katoliška bukvama v Ljubljani je založila knjižico: „Krščanski nauk za prvence". (Prvo in drugo Šolsko leto.) Sostavil Simon Zupan. Peti natis. Ker je ta katekizem od skofijstva in ministerstva potrjen za ljudske šole, ga morejo čč. gg. veroucitelji rabiti s pridom v prvem in drugem razredu ljudskih učilnic. Vezan eksemplai- te knjižiae stane samo 10 kr.
Vabilo na naročbo.
Ob začetku četrtega četrtletja vabimo svoje naročnike, da pravočasno ponovć svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov. Ćasi so resni, in napočila je doba, ko narod slovenski krvavo potrebuje neodvisnih glasil, zahte-vajočih prava naša, ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni nas interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v naš krog.
Cena listu je:
za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.50 Uredništvo in upravništvo.
Domači oglasi.
Društvena krčma
Rojanskega posojilnega in konsum-nega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtoplije slavnemu obćirmtvu. Točijo se vedno izborna domaČa oko-ličanska vina.	Cl.
Prodajalnica in zaloga jestvin
„Rojanskega posojilnega in kouHuinnega društva", vpisano zadrugo z omejenim porofiivom v ulici Belvedore št. 3., bogato založena z jedilnim blagom rasne Trute iu po nizkih cenah ne priporoča kupovalccm v Trutu in iz deželo.	12- - I0J
Anrirpi Kalan čev,jRr T ulici Caaerma.
"IIUI OJ rvaidll, priporoča bo najtopleje »lovenukomu občinstvu. — Najelogantnej&e ter solidno delo in točna postroiha.	Cl.
Ernest Pegan
(naslednik A. Pipan«) na oglu Via Torrente in Ponte dpi!« Fabra, priporoma svojo trgovino z moko in raznimi domačimi pridelki, zlasti pa svojo bogato zalogo kolonijal-nega blaga. Cene so neverjetno nizke, postrežba ▼estna in nagla.	Cl.
Karol Colja,
iganjarija in tobakarnA v ulici Via Arcata. nasproti hiše Caeia, prodaja domače žganje vsake vrste in siropove pijače, „pasarete" in sifone.
Gostilna „Alla Vittoria"
Petra Muscheka. v ulici Sorgente (Via Torrente št. 30) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočila neverjetno t ceno. Cl.
Vekoslav Moder, p6.T
mojster „Piazza Cnserma", se priporoča slav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha, slažćic, čokolade, vseh vrst moktt itd. po najnižjih cenah.	Cl.
Antnn Pnrkai na voelu ulice 6heR*
MIIIUII lUblldJ, in Cecilia,toči izvrstno domače žganje ; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske peštne tiskanice.	Cl
Krojaški mojster
FRANINAMO
naznanja si. slovenskemu občinstvu, da je svojo delavnico preložil na Corso št. 8 II. nadstr.
Zagotavljajoč ceno in točno postrežbo se priporoča najiskreneje si. občinstvu.
naslednik Jakob Hočevarja, Via Barriera
Anton Lampe,
v e c c h i a št. 17 pekovski mojster, priporoča kruh vseh vrst. moko, riž, sečivje, fino moravško maslo itd._ Cl.
Ivan Kanobel, niče, priporoča svojo
zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; razpošilja tudi na debelo v množinah od & kil. naprej po najnižji ceni.
DROGERIJA
na debelo in drobno
G. B. ANGELI
104-30 TRST	12-12
Corso, Piazza della Legna št., 1. Odlikovana tovarna čopi&ev.
Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, z Angleškega, iz Francije Nemčije ild. Velika zaloga finih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in pode.
MINERALNE VODE
iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj-sko žveplo za žvepljanje trt.
Gostilna „Stoku",
staroznana pod imenom „Belladonna", poleg kavarne „Fabris", priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, iBtotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl.
B. Modic in Grebene, "»Vil
na voglu Via St. Giovani
in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega. lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl.
Mlekarna Frana Gržine
is St. Petra
na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunneiia št. d (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana. N* zahtevanje posneto mleko po 4 kr. liter, toda le v množini najmanje 25 litrov.	Cl.
Josip Kocjančič,
Via Barriera vec-: chia št 19, i
trgovina z mešanim blagom, meko, kavo, riiem in aznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
Pivarna Lavrenčič
Leitenburg priporočuje svoja izborna istarska
vina častitiui družinam po najnižji ceni 28 kr. liter, v stanovanje postavljen ; manje naročila pod 28 litrov se ne sprejmejo. Caatitim gostom | se priporoča tudi izvrstno pivo in izborna ku-hinja ter dobra istrska kapljica.	17=»25
Ivan Prolnn	svoji trgovin
ivdn rnjiug v yjft d«i bosco st. 2
(uhod na trgu stare mitnice, Piazza Barriera vecchia) in v ulici Molia a vento it. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, kavo, riž in razne vrste domače in vnanje pridelke. C. j
VILNILKA
c* kn priv. avstr. kreditnoga zavoda
za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na	V napoleonlh na
4-dnevni odkaz 2'/,% I 30-dnevni odkaz 2% 1 8-	,	»»///• 3-mesečni „ 2 »/•/;
30- » 3% «- » » 2V«7o ' Vplačevanja avstr. vrednostnim papirjem, ka-\ teri se nahajajo v okrogu, pripozna se nova obrestna tarifa na temelju odpovedi od 17. ; in 21. odnosno 12. jnnija.
Okrožni oddel.
V	vredn. papirjih 2l/t°/0 na vsako svoto.
V	napoleonlh brez obresti.
Nakaznice
ta Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kakor za Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz, Gradec, Hermanstadt, Inomoat, Celovec, Ljubljana, Lino, Olomuc, Reichenberg, Saaz in Solnograđ, — brez troškova.
Kupnja in prodaja
vrednostij, diviz, kakor tudi vnovfcenje kuponov 24—20 pri odbitku l%o provizije.
Predujmi.
Sprejemajo se vsakovrstna uplatila pod
ugodnimi pogoji. Na Jam&evne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi.
Na vrednosti obresti po pogodbi.
Uiožki v pohrano.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, ilat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
Kaša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem cursu.
Trot, 13. maja 18»2.	21-24
Ivan Umek,
Msi^in Hv*¥q Piazza S. Giovanni, št. 1.
Ivlctrilll l\r£U, trgovina z mnogovrstnim Grlena bol kašalj, hreputavica, promuklost, nazebl,
lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem,	zadavloa, rora, zapala ustijuh Itd.
pletenino itd. itd.	Cl. mogu se u kratko vrieme izliečiti rabljenjem
NADARENIH
Prendinijevih sladkišah
(PASTIGLIE PRENDINI) 31 godina sjajnega uspjeha u	■ O	. 4 . — . ito Jih gotovi Prendlni, lučbar I Ijekarnar u Tratu
Kavarni ,L0mmerCI0 in ,T6- I Veom« pomažu učiteljem, propovjednikom
Hneon« ▼ "lici „Casermafc, glavni shaja- j itd. Prebdjenih kašljnć noćih, navadne jutranje UtSbl/U ljŠČi tržaških Slovencev vseh stanov. | hreputavice i grlenlh zapalah nestaje kao za čudo
N» razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih., uzimanjem ovih sladkišah. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton dorli, kavarnar.	Cl.
črevljarski mojster, Via Ro-magna Št. 6, priporoma bo slavnemu občinstvu v vsa v njega stroko sr ada-joča dela. — Solidno delo, - hitro postrežba — nizke cene.
5 do lO for.
dnevne stalne zaslužhn brez glavniee i pogibelji pružimo svakomu, koji bi hotio rasprodavati zakonito dozvoljenih srećaka i državnih papira. — Ponudbe pod „srećke" (Lose) na odprav-ničtvo oglasa J. Danneberg, Beč. I. Kunpfgasse br. 7.	1-10
Drogerija
Artnro Fazzini y Trsta
Ulica Stadion 22 — Telefon 519. II
Velika izbfer mineralnih vodi. zmletih olj- ■ natih barv najfinejih vrsti; rudeče, rumene, 9 zelene, višnjeve in črne po 28 novč. kilo. Svinčnata belilo po 82 novč. Idlo. Cinkovo belilo najfineje po 40 novč kilo. Razun tega velika izber barv na vodo in čopičev vsake vrste ter po cenah, s kojimi ni mogoče konkurirati. — Zaloga glasovitoga krepila od Kwizde (Korneuburger Viehntlhrpulvor) za živino. Zaloga mirodij. barv, zdravil; zalogo žveplja in modre galice za rabo pri trtah. Naročniki morejo brezplačno uporabljati telefon. 34—60
TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprejemljo denarne vloge v bankovcih od 50 noff. do vsacega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in t.o od 9—12 nru opolndne. Ob nedeljah pa od 10 —1J. ure dop. Obresti
na knjižice.........3°/0
Plaćujfc vsak dan od 9—12. ure opolndne. Zneske do 100 gld. precej, zneske preko 100 do 1000 eld mora se odpovedati 3 dni, zneske preko 1000 gld. pa 5 dnij prej. Eakomptoji menjb-e domicillrane na trZaS-
kem trgu po.......3'/,%
Poiojnjo na drŽav ne papirje avstro-ogrske
do 1000 gld. po........6»l0
višje zneske od 1000 do 5000 gld. v Večje svote po ,...,,.. 4*/,% Dajo denar proti vknjiženju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru.
TRST, 23. Aprile 1892.	81-24
oosoooooooooooooooooo
LEKARNA
A. KELLER
ex Rondolini,
utemeljena v letu 1769.
TRST,
Via Riborgo br 13.
Razprodaje sledeče posebnosti: Glasovite in prave flaštre iz Brešije, železo-Malessi. Navadno ribje olje; isto olje z jodom in železom. Eliksir Cocca, okrep-
Ijači in p/ebavljajoči. Eliksir China mrz ici. Anatarinsko vodo aa usta
a pi . 0
roti
bče
oznano vodo katrama in vbrizgavanja atrama. Zmes proti tajnim beleznim,
Ekstrakt Tamarinda z Antilov. Vino s Chino okrepljajoče želodec kakor Maršala. Pradek za zobe, bel in rožnat. Ciperski prašek bel n rudeč itd. itd. Glavna zaloga rogatske kislice kneza Esterhazyja. NB. Pogodbe za tukajšnje dežele se VBpre-jemajo po ugajajoči pogodbi ali po povzetju.	17—27
oBBbooooeoo 00000000060
najboljše je s čajem iz taržentrož (milefiori). kri čisteče in ncprekosljivo sredstvo zoper pale-nje v želodcu, hemoroidalne bolezni itd. — Zavitek z navodom, za 12 dni zdravljena, stane 50 kr., s pošto 6 kr. več. Čuvati se je ponarejenja zdravila.
Dobiva se v odlikovani lekarni 79—100
PRAXMARER „Ai due Mori" Trst, veliki trg.
Poštne pošiljatve izvršujejo se neutegoma.
Avgust Brunner
TRST
Via Conti številka 6
a.
Tovarna strojev in železolivnica
Avgusta Brunner-ja
prevzame vsa sem spadajoča dela kakor: STROJE, PREŠE, SE-
SALKE, ŽELEZNA OMREŽJA, STOLPE, CEVI, večja in manja POPRAVLJANJA.
Die Maschinen-Fabrik und Eisengiesserei von
August Brunner
fibernimmt alle einschlii-gigen Arbeiten nls: MASCHINEN, PRESSEN, P U M PEN,
GITTER, SnULEN, Rv UREN, grijssere und kleinere REPARATUREtf.
Telefon žtv. 291.	21-24
Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine 24-21	franko I
Prečastiti duhovščini
se vljudno podpisani priporočani za na« pravo crkvenih posod in orodij iz čistega srebra, alpaka in medenine, kot: Mon-štranc, kelihov, ciborije, svetilnic, svečnikov, itd. itd. po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim.
Na željo pošljem ilustrovane cenike
franko.
Teodor Slabanja
srebar V GORICI (Gfirz).
Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine franko !
ftinnione Adriatica di Sicnrti
24-21	v Tratu.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem rekah in na morju, proti toči, na iivenje v vsih kombinaoijah.
Glavnloa In reaerva društva dne 31. deoemhra 1890.
Gravnica društva	gld. 4,000.000'—
Pvemijna reserva zavarovanja
na življenje	„ 10,754.806 91
Premijna reserva zavarovanja
proti ognu	„ 1,612.910 22
Premijna reserva zavarovanja
blaga pri prevažanju	„ 33.594.10
Reserva zavarovanja proti toči „ 200 000*— Reserva zavarovanja proti pre-
mlnjanju kurzov, bilanca (A) „ 168.786'21 Reserva zavarovanja proti pro-
minjanju kurzov, bilanca (B) „ H7.573-85 Rezerva specijalnih dobičkov
zavarovanja na življenje	„ 3/SO.OOO' —
Občna reserva dobičkov	„ 1,1'27.(505*98
Urad ravnateljstva : Via Valdlrivo, 1»«*. S (v last noj hiši)
lal#nh lano7 »®p«t«r via stadion št. 10
JCtIVUU JallCi. na dvorišču priporoča se slavnemu občinstvu za vsakovrstna tapetarska dela, kakor zof-, madrace, naslanjače itd. Zagotovi točno in hitro postrežbo po jako nizki ceni.
Tiskarna „Dolenc"
della Oaserma št. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska dela po ugodnih cennh. Imamo na prodaj knjigo .Kmetijsko berilo" za nadaljevalne tečaje in gospodarjem v pouk. Mehko vezana stane 45 kr., trdo vezana 65 s poštnino vred.	Cl.
Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza"
Via Torrente št. 15. (poleg obokov Chiozza najosrodnija lega v Trstu.)
Prostori so odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2 ur popolunoČi. Izvrstna namizna in desertna vina, izborna kuhinja, Dreherjevo pivo po nizkih cenah. Jamčim za točno in vestno postrežbo ter se priporočam blagovoljnoj naklonjenosti Blav-nege občinstva.	ponižni
ii>4=i«	P. Favero.
Opazka. Valja Be paziti od varalicah, koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati Pren-dinijeve sladkiše (Pastiglie Prendiui) te gledati, da bude na omotu kutijice (škatule) moj podpi*. Svaki komad tih sladkišah ima ntisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Frendini".
Ciena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom.
Prodaju bb u Prendlnljevo] ljekarnijj u Trstu
(Fnrmarcia Prondini in Triesto) i u glavnijih ljokarnah svieta.	2—52
i 5
5 »
i I
1
CARLO PIRELLI
m^j narodni agent in špediter
Trst, Via Arsenal št. 2.	29_38
Oddaje listke za železnice in parobrode mornarjem in delalcem po nizkih eenah in na VS6
i i
1
Velika 50 novčna loterija.
Glavni dobitek
ooo
Žrebanje
L decembra, i n a r j
Cna/iVfl nn Aft ln> nrinnrnno 1 Giuseppe Bolaffio, Alessandro Levi, Enrico Schiffmann, Ign. Neumann, 01 Ctlkd {JU U U M, piipUlUOd. Marco Nigris, Mandel &. Co., Daniele Levi & Comp., II Mercurio.
Lastnik pol. društvo ,Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič.
Tiskarna Dolenc v Trstu.