stran 6: ' .♦ • V septembru smo praznovali stran 14: Lokalne volitve 2002 K4K/ « pr . ' T ' * Prišel bo Čas izpolnjevanja obljub. %! Milojka Komprej LETO Vlil ŠT. 10 6. NOVEMBER 2002 200 SIT l/se bralce lista obveščamo, da je najlažje in najceneje, če se na mesečnik list naročijo tako, da izpolnijo spodnjo naročilnico in jo pošljejo na naslov: LIST, Trg svobode 12, 3325 Šoštanj. Naročiti se je mogoče tudi telefonsko na št.: 03 / 898 43 34 ali na fax: 03 1 898 43 33. Naročilo lahko pošljete na e-naslov: list@sostanj.si ali: list.stil@siol.net, prav tako pa lahko LIST naročite preko domače strani Občine Šoštanj: wm.sostanj.si. Vse bralce obveščamo, da je v prosti prodaji še vedno mogoče kupiti LIST št. 12 (almanah) na vseh prodajnih mestih, kjer prodajajo naš časopis. To brošuro pa lahko dobite tudi na uredništvu LIST-a, kjer lahko za ceno 2000 SIT kupite tudi literarni almanah Hotenja 14. i f A O r\ r i i \ i I r\ j\ A J L J . : NEPREKLICNO NAROČAM MESEČNIK LIST OBČINE ŠOŠTANJ IME PRIIMEK NASLOV LETNA NAROČNINA ZNAŠA 2000 SIT. UST Glasilo Občine Šoštanj Prva številka LISTA je izšla 13. aprila 1995. Svet Občine Šoštanj je za redno izhajanje časopisa dne 6. 2. 1996 sprejel Odlok o ustanpvitvi javnega glasila Občine Šoštanj. Člen 2: Javno glasilo Občine Šoštanj se imenuje UST in izhaja v slovenskem jeziku. Izdaja Občina Šoštanj Trg Svobode 12, 3325 Šoštanj zanjo Milan Kopušar BAST Odgovorni urednik Peter Rezman Uredniški odbor Jožica Andrejc Danilo Čqbul Marjana Čelofiga Brane Guzej Milojka Komprej Peter Rezman Andrej Starič Lektoriranje Jožica Andrejc (Za razpise in objave odgovarja naročnik.) Priprava redakcije Milojka Komprej Oglasno trženje Vp Studio telefon: 031/347 391 Taja Pejovnik e-pošta: vpstudio@email.si Oblikovanje in grafična priprava Vinko Pejovnik ml. e-pošta: vinko@eurograf.si Tisk Eurograf d.o.o. Stantetoval 7, 3320 Velenje www.eurograf.si e-pošta: info@eurograf.si Naslov uredništva Trg Svobode 12, p.p. 4, 3325 Šoštanj telefon: 03/89 84 334 e-pošta: list@sostanj.si Uradne ure vsak torek od 10.00 do 12.00 vodja priprave redakcije Milojka Komprej vsak petek od 18.00 do 20.00 odgovorni urednik Peter Rezman Vse sodelavce prosimo, da prispevke za LIST št. 11 (november 2002), pošljejo ali dostavijo najkasneje do 15. novembra 2002. Je..sen. IZ VSEBINE TE ŠTEVILKE Fotografija meseca 4 Uvodnik 5 Naša občina 6 V septembru smo praznovali Lokalne volitve 2002 14 Politika 28 Intervju 30 Jernej Mazej Utrinki iz življenja Cerkve 33 Na kavo vabi Mojca Ažman 34 Rudi Rožič Izpod klobuka 35 Prostor 36 jože Miklavc 37 Levo od vzhodnega bloka Kmetijstvo 38 Šport 39 Kultura 40 Spomini 41 Astrologija 42 Venera Svetloba 43 Gasilci 44 NAGRADNA "Gasilska ” KRIŽANKA 45 Neodgovorno klikanje. . . 46 Lidija Fijavž, direktorica Term Topolšica in Janko Zacirkovnik - nagrajenca občine Šoštanj za leto 2002. Foto: Jože Miklavc 0 volitv v C as pred volitvami je čas obljub in pričakovanj. Če ste brali uvodnik v prejšnji številki Lista, ste gotovo zaznali, da je v besedah urednika, ki se sicer na malce lahkoten način poigrava z volitvami in pričakovanji, veliko resnosti. Dejstvo je, da so volitve tu in če so zaznamovale že prejšnjo našo številko, je seveda vsem več kot jasno, da bodo to številko še bolj. In če si je urednik že upal zapisati, da v politiki ni načelnosti in da politiki požirajo besede, je bilo moč v Sobotni prilogi Dela v eni izmed kolumn prebrati, da politična elita pričakuje od medijev, da bodo v času volitev bolj kot ne nastopali v vlogi poročevalca, ne pa komentatorja. Torej nič spraševanja, nič drezanja v kandidate, nič razkrivanja in nič pogledov pod masko nasmeha. Sami dobri ljudje, same resnice. V tej isti Sobotni prilogi je bilo moč prebrati tudi to, da baje na koncu koncev volivci niti ne pričakujemo predsednika s svetlo in brezmadežno preteklostjo in da ga niti ne bomo držali za jezik pri izpolnjevanju obljub. Važno je, da vzdrži novinarsko inkvizicijo in ne klone pred dokazanimi nečednimi dejstvi. Nič kaj ohrabrujoče, kajne? Toliko piše o volitvah naš »elitni« časopis, ki sega bolj po nebu in se bolj pomuja okrog kandidatov za predsednika države kakor pa okrog lokalnih veljakov. Čeprav ta isti časopis tudi priznava, da so lokalne volitve pravzaprav še bolj pomembne, kajti na nižjih ravneh bomo volili ljudi, ki bodo gospodarili na domačem dvorišču. Tu pa smo mi. Kakšne so torej naše lokalne volitve in kdo so naši kandidati? O njih in o njihovih obljubah boste vse izvedeli na naših straneh časopisa. Brez komentarjev in brez drezanj pod masko nasmeha. Ne da bi koga bosega žgečkali po podplatih. Tako smo se odločili. Prepričani smo, da naše lokalne javno mnenjske raziskave že dajejo jasno sliko tokratnih volitev in da 10. novembra oziroma kakšen dan za tem ne bo večjih presenečenj. Čeprav mi je zadnjič znanec pojasnjeval zanimiv psihološki trenutek, ko se znajde volivec na volilnem mestu sam, skrit pred očmi drugih in brez obremenitev. Sam, le volilni listič s kandidati je pred njim. Takrat je vsa moč in vsa odločitev v njegovih mislih in rokah. Takrat baje nastopijo zanimivi miselni procesi, ki pripeljejo do odločitev, ki so zunaj vsakih predvidevanj. Kako bo volil? Torej kako bomo volili in kakšnega šefa bi radi imeli? V naslednji številki Lista bomo že imeli sliko. Takrat bo že za nami tudi drugi krog, če drugi krog bo. Tudi slika našega občinskega sveta bo že imela ostrino. Kljub temu da so volitve pred vrati, pa je še vseeno veliko če-jev. In tudi drugih vprašanj. In vmes je še dan reformacije in noč čarovnic. In kup zadev, ki jih zdaj prelagamo na čas po volitvah bo treba enkrat vseeno uresničiti. Nič več ne bo izgovorov, da je treba počakati, da bodo volitve mimo. Prišel bo čas izpolnjevanja obljub. Tako se tudi mi v uredništvu ne bomo mogli več izgovarjati zaradi zaostanka objav. Kajti kup neobjavljenega gradiva, vaših zanimivih prispevkov, fotografij in vsega drugega gradiva, ki je ostalo v uredništvu, medtem ko je šla ta številka v tisk, je res velik. Prevelik. Urednik pravi, da naj to napišem. Da so krive volitve, da imamo zaostanke pri objavah. Da bomo po volitvah vse popravili in vse objavili. Da bomo z naslednjo številko Lista pohiteli. Po volitvah torej, takrat bomo izpolnili obljube. Hecno. V tem uvodniku sploh nisem hotela pisati o tem. Hotela sem pisati o dnevu reformacije in o noči čarovnic, ki tudi imata neko zvezo z odločitvami in z našo prihodnostjo. Hotela sem pisati, zakaj se mi zdi čudno, da imamo Slovenci državni praznik, ki se navezuje na leto 1517, na Luthrov nastop proti katoliški cerkvi, čeprav ima reformacija zvezo seveda tudi s Trubarjem, Katekizmom in Abecednikom. In hotela sem pisati o noči čarovnic starodavnem keltskem prazniku, ki je nek tradicionalni obred žrtvovanja. Oziroma verovanja, da z lučjo pred vrati ali na oknu pozdravljamo tiste duše, ki jih imamo radi in se branimo zlih duhov. O volitvah pa nisem hotela pisati nič. ■ ó Nogometni turnir za pokal Občine V športnem društvu Pohrastnik smo tudi letos poskrbeli, da seje v mesecu septembru odigral že IV. tradicionalni turnir v malem nogometu za pokal Občine Šoštanj. To leto se je na turnirju, ki je vsako leto številčnejši, za pokal občine potegovalo 15 ekip iz šoštanjske in koroške regije. Kljub nekoliko muhastemu vremenu so nekatere ekipe prikazale zares vrhunsko igro, tako da so tudi navijači, ki jih je bilo zares veliko, prišli na svoj račun. V finale turnirja so se po hudih bojih uvrstile tri kipe. Med tremi ekipami pa sta bili kar dve domači ŠD Pohrastnik ter Avt. Sovič in ekipa iz Celja Avtohiša Mlakar, ki je na koncu tudi slavila. Rezultati turnirja: ŠD Pohrastnik : Avtohiša Mlakar 1 : 5, Avtoprevozništvo Sovič : ŠD Pohrastnik 6 : 2, Avtoprevozništvo Sovič : Avtohiša Mlakar 2 : 2 (po podaljških 4 : 5). Še posebej je bila dramatična tekma za prvo mesto, saj sta se po izenačeni igri ekipi morali pomeriti še v šestmetrovkah, kjer so bili uspešnejši nogometaši Avt. Mlakar. Končni vrstni red: 1. Avtohiša Mlakar, 2. Avtoprevozništvo Sovič, 1. “Motivi Šoštanja" /Veljko Toman - avtor “šoštanjskih motivov". Foto: Zdravko Kočevar 2. Slikar je vodil likovno delavnico. Foto: Milojka Komprej 3. Asfalt dobil tudi Hudobreznikov vrh / Leopold Kušar, Peter Radoja in Milan Kopušar -trakci za spomin. Foto: Zdravko Kočevar 3. ŠD Pohrastnik. Po končanih tekmah pa je župan Občine Šoštanj g. Milan Kopušar podelil pokal Občine Šoštanj ter pokale za najboljšega strelca in vratarja turnirja. Za naj strelca, ki je dosegel 7 zadetkov, je bil proglašen Milan Adrinek. Za najboljšega vratarja pa Matjaž Novak. ŠD Pohrastnik je tako uspešno pripeljal do konca še IV. turnir in nedvomno se drugo leto spet vidimo. ■ _____________________________________________Matjaž Novak “Motivi Šoštanja” M Mestni galeriji Šoštanj je bila od 5. septembra dalje na ogled razstava slik akademskega slikarja Veljka Tomana z motivi Šoštanja. Veliko zanimanje za razstavo se je pokazalo že na otvoritvi, ki se je je udeležilo veliko prijateljev umetnosti. V otvoritvenem govoru je župan Občine Šoštanj Milan Kopušar izrazil zahvalo gostujočemu slikarju, ki nam je Šoštanj prikazal na veder in pozitiven način. Stojan Špegel, slikar in govornik večera, pa je med drugim dejal: Ker se v zadnjih letih vse jasneje kažejo perspektive za razvoj in obnovo našega mesta, se s tem vzporedno kažejo tudi perspektive za tako imenovano duhovno odraščanje v smislu utrjevanja identitete in splošnega počutja in občutja v mestu. K temu lahko v veliki meri prispeva tudi ta galerija s svojimi kvalitetnimi programi. Umetnost nas dostikrat ne zadovolji v danem trenutku, lahko pa nas dohiti kasneje in ostane v nas. Umetnost ostaja in hote ali nehote vpliva na okolje ... Akademski slikar Veljko Toman se je rodil leta 1944 v Splitu, otroštvo pa je preživel v sosednji, Savinjski dolini, v vasi Vrbje. Pot ga je po končani šoli za oblikovanje in Pedagoški akademiji zanesla na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani. Diplomiral je pri prof. Makismu Sedeju in končal podiplomski študij restavratorstva pri prof. Mirku Šubicu ter za svojo nalogo Emonske stenske poslikave prejel študentsko Prešernovo nagrado. Zaposlen je v Mestnem muzeju v Ljubljani, Uprava za kulturno dediščino republike Slovenije pa mu je podelila naslov višji konservator - restavrator. Doma in na tujem je prejel okrog 50 nagrad, za njim pa je že preko 130 samostojnih razstav in skoraj dvesto skupinskih. Avtor je razstavo dopolnil z enodnevno likovno delavnico, ki je bila 28. 9. pred Mestno galerijo Šoštanj. Udeležili so se je predvsem mladi. Slikar jih je spretno vodil po belih površinah. Vse so dobile mesto na razstavi, postavljeni v Kulturnem domu Šoštanj 30. septembra ob svečani seji Sveta Občine Šoštanj. ■ __________ Asfalt dobil tudi Hudobreznikov vrh Nekoliko odmaknjen Hudobreznikov vrh, ki leži na samem obrobju Lokovice, tik nad šoštanjsko elektrarno, je na veliko veselje krajanov pridobil novo asfaltirano cesto. Vsa pripravljalna dela, od postavljanja robnikov, vgradnje kanalov in izdelave bankin so opravili krajani sami. Krajevna skupnost Lokovica pa jim je omogočila vgradnjo tampona in asfaltno prevleko. Odsek posodobljene ceste v dolžini 550 metrov je veljal krajevno skupnost ^ 7 Pusti grad Taborniki so znani po mnogih vrlinah, ki se prenašajo iz roda v rod. Rod Pusti grad je za podmladek poskrbel v petek, 13. septembra, ko so se bodoči taborniki lahko vpisali v te vrste. Popoldan pa smo jih srečali na Pustem gradu, kjer so postavili tabor in predstavili taborniško življenje, pesmi in igre. Zabavno je bilo in hkrati poučno. ■ 1. Turnir v odbojki / Morda jih bo prihodnje leto več. Foto: Arhiv 2. Pusti grid / Tabor nad mestom. Foto: Arhiv 3. Otvoritev ceste / Pavel Župevc, Milan Kopušar in Milan Urbanc - trakci, trakci, trakci... Foto: Arhiv 4. Bolj ali manj po domače / Sestre Budja, gostje Robija Goličnika. Foto: Milojka Komprej V SCPTCA5PU SAO PPAZHOVAU Hasa občina štiri milijone šeststo tisoč tolarjev, okoli dvajset odstotkov pa so prispevali tudi krajani sami. S tem je asfaltiranje omenjene ceste dokončano. Petega septembra so se na otvoritvi zbrali domala vsi domačini ter povabljeni člani sveta KS, nekaj občinskih svetnikov ter številni drugi. Predsednik KS Lokovica Leopold Kušar, župan Milan Kopušar ter predsednik gradbenega odbora Peter Radoja so skupaj prerezali trak in predali cesto svojemu namenu. Gospod dekan Jože Pribožič je cesto in varen promet na njej blagoslovil, v imenu krajanov pa je Nataša Verdenik izrazila zahvalo vsem, ki so si cesto z njimi vred želeli ali kakor koli pomagali pri njeni izgradnji in posodobitvi. Hvaležnosti za novo pridobitev kar ni bilo konca in domačini so vse goste postregli z domačimi specialitetami iz njihovih kuhinj. Cesta na Hudobreznikov vrh je bila vključno s cesto proti Mraku in Florjancu ena od večjih investicij KS Lokovice v tem letu. In člani sveta so si bili enotni, da so v svojem mandatu opravili veliko dela, mogoče celo precej več, kot so ga sprva načrtovali. ■ _________________________________ _________ Peter Radoja Turnir v odbojki Odbojka na mivki je v zadnjih letih zelo priljubljena. Tudi v Šoštanju imamo dobro igrišče na mivki ob bazenu, ki je v poletnih mesecih dobro izkoriščeno. Ali pa še premalo. Sedmega septembra so se na njem pomerile krajevne skupnosti in občinska uprava. Ekipe štirih igralcev so se pomerile v več ali manj enakovrednem boju, pri čemer sta bili skoraj enako dobri ekipi Gaberk in Zavodenj, zaostajali pa sta ekipi občinske uprave in KS Šoštanj. Končni vrstni red je bil naslednji: KS Gaberke, KS Zavodnje, občinska uprava in KS Šoštanj. Drugih ekip žal, kljub predhodnim prijavam, na turnir ni bilo. Nagrada najboljšemu je bila umetniška slika, ki jo je v ta namen podaril slikar Drago Šumnik - Luka. ■ Otvoritev ceste Ljudje se veselimo različnih stvari, vsak pa je gotovo vesel, če se lahko pripelje do doma po lepi in urejeni cesti. Tudi gospodar Milan Urbanc iz Velunje je bil zelo vesel ureditve cestišča, za katerega je nekaj prispeval sam, nekaj pa KS Gaberke. Slovesna otvoritev ceste v soboto, 14. septembra, je bila podkrepljena s harmoniko in tudi dobro kapljico. Otvoritev sta opravila predsednik KS Gaberke Pavel Župevc in župan Občine Šoštanj Milan Kopušar, ki je ob tej priložnosti tudi čestital domačim in krajevni skupnosti za dobro opravljeno delo. Kar 260 metrov novega asfalta se blešči od Andrejčevih do Urbančevih in obeta, da bo služilo varni vožnji pa tudi hitrejšemu koraku. ■ Otroci ob dnevu brez avtomobila Za dan brez avtomobila so v Občini Šoštanj predvidevali več akcij. Med njimi bi bila zagotovo zanimiva ulična predstava Taxi in pa tečaj rolanja na rokometnem igrišču. Zal sta ti prireditvi zaradi dežja odpadli, so se pa dobro izkazali otroci naših dveh šol in vrtca, ki so porisali asfaltne poti in ceste. Vsaj za kratek čas je bil črno sivi asfalt pisan in živ in risbice na njem so ponazarjale otroško domišljijo, ki nima meja. Otroci in učitelji ter vzgojitelji, hvala vam za lep prispevek domačemu kraju. ■ 1. Otroci ob dnevu brez avtomobila / Avtomobili so se umaknili “umetnikom”. Foto: Milojka Komprej 2. Andrejev dom skozi tas t Dež ni zmotil veselga razpoloženja. Foto: Bojan Rotovnik 3. Šmihelov sejem / Brez rožic ne gre. Foto: Milojka Komprej 4. Pihalni orkester/ Kajuhov park je primeren za nastop “Zarje”. Foto: Milojka Komprej Andrejev dom skozi čas Člani PD Šoštanj in gospodar Andrejevega doma Milan Kretič so poskrbeli za prijeten večer, ki je bil razpet med nostalgičnim obujanjem spominov na gradnjo tega objekta in razočaranjem nad njegovo današnjo usodo. Prav petdeset let po otvoritvi doma je njegova usoda še vedno v rokah lastnika IU Vrhnika, ki želi dom odprodati. Prav to dejstvo buri duhove njegovih graditeljev, ki so kot delavci Tovarne usnja Šoštanj ta dom gradili in ga kasneje predali v upravljanje šoštanjskim planincem. Župan Milan Kopušar je v pozdravnem nagovoru omenil pomembno vez, ki jo je ta dom vseskozi opravljal v združevanju planincev kakor tudi prebivalcev pogorja pod Uršlo goro, zato bo po svojih močeh poskušal narediti vse, da bo tudi v prihodnosti Andrejev dom, tudi pod novimi lastniki, ohranil današnjo vlogo. Večer je bil popestren z razstavo slik, ki so popeljale obiskovalce skozi čas, Danilo Čebul pa je podal pregled pomembnih mejnikov in dogodkov v zgodovini planinskega društva, ki je s tem domom tudi upravljalo daljše obdobje. Obletnice otvoritve doma sta se tudi udeležila vnuka Andreja Stegnarja, ki je kot direktor TUŠ in predsednik planinskega društva bil najbolj zaslužen za njegovo izgradnjo. Spomin na vlogo doma na Slemenu je obudil tudi podpredsednik PZ Slovenije g. Adi Vidmajer, ki se je tu večkrat zadrževal, saj je bilo Sleme poleg priljubljene planinske postojanke pomembno vežbališče teritorialnih enot, ki so kasneje prerasle v Slovensko vojsko. Za prisrčen kulturni program so poskrbeli učenci iz Osnovne šole Javorje, ki so ob zvokih citer g.Napreta bili zaslužni, da bo večer mnogim ostal v lepem spominu. ■ Danilo Čebul naia obflna V SCPTCAbPU SAO PPAZHOVAU Bolj ali manj po domače V Kulturnem domu v Šoštanju je bil v nedeljo, 15. septembra, 1. koncert Roberta Goličnika s prijatelji, ki je z odličnimi gosti in dobim vzdušjem razgibal poslušalstvo v dvorani, ki pa, žal, ni bila polna. Žal zaradi tistih, ki jih ni bilo, kajti slabi dve uri bi uživali ob glasbi in petju Irene Vrčkovnik, Slovenskega expressa, Lokoviških fantov, Roberta Goličnika s prijatelji, sester Budja s Švedske, dua Boštjan in Maja, Ta pravih falotov, Okteta Zavodnje in kot skritega gosta Čilija Patrolija, ki je navdušil z latinom. Humorist je bil kdo drug kot "Štamperlov Pepi" -Darko Žvižej, program pa je povezoval Boštjan Dermol. Koncert je obiskal tudi župan občine Milan Kopušar z družino, ki se je tudi zahvalil nastopajočim za prijeten in bogat popoldan. ■ ► V SCPTTOU SAO PPAZFIOVAU Ha$a obara Šmihelov sejem Sejmi so del naše kulturne dediščine, ki se je ohranila v današnji čas. Predstavljajo posebno obliko ljudske trgovine, saj je skoraj vse trgovanje potekalo prav na sejmih. V tej bogati dediščini se je nekaj sejemskih dni pojavilo že v srednjem veku. Število sejmov se je spreminjalo, nekateri so se pojavljali na novo, drugi so izginjali. V navadi je bilo, da so se sejmi združili s praznovanjem cerkvenega praznika. Tako so Šoštanjčani trgovali vsak četrtek v tednu, na svečnico, na Ahacijevo, na Martinovo nedeljo, na velikonočni torek, na Marjetino in seveda na god farnega patrona Mihaela. Sejmi so bili vsebinsko različni, najbolj znani so bili šoštanj-ski živinski sejmi, zlasti goveji. Prav tako pa so bili sejmi priložnost za zbliževanje ljudi, za navezovanje stikov in tudi prijateljskih vezi. Zaradi vseh teh številnih spominov smo se v novi občini odločili oživiti Mihaelov sejem. Turistična društva, združena v Turistični zvezi Občine Šoštanj, so prvega pripravila pred 4 leti, letos pa so ga ponovno obudila. V prihodnje mu želimo nameniti toliko pozornosti, da bo postal zanimiv za čim več občanov. Poleg razstavnega bo imel tudi prodajni značaj, osrednja pozornost pa bo namenjena ohranjanju in predstavljanju različnih običajev, navad in rokodelskih spretnosti. Posebno mesto bo v prihodnje veljalo nameniti usnjarski tradiciji. Vse to pa se bo lahko zgodilo le s pomočjo vseh, ki želijo ohraniti tradicijo naših dedov in jo prenesti na naslednje generacije. Za zaključek: Srečamo se ob letu osorej! ■ Alenka Slatnar Pihalni orkester Praznika Občine Šoštanj ne bi bilo brez našega Pihalnega orkestra Zarja, v letu 2001 tudi dobitnika občinskega priznaja. Lepo vreme, ki je botrovalo tej soboti, 28. septembra, je dalo popoldnevu svoj delček vzdušja, ki pa je bilo že tako odlično zaradi nastopa naših godbenikov pod taktirko Janija Šuligoja in pod vodstvom novega predsednika Pihalnega orkestra gospoda Franca Druksa. Kajuhov park je dihal skupaj z zvoki "pleh muzke" in v Šoštanju je bilo praznično in vznemerljivo. ■ Pohod na Smrekovec Če bi dan sodili po jutru, potem bi v večini ostali v toplem zavetju svojega doma in bi že čez nekaj ur oziraje se proti vrhu Smrekovca ugotovili, da smo zapravili lepo priložnost. Turobno jutro se je prelevilo v lep sončen dan, kakršnih smo bili v preteklem mesecu bolj malo vajeni. Najbolj vneti so se na pot proti Smrekovcu odpravili izpred gostilne Crebenšek, ostali pa so se pridružili na poti na Homcu, pri Luku ali Brložniku. Prav pri Brložniku so nas sprejeli člani Lovske družine Smrekovec, ki so poskrbeli za ustrezno dobrodošlico in se nam pridružili ter popestrili pot s svojimi lovskimi prigodami, ki jih pogorje Smrekovca skriva veliko. Seveda je udeležence najbolj pritegnil odmevni "dvodnevni lov na medveda", ki so ga uplenili v Penku in bo krasil prostore lovske koče v Belih Vodah. Ob 11. uri sta vodnika Andreja in Bojan v okviru praznovanja občinskega praznika in Dnevov rekreacije 2002 vodila 2. pohod na najvišji vrh občine Šoštanj - na Smrekovec. Pohoda se je pod vodstvom še deh vodnikov udeležilo 82 pohodnikov (38 žensk in 44 moških). Najmlajša pohodnica je bila stara 3 leta, najstarejša pohodnica pa 71 let. Povprečna starost med udeleženci pa je bila 43 let. Start pohoda je bil ob 8. uri pri gostišču Grebenšek v Belih Vodah, nato pa se je skupina podala mimo Homca, Luka, Sp. Brložnika (kjer so jih s čajem pričakali lovci lovske družine Smrekovec) vse do vrha. Po "obveznem" razgledovanju in fotografiranju smo se vrnili do doma, kjer jih je župan Milan Kopušar povabil na ta pravi planinski golaž. Sledil je še povratek do izhodišča, kamor smo prispeli okoli 16. ure. Lepo vreme in odlična organizacija sta marsikomu zadnjo septembrsko nedeljo vtisnila v spomin in prepričani smo, da bo pohod res postal tradicionalen, da bo dober glas segel v deveto vas in da se nas bo prihodnje leto zbralo še več. Piko na i je seveda še dodal oskrbnik koče Viktor Povsod, imenovani Fika, ki nas je pogostil z imenitnim golažem in planinskim čajem. Vredno je omeniti, da je v akciji Planinske zveze Slovenije v letu 2002 bil čaj, ki ga kuha oskrbnik koče na Smrekovcu, izbran za najboljši čaj slovenskih planinskih postojank. Zadovoljstvo nad udeležbo je kazal tudi župan Občine Šoštanj, ki se teh srečanj redno udeležuje in je moral tokrat globlje poseči v žep. Pot nazaj je ob dobri družbi kaj hitro minila. Ubranim pevkam Planinskega društva Šoštanj pa gre zasluga,da smo se razšli dobro razpoloženi šele v večernih urah. Naslednje leto bo znova priložnost, pridružite se tudi vi. ■ Danilo Čebul in Andreja Konovšek Otvoritev mostu čez Pako in svečana seja Praznik Občine Šoštanj, 30. september, se navezuje na zgodovinske dogodke v srednjem veku, ko je Šoštanj dobil trške pravice, oziroma na datum, ko obstajajo listine, iz katerih je razvidno, da je Šoštanj v nekem obdobju postal trg. Praznik Občine Šoštanj je potrdil Svet Občine Šoštanj leta 1995, ko je bila Občina Šoštanj na novo konstituirana. Svečana seja Sveta, ki je vsako leto ob tej priložnosti s podelitvijo priznanj, plaket in razglasitvijo častnega občana, je bila letos točno na dan 30. septembra. Slovesnosti je botrovala otvoritev novega mostu čez Pako, ki je povezal Aškerčevo cesto s Kulturnim domom, Zdravstvenim domom in seveda preostalim desnim bregom Pake. Rekli bi, da gre za most obljub, saj ga je Vegrad obljubil ob gradnji blokov na Aškerčevi in obljubo tudi izpolnil. Izredno lep in kvaliteten kulturni program v izvedbi pedagogov Glasbene šole F. K. Koželjskega Velenje, oddelek Šoštanj, ki ga vodi Sonja Beriša, ter seveda razglasitev nagrajencev, ki pa jih je bilo letos manj. Kako in zakaj, je uvodoma povedala predsednica komisije za podelitev priznanj in nagrad, gospa Jožica Andrejc. Dobitnika občinskega priznanja pa sta letos gospod Janez Viktor (Janko) Zacirkovnik in Terme Topolšica. Gospod Janko Zacirkovnik, rojen 1946. leta, živi in dela v Šoštanju. Malo je ljudi med občani Občine Šoštanj, ki tako zavzeto, nepristransko in s srcem delajo in pomagajo soljudem. S svojim delom je akti- 1. Pohodna Smrekovec / Vrh je komaj zdržal množico pohodnikov. Foto: Mato Novak 2. Otvoritev mostu tez Pako in svečana seja / Most sta družno otvorila mag. Cvetka Tinauer in Milan Kopušar. Foto: Jože Miklavc 3. Občinski nagradi sta prejela Terme topolšica, zanje direktorica Lidija Fijavž in Janko Zacirkovnik. Foto: Jože Miklavc 4. Ravenčani v Šoštanju / Najmlajši KUD-ovci iz Raven. Foto: Milojka Komprej ven v svetu KS Šoštanj in kot godbenik v Pihalnem orkestru Zarja. Za svoje delo je bil že večkrat nagrajen, s tem priznanjem pa je tudi Občina Šoštanj ustrezno nagradila njegov trud in zaokrožila neizbrisen pečat, ki ga je gospod Zacirkovnik dal celotni Občini Šoštanj. Zgodovina Term Topolšica sega že v 16. stoletje, v devetnajstem stoletju pa so bile toplice odprte za javno uporabo in zdravilne namene. Leta 1977 se je začel razvijati zdraviliški turizem, v letu 1983 pa je bil zgrajen hotel Vesna. V Mladiki je od leta 1994 odprt Center multiple skleroze v Sloveniji. Hotel Vesna je doživel prenove in povečal bazenske in terapevtske kapacitete, tako da je od lani v njem 400 ležišč različnih kategorij. Terme Topolšica obiskujejo gostje iz Nemčije, Avstrije ter tudi Italije in se po deležu nočitev tujih gostov uvršča v sam vrh slovenskih zdravilišč. Terme so tudi močno povezane z življenjem ljudi v kraju in so glavni nosilec razvoja v celotni Občini Šoštanj in so prepoznavne povsod po Sloveniji in tudi v tujini. Turizem kot gospodarska panoga je zelo pomemben in Terme Topolšica imajo dobre razvojne možnosti. Priznanja je podelil župan Občine Šoštanj Milan Kopušar ter jim za to visoko čast tudi iskreno čestital. ■ Ravenčani v Šoštanju KUD Ravne s predsednikom Petrom Obštetrom je aktivno in dejavno društvo, ki je veselo vsakega izziva. Zato so tudi sprejeli ponudbo ob občinskem prazniku in so svoj repertoar prenesli na šoštanjski oder. Pomagala je tudi šola Ravne, ki je s svojo dejavnostjo dobro vpeta v kraj. O tem, da so napolnili dvorano, ni niti dvomiti; o tem, da je bilo smeha in zabave pa tudi drugih točk, pa so se prepričali številni gledalci. Ja, tako je, če se ljudje "znajo it". ■ Predstavitev karte občine v mestni galeriji Še en projekt Občine Šoštanj je v sklepni fazi: v kratkem bo natisnjena večnamenska karta Občine Šoštanj. Javna predstavitev je bila v Mestni galeriji Šoštanj v četrtek, 3. oktobra 2002, in kdor je želel, je na vsebino lahko vplival s pripombami. Trenutno potekajo zadnje korekture in v načrtu je, da bo karta v prodaji najkasneje do konca letošnjega leta. Sestavljena je iz dveh delov: na sprednji strani je karta občine, zadaj pa je tekst (opisane so glavne znamenitosti v občini) - skrajšana verzija tudi v angleškem in nemškem jeziku, manjši karti Šoštanja in Topolšice in slikovno gradivo. In komu je namenjena? Vsem, ki jih tovrstna tematika zanima. Karta je zastavljena zelo široko, vsebuje mnogo podatkov, zato bi je morali biti veseli tako turisti, ki prvič pridejo v te kraje, kot planinci, jamarji (vrisane so jame in planinske poti), taborniki, naključni popotniki in seveda domačini, ki želijo podrobneje raziskati domačo pokrajino. Torej poiščite karto domačega kraja v trgovinah ob koncu leta! ■ Nina Rehar ^ Mlinska Cesta Končal se je Phare projekt “Mlinska Cesta”, ki je bil sofinanciran s sredstvi EU. Nosilka projekta je bila Občina Šoštanj, sodelovali pa sta še občina Črna na Koroškem in Občina Železna Kapla v Avstriji, saj je šlo za projekt čezmejnega sodelovanja. “Mlinska cesta” je cesta, ki povezuje točke, kjer so v vseh treh občinah nekoč stali mlini. Teh danes skoraj ni več, saj se moka pridobiva na hitrejši in donosnejši način. A zato, da stare šege in navade ne bi utonile v pozabo, se je zbrala strokovna ekipa v sestavi: mag. Jože Hudales, dr. Vito Hazier, Karla Oder, Damijan Kljajič ter Primož Vodovnik in ob sodelovanju Občine Šoštanj poskrbela za to, da ljudsko izročilo ostaja živo. Natisnjeni so bili prospekti, izdelane različne brošure (vse je na voljo na Občini Šoštanj in v Mestni galeriji Šoštanj), v kratkem pa bodo postavljene tudi informacijske table (ene v Šoštanju, ostale ob trasi "Mlinske ceste"); vse skupaj daje natančne informacije o tem, kje cesta poteka, kam je namenjena in kaj vam ponuja. Vabljeni! ■ Nina Rehar Praznik - praznovanje -praznovanje praznika -našega praznika ... In kaj praznujemo? Razlogov za praznovanje je nešteto. Vsak si lahko izbere svojega. Eni se veselijo obnovljenih poti, drugi obarvanih fasad, tretji novega mostu, ki združuje leve in desne - z obeh strani Pake. Danes se najbrž posebej veselijo tudi tisti, ki obema današnjima nagrajencema iz srca privoščijo nagrado - priznanje Občine Šoštanj. Letos je bera nagrad bolj skromna. Pa ne zato, ker ni ljudi in institucij, ki si le-teh ne bi zaslužili. Vzrok je pri nas, ki si ne vzamemo časa, da bi njihova prizadevanja za dobro naše skupnosti opazili in jim to tudi priznali. Če pa že opazimo, si ne vzamemo časa, da bi o tem glasno spregovorili. Vsak na svojem bregu smo - zaenkrat. Upam, da bo novi most premostil velike razdalje med nami, združil leve in desne ... Paka pa odplavila vse predsodke... ■ Jožica Andrejc Govor župana Milana Kopušarja na svečani seji sveta občine Šoštanj Spoštovane gospe in gospodje. Šoštanj, občina in mesto, ter vse krajevne skupnosti: Bele Vode, Gaberke, Lokovica, Skorno - Florjan, Šentvid, Ravne, Topolšica in Zavodnje danes praznujejo. Za nami je mesec dni praznovanj in dogodkov, ki smo si jih podarili in s katerimi smo želeli opozoriti druge, da smo v Občini Šoštanj živahni, 1. Predstavitev karte občine v mestni galeriji / Nova karta občine in mesta Šoštanj je pripravljena strokovno. Foto: Damijan Kljajič 2. Mlinska Cesta / Bo projekt Mlinske ceste zaživel v skladu s pričakovanji? Foto: Damijan Kljajič 3. Praznik - praznovanje - praznovanje praznika - našega praznika... I Jožica Andrejc, predsednica komisije za prizanja občine Šoštanj. Foto: Jože Miklavc lobst 2002 Hata obflna V SCPTCA5BU SAO PkAZHOVAU Ó. ncvember dejavni, delovni in uspešni. Vsako leto, preden začnemo ta praznovanja, malo zasnujemo, kako in kaj naj bi se dogajalo, in vsem dogodkom želimo dati skupno misel, ki naj bi bila motto septembrskih praznovanj. Letos smo za razliko od prejšnjih let s to mislijo želeli pogledati naprej in to z optimizmom. Zato smo ugotovili: na dobri poti smo, gremo smelo naprej. In čisto na koncu se je sam od sebe vgradil še most, novi most, ki smo ga danes prvič prečili. Most kot element povezovanja, premoščanja ovir in zbliževanja ljudi na enem in drugem bregu reke. Ene reke za vse, ne glede na to, na katerem bregu bivamo, simbolno iste reke življenja, ki vsem teče v isto smer, vztrajno in neprenehoma. Drage občanke in občani, spoštovani gostje! Občinski praznik je priložnost, da pobrskamo po malhi, ki smo jo polnili leto dni, in prav je, da danes postavimo s tega mesta na ogled vse, kar smo dobrega postorili. Danes, koje praznik, naj bo tako. Za neuspehe se vedno najdejo kritični ljudje, ki nas opozarjajo na napake, in dokler so kritike dobronamerne in konstruktivne, so dobrodošle. A kot rečeno, poglejmo danes, kaj smo postorili v letu, ki je za nami. Moram reči, da je bilo minulo leto še vedno v prvi vrsti namenjeno urejanju finančne konsolidacije občine. Da nam je to uspelo, smo morali uvesti precej več finančne discipline in reda pri poslovanju. Prepričan sem, da je to najboljša popotnica za nadaljevanje dela v občini. Morda bi opravljeno delo najlaže predstavil kar po krajevnih skupnostih. Ker je nekje treba začeti, gremo najprej v Lokovico. Tako kot povsod se tudi v tem kraju trudimo vzdrževati in obnavljati ceste, seveda povsod v tesnem sodelovanju s sveti krajevnih skupnosti. Končali smo s sanacijo plazu Novak-Draj, zelo daleč pa smo z urejanjem in dogovori, da bi dom krajanov končno tudi prešel v last občine oziroma Krajevne skupnosti Lokovica. Treba je tudi omeniti, da je bila v tem obdobju zaprta investicija toplovoda, po drugi strani pa se že izdeluje idejna dokumentacija za topli-fikacijo spodnjega dela Lokovice. V Krajevni skupnosti Skorno - Florjan se je v minulem letu veliko naredilo pri obnovi cest, predvsem pa začenjamo s temeljitejšim popravilom ceste v Skorno. Sama KS pa ureja dom krajanov in izvedena je sanacija nekaterih plazov. Tudi v Belih Vodah je v glavnem potekala sanacija in vzdrževanje cestnega omrežja, nadaljevala so se vzdrževalna dela na šoli. V Šentvidu so dve leti varčevali sredstva za modernizacijo tretjega cestnega odcepa, tako da bodo vzporedno z dokončanjem modernizacije ceste Črna-Šoštanj, ki se nadaljuje ravno v teh dneh, imeli na tem področju asfaltiranih že kar precej krajevnih cest. Ceste seveda obnavljamo tudi v Zavodnjah, v centralnem delu tega kraja pa so si napeljali kabelsko televizijo. V Topolšici smo financirali del javne razsvetljave, preplastilo se je igrišče pri osnovni šoli, skupaj pripravljamo projekt označevanja kraja, ki naj bi na širšem območju opozoril na Terme Topolšica. V Lajšah se na državni cesti končno pridobiva dovoljenje za gradnjo avtobusne postaje, saj je tam varnost otrok precej ogrožena. Pri ravenski šoli je bilo preplasteno igrišče, kar se pa tiče cest, so Ravne skoraj najbolj problematične in vlaganja tja nenehno tečejo. Vložili smo prva, nezanemarljiva sredstva za obnovo najbolj kritičnega dela vodovoda, vzporedno pa tudi kanalizacije. Na drugi strani hriba, v Gaberkah, intenzivno poteka izgradnja kanalizacijskega omrežja, hkrati se gradi sistem kabelske televizije. Tudi v Šoštanju teče dobro sodelovanje s svetom KS, ki je letos zaključil odmevno akcijo barvanja fasad. Zaključena je obnova Kajuhovega parka, prenovljen je Trg bratov Mravljakov, pred tem pa še cela trasa Levstikove ceste. Vseljena so stanovanja v novem bloku. In tam smo danes prvič prekoračili Pako preko novega mostu za pešce. Perspektivno daleč najvažnejše za Šoštanj in občino pa se mi zdi odprta razvojna možnost na področju bivšega TUŠ-a. Zdi se mi, da se premalo zavedamo, kaj nam ta prostor lahko v bodočnosti prinese! Za Šoštanj kot občinsko središče se mi zdi zelo pomembno, da je uspešno zaživel oddelek Upravne enote, ki deluje v Šoštanju. To je bilo posebej koristno letos, saj je tukaj urejalo svoje osebne dokumente tudi veliko ljudi, ki niso iz naše občine. Če povežemo navedeno z uvodoma omenjeno finančno konsolidacijo proračuna, mislim, da ne pretiravam, če samozavestno rečem, da je bilo minulo leto zelo uspešno. Tudi na področju družbenih dejavnosti se dogaja veliko stvari. Do konca leta bi naj zaživel zavod za kulturo, korak naprej smo s pripravami za izgradnjo nove šole, intenzivirali bomo obnovo zdravstvenega doma, dejavni smo na področju športa in rekreacije. Čeprav moj nastop danes ni mišljen kot obljube za naprej, pa poudarjam, da smo v obdobju, ki je pred nami, trdno odločeni urediti vprašanje prostorov za mlade. Prostorske možnosti se nakazujejo, voljo imamo, vložili pa bomo tudi potrebna sredstva. Letos zaključujmo mandat, pred vrati so volitve. Ko sem kandidiral za župana, sem obljubljal trdo delo in tako je tudi bilo, zato so sadovi dela vidni. Treba je vedeti, da se tudi najmanjši projekti ne zgodijo sami od sebe in je treba vsako reč dobro organizirati, se dogovoriti in izpeljati. Naj na tem mestu dodam, da smo v političnem smislu strnili vrste. Mi ne poznamo več strankarskih ali drugačnih razprtij in metanja polen pod noge. Ge se ne ukvarjamo sami s seboj, lahko delamo bolj koristne reči, kar so s svojim delovanjem pokazali tudi člani Sveta Občine Šoštanj. Tudi za to je bilo potrebno vložiti precej energije. Seveda se vedno najde kdo, ki vrže poleno, nizko in boleče, a na to se ne bomo ozirali. Mislim, da smo na dobri poti, ki jo je pač treba nadaljevati. Volitve so samo en dan, vmesna postaja, drugače pa procesi in delo v občini tečejo, ne glede na to, kdo bo izvoljen na župansko funkcijo. Zemlja se vrti in je ne more nihče ustaviti, enako je z delom v občini. Štiri leta, ki so pred nami, bodo poleg rednega dela zanesljivo zaznamovana z izgradnjo šole in nadaljevanjem širjenja komunalne infrastrukture. Zgradil se bo drugi del čistilne naprave, potrebno je zaključiti vodovode in kanalizacije. Nadaljevati bo treba z izgradnjo daljinskega ogrevanja v občini. To so veliki projekti, ki jih bo treba nadaljevati in se bodo gradili in odplačevali zanesljivo več kot eno leto. Praznik je tudi prava priložnost, da se enkrat na leto zahvalimo ljudem in skupinam, kolektivom, ki se trudijo za napredek svojega kraja in občine. Letos bo podeljenih manj nagrad kot prejšnja leta, to pa ne pomeni, da imamo manj zaslužnih. Morda ne posvečamo dovolj pozornosti tem priznanjem, a prepričan sem, da se bo z leti tudi to spremenilo in bodo že podeljene nagrade in priznanja v preteklosti in v bodoče deležne priznanj, kot jim pritiče. Letošnjima nagrajencema pa že sedaj v imenu Občine Šoštanj in v svojem imenu iskreno čestitam. Spoštovane občanke in občani, gospe in gospodje, na dobri poti smo. Gremo smelo naprej! ■ OBČINA ŠOŠTANJ Trg svobode 12, 3325 Šoštanj, telefon: (03) 89 84 300, fax: (03) 89 84 333 Na podlagi Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS št. 18/74 in 34/88) in na podlagi 6.člena Pravilnika o pogojih za oddajo poslovnih prostorov v najem ter o določanju najemnin za poslovne prostore (Uradni list Občine Šoštanj, št. 4/97) objavljamo JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA V NAJEM Predmet oddaje je poslovni prostor v pritličju občinske stavbe na Trgu svobode 12 v Šoštanju, kvadrature 8,86 m2 z možnostjo souporabe sanitarij in skupnih prostorov tako, da znaša skupna površina poslovnega prostora 14,46 m2. Izklicna cena za poslovni prostor znaša 14,936,46 sit. Osnova za izračun izklicne najemnine za poslovne prostore je metodologija o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš, predpisana s pravilnikom. Najemnina se bo obračunavala mesečno po srednjem tečaju Banke Slovenije. Poslovni prostor je primeren za poslovne storitve in se oddaja za nedoločen čas. Interesenti naj dostavijo pisne ponudbe priporočeno po pošti na naslov Občina Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj s pripisom “Ne odpiraj - ponudba - Javni razpis za oddajo poslovnega prostora v najem" do vključno petka, 6. decembra 2002. Ponudba naj vsebuje dejavnost ponudnika ter višino ponujene najemnine, ki pa ne sme biti nižja od izklicne. Ponudbi je treba priložiti dokazilo o plačani varščini, ki znaša 3 mesečne izklicne najemnine, na EZR Občine Šoštanj 01326-0100018560. Varščina bo obračunana v najemnini ali vrnjena vlagatelju ponudbe v roku 3 dni od izbire najugodnejšega ponudnika. Odpiranje ponudb opravi komisija, ki hkrati izloči prepozno prispele in nepopolne ponudbe. 0 izbiri najemnika bo na predlog komisije odločal župan. Vsi ponudniki bodo o izbiri pisno obveščeni. Občina Šoštanj OBČINA ŠOŠTANJ UPRAVA Trg svobode 12, 3325 Šoštanj, telefon: (03) 89 84 300, fax: (03) 89 84 333 Področje za gospodarstvo, okolje in prostor Obvešča vse občane, da bo v prostorih Občine Šoštanj -1. nadstropje, Trg svobode 12, Šoštanj v času od 30.10. 2002 pa vse do 30.11. 2002 JAVNA RAZGRNITEV OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV LOKACIJSKEGA NAČRTA ZA CENTRALNO ČISTILNO NAPRAVO ŠALEŠKE DOLINE Osnutek sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta za centralno čistilno napravo Šaleške doline je izdelal Razvojni center Celje, pod številko 573/01, v marcu 2002. Javna obravnava razgrnjenih dokumentov bo organizirana predvidoma v sredo, dne 13.11.2002, ob 17.00 uri, v prostorih velike sejne sobe na Občini Šoštanj. V času javne razgrnitve lahko k dokumentu podajo svoje pripombe in predloge vsi občani, organi in organizacije ter drugi zainteresirani oziroma prizadeti subjekti. Pisne pripombe in predlogi, poslani na naslov Občina Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj ali vpisane v knjigo pripomb, ki bo na voljo v prostorih Uprave Občine Šoštanj, kakor tudi ustne pripombe, podane na javni obravnavi, bodo posredovane v obravnavo županu Občine Šoštanj, ki bo do njih zavzel stališče ter nato osnutek odloka posredoval v sprejem Svetu Občine Šoštanj. Uprava Občine Šoštanj Zaporedna številka 2 na glasovnici volitve za župana občine Šoštanj Milan Kopušar, rojen 9.12.1960, Gaberke 24, Šoštanj, poslanec, predlagatelj LDS 00 Šoštanj. Star sem 42 let in poročen. Z ženo imava dve hčeri. Živim v Gaberkah. Po izobrazbi sem ekonomist. Zaposlen sem bil v Gorenju, Zdravstvenem centru, ZSMS, Eri in Komunalnem podjetju. Opravljat sem dela izvoznega referenta, vodil finančno službo, delal na komercialnem in premoženjsko pravnem področju ter kot župan. Zaradi različnih del, ki sem jih opravljal, sem pridobil širok spekter znanja, ki mi pri sedanjem delu veliko pomaga. Vseskozi sem bil politično aktiven od društev, krajevne skupnosti in občine. Sedaj delam kot poslanec v Državnem zboru. Kot župan in poslanec sem pridobil veliko znanja o delovanju lokalne skupnosti. Z mojim prihodom na čelo občine se ne ukvarjamo sami s seboj, saj smo zgladili ese spore, ki jih ni bilo malo. Pogled nas vleče v prihodnost, preteklost nas ne zanima, vendar je ne bomo pozabili, saj smo se marsikaj naučili. Združil sem ves potencial občine, ki delajo, razmišljajo in ustvarjajo novo podobo naše občine. Ne zapiram se v ozke politične kroge, saj je občina premajhna, da bi lahko zavračal pozitivne ideje, in jih z veseljem upoštevam. Sam pa vem, da lahko s svojim znanjem, voljo, mladostjo in energijo, ki mi je ne manjka, poskrbim za nadaljnji razvoj našega prostora. Kot župan najbolj poznam problematiko in vsebino dela. Zato sem prepričan, da lahko vse stvari opravim bolje od konkurence. Začeti projekti bodo brez ponovnega tehtanja tekli dalje, proračun bo sprejet v rokih, ki ga nalaga zakon in tudi delo z občinsko upravo je usklajeno, zato ne bo potrebno uvajanja na novo. Prepričan sem, da bom v naslednjem obdobju zgradil novo osnovno šolo in otroška igrišča, temeljito obnovil zdravstveni dom, nadaljeval z izgradnjo daljinskega ogrevanja in druge komunalne infrastrukture, zagotovil potrebna parkirišča, kvalitetno vzdrževal in posodabljal cestno infrastrukturo, pomagal kmetijstvu pri prehodu v evropsko unijo, spodbujal kulturno življenje in skupaj s krajevnimi skupnostmi realiziral njihove načrte. Poleg izobraževanja, ki se mi zdi najpomembnejši vzvod za razvoj, bom s prostorskimi akti zagotovil tudi pogoje za čim hitrejši razvoj gospodarstva in turizma v naši občini. Dobro sodelujem tudi z vsemi gospodarskimi subjekti tako v občini kot izven nje, zato lahko pričakujem, da bo to sodelovanje v prihodnje še boljše. Branko Valič za župana občine Šoštanj Od nas vseh je odvisno kaj bomo naredili, da nam bo bolje. Skrb za druge je temelj dobrega življenja, dobre družbe, kajti največja moč, ki jo ima človek, je moč znanja in moč izbire! Uresničimo cilje, zaupajmo si! Drago Koren, rojen 19.1.1960, Lokovica 143/a, Šoštanj, vodja geodetske izpostave Velenje, predlagatelja N.Si Krščanska ljudska stranka in SLS. Rodil sem se leta 1960 kot četrti otrok v delavsko - kmečki družini v Škalah. Po končani osnovni šoli in gimnaziji v Velenju sem študiral na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Po končanem študiju sem se zaposlil na geodetski upravi v Velenju in leta 1991 sem postal tudi njen direktor. 1 reorganizacijo državne uprave sem prevzel vodenje izpostave območne geodetske uprave v Velenju. Sem poročen, žena Marija je zdravnica. Imava tri hčerke. Deseto leto živimo v Lokovici, kjer sva z ženo zgradila novo hišo. Pojem v moškem pevskem zboru in sem predsednik Prosvetnega društva Lokovica. V tem mandatu sem tudi svetnik občine Šoštanj. Verjamem v vrednote utemeljene na krščanski tradiciji Slovencev, med katerimi je na prvem mestu poštenost in delavnost! Verjamem, da sem sposoben kljub mnogim težavam, ki pestijo našo občino, le to uspešno voditi! Verjamem, da mi mnogi zaupajo in so mi s svojimi nasveti pri vodenju občine pripravljeni pomagati! Verjamem, da bom tudi po izvolitvi za župana ostal pošten! ZAME BESEDA VELJA! Iz roda v rod se kot naravno poslanstvo in namen našega obstoja prenaša smoter, ki nas žene naprej. Vsak cvet, ki se razpre iz popka, napoveduje sad. Vsa narava, ki spomladi oznanja življenje, nas jeseni obdari in s tem uči, da bosta naša delo in trud navsezadnje poplačana. Žanje namreč le, kdor seje. volitve za župana občine Šoštanj ZspOffidllS ŠtGVlIkS 4 113 C|l3S0VflÌCÌ Vojko Krneža, rojen 26.12.1963, Levstikova cesta 21, Šoštanj, direktor, predlagatelj SDS 00 Šoštanj. Je 39 letni podjetnik iz Šoštanja, ki ga odlikujejo močna volja, poštenost, odločnost, znanje in izkušnje. S svojim delom v občinskem svetuje dokazal, da mu je marza malega človeka in da zna prisluhniti ljudem. V občinskem svetu si je prizadeval za pošteno obračunavanje komunalnih storitev, za cenejše otroško varstvo, za pridobivanje ekološke, zdravju neoporečne energije... Ima rad svojo občino, svoj kraj, saj v Šoštanju živi že od svojega rojstva. V Šoštanju si je ustvaril družino. Je mož, žena Judita, in oče osemletnemu sinu in triletni hčerki. V Šoštanju je ustanovil podjetje, katerega uspešno vodi že deset let. S humanitarnimi delije dokazal, da ima dobro srce in posluh za ljudi, ki so bolni in potrebni kakršnekoli pomoči. Kot župan bi si prizadeval za prijazno in strokovno občinsko upravo, za prijazno in uspešno občino, kamor se bodo vračali tudi mladi, za zmerne cene komunalnih storitev, za pitno vodo v vsa gospodinjstva, za izgradnjo in dokončanje projekta toplifikacije, za graditev novih stanovanj, v katerih bodo svoja mesta dobile tudi mlade družine,prizadevat bi si za cenejše otroško varstvo, za nujno obnovo zdravstvenega doma, za takojšnjo obnovo kritičnih odsekov cest in izboljšanje infrastrukture, za izgradnjo prijazne in funkcionalne osnovne šole, za razvoj kulture... Spoštovani volivci, izbira je v vaših rokah, kajti vsak človek je najpomembnejši. Če boste za župana volili Vojka Krneža, boste volili zase. lOList 2002 Ó. novrmber Zaporedna številka Zaporedna številka Slovenska ljudska stranka Zdenr Peter REZMAN, roj. 21.10.1956, Šoštanj, Cesta talcev 2/a, Elektrotehnik, upokojenec Edvard VUČINA, roj. 25.02.1962, Šoštanj, Trg bratov Mravljak 10, Univ. dipl. inž. arhitekture, vodja za okolje in prostor pri UE Velenj Franc MOVH, roj. 08.08.1941, Šoštanj, Ravne 108/a, Elektrikar in klepar, upokojenec Tatjana LENKO, roj. 02.12.1970, Šoštanj, Šentvid pri Zavodnju 14, Kmetijski tehnik, kmetovalka Miran JANČIČ, roj. 21.11.1954, Šoštanj, Topolšica 207/b, Elektrotehnik, kontrolor kakovosti Milan KRETIČ, roj. 28.04.1954, Šoštanj, Šentvid pri Zavodnju 6, Uslužbenec, samostojni podjetnik Edo ŽLEBNIK, roj. 16.02.1958, Šoštanj, Šentvid pri Zavodnju 4, Mizar, samostojni podjetnik a Ko volite, svojega glasu ne dajete politični stranki ali listi. Vaš glas dobi OSEBA. PRVI, KI JE NAPISAN na listi, ki jo volite. Volite ZELENE in vaš glas bo dobil Peter Rezman. Volite ZELENE in Peter Rezman bo postal član sveta občine Šoštanj. 1. Marjan JAKOB, roj. 29.06.1954, Topolšica, Topolšica 39/a, Univ. dipl. inž. zootehnike, direktor 2. Peter TURINEK, roj. 29.07.1963, Šoštanj, Skorno pri Šoštanju 1, Inž. strojništva, vodja komerciale 3. Anton POTOČNIK, roj. 26.04.1941, Šoštanj, Zavodnje 24/a, Natakar, upokojenec 4. Alojz MAZD, roj. 24.05.1948, Šoštanj, Tovarniška pot 2/d, Elektrotehnik, urejevalec tehnične dokumentacije 5. Franc SOVIČ, roj. 27.03.1966, Šoštanj, Ravne 52, Kmetovalec kmetovanje 6. Alojz KONOVŠEK, roj. 28.06.1955, Šoštanj, Lokovica 144/d, Elektrikar, dežurni električar 7. Anton SPITAL, roj. 21.05.1960, Šoštanj, Gaberke 294, Kmetovalec, kmetovanje 8. Anton SKORNŠEK, roj. 16.01.1947, Šoštanj, Skorno pri Šoštanju 38/a, Elektrotehnik, vodja službe izobraževanja 9. Alojz HRIBERŠEK, roj. 05.06.1956, Šoštanj, Bele vode 14, Kmetovalec, kmetovanje 10. Franc BRGLEZ, roj. 04.09.1952, Šoštanj, Zavodnje 10, Kmetovalec, kmetovanje 11. Viktor VERTAČNIK, roj. 22.03.1972, Topolšica, Topolšica 124, Profesor zgodovine in etnologije, profesor 12. Vlado STROPNIK, 26.06.1958, Šoštanj, Florjan 156, Kmetovalec, kmetovanje 13. Jože GORŠEK, roj. 19.12.1971, Šoštanj, Ravne 112, Kmetovalec, strojnik kmetijske mehanizacije 14. Jože ROČNIK, roj. 17.06.1947, Šoštanj, Zavodnje 31, Kmetovalec, kmetovanje 15. Jožica ROTNIK, roj. 26.04.1967, Šoštanj, Ravne 185, Inž. agronomije, gospodinja 16. Branko SPITAL, roj. 26.08.1956, Šoštanj, Topolšica 208, Strojni tehnik, izmenovodja 17. Anton HRASTNIK, roj. 02.07.1968, Šoštanj, Ravne 185, Strojni tehnik, kmetovanje 18. Janez ROŽEJ, roj. 07.07.1957, Šoštanj, Topolšica 186, Elektrikar, vodja skladišča 19. Ivan JUVAN, roj. 26.10.1957, Šoštanj, Zavodnje 56, Kmetovalec, kmetovanje 20. Silvester MEŽNAR, roj. 24.10.1952. Šoštanj, Florjan 16, Kmetovalec, kmetovanje Z vami za lepši jutri. na glasovnici Volimo ZELENE! Bi se brez sodelovanja ZELENIH zgodile stvari na način kot so se? Bi Šoštanj dobil Urbanistične zasnove? Bi bile barve obnovljenih fasad v Šoštanju res tako dopadljive? Bi bil Kajuhov Park res takšen zadetek v polno? Bi ga načrtoval Nande Korpnik, ta čas naj-arhitekt v Slovenije? Bi se začela obnova Trga bratov Mravljakov? Bi se sploh zavedali pomena zemljišča bivše TUŠ za razvoj mesta? Bi imeli nov (“Biličev") lesen most čez Pako? Bi bila lastna produkcija kulturno-umetniških dosežkov v občini tako povečana? Bi se kvaliteta praznovanj (90 let mesta, občinski praznik, krajevni prazniki) sploh zvišala? Samo eni smo ves čas Zelefii' na glasovnici volitve v svet občine Šoštanj Bi občani prišli do informacij o katerih bi lokalna oblast najraje molčala? Bi LIST res postal tolikokrat pohvaljen mesečnik? E Kako smo tako malo številni dosegli tako velik vpliv? Ker imamo veliko znanja in izkušenj, ker delujemo po demokratičnih načelih brez ideoloških predsodkov, ker smo sposobni sodelovati z vsemi pozitivno " j . usmerjenimi in ustvarjalnimi ljudmi, ker verjamemo v mobilizacijsko moč progresivnih idej, ker razumemo globalne procese kapitalističnega sveta in stisko posameznika, ki se vedno težje prilagaja silovitemu tempu sprememb... NI DOVOLJ BITI POVPREČEN! Ni pomembno koliko denarja se skozi proračun obrne, temveč kako je porabljen, ni dovolj zgolj urediti cesto, komunalni vod, ipd., temveč je pomembna tudi kvaliteta izvedbe, ni dovolj narisati načrt ureditve, temveč je v procesu nastajanja le tega pomembno tudi sodelovanje prizadetih ljudi, ni dovolj urediti javni prostor, temveč mora trg, park, pot,...prispevati k prepoznavnosti kraja, ni dovolj le prebarvati fasado, temveč ujeti sinergijski učinek na kulturo celotnega mesta, ni dovolj le organizirati proslavo, temveč z ustvarjalnim nabojem avtorja vzbuditi ponos občanov, ni dovolj biti informiran, temveč se je potrebno duhovno in kulturno razvijati v samostojno mislečega človeka. Glasujte za ZELENE in vaš glas bo dobil Peter Rezman, ki Sp svoje ideje brusi z znanjem svojih sodelavcev in ideje V drugih brusi s svojimi bogatimi izkušnjami. ► volitve v svet občine Šoštanj Zaporedna številka 3 na glasovnici JureKodrun Janez Jelenko Milojka Plamberger Ivan Toplišek Janez Viktor Zacirkovnik Alimpije Košarkoski Vojko Režen Olga Medved Vinko Martinovič Ivan Petrovič ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov \s Šoštanj volitve v svet občine Šoštanj Uresničimo cilje, zaupajmo si! a Da se sliši tvoj glas ! Zaporedna številka 4 na glasovnici Nestrankarska kandidatka za članico sveta občine Šoštanj. Cvetka TINAUER, roj.01.04.1957, Šoštanj, Kajuhova cesta 7/a, Magistra splošnega managementa, direktorica in predavateljica na visoki šoli Občino Šoštanj vodi Župan, toda za večino svojih aktivnosti potrebuje bodisi predloge, pobude, soglasja oziroma celo dovoljenja Sveta občine. Prav zaradi tega je zelo pomembno, kakšne ljudi bomo izvolili v Svet naše občine. Če si želimo, da bo Svet sprejemal kvalitetne odločitve, moramo izvoliti takšne ljudi, ki iamjo sposobnost pravilne presoje. Pri tem je najmanj pomembno kdo nam je všeč in kdo ne; pomembno je predvsem ali ima kandidat oziroma kandidatka tisto potrebno znanje in moralne vrednote, da mu lahko zaupamo sprejemanje odločitev, katerih posledice občutimo vsi občani naše občine. Strokovnost (izobrazba), poštenost, načelnost, lojalnost, je le nekaj lastnosti, ki naj bi jih imel član Sveta naše občine. Ne glasujmo torej čustveno, temveč razumsko. Nadaljni razvoj naše občine, uravnoteženost med mestom in podeželjem, spre-meba klime, ki nas bo iz žrtev spremenila v zmagovalce, to so moje obljube. Prepričana sem, da moje minulo delo ne potrebuje velikih besed. Ocenjujte dejanja in izvolite tiste, ki smo svoje obljube izpolnili oziroma smo od besed prešli k dejanjem. Kandidiram tudi za članico Sveta krajevne skupnosti Šoštanj Šoštanj - mesto svetlobe, Trg b. Mravljakov, Kajuhov park, ureditev nekaterih pešpoti, nepozabne kulturne in športne prireditve, ognjemet,... je le nekaj projektov, na katere sem zelo ponosna. Želite, da se začeti trend obnove in razvoja našega mesta nadaljuje? Oddajte mi vaš glas in s tem pooblastilo za moje nadaljnje delo v skupno korist našega mestai ■p Kandidati ZLSD Šoštanj za svetnike v občinskem Svetu Občine Šoštanj Boštjan Brglez Ó. ncMTnber Zaporedna številka 5 na glasovnici strankamladihslovenije www. s m sisi %, S š O Š A N J A V N E G B E R K E S K 0 R 0 L 0 0 V I C A t1 0 P 0 L Š I C . ; 7 B E E V 0 D E F L O R J N Z A VO N J E S 0 N T V D N a m I a d j . S v e t_ _ s t 0 j i \ Na mladih svet stoji I Kaj pa ŠOŠTANJ ? Zaporedna številka 6 na glasovnici volitve v svet občine Šoštanj Kandidati za člane sveta občine Šoštanj. Lista za razvoj mesta in vasi. 1. Marjan VRTAČNIK, roj. 26.02.1951, Šoštanj, Trg bratov Mravljak 5, Natakar, samostojni podjetnik - gostinstvo 2. Danilo ČEBUL, roj.01.06.1958, Šoštanj, Prešernov trg 4, Elektrotehnik, elettro vzdrževalec v TEŠ 3. Mitja HORVAT, roj. 24.09.1961, Šoštanj, Ravne 157/b, Docent dr. prava, predavatelj na Pravni fakulteti 4. Bojan ŽLEBNIK, roj. 24.08.1955, Topolšica, Topolšica 24, Orodjar, samostojni podjetnik - lesarstvo in žagarstvo 5. Franc STROPNIK, roj. 10.05.1957, Šoštanj, Bele vode 9, Kmet, kmetovalec 6. Renata PUČKO, roj. 06.01.1967, Šoštanj, Cankarjeva cesta 19, Trgovski poslovodja, namestnica poslovodje 7. Franc SKORNŠEK, roj. 25.11.1955, Šoštanj, Storno pri Šoštanju 40/c, Varilec, varilec 8. Viljem DROLC, roj. 19.10.1947, Šoštanj, Storno pri Šoštanju 32, Elektrotehnik, elektrotehnik v Gorenju 9. Sonja NOVAK, roj. 24.08.1978, Šoštanj, Koroška cesta 15/b, Gospodinjska šola, gospodinja 10. Uroš ACMAN, roj. 29.01.1982, Šoštanj, Skorno pri Šoštanju 62/a, Foto šola, študent 11. Roman PIBERNIK, roj. 14.01.1976, Šoštanj, Trg svobode 8, Dipl. ekonomist, nezaposlen 12. Branko URANJEK, roj. 10.08.1949, Šoštanj, Florjan 270, Ključavničar, samostojni podjetnik - ključavničarstvo 13. Janko STAKNE, roj. 11.08.1962, Topolšica, Topolšica 157, Kmet, kmetovalec 14. Stanko HRIBERŠEK, roj. 21.10.1960, Topolšica, Topolšica 31, Strojnik, samostojni podjetnik - gradbena mehanizacija 15. Marjan PEČOVNIK, roj. 11.12.1963, Šoštanj, Ravne 70, Kmet, kmetovalec 16. Robert VETERNIK, roj. 18.03.1964, Šoštanj, Prešernov trg 12, Modelar, nezaposlen 17. Igor ČASL, roj. 02.07.1956, Šoštanj, Lokovica 104/a, RTV mehanik, RTV mehanik 18. Franc VERKO, roj. 24.01.1947. Topolšica, Topolšica 125, Fizioterapevt, delo na domu 19. Vojko VEDE roj. 03.05.1971, Šoštanj, Florjan 1, Delavec, delavec 20. Ivanka RAMŠAK, roj. 17.12.1954, Šoštanj, Lokovica 63, Gospodinja, gospodinja Bili smo zraven na začetku, ko smo bili na dnu Skupno smo se veselili prvih uspehov Pot do cilja bo še dolga Na njej želimo biti aktivni sopotniki NEODVISNA LISTA ZA RAZVOJ MESTA IN VASI - Gradimo mesto, v katerem se bomo počutili varne. - Gospodarska moč doline, nam mora nuditi socialno varnost in človeka vredno življenje. - Naša prihodnost je v marsičem odvisna od spoštovanja preteklosti, kar je naša priložnost in dolžnost. - Nadomestna šola, naj se umesti v mestni prostor kot dostojen Arhitekturni objekt, v kate- rem nam bo pridobljeno znanje olajšalo pot pri doseganju mladostnih ciljev. - Vzpodbujajmo projekte, s katerimi bomo vsaj delno lahko popravili posledice našega davka na razvoj. - Pričnimo se aktivneje spogledovati z ostalimi slovenskimi mesti. - Mesto mora ohraniti trdno vez z okolico kot njenim zaledjem, ki je tudi v najtežjih časih ostalo navezano nanj, - Ohranimo nivo kulturnih prireditev in jim prisluhnimo, saj nas le te povezujejo in bogati- jo. - Nudimo mladim vsaj to, kar smo mi sami že imeli. - Razvoj okolice mora temeljiti na principu enakih pravic, in enakomernem razvoju vseh krajevnih skupnosti. - Nadaljujmo povezovanje s potrebno infrastrukturo, ki več ne pomeni privilegij, ampak je postala samoumevna in nujna stvar. - Vzpodbujajmo projekte podeželja, s katerimi smo že pričeli in postajajo pomembna vez med občinami in državami. - Izkoristimo bogato tradicijo in naravne danosti pri razvoju zdraviliškega turizma, ki je tudi temelj turistične ponudbe naše občine. - Ohranjajmo vaško arhitekturo, tradicionalne vrednote in običaje, saj nas le ti povezujejo .in bogatijo. - Življenje na podeželju je pogosto lahko tudi prednost. Izkoristimo jo! Samo medsebojna navezanost, sožitje in sodelovanje, je lahko pogoj za uspeh. Lista za razvoj mesta in vasi Ó. november Zaporedna številka 7 na glasovnici 1. Milan KOPUŠAR, roj. 09.12.1960, Šoštanj, Gaberke 24, Ekonomist, poslanec v Državnem zboru 2. Matjaž CESAR, roj. 11.07.1961, Šoštanj, Koroška cesta 3, Strojni tehnik, vodja del 3. Erna OBŠTETER, roj. 11.08.1964, Šoštanj, Ravne 98, Učiteljica, učiteljica 4. Vilma FECE, roj. 26.09.1958, Šoštanj, Trg bratov Mravljak 7, Dipl. inž. kemije, vodja laboratorija 5. Štefan SZABO, roj. 22.02.1939, Šoštanj, Cesta Lole Ribarja 12, Upokojenec, upokoje- nec 6. Vladimir MALENKOVIĆ, roj. 14.07.1966, Šoštanj, Cesta talcev 2/c, Magister rudarstva, direktor podjetja Gost 7. Ivan URBANC, roj. 06.07.1963, Šoštanj, Cesta talcev 2/a, Zdravnik splošne medicine, zdravnik splošne medicine 8. Marko LIHTENEKER, roj. 21.09.1959, Šoštanj, Topolšica 215, Profesor športne vzgoje, samostojni podjetnik - direktor podjetja Lima 9. Boris LAMBIZER, roj. 18.12.1959, Šoštanj, Lokovica 17, Elektroinženir, programer 10. Uroš ROTNIK, roj. 16.02.1968, Šoštanj, Florjan 251, Magister strojništva, direktor TEŠ 11. Gregor VERBIČ, roj. 14.02.1961, Šoštanj, Florjan 277, Dipl. inž. lesarstva, vodenje podjetja 12. Mirko PERGOVNIK, roj. 08.02.1958, Šoštanj, Ravne 187, Strojni tehnik, vodja strojnega vzdrževanja 13. Helena URH, roj. 13.04.1970, Šoštanj, Tovarniška pot 2/c, Učiteljica, učiteljica 14. Anton BERLOŽNIK, roj. 10.04.1940, Šoštanj, Florjan 187, Upokojenec, upokojenec 15. Zvonko KOŽELJNIK, roj. 20.11.1965, Šoštanj, Gaberke 32, Inženir strojništva, vodja sektorja za metrologijo 16. Matjaž LIHTENEKER, roj. 14.03.1965, Topolšica, Topolšica 85/a, Rudarski tehnik, tehnik v jami 17. Karl JUDEŽ, roj.24.07.1948, Šoštanj, Gaberke 116, Upokojenec, upokojenec 18. Franc HRIBERŠEK, roj. 23.10.1966, Topolšica, Topolšica 69, Oblikovalec in spajalec kovin, samostojni vzdrževalec kotlovskih naprav 19. Roman STROPNIK, roj. 23.02.1980, Šoštanj, Ravne 21, Študent 20. Andrej VOLK, roj. 30.01.1961, Šoštanj, Lokovica 144/e, Strojni tehnik, referent za gospodarstvo in infrastrukturo LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE ZA OBČINO ŠOŠTANJ ZAKAJ LDS? ker SMO: - BISTVENO POMAGALI K OŽIVITVI NAŠE OBČINE; - NAPOLNILI OBČINSKO BLAGAJNO; - ODPRLI PROSTORSKE MOŽNOSTI ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA; - OMOGOČILI POPESTRITEV KULTURNE PONUDBE V OBČINI; - ZAGOTOVILI ENAKOMEREN RAZVOJ MESTA IN OKOLICE; - PRIPRAVILI DOLGOROČNO STRATEGIJO NAŠE OBČINE; - PRIČELI ŠOŠTANJU VRAČATI UPRAVNE FUNKCIJE. ker BOMO: - ZA RAZCVET OBČINE ODPIRALI NOVA DELOVNA MESTA; - PREUDARNO VLAGALI OBČINSKI DENAR V RAZVOJ OBČINE; - SKRBELI ZA SMOTRNO IN EKOLŠKO VARNO RABO PROSTORA; - OMOGOČALI AVTONOMIJO IN USKLADITEV RAZLIČNIH ŽELJA; - VLAGALI DENAR V DVIG KVALITETE BIVANJA VSEH OBČANOV; - PRETEHTANO IZPOLNJEVALI STRATEŠKE CILJE OBČINE: - ZAGOTOVILI ŠOŠTANJU POZICIJO, Kl MU V SLOVENIJI PRIPADA. ZATO LDS! DELAMO ZA OBČINO ŠOŠTANJ, KER SMO Sl BLIZU volitve v svet občine Šoštanj Zaporedna številka na glasovnici NESTRANKARSKI KANDIDAT ZA SVETNIKA OBČINE ŠOŠTANJ m Vladimir VIDEMSEK skupni dogovor, akcije in uspehi... ZAUPAJTE, DA LAHKO USTVARJALNO SODELUJE TUDI NESTRANKARSKI KANDITAT ODLOČITE SE ZAME! Nestrankarski kandidat za člana sveta občine Šoštanj. Vladimir VIDEMŠEK, roj. 03.06.1948, Šoštanj, Gaberke 133, višji upravni delavec SPOŠTOVANE VOLILKE IN VOULCI! Rodil sem se leta 1948 v delavsko - kmečki družini v Skalah. Sem poročen, žena dela v ERI, hčerka pa študira. Zaradi posledic rudarjenja smo se preselili v Gaberke. Zaposlen sem v občini Velenje, kot koordinator za krajevne skupnosti. Kot nestrankarski svetnik občine Šoštanj sem v tem mandatu uspešno sodeloval v razpravah in sprejemanju številnih odlokov ter srednjeročnih in dolgoročnih planov. Sprejeta je bila tudi dolgoročna strategija občine Šoštanj. V novem mandatu pa pričakujem, da se bo začeto delo nadaljevalo. Delo v občini Šoštanj na področju krajevnih skupnosti dobro poznam. Težave, ki se pojavljajo / posameznih krajevnih skupnosti bomo poskušali odpraviti. Programi, ki so načrtovani za to mandatno obdobje pa bomo s skupno močjo v okviru možnosti uresničili. V vseh teh akcijah bo potrebno poleg aktivnosti v krajevnih skupnostih sodelovanje tudi v svetu občine Šoštanj, kjer se sprejemajo plani in delijo sredstva. Z VAŠIM ZAUPANJEM VEM, DA NAM BO TO TUDI USPELO. NASVIDENJE NA VOUVAH! Ò. ncwrmber Zaporedna številka 9 na glasovnici Nestrankarski kandidat za člana sveta občine Šoštanj. Viktor DREV, roj. 07.12.1958, Topolšica, Topolšica 118, Elektronik, komercialist. Verjetno sem mnogim občanom občine Šoštanj že poznan, zelo dobro pa me poznajo krajani Topolšice, saj vodim krajevno skupnost že šestnajst let. Ponosen sem na ustvarjeno delo, kar kažejo realizirani projekti, v tej smeri pa želimi tudi nadaljevati. Bil sem tudi član sveta občine Šoštanj v prvem mandatu. Šest let sem intenzivno delal na področju komunalne infrastrukture, kot član upravnega odbora KP Velenje in nazadnje kot predsednik nadzornega odbora KP Velenje. Sodeloval sem pri mnogih projektih tako v kraju, kot v občini. Moje usmeritve in cilji so ustvarjati nove človeške dobrine na celotnem območju občine, predvsem zagotoviti osnovno komunalno infrastrukturo in to za ceno, ki bo enotna v celi občini, ne glede na barvo in pripadnost občana. Prav tako se bom zavzemal za projekte, ki bodo odpirali nova delovna mesta, razvoj drobnega gospodarstva, razvoj kmetijstva in dopolnilne delavnosti na kmetijah, predvsem pa razvoj turizma. Sem proti birokratskim zavoram do tistih, ki želijo vlagati in širiti svojo dejavnost. Občina Šoštanj ima zelo dobro izhodišče za razvoj turizma, vendar menim, da ga premalo izkorišča. Smo ena redkih občin v Sloveniji, ki ima bolnišnico in zdravilišče v neposredni bližini, vendar prednosti in nadgradnjo tega še ne znamo izkoristiti. Zdravilišče Topolšica mora biti nosilec razvoja turizma, občina pa mu mora pri tem slediti in ga podpirati. Zavzemam se tudi za: - hitrejši razvoj cestne infrastrukture - za izgradnjo prehodov za invalide, sprehajalnih poti - čisto okolje - ohranjanje in nadgradnja bolnišnice Topolšica - ohranjanje in večjo skrb za podružnične šole v občini - za boljše počutje naših otrok (igrišča) - izgradnjo stanovanj za mlade družine Sem proti monopolom in zagovarjam občino zadovoljnih občanov. Zaporedna številka 1 O na glasovnici volitve v svet občine Šoštanj 1. Vojko KRNEZA, roj. 26.12.1963, Šoštanj, Levstikova cesta 21, Elektrikar-energetik, direktor 2. Peter RADOJA, roj. 22.01.1961, Šoštanj, Lokovica 127, Elektrikar-energetik, elektrikar 3. David RAVNJAK, roj. 22.04.1964, Šoštanj, Kajuhova cesta 7/a, Gradbeni tehnik, zavarovalni zastopnik 4. Valter PIRTOVŠEK, roj. 04.05.1943, Šoštanj, Florjan 174, Zdravnik splošne medicine, zdravnik 5. Gašper BRGLEZ, roj. 27.11.1982, Šoštanj, Koroška cesta 28, Trgovec-prodajalec, študent 6. Judita ČAS - KRNEŽA, roj. 12.07.1967, Šoštanj, Levstikova cesta 21, Dipl. inž. kemijske tehnologije, pomočnik direktorja za finance in računovodstvo 7. Marko OJSTERŠEK, roj. 02.02.1969, Šoštanj, Partizanska pot 9, Inženir varstva pri delu, inženir področja varstva pri delu in požarne varnosti 8. Peter TOPOLŠEK, roj. 02.07.1973, Šoštanj, Zavodnje 25/c, Inženir računovodstva, razvojni inženir 9. Lilijana 0GRAJENŠEK, roj. 13.01.1966, Šoštanj, Bele vode 18/a, Učiteljica razrednega pouka, učiteljica razrednega pouka 10. Konrad NAHTIGAL, roj. 26.11.1929, Šoštanj, Trg bratov Mravljak 1, Strojni ključavničar, upokojenec 11. Maša STROPNIK, roj. 10.11.1978, Šoštanj, Skomo pri Šoštanju 40/f, Absolvent pedagoške fakultete, SDS 12. Viljem-Vili PEČOVNIK, roj. 13.05.1941, Šoštanj, Ravne 82, Strojnik gradbene mehanizacije, upokojenec 13. Drago REZMAN, roj. 15.02.1954, Šoštanj, Gaberke 31, Elektrikar, vzdrževalec 14. Franc VRČKOVNIK, roj. 13.11.1966, Šoštanj, Florjan 81, Strojni ključavničar, kovinarstvo 15. Alojz BRGLEZ, roj. 27.06.1949, Šoštanj, Topolšica 200/a, Voznik, upokojenec 16. Nežka KUGONIČ. roj. 07.01.1962, Šoštanj, Florjan 126, Ekonomski tehnik, računovodja 17. Leon ZAVERŠNIK, roj. 05.11.1962, Šoštanj, Lokovica 76/a Elektrotehnik-energetik, elektromonter specialist 18. Stanislav KRAŠOVEC, roj. 13.11.1948, Šoštanj, Gregorčičeva cesta 2, Upokojenec, upokojenec 19. Stanislav-Slavko DREV, roj. 03.05.1962, Topolšica, Topolšica 55/a, Laboratorijski tehnik, voznik - inštruktor 20 Stanislav-Stane DREV, roj. 10.07.1954, Šoštanj, Bele vode 14/a Viličarist, skladiščnik - viličarist. Spoštovane volivke, spoštovani volivci Socialdemokratska stranka v Šoštanju se zaveda resnosti volitev. S svojim glasom državljanke in državljani dajete podporo dobrim programom in ijudjem, ki jim zaupate. Zato smo sestavili tisto, na kateri kandidirajo ugledne občanke in občani. Vsi kandidati poznajo stanje v naši občini, v kateri so vseskozi, na tak ali drugačen način javno delovali. S svojim znanjem in izobrazbo, ter predvsem s skrbno načrtovanim programom so pripravljeni za občane narediti kar se da največ. Program Socialdemokratov temelji na pravni državi, spoštovanju človekovih pravic, enakosti za vsakega državljana, socialni uravnovešenosti. Hkrati pa se zavzema za razvoj gospodarstva, podpira enaka izhodišča za izobraževanje vseh državljanov neglede na njihov gmotni položaj, predvsem pa podpira vključitev v NATO in evropsko zvezo. Naš kandidat za župana, rojen Šoštanjčan, si je s svojim delom že ustvaril uspešno podjetje, zato ima dobra izhodišča za vodenje občine in mu zmožnosti ki jih zmore kvalitetna občinska uprava niso tuje. Socialdemokrati mu zaupamo saj je s svojim dosedanjim delom neprestano dokazoval, da se zna postaviti za vsakega človeka, še posebej za šibkejšega. Znal je prisluhniti invalidom in zdravstveno omejenim osebam. Skratka poznan je kot borec za poštenje in za ljudi, ki so na kakeršenkoti način potrebni pomoči. Da nam Socialdemokratom ni vseeno, kako občina živi in deluje pa pove tudi dejstvo, da imamo kandidate tudi v skoraj vsaki krajevni skupnosti. Delo v dobrobit občanov se prične v vsakem kraju posebej, občinski svet pa tovrstno delo združuje in nadgrajuje. Zato smo se Socialdemokrati s svojim kandidatom za župana, Vojkom Krnežem pripravljeni spoprijeti z vsemi izzivi, ki so posledica moderne družbe. Borili se bomo proti korupciji pri delu v občini, se zavzemali za kvaliteto dela v občinskem svetu ne glede na opredeljenost, za izgradnjo novih cenejših stanovanj, za čim cenejše otroško varstvo, ter komunalne storitve, za pridobivanje razpisnih sredstev iz državnih skladov, za nadaljevanje izgradenj različnih infrastruktur po krajevnih skupnostih, za čimprejšnjo izgradnjo nove šole, za pridobitev sredstev za izgradnjo doma ostarelih, pridobitev prostora za delovanje mladih, predvsem pa za kvalitetno kulturno, športno in nasploh društveno življenje predvsem domačih društev, s katerimi živimo in za katere vemo, da so po kvaliteti in dejavnostih vredni veliko več kot se jim je to do sedaj priznavalo. Za SDS, kakor tudi za vse Vas je najvažnejše, da živimo za svojo občino, za svoj kraj in da predvsem tu ustvarjamo kvalitetno življenje. Zatorej Vam drage volivke in volivci predstavljamo našo listo. Sami se lahko prepričate o njeni iskrenosti in kvaliteti. Zaupajte nam svoj glas na volitvah in naredili boste največ kar morete zase. Za nas Socialdemokrate je “vsà človek najpomembnejši’’. SDS Socialdemokratska stranka Nova Slovenija, krščanska ljudska stranka - N.Si Zaporedna številka Ó. november na glasovnici 1. Drago KOREN, roj. 19.01.1960, Šoštanj, Lokovica 143/a, Univ. dipl. inž. geodezije, vodja geodetske izpostave Velenje 2. Roman KAVSAK, roj. 24.02.1970, Šoštanj, Lokovica 145/d, Strojni mehanik, zavarovalni zastopnik _ 3. Andrej KOŽELJNIK, roj. 12.11.1964, Topolšica, Topolšica 106, Inž. strojništva, operater čistilne naprave 4. Jože PLEŠNIK, roj. 11.01.1960, Šoštanj, Ravne 65, Strojni ključavničar, vzdrževalec 5. Filip VRABIČ,, roj. 26.07.1969, Šoštanj, Florjan 173, Univ. dipl. teolog, podiplomski študij 6. Suzana RAMŠAK, roj. 19.08.1977, Šoštanj, Tovarniška pot 2/d, Dipl. fizioterapevtka, pogodbeno delo 7. Ivan TURINEK, roj. 13.05.1940, Šoštanj, Storno pri Šoštanju 24, Upokojenec, upokojenec 8. Mojca KRAJNC, roj. 08.11,1982, Šoštanj, Gaberke 254, Študentka 9. Ivan-Janko JURKOVNIK, roj. 24.10.1951, Šoštanj, Ravne 95/b, Lesni tehnik, obrtnik 10. Andreja KAVŠAK, roj. 30.10.1966, Šoštanj, Lokovica 145/d, Komercialni tehnik, referent 11. Ivan GRABNER, roj. 25.02.1941, Šoštanj, Zavodnje 19, Ključavničar, upokojenec 12. Irena MENIH, roj. 02.03.1965, Šoštanj, Topolšica 200/d, Višja fizioterapevtka, fizioterapija 13. Gregor TURINEK, roj. 10.05.1974, Šoštanj, Vodnikova cesta 1, Lesarski tehnik, delovodja 14. Rozalija ROTOVNIK, roj. 03.02.1944, Šoštanj, Storno pri Šoštanju 3, Upokojenka 15. Miran STOPAR, roj. 08.03.1965, Šoštanj, Florjan 181, Elektrotehnik, kontrolor 16. Irena MAZEJ, roj. 17.03.1978, Šoštanj, Bele vode 28, Konfekcijski tehnik, šivilja 17. Marko Dado BRVAR, roj. 20.04.1970, Šoštanj, Koroška cesta 32, Dipl. sanitarni inženir, vodja higienske postaje 18. Kristina GRAČNAR, roj. 18.5.1929, Šoštanj, Prešernov trg 11, Upokojenka 19. Oto HRASTNIK, roj. 25.01.1974, Šoštanj, Ravne 108, Univ. dipl. teolog, podiplomski študij 20. Valentin-Zdravko ATELŠEK, roj. 10.02.1939, Šoštanj, Florjan 175, Upokojenec. N.Si Nova Slovenija Program N.Si - krščanske ljudske stranke v občini Šoštanj - Zavzemali se bomo, da bo načelo »dobrega gospodarja», dobilo svojo domovinsko pravi- co na vseh področjih: v gospodarstvu, turizmu, kmetijstvu, malem gospodarstvu, zdravstvu, šolstvu in regionalnem razvoju. - Zavzemali se bomo za boljši položaj mladih družin in ustvarjali take pogoje, da bodo družine lahko imele več otrok, otroci pa brezskrbno otroštvo. - Podpirali bomo podjetnike in obrtnike kot nosilce trdnega gospodarskega razvoja. - Zavzemali se bomo za enakomeren razvoj celotne občine. Kvaliteta življenja na podeželju mora biti primerljiva s kvaliteto življenja v mestu. - Prisluhnili bomo željam in potrebam invalidov, da jim zagotovimo boljše možnosti za vključevanje v okolje (delovna mesta, odpravljanje arhitektonskih ovir). - Naša skrb bo namenjena mladim. Vsakemu izmed njih je potrebno omogočiti, da odkrije vse svoje talente in jih uresniči v življenju. - Smo proti monopolom, ko odloča samo občina ali vplivne skupine ljudi. Hočemo pregled- nost tako v politiki kot v gospodarstvu, še posebej pa v financah in na vseh področjih družbenega življenja. ZA NAS BESEDA VELJA! Slomšek je zapisal tele besede: “Prosim vas, ne držite nemarno križem svojih rok in ne pustite, da bi vam malopridni, širokoustni ljudje po svoji spačeni volji vaše predstojnike izbirati! Ne bodite zaspani za svojo srečo ali nesrečo, ampak odprite oči, oglejte si dobro in pomislite, koga boste volili! Volite modro, izberite dobro. " NASVIDENJE NA VOLITVAH. volitve v svet občine Šoštanj Zaporedna številka na glasovnici DeSUS, območni odbor Šoštanj 1. Leopold KUŠAR, roj. 01.12.1943, Šoštanj, Lokovica 102/c, El. delovodja, upokojenec 2. Jožef REBERNAK, roj. 30.03.1942, Šoštanj, Metleče 64, Komercialist, upokojenec 3. Viktor POTOČNIK, roj. 25.06.1934, Šoštanj, Ravne 97, Usnjar, upokojenec 4. Helena TAJNIK, roj. 26.08.1946, Šoštanj, Aškerčeva cesta 3/a, Učiteljica, upokojenka 5. Milan JEŽOVNIK, roj. 10.05.1936, Šoštanj, Cesta heroja Rozmana 6, Elektrotehnik, upokojenec 6. Zvonko TONKLI, roj. 21.01.1949, Šoštanj, Florjan 258, El. delovodja, upokojenec 7. Frančiška JURJOVEC, roj. 03.12.1945, Šoštanj, Lokovica 40, Administrator, gospodinja 8. Ivan OBŠTETER, roj. 17.12.1943, Šoštanj, Ravne 83/a, Rudar, upokojenec 9. Rudolf PERGOVNIK, roj. 29.05.1949, Topolšica, Topolšica 95, Skladiščnik, upokojenec 10. Franc LENKO, roj. 23.02.1947, Šoštanj, Ravne 86, Upokojenec, upokojenec 11. Jože GORŠEK, roj. 11.03.1947, Šoštanj, Ravne 94/b, Ključavničar, upokojenec 12. Ferdinand KRK, roj. 27.05.1949, Šoštanj, Ravne 153, Rudar, upokojenec 13. Ivan KORTNIK, roj. 10.09.1942, Šoštanj, Lokovica 55, Upokojenec, upokojenec 14. Mariin VAČUN, roj. 09.11.1949, Šoštanj, Bele vode 29, Merilec lesa, upokojenec 15. Eduard KODRUN, roj. 22.02.1944, Šoštanj, Ravne 16, Upokojenec, upokojenec 16. Rafael BLATNIK, roj. 29.01.1938, Šoštanj, Gaberke 297, Elektro tehnik, upokojenec. Ó. november Zaporedna številka na glasovnici % Nestrankarski kandidat za člana sveta občine Šoštanj. Drago KOTNIK, roj. 11.10.1961, Šoštanj, Ravne 133/a. Inženir rudarstva in geotehnologije, rudarski poslovodja. Drage občanke, dragi občani-drage volivke, dragi volivci Najprej bi se vam predstavil - rojen sem 11.10.1961 v Slovenj Gradcu. Živim i ženo in hčerama v Ravnah - zaselek Pristava, kjer smo si zgradili dom. 11 letošnjem letu sem uspešno končal šolanje na višji strokovni šoli in si pridobil izobrazbo inženir rudarstva in geotehnologije. Vseskozi sem zaposlen na Premogovniku Velenje, kjer opravljam delo rudarskega poslovodja. Ob službi sem sedaj aktivno vključen v turistično društvo Pristava kot podpredsednik, v Ravnah sem zadnja štiri leta član sveta krajevne skupnosti, pred leti sem M tudi predsednik kulturnega društva Ravne, vseskozi sem se aktivno vključeval kot predsednik gradbenih odborov pri izgradnji cestne infrastrukture, vodovoda in ureditvi prevoza otrok v šolo iz zaselka Pristava. Sem v dobri kondiciji in v obdobju najplodnejših let. Zato bi drage občanke, dragi občani rad prispeval svoj delež k razvoju mesta Šoštanj in vasi, ki so v sklopu občine Šoštanj. Zato se bom zavzemal : - za čim hitrejši začetek izgradnje nove osnovne šole, - za ureditev mladinskega centra v mestu, - za predvajanje kino predstav, -za izgradnjo druge faze centralne čistilne naprave, -za izgradnjo cest, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, - za obnovo oz. novogradnjo domov in športnih objektov, kjer se odvijajo razne kulturne in špodne prireditve, - za obnovo zdravstvenega doma, - za nadaljevanje izgradnje toplifikacije ali plinifikacije, - podpiral bom razvoj kmetijstva, gospodarstva, kulture, -turizma in športa. Kse to in še bi lahko našteval pa bom lahko uresničil z vašo pomočjo drage občanke in dragi občani - drage volivke in dragi volivci. Zato vas vabim na volišča in hkrati pozivam, da se kar pogumno ustavite na volilnem listu pod imenom oz. listo Drago Kolnik, ki jo zastopam sam in obkrožite to ime. Ne bom vas razočaral Matjaž Cesar Začetek šolskega leta pomeni zelo veliko skrbi za starše malih otrok. Septembra se je kar mnogo naših malčkov prvič podalo na pot v otroški vrtec in v šolske klopi. Še več jih tako imenovano šolsko pot pozna že kar nekaj let. Od četrtega do sedmega leta starosti so oči otroka oddaljene od tal približno 90-110 cm. Otrokovo vidno polje zato ne more zajeti nam vsakdanjega prometnega znaka, ki je od tal odmaknjen 3 m. Pa ne, da otrok ne bi dobro videl. Le njegovo vidno polje je ožje (zastrite si z rokama pogled na levo in desno) in večji predmeti mu popolnoma zastrejo pogled. Poleg tega otrok potrebuje približno štiri sekunde, da ugotovi, ali se neko vozilo premika ali stoji. Odrasli potrebujemo za to le četrtinko sekunde. Tako majhen otrok prav tako ne vidi preko strehe avtomobila na drugo stran. To pomeni, da ga, čakajočega na prehodu za pešce, ne boste opazili, če ga morda zakriva stoječe vozilo. Otrokovo obzorje je zaradi njegove majhnosti bolj pri tleh, zato predmeti, ki leže na tleh, prej pritegnejo njegovo pozornost kot bližajoče se vozilo. Ravno tako je otroku bližje tisto, kar ga čustveno privlači, in ne tisto, kar je objektivno blizu. To poenostavljeno pomeni, da ga bo po njegovem prej povozil njemu všečen športni avto, ki stoji v koloni za nekaj vozili, kot pa avtomobil pred tem športnim avtomobilom. V nasprotju z odraslim človekom mora zato, da usmeri pozornost iz njemu privlačnega športnega avtomobila še na druge, njemu bližje in zato nevarnejše avtomo- Prometni kotiček 5t. 1 Ö bile, obrniti celo glavo in ne le pogleda, kot to naredi odrasel človek z normalno razvitim možganskim sistemom. Nesreča je lahko tudi v tem, da otrok trdno verjame, da če on vidi vas, tudi vi vidite njega. Mnogo bolje pa tako majhen otrok sliši. Njegov sluh je tudi do 3 krat boljši od sluha odraslega človeka. Na žalost pa ta sluh mnogo slabše izkorišča. Tako kot bo mislil, da mu je nevarnejši počasi vozeči tovornjak (saj je vendar večji) kot pa hitro bližajoči se avto, tako se mu bo zdelo, da so nevarnejša in hitrejša glasnejša vozila. V neki raziskavi ene izmed avtomobilskih tovarn okoli 40 % otrok ni znalo povedati, ali hrup prihaja od spredaj ali od zadaj, okoli 80 % otrok pa ni znalo povedati, ali z desne ali z leve strani. Od koder so otroci mislili, da prihaja hrup, tja so obračali glavo in ves čas gledali v tisto smer, pa četudi v napačno. V realnem svetu to pomeni, da vam lahko stopijo naravnost pred vaše vozilo, trdno prepričani, da je cesta prosta. Mnogi meščani Šoštanja opazujemo nepreračunljive voznike, ki s hitro in objestno vožnjo vozijo mimo skupin otrok na pločnikih pri otroških vrtcih, šolah in avtobusni postaji. Upamo lahko le, da bodo prebrali ta prispevek in se zamislili nad svojim početjem za volanom ali krmilom svojega vozila. Še nekaj: če želite, da si vsaj malce ogledamo vaše lepo vozilo, potem vozite počasneje. ■ V naslednji številki prometnega kotička: Obljubljeno križišče v Lokovici. VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI KS BELE VODE (1 volilna enota) Zap. št. Ime Priimek Datum rojstva Naslov 1. Alojzij BAČOVNIK 06.04.1932 Šoštanj, Bele vode 10 a 2. Janko MAZEJ 09.11.1969 Šoštanj, Bele vode 28 3. Lilijana OGRAJENŠEK 13.01.1966 Šoštanj, Bele vode 18 a 4. Anica PUDGAR 18.07.1961 Šoštanj, Bele vode 67 5. Stanislav DREV 10.07.1954 Šoštanj, Bele vode 14 a 6. Gregor PETKOVNIK 12.03.1941 Šoštanj, Bele vode 38 7. Branko PEČNIK 03.02.1960 Šoštanj, Bele vode 3 8. Martin VAČUN 09.11.1949 Šoštanj, Bele vode 29 9. Stanko GOLIČNIK 10.11.1950 Šoštanj, Bele vode 26 Voli se 5 članov Sveta KS Bele vode. Volitve bodo 1 O. novembra 2002. KS GABERKE (1 Zap. št. Ime volilna enota) Priimek Datum rojstva Naslov 1. Dejan RAMŠAK 23.10.1975 Šoštanj, Gaberke 153 2. Zvonko KOŽELJNIK 20.11.1965 Šoštanj, Gaberke 32 3. Anica JEVŠNIK 17.06.1950 Šoštanj, Gaberke 78 4. Bogdan LAMPRET 10.12.1963 Šoštanj, Gaberke 100 5. Drago REZMAN 15.02.1954 Šoštanj, Gaberke 31 6. Rafael BLATNIK 29.01.1938 Šoštanj, Gaberke 297 7. Ervin POLOVŠAK 13.08.1964 Šoštanj, Gaberke 29 8. Mojca KRAJNC 08.11.1982 Šoštanj, Gaberke 254 9. Jožef BOROVŠEK 05.03.1944 Šoštanj, Gaberke 43 10. Sandi ANDREJC 01.09.1972 Šoštanj, Gaberke 238 11. Franc ŠUMAH 07.10.1951 Šoštanj, Gaberke 114 12. Marjan KOTNIK 01.12.1965 Šoštanj, Gaberke 230 13. Janez ZELCER 05.02.1952 Šoštanj, Gaberke 64 14. Karmen KOŽELJNIK 25.07.1963 Šoštanj, Gaberke 34 15. Franc ŠTEHARNIK 02.06.1948 Šoštanj, Gaberke 271 16. Karl JUDEŽ 24.07.1948 Šoštanj, Gaberke 116 17. Anton SPITAL 21.05.1960 Šoštanj, Gaberke 294 18. Pavel ŽUPEVC 29.06.1955 Šoštanj, Gaberke 132 Voli se 7 članov Sveta KS Gaberke. Volitve bodo 1 O. novembra 2002. KS LOKOVICA (1 Zap. št. Ime volilna enota) Priimek Datum rojstva Naslov 1. Frančiška JURJOVEC 03.12.1945 Šoštanj, Lokovica 40 2. Simon OCEPEK 11.05.1974 Šoštanj, Lokovica 17 f 3. Branko PIREČNIK 12.12.1959 Šoštanj, Lokovica 17 c 4. Alojz KONOVŠEK 28.06.1955 Šoštanj, Lokovica 144 d 5. Andrej JURIČ 01.08.1954 Šoštanj, Lokovica 28 f 6. Jurij HRASTNIK 02.03.1960 Šoštanj, Lokovica 102 7. Leon ZAVERŠNIK 05.11.1962 Šoštanj, Lokovica 76 a 8. Peter RADOJA 22.01.1961 Šoštanj, Lokovica 127 9. Ivan KORTNIK 10.09.1942 Šoštanj, Lokovica 55 10. Boris LAMBIZER 18.12.1959 Šoštanj, Lokovica 17 11. Darja ČREP 28.08.1958 Šoštanj, Lokovica 136 e 12. Roman KAVŠAK 24.02.1970 Šoštanj, Lokovica 145 d Voli se 7 članov Sveta KS Lokovica. Volitve bodo 10, novembra 2002. ► 24 lobst 2oo2 Ò. november Lokalne volitve 2002 VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI I KS RAVNE (1 volilna enota) Zap. št. Ime Priimek Datum rojstva Naslov 1. Frančišek ROTNIK 06.06.1968 Šoštanj, Ravne 185 2. Viktor POTOČNIK 25.06.1934 Šoštanj, Ravne 97 3. Ferdinand KRK 27.05.1949 Šoštanj, Ravne 153 4. Ivan MEVC 31.05.1961 Šoštanj, Ravne 114 a 5. Jože GORŠEK 19.12.1971 Šoštanj, Ravne 112 6. Anton HRASTNIK 02.07.1968 Šoštanj, Ravne 108 7. Jože SOVIČ 03.05.1967 Šoštanj, Ravne 51 a 8. Ivan toplisek 01.09.1937 Šoštanj, Ravne 48 a 9. Jože GORŠEK 11.03.1947 Šoštanj, Ravne 94 b 10. Ivan 0BŠTETER 17.12.1934 Šoštanj, Ravne 83 a 11. Srečko POTOČNIK 22.05.1960 Šoštanj, Ravne 97 12. Franc LENKO 23.02.1947 Šoštanj, Ravne 86 13. Jože KRT 23.03.1957 Šoštanj, Ravne 68 14. Erna 0BSTETER 11.08.1964 Šoštanj, Ravne 98 15. Mirko PERGOVNIK 08.02.1958 Šoštanj, Ravne 187 16. Marjan KOTNIK 12.05.1953 Šoštanj, Ravne 193 17. Eduard KODRUN 22.02.1944 Šoštanj, Ravne 16 18. Viljem PEČOVNIK 13.05.1941 Šoštanj, Ravne 82 19. Jure KODRUN 03.07.1975 Šoštanj, Ravne 16 20. Ivan JURKOVNIK 24.10.1951 Šoštanj, Ravne 95 b 21. Jože PLESNIK 11.01.1960 Šoštanj, Ravne 65 22. Drago KOTNIK 11.10.1961 Šoštanj, Ravne 133 a 23. Franc MOVH 08.08.1941 Šoštanj, Ravne 108 a Voli se 7 članov Sveta KS Ravne. Volitve bodo 1 O. novembra 2002. I KS SKORNO - FLORJAN (1 volilna enota) Zap. št. Ime Priimek Datum rojstva Naslov 1. Borut STRAVNIK 22.05.1959 Šoštanj, Florjan 240 2. Marjan GOLOB 12.11.1954 Šoštanj, Florjan 112 3. Viljem DROLC 19.10.1947 Šoštanj, Skorno pri Šoštanju 32 4. Franc VRČKOVNIK 13.11.1966 Šoštanj, Florjan 81 5. Rudolf VRČKOVNIK 14.04.1945 Šoštanj, Florjan 289 6. Franc SKORNSEK 25.11.1955 Šoštanj, Skorno pri Šoštanju 40 c 7. Filip VRABIČ 26.07.1969 Šoštanj, Florjan 173 8. Zdenko SLATNAR 29.04.1963 Šoštanj, Florjan 212 9. Andrej JURKOVNIK 06.10.1951 Šoštanj, Skorno pri Šoštanju 46 10. Ivan turinek 13.05.1940 Šoštanj, Skorno pri Šoštanju 24 11. Miran STOPAR 08.03.1965 Šoštanj, Florjan 181 12. Janez ZAJC 22.10.1974 Šoštanj, Florjan 285 13. Rozalija ROTOVNIK 03.02.1944 Šoštanj, Skorno pri Šoštanju 3 14. Roman OBLAK 23.02.1963 Šoštanj, Florjan 33 15. Vlado STROPNIK 26.06.1958 Šoštanj, Florjan 156 16. Anton SKORNSEK 16.01.1947 Šoštanj, Skorno pri Šoštanju 38 a 17. Anton KOREN 16.12.1931 Šoštanj, Florjan 142 18. Marko KOMPAN 30.10.1950 Šoštanj, Florjan 200 19. Valter PIRTOVŠEK 04.05.1943 Šoštanj, Florjan 174 20. Janko PODKRIŽNIK 08.08.1966 Šoštanj, Florjan 77 21. Zvonko TONKLI 21.01.1949 Šoštanj, Florjan 258 22. Silvester MEŽNAR 24.10.1952 Šoštanj, Florjan 16 Voli se 7 članov Sveta KS Skorno-Florjan. Volitve bodo 1 O. novembra 2002. ► VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI 1 KS ŠENTVID (1 volilna enota) Zap. št. Ime Priimek Datum rojstva Naslov 1. Milan KRETIČ 28.04.1954 Šoštanj, Šentvid pri Zavodnju 6 2. Tatjana LENKO 02.12.1970 Šoštanj, Šentvid pri Zavodnju 14 3. Edo ŽLEBNIK 16.02.1958 Šoštanj, Šentvid pri Zavodnju 4 4. Franc JELEN 22.09.1959 Šoštanj, Šentvid pri Zavodnju 16 5. Franc URLEP 14.01.1947 Šoštanj, Šentvid pri Zavodnju 11 Voli se S članov KS Šentvid. Volitve bodo 10. novembra 2002. I KS ŠOŠTANJ (1 volilna enota) Zap. št. Ime Priimek Datum rojstva Naslov 1. Janez-Viktor ZACIRKOVNIK 10.03.1946 Šoštanj, Prešernov trg 11 2. Vojko KRNEŽA 26.12.1963 Šoštanj, Levstikova cesta 21 3. Štefan SZABO 22.02.1939 Šoštanj, Cesta Lole Ribarja 12 4. Helena TAJNIK 26.08.1946 Šoštanj, Aškerčeva cesta 3a 5. Valentin TURINEK 06.02.1945 Šoštanj, Vodnikova cesta 1 6. Danilo ČEBUL 01.06.1958 Šoštanj, Prešernov trg 4 7. Roman PIBERNIK 14.01.1976 Šoštanj, Trg svobode 8 8. Milan ROŠKAR 26.04.1963 Šoštanj, Metleče 55 9. Peter REZMAN 21.10.1956 Šoštanj, Cesta talcev 2a 10. Matjaž CESAR 11.07.1961 Šoštanj, Koroška cesta 3 11. Amalija STROPNIK 20.10.1942 Šoštanj, Metleče 55 12. Branko VALIČ 26.08.1952 Šoštanj, Partizanska pot 11 13. Gvido OVNIK 29.11.1968 Šoštanj, Aškerčeva cesta 5g 14. Cvetka DRAŽNIK - LADINEK 25.04.1974 Šoštanj, Cesta heroja Gašperja 13 15. Jožef REBERNAK 30.03.1942 Šoštanj, Metleče 64 16. Edvard VUČINA 25.02.1962 Šoštanj, Trg bratov Mravljak 10 17. Uroš STERNAD 16.11.1964 Šoštanj, Metleče 31 18. Gašper BRGLEZ 27.11.1982 Šoštanj, Koroška cesta 28 19. Irena ŽIBERT 18.08.1968 Šoštanj, Cesta talcev 2a 20. Aleksander ZAGRADIŠNIK 10.02.1961 Šoštanj, Cankarjeva cesta 21 21. Alimpije KOŠARKOSKI 04.10.1952 Šoštanj, Koroška cesta 1b 22. Milan JEŽOVNIK 10.05.1936 Šoštanj, Cesta heroja Rozmana 6 23. Vinko MARTINOVIĆ 19.02.1964 Šoštanj, Cankarjeva cesta 21 24. Renata PUČKO 06.01.1967 Šoštanj, Cankarjeva cesta 19 25. Cvetka TINAUER 01.04.1957 Šoštanj, Kajuhova cesta 7a 26. Konrad NAHTIGAL 26.11.1929 Šoštanj, Trg bratov Mravljak 1 27. Marjan VRTAČNIK 26.02.1951 Šoštanj, Trg bratov Mravljak 5 28. Štefan KAC 02.11.1945 Šoštanj, Cesta heroja Šercerja 4 29. Marko Dado BRVAR 20.04.1970 Šoštanj, Koroška cesta 32 30. Milojka PLAMBERGER 29.09.1946 Šoštanj, Kajuhova cesta 7a Voli se 7 članov Sveta KS Šoštanj. Volitve bodo IO. novembra 2002. 2ó lobst 2oo2 Ó. november Lokalne volitve 2002 VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI KS TOPOLŠICA (1 volilna enota) Zap. št. Ime Priimek Datum rojstva Naslov 1. Miran TEKAVC 07.02.1960 Topolšica, Topolšica 8 2. Andreja GUMZEJ 09.02.1959 Topolšica, Topolšica 85 d 3. Andrej SEVČNIKAR 19.08.1976 Šoštanj, Topolšica 207 a 4. Franc HRIBERŠEK 23.10.1966 Topolšica, Topolšica 69 5. Rudolf ROŽIČ 31.03.1946 Topolšica, Topolšica 103 c 6. Ljubomir GLOBAČNIK 04.02.1961 Topolšica, Topolšica 132 7. Uršula MENIH - DOKL 05.01.1971 Topolšica, Topolšica 50 c 8. Anton SKORNŠEK 25.09.1954 Šoštanj, Topolšica 196 a 9. Matjaž MENIH 05.02.1961 Šoštanj, Topolšica 200 d 10. Viktor DREV 07.12.1958 Topolšica, Topolšica 118 11. Rudolf PERGOVNIK 29.05.1949 Topolšica, Topolšica 95 12. Janko STAKNE 11.08.1962 Topolšica, Topolšica 157 13. Ivan PETROVIČ 13.05.1954 Topolšica, Topolšica 103 14. Peter NAPOTNIK 18.05.1956 Topolšica, Topolšica 23 15. Darko LIHTENEKER 15.08.1957 Šoštanj, Topolšica 200 b 16. Maks JELENKO 13.10.1943 Topolšica, Topolšica 169 17. Friedrich KREINZ 05.09.1942 Šoštanj, Topolšica 198 c 18. Stanislav DREV 03.05.1962 Topolšica, Topolšica 55 a 19. Marija - Ana PRAPROTNIK 12.10.1947 Šoštanj, Topolšica 198 20. Janez ROŽEJ 07.07.1957 Šoštanj, Topolšica 186 21. Andrej KOŽELJNIK 12.11.1964 Topolšica, Topolšica 106 22. Miran JANČIČ 21.11.1954 Šoštanj, Topolšica 207b 23. Alojz BRGLEZ 27.06.1949 Šoštanj, Topolšica 200 a 24. Franc ŠMON 15.07.1963 Topolšica, Topolšica 47 25. Anton PEROVEC 09.08.1947 Topolšica, Topolšica 108 a 26. Alojz ROŽIČ 25.09.1964 Topolšica, Topolšica 22 27. Tomislav SUNARIĆ 16.09.1950 Topolšica, Topolšica 58 28. Bogomir GOLTNIK 29.10.1938 Topolšica, Topolšica 123 29. Matjaž LIHTENEKER 14.03.1965 Topolšica, Topolšica 85 a 30. Branko SPITAL 26.08.1956 Šoštanj, Topolšica 208 31. Bojan ŽLEBNIK 24.08.1955 Topolšica, Topolšica 24 32. Tomaž LANGUS 21.12.1963 Topolšica, Topolšica 50 a Voli se 7 članov KS Topolšica. Volitve bodo 10, novembra 2002. KS ZAVODNJE (1 volilna enota) Zap. št. Ime Priimek Datum rojstva Naslov 1. Jože ROČNIK 17.06.1947 Šoštanj, Zavodnje 31 2. Franc VETERNIK 27.09.1950 Šoštanj, Zavodnje 24 b 3. Ivan GRABNER 25.02.1941 Šoštanj, Zavodnje 19 4. Mihael BRGLEZ 28.09.1951 Šoštanj, Zavodnje 9 5. Franc BRGLEZ 04.09.1952 Šoštanj, Zavodnje 10 6. Anton POTOČNIK 26.04.1941 Šoštanj, Zavodnje 24 a 7. Ivan JUVAN 26.10.1957 Šoštanj, Zavodnje 56 8. Cvetko GRABNER 06.04.1966 Šoštanj, Zavodnje 15 9. Janez KNEZ 31.10.1964 Šoštanj, Zavodnje 36 10. Milan ROGLŠEK 19.08.1964 Šoštanj, Zavodnje 22 b 11. Bernard ROGLŠEK 05.05.1954 Šoštanj, Zavodnje 25 12. Peter ANŽELAK 19.09.1979 Šoštanj, Zavodnje 1a 13. Darko OSTERC 12.03.1964 Šoštanj, Zavodnje 11 a Voli se 5 članov KS Zavodnje. Volitve bodo 1 O. novembra 2002. Ó. november volitve za župana občine Šmartno ob Paki Zaporedna številka 1 na glasovnici Spoštovane občanke in občani! Pred nami so volitve Jo se bomo ponovno odločali, komu bomo zaupali vodenje Občine Šmartno ob Paki. Vi boste odločiti, kdo bo vodil reševanje ključnih vprašanj, ki zadevajo vsakodnevno življenje in predvsem razvoj občine in kraja v prihodnje. V preteklem obdobju sem sam pri delovanju občine sodeloval kot tajnik občine, zato mi izkušenj, znanja in potrebne volje za nadaljevanje in nadgradnjo dosedanjega dela prav gotovo ne manjka. Spoznal sem problematiko kraja, navezal stike z ljudmi v sosednjih občinah in na različnih ministrstvih ter se seznanil z njihovim delom ter zäonodajo, ki ureja lokalno samoupravo. Prav zato sem se odločil za kandidaturo za župana, od Vas, spoštovane občanke in občani, pa pričakujem na bližnjih volitvah podporo. Če boste vodenje Občine Šmartno ob Paki zaupali meni, Vam obljubljam, da bom tg nalogo opravljal v dobro vseh Vas, v dobro občanov in občank Občine Šmartno ob Paki. Zavzel se bom, da bodo začete naloge, kot je izgradnja čistilne naprave in uvedba devetletke, uspešno realizirane. Prizadeval si bom, da bo občina pridobila razvojni program, ki je nuja za pridobitev prepotrebnih dodatnih sredstev od države in evropskih skladov. Trudil se bom, dabomo v občini zagotovili pogoje za razvoj gospodarst- va, obrti in da kmetijstvo ne bo zaostajalo za drugimi panogami. Na področju komunalne infrastrukture bom posebno pozornost posvečal oskrbi z vodo, ob tem pa ne bom zanemarjal ostalih še kako pomembnih področij. Poskrbel bom za urejenost celotne občine, še posebej za urejenost središča kraja s parkirišči, prostori za delovanje pisarne UE in boljšimi pogoji za delovanje občinske uprave. Prizadeval si bom, da bodo naša društva še naprej dobro delovala, posebno pozornost pri tem pa je potrebno nameniti mladim, da jih odvrnemo od stranpoti, ki prežijo na njih na vsakem koraku. Zavzel se bom za večjo vlogo vaških skupnosti pri reševanju ključnih problemov posameznih zaselkov, vasi in nenazadnje občine kot celote. Zagotovil bom transparentno poslovanje občine in izboljšal informiranost občanov. Okrepil bo sodelovanje z vsemi pozitivno in konstruktivno naravnanimi ljudmi v občini, trudil se bom za povečanje prepoznavnosti in vloge občine v S/IŠ4 regiji, pokrajini in državi. Za uresničitev navedenih nalog potrebujem Kaš glas, zato pridite na volitve in me izvolite za svojega župana. Bodočnost naše občine je v veliki meri odvisna od nas samih. Prav je, da se skupaj potrudimo! Na glasovnici me najdete pod številko 1. volitve za župana občine Šmartno ob Paki Zaporedna številka 2 na glasovnici Alojz Podgoršek za župana občine Šmartno ob Paki Od nas vseh je odvisno kaj bomo naredili, da nam bo bolje. Skrb za druge je temelj dobrega življenja, dobre družbe, kajti največja moč, ki jo ima človek, je moč znanja in moč izbire! Uresničimo cilje, zaupajmo si! ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI KDOR VSE OBLJUBLJA, NIČESAR NE SPOLNI, KDOR SE VSEM PRILIZUJE, NI NIKOMUR ZVEST. Ivan Cankar SPOŠTOVANI VOLILCI IN VOLILKE ! 10. novembra se bomo na voliščih srečevali sosedje, prijatelji in znanci. V nam ljubem, domačem okolju sami znani obrazi. To je naša prednost. Skupaj bomo izbirali tiste, ki bodo vodili našo občino v naslednjem štiriletnem obdobju. Liberalna demokracija Slovenije se dobro zaveda, kaj so lokalne volitve, zato ne pričakujte od njenih kandidatov nobenega taktiziranja in lažnih obljub. Če kdaj, potem tokrat velja: kakor bomo volili, tako bomo živeli. Na teh volitvah ne odločate o oddaljenih dogodkih, temveč o veliko bolj vsakdanjih današnjih in jutrišnjih rečeh. Ustvarjanje pogojev za delovanje devetletne osnovne šole, zagotovitev zdrave pitne vode, sprejem prostorsko ureditvenih aktov, odločanje o dobri volji in miru, o sebi, o svojih naj-bližjih, o delu in življenju v našem kraju, ki ne sme in ne more več capljati za drugimi, ker si tega ne zaslužimo, o mladih, o njihovem dobrem počutju doma danes in jutri, o tisočerih podrobnostih, zaradi katerih bomo lahko rekli, da nam je tukaj in zdaj lepo in da nam bo v prihodnosti še lepše... To so res naše domače volitve. Zato si vzemite čas in dobro premislite, kdo kaj zna in zmore, komu lahko zaupate in s kom bi radi delili prihodnje uspehe. Kaj boste ugotovili? LDS Odgovor na prihodnost je LDS. Ker vam je blizu in vi njej. KER Ml JE BLIZU OBČINA ŠMARTNO OB PAKI SEM ZA Za občino po najboljši meri, ker smo si blizu! Za župana občine PODPIRAMO kandidata skupine občanov: 1. JANKO KOPUŠAR Kandidati za svetnike v: 1. volilni enoti: 2. Marjan VERBIČ, roj.6.12.1958, razvojni konstruktor, nestrankarski kandidat ž.volilni enoti: 1. Zdravko RAMŠAK, 26.12.1954, komercialist, nestrankarski kandidat 3. volilni enoti: 3. Jožef KRAJNC, roj.3.4.1953, samostojni novinar, nestrankarski kandidat 4. mag. Mojca BOLE, roj.23.4.1966, vodja oddelka, nestrankarski kandidat 9. Jože ROBIDA, roj. 13.1.1958, dr.med.spec.kirurg 4. volilni enoti: 4. Martin RUDNIK, roj. 12.11.1972, sistemski operater 5. Franc PODGORŠEK, roj.3.12.1943, svetovalec 5. volilni enoti: 2. Jože KUGLER, roj.22.11.1954, oddelkovodja 4. Bojan KLADNIK, roj. 19.8.1958, pomočnik direktorja 28 Politika Obiskala nas je Barbara Brezigar V sredo, 25.9.2002 nas je na povabilo šoštanjskih občinskih odborov SDS in NSi obiskala neodvisna predsedniška kandidatka ga. Barbara Brezigar. Najprej si je ogledala Center za multipleks sklerozo v TermahTopolšica, bivalne prostore in terapevtske ambulante za bolnike, nazadnje je spregovorila nekaj besed z bolniki. Beseda je tekla zelo sproščeno, bolniki pa so dokazali, da so kljub svoji težki bolezni zelo prijetni in veseli sogovorniki. Nato je obisk nadaljevala v Šoštanju, kjer je prišla v Kulturni dom in pred skoraj polno dvorano spregovorila o svoji družini, delu, življenju, mladosti. Povedala je, da izhaja iz odvetniške družine in da ima na otroštvo zelo lepe spomine. Sicer je mati dveh otrok, ki sta se oba odločila za študij prava. Pravi, da rada kuha in planinari, zato se v prostem času z družino pogosto odpravi v slovenske gore. Z moderatorko go. Karmen Grabant, ki ji je zastavljala zanimiva vprašanja, sta tkali zelo sproščen pogovor, ki je med poslušalce in gledalce v dvorani vnesel prijetno vzdušje. Povedala je, da bi kot predsednica države bila predsednica vseh, ne glede na versko in politično pripadnost, prizadevala bi se za strpnost in spoštovanje temeljnih načel, za enakost pred zakonom.Volivce ne ločuje po tem, katero stranko volijo, pomembna so njihova dejanja in kvalitete. Med pogovorom je omenila tudi njen slogan: "Skupaj zmoremo več." Nadaljevala je, da posameznik v družbi res malo zmore. Toda če hočemo, bomo skupaj zmogli. Odločila se je kandidirati s podporo podpisov, ker želi biti predsednica vseh državljanov. Povedala je, da se je kot državna tožilka in kot ministrica za pravosodje vedno zavzemala za spoštovanje pravne države in pravičnosti. Pri svojem delu je dokazala izjemno občutljivost in zavzetost za dobro državljanov. Njeno delovanje odlikujejo kvaliteta, odgovornost, strpnost, pogum in dostojanstvo. Srečanje je popestrilo prijetno zvenenje citer izpod prstov gospodične Mateje Stropnik. Gospa Barbara Brezigar me je prepričala, tako kot je verjetno prepričala tudi ostale prisotne v dvorani. Hvala za obisk in na svidenje, gospa predsednica! ■ Judita Čas Krneža Predsedniška kandidatka Barbara Brezigar in županski kandidat Vojko Krneža na obisku v Termah Topolšica, v razgovoru z direktorico Lidijo Fijavž. Foto: Zdravko Kočevar Kostanjev piknik 12.10.2002 je ZLSD Šoštanj, prav tako na terasi Gostilne Grudnik, organizirala kostanjev piknik. Hkrati s tem dogodkom je potekala tudi uradna predstavitev kandidatov za Svet Občine Šoštanj na listi ZLSD in predstavitev kandidata za župana na listi ZLSD. Kandidat za župana Branko Valič je prisotnim spregovoril tudi nekaj besed. Dogajanje sta popestrila mlada harmonikarja iz Raven, povezoval pa je Sebastjan Volavc. Za kostanj je skrbel Jure Kodrun in njegovi tovariši, vsi iz Mladega foruma ZLSD. Da pa smo kostanj sploh lahko spekli, so poskrbeli naši, vedno pripravljeni pomagati, Janko Zacirkovnik, Alimpije Košarkoski ter drugi člani, ki so sami izdelali prav posebno peč in posodo za peko kostanja in jo uspešno preizkusili na letošnjem pikniku. Kljub temu da se tokrat vremenoslovci niso zmotili in je vse dopoldne močno deževalo, smo preživeli prijetne urice druženja in sladkanja s pečenim kostanjem ter sladkim moštom. Obljubili smo si, da se bomo drugo leto zopet sestali ob peki kostanja in ga ponudili tudi vsem drugim, kostanja željnim občanom. ■ Tajnica 00 ZLSD Šoštanj, Cvetka Dražnik Ladinek Tarok turnir Dne 20. 9. 2002 je ZLSD Šoštanj ob sodelovanju Gregorja Rupnika pripravila Tarok turnir na terasi Gostilne Grudnik. Tekmovalo je 16 igralcev, čeprav je bilo zanimanje pred turnirjem še večje. Večina igralcev so bili člani Tarok kluba iz Šoštanja. Tekmovanje je bilo zanimivo, pestro in zelo napeto; napetost se je z vsakim krogom še stopnjevala. Turnir se je začel ob 17. uri, finalni krog pa okoli 22. ure. V finale so se uvrstili: Bojan LEŠNIK, Toni RAVNJAK, Gregor RUPNIK in Alen TIŠLJARIC. V napetem finišu, kjer so igrali tako rekoč na vse ali nič, je zmagal Bojan LEŠNIK, drugi je bil Gregor RUPNIK, tretji Alen TIŠLJARIČ in četrti Toni RAVNJAK. Zmagovalec je bil praktično znan šele v zadnji igri. Finalisti so si priigrali tudi simbolične nagrade. In kot da jim sedem ur igranja na turnirju ne bi bilo dovolj, so se odpravili še na ribiško kočo v bar "Pri Tini", kamor so na prijateljsko igro taroka povabili še nas, prisotne člane ZLSD. Zaradi velikega zanimanja za igranje taroka smo se odločili, da bomo podoben turnir organizirali tudi drugo leto in se potrudili, da bo postal tradicionalen. ■ Tajnica 00 ZLSD Šoštanj, Cvetka Dražnik Ladinek Kostanjev piknik. Foto: 2L ^ Denar za preveč plačano telefonijo želimo nazaj Predsednik združenja g. Darko Fras je na podlagi sklepa upravnega odbora pri predsedniku DZ RS vložil pobudo za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma v zvezi s predlogom sprememb in dopolnitev zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Osnovni razlog za to, da smo se odločili za vložitev pobude, je v nesprejemljivosti rešitev, ki jih prinaša sedaj veljavni zakon o vračanju vlaganj. V združenju smo že ob sprejemanju zakona opozarjali, da je nesprejemljivo in v nasprotju s ciljem zakona (izenačitev pogojev za pridobivanje telefonskih priključkov, ne glede na čas in kraj), da: - se vrača vlagateljem le majhen del njihovih vlaganj in še to v različnih odstotkih, - da niso upravičeni do povračila tisti vlagatelji, ki so vlagali ta sredstva leta 95, 96 in 97, - da ni dovolj natančno določena obveznost države, kdaj mora vrniti sredstva vlagateljem. Vendar Vlada RS in Državni zbor RS na žalost kljub konstruktivnemu sodelovanju in prizadevanjem združenja nista zmogla dovolj moralne odgovornosti in politične modrosti, da bi pri rešitvi teh vprašanj prišlo do širšega družbenega kompromisa in sta dobesedno s strankarsko disciplino izsilila uzakonitev svojih stališč. Ker je bil zakon torej kljub temu sprejet, jè skupina poslancev, ki podpirajo prizadevanja združenja, vložila v parlamentarno proceduro predlog sprememb in dopolnitev zakona, s katerim predlaga, da se vlagateljem povrnejo dejanski vložki v izgradnjo javnega medkrajevnega in krajevnega omrežja ter central in drugih objektov, da se povrnejo vlaganja tudi tistim vlagateljem, ki so financirali izgradnjo javnega omrežja v letih 95, 96 in 97, ter da se sredstva pričnejo vračati takoj, ko država začne prodajati (privatizirati) Telekom. Predlog sprememb in dopolnitev zakona je obravnaval Odbor za gospodarstvo pri DZ RS na svoji seji 2. 10. 2002 in ga brez pravih argumentov zavrnil. Glede na odločitev odbora in pričakovano strankarsko disciplino v DZ je torej jasno, da bo predlog na seji DZ RS doživel podobno usodo. Ko smo torej izčrpali vse možnosti, ki so bile na voljo v zakonodajnem postopku, je ostal le še referendum. Če bo zahteva za referendum podprta z zadostnim številom podpisov volivcev, bodo imeli le-ti možnost sami odločati o tem, komu, koliko in kdaj se naj vrne iz naslova vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje. Referedumsko vprašanje je oblikovano tako, da se volivec opredeli, ali podpira predlog sprememb in dopolnitev zakona. Če bo referendum uspel, v kar v združenju ne dvomimo, bo Državni zbor RS zavezan z referendumsko odločitvijo. To pomeni, da bo moral sprejeti takšne spremembe in dopolnitve zakona, ki bodo omogočale povrnitev dejanskih vlaganj vsem vlagateljem takoj po začetku prodaje premoženja Telekoma. NAVODILO ZA DAJANJE PODPORE ZAHTEVI Rok za zbiranje 40.000 podpisov volilcev teče od 23. 10. 2002 do 6. 12. 2002, kar je 45 dni. Podpisovanje podpore poteka na sedežih vseh upravnih enot v Sloveniji in na njihovih izpostavah in krajevnih uradih. Podporo lahko podpiše vsak polnoletni državljan, ki ima volilno pravico, in sicer vsak na sedežu UE ali njeni izpostavi ali krajevnem uradu, na območju katere ima stalno prebivališče. Podpora se podpisuje na posebnem predpisanem obrazcu, ki je na voljo na vseh upravnih enotah, na razpolago pa bo tudi na občinskih upravah, krajevnih skupnostih in pri aktivistih združenja ali na spletni strani združenja http://zdruzenje-upravicencev.kelt.si/ . Obrazec mora volivec podpisati osebno pred referentom, ki overi njegov podpis po preveritvi istovetnosti osebe, ki jo volivec izkaže z veljavnim osebnim dokumentom s fotografijo. Podpisane obrazce morajo volivci posredovati aktivistom združenja v njihovi lokalni skupnost (občinske komisije ali komisije v KS) ali ga sami poslati po pošti posamezno ali v skupinah na sedež združenja : VSESLOVENSKO ZDRUŽENJE UPRAVIČENCEV DO VRAČILA VLAGANJ V TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE, Trg osvoboditve 7, 2230 LENART V SLOV. GOR. Popolnoma jasno je namreč, da se bodo vlaganja vračala, sedaj je le vprašanje, ali bodo vlagatelji dobili povrnjene celotne vložke ali le majhen del in kdaj bodo to dobili povrnjeno. Odločitev o tem pa je sedaj v rokah teh ljudi. S tem ko smo dosegli, da bodo ljudje lahko o tem odločali sami, je poslanstvo združenja v pretežni meri izpolnjeno, predvsem od vlagateljev in od ljudi, ki jih v lokalnih skupnostih zastopajo, pa je odvisno, ali bodo do svoje pravice tudi prišli. In zakaj v bistvu gre pri vsem tem vračanju? Nihče ne bi zahteval nobenega vračanja sredstev za telefonijo, če bi Telekom ostal v državni lasti; smo pač plačali in vse bi ostalo, kot je bilo. Ker pa država sedaj prodaja Telekom, upravičenci pa smo vlagali svoja sredstva in delo, bi sedaj to prešlo v privatne tuje ali domače roke. Tega pa ne bomo dovolili kar tako, zato zahtevamo, da se nam preveč plačani del vrne v celoti. Lep pozdrav in na svidenje na referendumu. ■ Tajnik UO Združenja upravičencev, Janez Pelko J ■m. m w, K ; / W # # &’ ■ W$È8&0t>. * 'w’ "* % WKmk ---------------- ■■jLfitr. 4 j (li : '*/r Prosti čas imam. Res ga ne preživljam na ulici, vendar sem ravno tako med vrstpiki. ■" -*'Wmì$?.*'* "Pf T4 *Ma ftp tì» MÈtfo ? i . i m ■ V " wf J 1 . ut BO vx?3;r-.j late# sw v^t,: ]&■&. !|1 • 5 / *■ \,5| S 1 v „ • '®L* * ■ % mM äCM^'w I Pf*5# , »Jr, ; * 4 ** * I r (* t VoMki ® l#v &P tesÉ^I W» . /■ ; ""I ; » i » IV * Kdor molči... Jernej Jernej Mazej je naš someščan. Stanuje na Aškerčevi cesti v Šoštanju, skupaj s svojo mamo Terezijo, atom Stanetom in sestro Barbaro. Kdor pozna to družino, ve, da je med njimi trdna in močna vez razumevanja, pomoči in ljubezni. Tega ne poudarjajo z besedami, to izkazujejo s svojim načinom življenja, s pozornostjo in spoštovanjem drug do drugega. Jernej Mazej je letos z odliko končal Splošno in strokovno gimnazijo v Velenju, vzporedno z njo pa ravno tako z odličnim uspehom srednjo glasbeno šolo. Ker je bil vsa leta odličnjak, mu matura ni delala težav, pa vendar je bil še sam nekoliko presenečen, ko je zbral največje možno število točk - 34 in se tako uvrstil med šestnajst tistih z vsemi zbranimi točkami. Zlatih maturantov pa je bilo letos 251. To so tisti, ki so zbrali na maturi med 30 in 34 točk. V Cankarjevem domu je bil 21. septembra sprejem, na katerem je uspešnežem čestital in jih nagovoril predsednik države Milan Kučan. S to slovesnostjo se je končalo neko obdobje tudi za Jerneja, kajti s 1. oktobrom je po temeljitem premisleku postal študent Fakultete za fiziko in matematiko v Ljubljani, kjer študira fiziko. Povabili smo ga v uredništvo, da mu čestitamo in da bralcem predstavimo mladega človeka, ki mu znanje ni ravno v breme. Mladostnika, ki si na odgovoren in premišljen način ureja življenje. Res je Jernej vse to. A poleg tega, da je skromen (kar preveč) in redkobeseden, se med smehom čuti njegova mladost in iskrivost in poteze njegovega obraza vseeno narišejo nagajivo črto. In prav je tako. Intervju Jernej Aazej lOList 2002 J J J O. november Mazej Ujela sem te na petek, ko se vračaš iz Ljubljane. Sicer si med študenti šele štirinajst dni, pa vendar, so že kakšni občutki? Zaenkrat mi je še zelo tuje. Stanujem v privatnem stanovanju, kjer imam svojo sobo. Mogoče ima to svojo slabo stran, ker me ne stimulira k iskanju stikov. V prostem času, kolikor si ga imel, si doma rad igral šah. Izvedela sem, da si pred kratkim postal mojstrski kandidat. Si v Ljubljani našel mogoče kakšnega zanimivega nasprotnika Ì Vedno ko grem mimo železniške postaje, tam igrajo šah. Kakega primernega nasprotnika bi bilo v Ljubljani težko iskati, ker je Ljubljana velika, drugače pa skušam nadaljevati, kolikor se da, vendar s svojim rezultatom nisem najbolj zadovoljen. Tole s šahom te spremlja že kar od tvojega zgodnjega otroštva, kajne? Poteze, ki sem jih delal z očetom, so bile prve, vendar nekega nadaljevanja nisem imel. Res smo v četrtem razredu na občinskem prvenstvu zmagali, potem pa se je to nekje do osmega razreda prekinilo. Med počitnicami v sedmem razredu sem začel intenzivneje pomikati figure s prijatelji, očetom in tudi s sestro. Včlanil sem se v šaleški šahovski klub, kjer je bilo nekaj dobrih rezultatov. Študiraš šah s pomočjo knjige? Tudi in tudi z računalnikom. Danes ga ima že skoraj vsak in je tako lahkobiti seznanjen tudi z repertuarjem, ki ga ima nekdo drug, in tako se lahko pripravljaš na nasprotnika že v naši mladinski konkurenci. Trenutno v šahu ne vidim neke strme poti, bom ga pa skušal uvrstiti nekam med rekreacijo in šport. Ti pomeni šah sprostitev? Ne. Po vsaki partiji sem zelo utrujen. Je pa izziv, ker lahko odkrivaš nove skrivnosti na taki črno-beli situaciji. Tvoje drugo področje je glasba. Kakšna pa je bila tu tvoja pot? Že od nekdaj so me navduševale orgle. Ne vem pravzaprav, zakaj. Mogoče je bila to reklama za dnevnik, mogoče kaj drugega. Zvok me je pač navdušil. Z orglami ni bilo enostavno začeti. Ne bi rad rekel, da sem se zaradi orgel vpisal v glasbeno šolo. V drugem razredu me je vzpodbudila moja razredničarka Slavica Burkelc. Tako se je začela pot vzponov in padcev. Kriza v petem razredu. Najprej sem naredil štiri leta klavirja in sem se imel možnost vpisati na orgle. In sem se. Po osnovni šoli nisem videl razloga, da ne bi poleg gimnazije nadaljeval tudi srednjo glasbeno šolo. Kje pa vadiš orgle? Sprva mi je bilo to omogočeno v naši cerkvi, za kar se moram zahvaliti tudi gospodu dekanu. Nato sem lahko vadil na elektronskih orglah v Velenju. Odkar pa imamo odlične mehanske orgle v dvorani, imam tam krasno možnost. lOList 2002 Ó. november Končal si srednjo glasbeno šolo, ki si jo delal poleg gimnazije. Predvidevam, da je bilo naporno. Orgle sem končal pri gospe mag. Emi Zapušek, druge predmete pa pri različnih profesorjih. Klavir, na primer, pri prof. Šnajderjevi in tako naprej. V glasbeni šoli je kar nekaj predmetov in ker sem imel pouk popoldne, sem si moral rezervirati kar precej časa za obiskovanje pouka. Praktično imaš zaključeni dve srednji šoli. Lahko bi se tako reklo. Čeprav sem glasbo vzel kot peti maturitetni predmet, kot drugi izbirni, in sem jo opravljal tako praktično kot teoretično. Kako bo z orglami naprej? Pri Ministrstvu za šolstvo je moja prošnja, da mi omogočijo izobraževanje na velenjski šoli. Čeprav ne vem, kako je s kakšno uradno diplomo. Orgle bi želel nadaljevati pod mentorstvom, ker bi me samega lahko zaneslo na kakšno krivo pot. Rekel si, da imaš rad klasiko, da si bolj nagnjen k resni glasbi. Ti je kateri skladatelj še posebej všeč? Poslušam izključno resno glasbo. Kar se skladateljev tiče, bi rekel, da so vsi dobri. Tako stari mojstri kot ti, ki skladajo zdaj. Na primer Peter Eben, res čisto nov svet, tudi kar se tiče ustvarjanja na orgle. Pa ni edini, kar se tiče teh skrajnosti uporabe različnih elementov. Vsako delo je treba posebej oceniti. Slišali smo te na koncertih, ki si jih odigral na predstavitvah vašega oddelka v glasbeni šoli. Letos aprila pa si baje odigral skladbo Finale, skladatelje Petra Ebna v Ljubljani in za odigrano prejel veliko odobravanje. Ja, menda je bilo res tako. Si vedno tako redkobeseden, ko gre za tvoj uspeh? Hm. (Smeh) Pa se ustaviva ob tvojem šolskem uspehu oziroma tam, kjer sva pravzaprav začela. Čestitam ti k uspešno opravljeni maturi in k nazivu zlati maturant. Odločil si se za študij fizike, čeprav si imel v igri tudi glasbo. To dvoje se mi zdi precej diametralno. Hvala za čestitke. Res je težko reči, da je kakšna povezava med umetnostjo in to bolj kot ne teoretično znanostjo, ampak odločiti se je bilo treba. Če bi me glasba preveč prevzela, bi na fiziko pozabil. Ampak glasba ima tak naboj, ki me vseskozi navdušuje, zato bom to navdušenje kompenziral z motivacijo za fiziko. Zaključkov pa ne bi naredil ne na tem ne na drugem področju. Prah okrog mature se je že polegel. Z najvišjim doseženim številom točk si se med zlatimi maturanti, ki jih je bilo 251, uvrstil med šestnajst elitnih. Katere predmete si imel na maturi? Slovenščina, matematika, angleščina ter izbirna fizika in glasba. Najbolj svojevrstna je bila še pravzaprav glasba, kjer sem opravljal teorijo in prakso. Malo bi skoraj zameril profesorjem, ker so potencirali strah pred maturo. Zaradi tega sem imel neprijeten občutek, čeprav sem skušal čim manj misliti na to. Vsak predmet ima svoje "fore". Za maturo sem se učil bolj pregledno. Glede na to, da si zdaj študent, me zanima, če bi, kaj bi ti spremenil v učnem načrtu za srednjo šolo. Nekaj je predmetov, ki so nujni za našo izobrazbo in imajo mesto v našem vsakdanu. Nekateri pa niso ravno ponudili izziva ali pogleda v neko znanost. Psihologija na primer. Dijakom bi v enem letu lahko šele dopovedali, za kaj gre. V srednji šoli sem imel kar nekaj idej, kako bi spreminjal učni načrt, zdaj pa mi je že malo vseeno.Tudi glede mature sem imel pomisleke, ker trdim, da je uspeh na maturi tudi odvisen od trenutnega razpoloženja. Mogoče bom razmislil, kaj naj bi bilo optimalno. Morebiti poklicno, kaj vem. Vprašala bi te za tvoj prosti čas, pa ga nekje ne vidim: Prosti čas imam. Res ga ne preživljam na ulici, vendar sem ravno tako med vrstniki. Televizijo gledam občasno, sprostim se drugače. Čas si planiram. Zdaj ko hodim v Ljubljano, vidim, da mi konec tedna teče drugače, kar prehitro. Moral bom res narediti neko selekcijo. O tem bom premislil ta konec tedna. Kaj ti je pomenil sprejem pri Kučanu? Tam nas je bilo kar veliko, protokol je bil zanimiv, ljudje so se potrudili, da omogočijo sprejem, bil je televizijski prenos, očitno jim ni vseeno, kaj se dogaja, drugače pa ... no, seveda, pomenil mi je veliko. Imaš kakšno sliko s sprejema? Ne, žal ne, slikali smo se v večjih skupinah in nekako se nisem rinil naprej. Sprejem pa je bil v redu, ni predolgo trajal in tudi govor predsednika mi je bil všeč. Dobili smo maturitetno spričevalo, shranjeno v zlati mapi, ki so ga podeljevale različne znane osebe. Za konec bi ti želela vse dobro pri študiju in na sploh v življenju. Imam pa še vprašanje. Bližajo se volitve. Imaš kakšno mnenje oziroma boš šel na volišče? Hvala za povabilo in za želje. To o volitvah pa je tudi stvar, ki jo bom premislil ta konec tedna. ■ Milojka Komprej Utrinki iz življenja (erkye 10 List 2002 ^ Ó. november November, mesec spomina na rajne Ko stopamo v mesecu novembru, ki je posebej posvečen našim rajnim, na božjo njivo in jim prinašamo cvetje ter prižigamo sveče, se lahko še posebej spominjamo besed apostola Janeza, ki so zapisane v knjigi Razodetja: »Bog sam bo obrisal vse solze iz naših oči, minil bo vsak boj, vsaka stiska, Boga bomo gledali, kakršen je.« Dosegli bomo cilj našega bivanja, popolno srečo v Bogu. Foto: Milojka Komprej November začenjamo s praznikom vseh svetih, ki je predvsem velik dan vere, upanja in ljubezni. To ni »dan mrtvih«, kot je bilo napisano na naših koledarjih (in je na nekaterih še danes). To je dan živih, kajti Bog je zvest in trdno drži njegova obljuba: »Kdor vame veruje, bo živel, tudi če umrje!« Na ta praznik ne mislimo toliko samo na tiste, ki jih je Cerkev razglasila za svetnike, temveč na preproste ljudi, na brezštevilno množico naših bratov in sester, ki so se v življenju iskreno trudili za krščansko življenje in so zdaj srečni pri Bogu. Mnoge smo poznali, z njimi živeli in delali. Praznik vseh svetih nas tudi spominja, da smo vsi kristjani poklicani k popolnosti krščanskega življenja - k svetosti: Vsi naj bi v skladu s svojimi lastnimi darovi in nalogami zvesto hodili za Kristusom po poti žive vere, ki prebuja upanje in deluje po ljubezni. Zato pravimo, da je praznik vseh svetih naš skupni praznik, praznik velike krščanske družine. 2. novembra pa praznujemo spomin vseh vernih rajnih, ko prosimo za svoje pokojne, ki so morda še v kraju očiščevanja in zorenja za nebesa (v vicah). Vsi mi - živi na zemlji, rajni v večnosti, duše v vicah in poveličani v nebesih - smo duhovno povezani v Občestvo svetih. Kaj lahko storimo za rajne? Najprej je to naša molitev. V vsaki molitvi smo v Bogu - v Občestvu svetih - povezani z njimi. Če so še na poti očiščevanja, v stanju vic, do gledanja večne luči Boga samega, če jih morda še teži krivda človeške slabosti in grešnosti, jim naša molitev pomaga. Druga stvar je daritev svete maše za nje in naša soudeležba pri sveti maši. Pri vsaki sveti maši posebej molimo za rajne po namenu darovalcev. V mašni spomin pa vključujemo vse naše rajne. Tretja stvar so dobra dela za rajne: pomoč bližnjemu v stiski, obisk bolnikov, osamljenih, dar za Cerkev, misijone, bogoslovje, Karitas. Srečna večnost je naše upanje sredi vseh temin in preizkušenj življenja. Apostol Pavel nam zagotavlja: »Kar oko ni videlo, uho ni slišalo in človeško srce ni občutilo, je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo.« V tem upanju vztrajajmo! Vsem našim dragim rajnim, ki počivajo na božji njivi, naj velja prošnja in molitev Cerkve: Gospod, daj jim večni pokoj in večna luč naj jim sveti. Naj počivajo v miru. ■ _________________________ kpl Janko Babič Ptujska gora V soboto (14.9.) smo ministranti šoštanjske in velenjske župnije z avtobusom poromali na Ptujsko goro, kjer je bilo molitveno srečanje za duhovne poklice. Tam smo se srečali z drugimi ministranti iz naše škofije. Skupaj z duhovniki in škofom dr. Francem Krambergerjem, ki je sveto mašo vodil in pri njej posvetil bogoslovce v službo subdiakona, smo pristopili k oltarju. Najbolj mi v spominu ostaja misel g. škofa, da smo živi kamni, vzidani v Cerkev. Na koncu maše smo v spomin našega srečanja prejeli droben kamenček. Na poti domov smo se ustavili v rojstni župniji našega kaplana v Slovenski Bistrici, kjer smo si ogledali župnijsko cerkev sv. Jerneja in se tudi okrepčali. Upam, da se bomo naslednje leto zopet udeležili tega srečanja. ■ ______________________________Mate/ Turinek Stična 21. septembra, na deževno soboto (kakor že nekaj let zapored), smo se mladi iz župnije Šoštanj zbrali pred domačo župnijsko cerkvijo in odpeljali proti Stični, kjer je bilo vseslovensko srečanje mladih. Geslo letošnjega srečanja je bilo: »Vi ste sol zemlje, vi ste luč sveta!« Ko smo prispeli v Stično, smo najprej zagledali transparent z napisom »Dan brez alkohola in droge«. Škoda, da se tudi letos nekateri tega niso držali. Po izstopu iz avtobusa smo se takoj odpravili proti središču dogajanja na samostansko dvorišče, kjer se je že odvijal prvi del FESTIVAL RADOSTI IN VERE, prepojen s pesmijo in veseljem. Sledila je sveta maša, ki jo je ob somaševanju duhovnikov in škofov vodil mariborski škof dr. Franc Kramberger. Zatem so nas animatorji popeljali v razne DELAVNICE, v katere smo se lahko vključili po lastni želji in interesu. Vsaka je bila na svoj način zanimiva in polna idej tudi za Oratorij, ki, upam, ga bomo v naši župniji tudi naslednje leto organizirali. Sledilo je SKUPNO RAJANJE, ki je v nas zbudilo veliko smeha in dobre volje. Kljub slabemu vremenu in dežju je v Stični vladalo neverjetno veselje. Bilo je fantastično. Stično smo zapustili z radostnimi srci in upanjem, da se drugo leto zopet srečamo. Mladi, pridite in veselite se z nami. ■ Matic Turinek ŽUPNIJSKA OBVESTILA ZA MESEC NOVEMBER Mesec november začenjamo s praznikom vseh svetih, ki nam utrjuje vero v posmrtno življenje. Prvonovembrski praznik nam pravi, da ne bomo nikoli več nehali biti, ker nas je v bivanje priklical večno Živi, neskončno Sveti, življenje ljubeči Gospod. Praznik vseh svetih nas ne zbira le ob oltarju v cerkvi, temveč tudi na pokopališčih, kjer počivajo naši dragi rajni. Kako bomo počastili njihov spomin 1. novembra: - V Belih Vodah bo maša ob 10. uri in po njej molitev z blagoslovom na pokopališču. - V Zavodnjah bo maša z molitvijo in blagoslovom na pokopališču popoldne ob 14. uri. - V Podkraju bo ob 14. uri maša v poslovilni avli in nato molitev z blagoslovom na pokopališču. - 2. november je v cerkvenem bogoslužju posvečen spominu vernih rajnih. Tudi tega dne se radi podamo na božjo njivo miru in se v molitvi spominjamo svojih dragih rajnih. V Belih Vodah in Zavodnjah bo tudi na vernih duš dan maša ob 8. uri. - 3. novembra je zahvalna nedelja, ko se Bogu zahvaljujemo za sadove zemlje in za vse dobro, česar smo deležni v življenju. Pri mašah bo odmevala zahvalna pesem! Pri sv. Antonu v Skornem bo ta nedelja še posebej slovesna, saj bo pri maši ob 11. uri blagoslov vseh obnovitvenih del na tamkajšnji cerkvi in cerkveni hiši. - 10. novembra bomo obhajali zahvalno nedeljo pri sv. Duhu v Ravnah z mašo ob 11. uri. - Pri sv. Florjanu bol 7. novembra zahvalna nedelja z mašo ob 11. uri. - S praznikom Kristusa Kralja v nedeljo, 24. novembra, bomo zaključili cerkveno bogoslužno leto. Na to nedeljo bo v šoštanjski župnijski cerkvi srečanje odraslih cerkvenih pevskih zborov naše šaleške dekanije. Srečanje bo popoldne ob 15. uri.B žpk lože Pribožič lobst 2002 Ha Lavo vabi Aojca Ažman Ò. november J Še zdaleč mi ni zmanjkalo zanimivih in slavnih in oh in sploh Šmarčanov, ampak tokrat sem kofetkala s pristnim Topolščanom. Zgodba je dolga. Prične se že v časih tiste slavne akcije Nedeljskega, ko smo vsi, ki smo ga poznali (in teh je ogromno; stavim, da tudi vi), mrzlično in z vso vnemo pošiljali kupončke v trdnem prepričanju, da je naj godbenik (kar seveda je). Ko pa sem v prejšnjem Listu zagledala križanko in njegov nasmejani obraz na fotografiji, mi je bilo popolnoma jasno, s kom bom spila oktobrsko kavo. In to (prvič v življenju!) brezkofeinsko. Rudi Rožič je vsestranski človek. Vsestransko aktiven. Vsestransko nasmejan. In smeje se tudi vsak, ko ga posluša, kako doživeto pripoveduje dogodivščine z brezštevilnih potovanj po Evropi ali utrinke iz množice pripetljajev pri godbenikih. Ali turističnem društvu. Ali planinskem. Ali v plesni skupini. In v zadnjem času, ko pripoveduje o svojem vnučku Gašperju. Tako tudi jaz. Kar požiram z očmi na kupe fotografij, ki se grmadijo na mizi med nama. In z vseh se, večinoma v družbi svoje žene Milene, prešerno smeje Rudi. Nekje na Finskem. Pa spet drugič v Angliji. In na vroči Siciliji. Pa med svojimi godbeniki. Ponosen v modri uniformi z zlato krilovko v rokah. Pa zamaskiran v vodnega moža. In spet drugič med (skoraj) pravimi Indijanci. Ali zamorci. Na tisoče zgodb se skriva v kupu med nama. In vse so tako zanimive. In vse imajo svoj začetek v fantiču iz Topolšice, ki je v rokah, raje kot fračo, držal trobento. In se z njo pred ušesi ostalih družinskih članov skrival v hlevu. In tako tam trobil volom, ki so (pa menda ne od navdušenja) enkrat celo potrgali verige. In potem menda ni pela le trobenta. Je pa malega Rudija za trobento navdušil stric Silvo in mu tako za vse življenje vcepil ljubezen do glasbe. In tako bo 22. decembra natanko 43 let, odkar je Rudi postal član Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj. In v zadnjem času njegova prva kri-lovka. Oziroma "fligehorn" po godbeniško, ki je seveda najožji sorodnik trobente. O tem se mi (seveda) še sanja ne, vse dokler Rudi nanj ne natakne ustnika in zaigra nekaj taktov vesele koračnice. Takoj mi je jasno, da je to zanj največja ljubezen. Čeprav se tudi od takšne nedolžne ljubezni, ki sicer traja, lahko dobi poškodba. Sicer pa so v Rudijevem življenju seveda še druge ljubezni. Ljubezen do odbojke (od koder sicer nima svojega vzdevka Galič, kot ga je v mladosti dobil iz nogometnega sveta), pa do plesa (z ženo sta obiskovala pravo plesno šolo) in planinarjenja ter celo učenja italijanskega jezika (čeprav Rudi za konkretnejše sporazumevanje s prijatelji iz Padove še vedno potrebuje kakšen kozarček ali dva). Dalo bi se celo govoriti o ljubezni do češenj (ko mi pove zgodbo, ki tiči za njegovim vzdevkom "Vesela črešna", sem od silnega smeha jaz bolj podobna kakšni zreli češnji). Ni je pa seveda čez ljubezen do žene. In treh sinov. In malega Gašperja, ki nosi ime Rudijevega starega očeta. Nekdanjega župana in graditelja topolske šole. Pri obnovi le-te pa je kot predsednik gradbenega odbora leta 1978 sodelo- Rudi Rožič. Foto: Arhiv val ravno Rudi. In vse se tako steka v krog. V polnost življenja, ki je lahko tako lepo, če ga znamo užiti. Predvsem v drobnih stvareh. In se veseliti. In podarjati to veselje naprej. Z glasbo. S smehom. S humorjem. Potem ni težko vsako jutro že več kot 35 let dobro voljo ponesti med dijake. In potem ni ničesar čudnega, da si v tisočerih zgodbah, med tisoč prijatelji nasmejan pred fotografskim objektivom in v srcih vseh, ki si jim kadar koli podaril nasmeh. Fotografije ostanejo za obujanje spominov, prijatelji pa za spomine, ki bodo to še postali. In ko na skrivaj čez rob kavne skodelice pogledujem v iskrive Rudije oči, vem, da bo zgodb še brez števila. Takih za spomine. In takih kar tako. Ob kavi brez kofeina. ■ Je...sen Zunaj je megla, mene grozno boli glava... Trava je nehala rast, jesen se pripravlja na svojo izmeno. Mogočne smreke bodo že spet obdržale iglice, hrasti pa so se svojih listov že naveličali... Utihnile so ušive 50 ccm3 vrtne kosilnice s 3% mešanico, ki so vsako jutro kalile poletni mir z grizenjem angleške travice. Veter je pognal svoje motorje, sonce je šlo na pošteno malico - danes pečenica z zeljem. Veseli turisti so srečni, da so za dopust porabili samo 5499 DM. (Koliko eurov je to...?) Lepo, bo ostalo še za ozimnico, krompirje v ŠPARU menda dosti ceneje... Jesen se odpravlja na svoje delovno mesto, kolektivni dopust je bojda dobro uspel, samo zadnji teden je rahel dež malce pokvaril vzdušje... Buče ali sodi? Ptice čakajo v dolgih vrstah na vozne karte za jug. Letos so se menda nekaj malega podražile. Penzijonisti praskajo skupaj denar za "kolnkarto", ja, z jesenjo so sami stroški! Zunaj piha, v moji glavi pa pika..., tolče..., seka... Sem ga včeraj morda preveč popil? Menda ne, bojda je to zaradi vremena... Polži že veselo glodajo prve gobe, ki so zvedavo pokukale skozi vlažno zgodnjeje-sensko zemljo. "Letos jih zna biti precej " je pritrdila soseda - se spozna, namreč... Tako je tiho... Sliši se samo zvok sosedovega zetorja, ki se brezvezno in zdolgočaseno vali po njivi. Da ni to zvok iz moje kepe...? Dnevi so čedalje bolj mrzli. Balkonska ograja je mokra od dežja. Še sreča, da je prebarvana s tesarolom. Vsaj ne bo segnila... Zdaj vem, zakaj so šle vse ptice na jug. Tam je menda pivo po 199 SIT...? Jesen je tu! Lahko noč, poletje... ■ Marko Berzelak 35 Lojz Podgoršek IVIenda nam že ob rojstvu nekakšne rojenice, sojenice in vile določijo, kako se bo odvijalo naše življenje. Stvar mora biti izredno zahtevna za vse te usklajevalke našega poznejšega življenja, saj si komaj predstavljam kakšen napor je potreben, preden vse te ekskluzivne predstavnice žensk uskladijo našo življenjsko usodo. Mogoče je zato včasih neutolažljiv dojenčkov jok samo nagonska reakcija mlekopivca, ki posluša burne razprave smerničark svoje usode. Najbrž bi komaj rojeno bitje rado usmerilo svoj življenjski kurs v čisto druge vode, kot to namerava storiti skupina pooblaščenih ženščin. Ampak ko je stvar enkrat po žensko usklajena, to mi je itak znano iz poznejšnega, še kako realnega življenja, so popravki praktično nemogoči. Med vsemi tisoči stvarmi so nam v zibelko najbrž položeni tudi hobiji. Seveda takšen razvijajoči se subjektek niti ne sluti, kakšen zapis mu je bil ob zibelki sploh namenjen. Ko se ves nebogljen oziraš okoli sebe, se najprej zgleduješ po svojih najbližjih ali prijateljih. To pomeni, da plezaš po drevju, mečeš kamenje v sosedove šipe, skačeš na glavo v polmetrsko vodo, brcaš žogo in podobno. Ampak kmalu se prične t.i. diferenciacija. Ne tista, ko so, v ne tako daljni preteklosti, "diferencirali" nekakšne kadre, ampak takšna življenjska. Tako se mi je dogajalo, da smo vsi paglavci v naši vasi lovili ribe, bodisi v Paki s trnki, z nekakšnimi saki, nastavami, faški in podobnimi pripomočki, ali pa v Savinji z raznimi puščicami, vilicami in tipično, menda ribiško opremo. Seveda sem vedno hotel ali moral biti zraven. Ta moja prisotnost pa je žal povzročala neke čudne situacije. Namreč, vedno ko sem se udeleževal takšnih ribiških podvigov, je bil ulov, no, ulova sploh ni bilo. Menda sem vedno napačno vihtel sak, namesto črvov nastavljal neprimerne vabe ali lomastil po grmovju, kjer smo se "raubšici" skrivali pred pravimi ribiči. Očitno so fantje kaj kmalu ugotovili, da moja prisotnost spravi ribe daleč od Pakinih ali Savinjinih bregov, kajti po predmračnem brcanju žoge so se nekako odtihotapili s terena in se pozneje skrivoma dobili pri preganjanju luskaric. Spominjam se tudi, da je ravno v času, ko sem zapuščal osnovno šolo, bilo po naših hostah ogromno gob. Kamor koli sem stopil, so se hvalili bodisi s številom, izgledom ali premerom klobuka te, tako so včasih pravili, hrane za reveže. Ker sem se počutil nekako odrinjenega, sem se dogovoril z znanim gobarjem, dolginom Hublom, da bova v naslednjih dneh že pokazala tem hvalisavcem, kdo je pravzaprav pravi za nabiranje gob. No, prvi dan je bil menda slučaj, da na vseh tistih njegovih skritih "žlakih" ni bilo nič pravega (sumil je sicer svojega brata, da gaje prehitel), ampak tudi drugi in tretji dan nista bila nič boljša. Razen nekaj lisičk in tačk, ki jih pravi gobarji itak ne priznajo za gobe, nisva našla nič takšnega, kar bi bilo podobno spodobni glivi. Takrat sem tudi končal svojo gobarsko kariero, saj se me je tudi ta zapriseženi gobar raje ognil, kot bi me vzel s sabo. No, mnogo let kasneje me je moj odraščujoči sin, takrat nekako še navdušen za ribolov, le spravil ob Braslovško jezero, kjer naj bi v družbi mojega bratranca Petra, priznanega ribiškega mojstra, iz jezera metali tiste silne krape pa tolstolobike, mrene in lipane, skratka, osiromašili naj bi živelj tega jezera. Ob pestri opremi in vabah se stvar preprosto ni mogla "sfižiti". Ampak tekom celega dopoldneva so bili vsi trnki in plovci popolnoma mirni. Se vešča ni priletela mimo in se vsaj mimogrede zapela v laks, da bi bilo videti vsaj malo gibanja po vodi. Sicer sem dvakrat ali trikrat, predvsem zaradi nekako očitajočih in obtožujočih pogledov, skočil v bife na pijačo, ampak uspeha vseeno ni bilo. Rib tisti dan, razen nagačenih in naslikanih v bifeju, ni nihče videl, kaj šele ulovil. Svojim kar številnim lovskim prijateljem sem nekoč, preko nekega svojega znanca, organiziral nekakšno skupno jago v gozdovih Rakitnika. Seveda so me lovske duše povabile v svojo druščino. Takrat sem si prvič ogledal njihov protokol. Najprej so se možje postrojili, potegnili iz krožečih zelenk, pregledali svoje puške, pse, vsebino nahrbtnikov in določili plan lova. Potem smo se razkropili po prežah in položajih ter pričakovali obilen plen. Po kakšnih treh urah pohajkovanja po zanimivih gozdovih smo se dobili na skupni, res dobri malici (no, menda sem šele tukaj dojel pravi smisel jage) in glede na dotedanji neuspeh določili nove revirje in strategijo. Nič ni pomagalo. Tisti dan še ptiči niso letali. Pozneje, pri kosilu, sem ugotovil, da je bila edina videna žival tisti dan, majhna miška, ki je, iz ne vem katerega razloga, prilezla na dan tik pred mojimi nogami, ko sem moral ves otrpel čemeti za nekim grmom, da ne bi splašil velike divjadi. No, ko pa so se zeleni bratovščini odvezali nahrbtniki in jezik, sem izvedel, da so na lovu prejšnjo nedeljo srne poskakovala kot kobilice, zajcev niti niso šteli, zalezovali so menda le najlepše jelene in divjih prašičev so se komaj izogibali, medvede pa je menda videlo vsaj polovico lovcev. Sicer me, iz obzirnosti, ni nihče iz te lovske druščine obtožil za ta očitni neuspeh (niti strel ni bil sprožen), vseeno pa je bila to moja prva in zadnja jaga. Sčasoma sem ugotovil, da se moji znanci in prijatelji, kadar smo v skupni družbi, v glavnem izogibajo razprav o gobah, lovu in ribah. Očitno se bojijo, da bi se povabil zraven in jim pokvaril igro. Rajši speljejo pogovor na šport, ženske in vino. Najbrž se jim zdi, da sem v teh hobijih nekako bolj doma. ■ Prostor 30 Prostorske informacije Piše: P di VUČINA Res je, čas je relativen. Pa se vam tudi zdi, da se svet vrti vedno hitreje? Gre res zgolj za občutek? Spet so namreč bliskovito minila štiri leta, ki v demokraciji predstavljajo čas inventure in preverjanja izpolnjenosti danih obljub. Spet imamo možnost za zamenjavo lokalne oblasti. Se je dovolj zavedamo? V prispevku sem najprej imel namen podati nekaj informacij o treh spremenjenih prostorskih odlokih, ki jih je na eni izmed zadnjih sej sprejel poslavljajoči se občinski svet. Želel sem opozoriti, da je v Uradnem listu Občine Šoštanj (če vam je sploh dostopen?) objavljen tudi odlok, ki še pred sprejetjem novega zakona dopušča prestavitev starih kozolcev. Nov Zakon o graditvi bo namreč ukinil občinske odloke o določitvi pomožnih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje oz. zadostuje odločba o dovolitvi priglašenih del. Zanimivo bi bilo tudi pojasniti, kaj se bo najprej zgradilo na izpraznjenem zemljišču bivše tovarne usnja in kdo bo investitor. A kaj ko imam občutek, da je predvolilni boj, kateremu je namenjen tudi pretežni del te številke LIST-a, zasenčil vse ostale dogodke. Celo ob otvoritvi novega mostu čez Pako, ki sem se ga resnično razveselil (idejni projekt se je več let valjal po predalih), se je največ govorilo o tem, kdo je prerezal otvoritveni trak. Veste, pa tudi o nesrečni novi osnovni šoli, ki baje tudi županu prizadeva bolečine, nisem imel namena pisati. A izkrivljanje resnice in prekrivanje pravih vzrokov za žalostno odločitev terja svoj komentar. Občinska oblast se je, kot je sklepati iz odgovora občinske uradnice, "ujela v obliko trikotnika". Omenjene ujetosti se je rešila šele, ko so "ne-arhi-tekti skušali opraviti konkretne umestitve v načrtovane prostore, s čimer se je zbistrila slika problemov". Pod subtilno abstrakcijo "TRIKOTNIK" je seveda mišljena nesojena osnovna šola arhitekta Korpnika, ki je v brezupnem boju, najbrž s "PRAVOKOTNIKOM", neslavno poražena. Zapeljiva privlačnost rdečega "trikotnika" je torej goljufivo preslepila odgovorne za novo šolo, a so si uspeli, tik pred zdajci, zbistriti sliko in se vrniti v varno zavetje zvestega "pravokotnika". Tako, zdaj je vsaj jasno. Kriva je torej trikotna oblika. Pričakoval bi vsaj toliko poguma, da oblast (saj za oblast se vendar gre pri volitvah, kajne?) bolj samozavestno stoji za svojo odločitvijo, namesto da poskuša krivdo zvaliti na projektanta in na trikotno geometrijsko obliko. Da ne bo nesporazuma, nič nimam proti projektantski družbi, ki je izbrana za izdelavo projektov. Ne dvomim, da bo ESOTECH d.d. s pomočjo firme iz Krškega (SAVAPROJEKT d.d.) dobro poskrbel za instalacije v novi šoli. Reference omenjenih firm v arhitekturnem projektiranju, kot na primer Plečnikova nagrada, ki jo je za leto 2000 prejel Korpnik, pa mi zaenkrat niso znane. Iz dosedanjih izjav občinske uprave se tudi ne da ugotoviti, kdo bo sploh avtor nove arhitekturne zasnove, še manj pa, kakšne oblike bo nova šola (da bo pravokotne, zgolj ugibam). Se pa ob izboru novega projektanta pojavlja še ena skrb. Kaj če se občinski uradniki spet "ujamejo v obliko" kakšne nove geometrijske forme, recimo KVADRATA? Se bo "ne-arhi-tektom po zbistritvi slike" spet zazdelo, da se ne da "opraviti konkretne umestitve" želenih programov in bodo spet vrgli projekte v koš ? Problem je namreč v tem, da, kljub zdaj že dolgoletnemu trudu, da bi na lokalnem nivoju, v okolju, v katerem živim, poskušal predstaviti bistvene vsebine arhitekturne stroke, mi to še ni uspelo. Najmanj razumljen sem očitno tam, kjer bi morali pomen in poslanstvo arhitekture kot kulturni presežek običajnega stavbarstva, dojeti najprej. Mar ni zdaj že večini jasno, da je pomemben tisti presežek, tisto nekaj več, ki naredi Trg bratov Mravljakov več kot le golo tlakovanje in ureditev razsvetljave, ki naredi Kajuhov park za točko združevanja vseh generacij in svojevrsten estetski užitek, ki pobarvane mestne fasade harmonično uskladi in doseže tisti miselni preboj, da svetloba postane luč vodnica za bodoči razvoj mesta. V tem kulturnem, če hočete, duhovnem dvigu kvalitete naših življenj vidim smisel mojega (so)delovanja, kakor tudi smisel življenja samega. Če tudi ti misliš tako, povej, čas volitev je primeren za to. ■ Foto: Edi Vučina od vzhodnega bloka Jesen, ki ]e nezadržno položila zlatorumeno, rdeče in rjavopisano listje pod noge zbeganim državljanom (zaradi številnih predsedniških, županskih in svetniških kandidatov), bo pridnim in pametnim navrgla bogatih sadov. To velja za kmete, podjetnike ter za politike, ki so sejali in zdaj žanjejo. Mnogim, ki se to simbolično jesen šele pripravljajo na nove tovrstne podvige, se bo morala najprej nasmejati volilna sreča, splet okoliščin ter dosedanja poštenost, ugled in modrost, ki so jo iz ozadja v zmernih obrokih delili med sokrajani in sodržavljani. Vsekakor bodo volitve velik izziv za vse, ki se bodo pred njimi soočali s konkurenco, s političnimi nasprotniki ter treznimi volivci. Spet velja načelo, kar bomo posejali, to bomo v obliki odločanja namesto nas želi. Pa se dajmo še enkrat zapeljati?! nato pile tri dame: Avberškova, Jamnikarjeva in Klepčeva. Ko so na 5.dnevih gospodarstva v Savinjsko-šaleški regiji sredi septembra govorili o problemih in uspehih, je zbranim nalil čistega vina Jože Stanič, Gorenjev direktor "v odhodu na lepše", ki je dejal, da se zares trdi časi za gospodarstvo ob neizprosni evropski konkurenci šele začenjajo. Novi direktor Premogovnika Evgen Dervarič pa je ob "ognjenem krstu" na tronu državnega energetskega giganta sadil rožice o ureditvi obsežnih rekreacijskih in drugih površin na področju jezer v Šaleški dolini. Predstavn i ki največjih partnerjev pri izva- “Merim visoko, najvišje, sem LDS-ovec!”. jan)u načrtovanih Jože Aklavc projektov so nato slovesno podpisali pogodbo o nameri in sodelovanju pri celoviti izgradnji tega perspektivnega projekta. Tokrat zagotovo ne bo ostalo vse le na papirjih, saj so začeli pri hčerinskem Gostu razprodajati nekurantne obrate, kot npr. več kot 42 let star Delavski klub v središču Velenja. V okviru istega poslovnega dogajanja so sedmim prodajalnam podelili priznanje za urejene lokale, med njimi tudi Dolini v Šoštanju. To podjetje se lahko ponaša zdaj že s številnimi "boglonaj" in "čestitamo", trgovci pa zaradi tega ne prejemajo nič večjih "colng". Je pa to vendarle dober "cahn", saj imajo zadoščenje za red, urejenost in prijaznost vsaj tam zaposlene prodajalke in številni kupci. Na sejmu malega in velikega gospodarstva v Rdeči dvorani v Velenju so se spet bleščali mercedesi podjetja Fori, novodobnega poslovnega velikana, ki se postavlja tudi z najdražjo blagovno znamko oblačilne kulture na Štajerskem - Fori Fashion. Poleg ostalih dejavnosti kovinarske stroke in velikih investicij za poslovne sisteme pa zdaj tudi asfaltira velenjske ulice. Dokaz, da domišljija nima meja, kaj šele konkurenca. In še predvolilni kriki. Predsednika bo Slovenija zagotovo dobila, saj se je prijavilo dovolj, kar deset kandidatov. Nekateri, ki so predvolilno obdobje vzeli za šalo in hobi, pa so se pravočasno potegnili nazaj v svoje luknje. Hudičevo vroče pa bo na lokalni ravni, ko bodo občani izbirali nove župane. V metropoli Šaleške doline bo menda vroč boj med sedanjim županom MO Velenje Srečkom Mehom in njegovim podžupanom Dragom Martinškom. Vžgale se bodo torej leve sile, sredina in desno krilo pa bodo s svojimi kandidati komaj kaj nagajali, prvaka Janševe stranke Franca Severja pa bodo tokrat volili predvsem v Vinski Gori. Boj bo plemenit, saj se je začel že pri prestižni problematiki podelitve občinskih nagrad (častni občan). V občini Šoštanj bo, kot kaže, zlahka nadaljeval vizijo "svetlobe" in lepega mesta "Šenštajn", saj si je s svojim kulturnim dialogom ter prijaznim dogovarjanjem s svetniki in strankarskimi prvaki, lepo postlal - in bo do volitev mirno spal. Kopja pa so že dvignili v Občini Šmartno ob Paki, kjer bo županski tron prepustil brez boja sedanji župan Ivo Rakun, svoja imena bodo zastavili tajnik občine Jani Kopušar, podžupan Franc Fužir, Alojz Podgoršek "izpod klobuka" ter drugi. V zadnji rundi pa je postalo zanimivo tudi v zgornjesavinjskem "želodcu". Gornjegrajski župan Toni Rifelj je dobil žensko konkurenco, Iju-benski županji bo menda dajala vetra ženska kandidatka, v Mozirju pa se pripravlja obračun med strankama desno od sredine. Sedanjemu županu Jožetu Kramerju se je zavihtel na tehtnico donedavni tamkajšnji župnik Ivo Suhoveršnik. Naj se torej volilne igre začnejo v imenu božjem in imenu ljudstva! ■ Ó. november 3Ö lOlist 2002 Ó. november Kmetijstvo KDO JE DOBER GOSPODAR ? Ukrepi kmetijske politike so zadnja leta vedno bolj naravnani k spodbujanju varovanja okolja. Kmetje lahko z izpolnjevanjem določenih pogojev, ki jih predpisujejo uredbe za posamezne ukrepe, pridobijo višja izravnalna plačila kot sicer. Najbolj poznan je ukrep EKO 1 - izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Vse več kmetij se vključuje tudi v Slovenski kmetijsko okoljski program, ki obsega več ukrepov (EKO 2 in EKO 3), ki so prav tako naravovarstveno naravnani. Eden izmed pogojev, ki jih morajo kmetje izpolnjevati, da so upravičeni do teh izravnalnih plačil, je, da obdelujejo kmetijska zemljišča kot dobri gospodarji. Pod tem pojmom se skriva vrsta obvez za kmete. V septembru je vlada namreč sprejela uredbo, ki vsebuje podrobnejša merila za presojo, ali obdelovalec ravna kot dober gospodar. Po zakonu o kmetijskih zemljiščih je obdelovalec kmetijskih zemljišč le-ta dolžan uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaževanje, degradiranje ali drugačno zaviranje rasti rastlin. Kot dober gospodar mora kmetijska zemljišča obdelovati na predpisan način ter kmetijsko proizvodnjo prilagoditi ekološkim in talnim razmeram ter uporabljati zemljiščem in kraju primerne metode za preprečevanje zbitosti tal, erozije in onesnaževanja ter zagotavljati trajno rodovitnost zemljišč. Trajna rodovitnost tal je zagotovljena, če tla niso izpostavljena eroziji, niso zbita, vsebujejo dovolj humusa, omogočajo nemoteno rast ter kakovost rastlin, so sposobna razgrajevati odmrle ostanke rastlinskega in živalskega izvora, ostanke sredstev za varstvo rastlin in druge snovi, ki se vračajo v naravni obtok, ter tla, ki optimalno sprejemajo, zadržujejo in oddajajo vodo. Dober gospodar mora zemljišča redno obdelovati in vzdrževati, enako tudi zemljišča, ki so bila izboljšana z agromelioracijami ali hidromelioracijami. Zemljišče mora obdelovati tako, da je omogočena optimalna in ekonomična pridelava. Dober gospodar upošteva strokovna priporočila o gnojenju z organskimi in mineralnimi gnojili. Gnojiti je treba v skla- KMETIJSKA svetovalna SLUŽBA SLOVENIJE du s potrebami rastlin po hranilih glede na pričakovano količino in kakovost pridelka ter glede na založenost tal z hranili in kislost tal. Za preprečevanje izgub hranil je potrebno zagotoviti pokrovnost obdelovalnih površin tudi zunaj rastnega obdobja (posejati dosevke, ki izrabijo preostali dušik). Posebno pozornost je potrebno nameniti gnojenju z dušičnimi gnojili, saj je nevarnost izpiranja dušika tudi med rastno dobo zelo velika. Gnojenje z dušikom je potrebno prilagajati konkretnim potrebam posameznih posevkov in razdeliti odmerek dušika na več obrokov med rastno dobo. Po žetvi, v jeseni ali zgodaj pozimi na zemljiščih v prahi gnojenje z dušikom ni dopustno. Izjema je gnojenje pred jesenskim oranjem. Za ugotavljanje založenosti tal s fosforjem, kalijem in drugimi elementi je priporočljiva analiza vzorcev tal na pet let. Ob gnojenju je potrebno upoštevati tudi predpise s področja varovanja voda. Gnojila se vnašajo v tla takrat, ko so jih tla sposobna sprejeti. Pri gnojenju kmetijskih zemljišč ob vodotokih je potrebno upoštevati relief in teksturo tal. Naprave za vnašanje gnojil (trosilniki) morajo ustrezati veljavnim tehničnim predpisom in zagotavljati pravilne odmerke gnojil ter njihovo porazdelitev in čim manjše izgube pri vnosu. Dober gospodar mora upoštevati omejitve in prepovedi pri uporabi živinskih gnojil. Na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje je prepovedano uporabljati gnojevko ali gnojnico od 15. 11. do 15. 2. Na drugih zemljiščih pa je gnojenje z gnojevko ali gnojnico prepovedano, ko so tla nasičena z vodo, prekrita s snežno odejo, na zmrznjenih tleh, vodnih zemljiščih in strminah. Na območjih varstvenih pasov večjih vodnih izvirov in podtalnic, namenjenih za pridobivanje pitne vode, je gnojenje bolj strogo omejeno. Zagotoviti je potrebno dovolj širok negnojeni pas ob vodni površini in omejiti vnos dušika v tla z živinskimi gnojili v skladu s predpisi (gnojenje na lahkih tleh 50 kg/ha v enkratnem odmerku, na srednje težkih in težkih tleh 80 kg/ha). Za preprečevanje izgub dušika (izhlapevanje v zrak) ob gnojenju je potrebno upoštevati naslednja priporočila: aerobna obdelava pred polivanjem, polivanje pri nižjih temperaturah, v oblačnem vremenu in brezvetrju, redčenje goveje gnojevke z vodo, zadelava gnojevke v zemljo na neposejanih površinah. Za strokovno utemeljeno gnojenje je potrebno izdelati letni gnojilni načrt, kjer se oceni letna skupna količina živinskih gnojil, določi čas gnojenja in odmerki gnojil. Če za gnojenje z živinskimi gnojili ni na razpolago dovolj kmetijskih zemljišč, je potrebno presežke pogodbeno oddati ali prodati drugim lastnikom kmetijskih zemljišč, ki jim živinskih gnojil primanjkuje. Dober gospodar mora zagotoviti zadostne skladiščne kapacitete za gnojevko in druga živinska gnojila. Skladiščni prostor mora zadoščati za premostitev obdobij, ko je vnos živinskih gnojil prepovedan ali ni mogoč. Priporočljiva velikost skladiščnih prostorov je tista, ki zagotavlja 6-mesečno skladiščenje živinskih gnojil. Skladišča (jame za gnojevko, gnojnico, gnojišča) morajo biti vodotesna in izdelana iz betona, odpornega proti kislinam. Dober gospodar mora zagotavljati varovanje domačih živali in upoštevati etološke zahteve živali, kar predpisuje zakon o zaščiti živali. Poskrbeti mora za ustrezno bivališče, hrano, vodo in oskrbo živali posamezne vrste. Živali morajo imeti določeno svobodo gibanja, dovolj prostora, če so privezane ali zaprte, dovolj svetlobe, toplote, vlage, zagotovljeno zračenje, primerno koncentracijo plinov, ustrezno higieno, primerno intenzivnost hrupa. Dober gospodar mora preprečevati napake v reji, ki povzročajo telesne okvare in motnje v obnašanju. Bolne, poškodovane in onemogle živali mora takoj ustrezno oskrbeti. Dober gospodar upošteva vso zakonodajo s področja varstva rastlin. Tako ne ogroža biotične raznovrstnosti, v čim manjši možni meri obremenjuje okolje, ne ogroža virov pitne vode, ne ogroža izvajalcev ukrepov varstva rastlin in porabnikov hrane. Za uporabo fitofarmacevskih sredstev mora biti ustrezno usposobljen. Napravo za vnos sredstev za varstvo rastlin mora redno vzdrževati in testirati njeno delovanje. Sredstva za varstvo rastlin mora uporabljati v skladu z navodili, upoštevati prag škodljivosti bolezni, škodljivcev in plevelov in z ustrezno tehnologijo pridelave zmanjševati uporabo FFS. Dober gospodar poleg vsega naštetega skrbi za vzdrževanje varovalnih pasov kot je obvodna vegetacija, protivetrni pasovi, obmejki. Skrbi za zaokroževanje kmetijskih zemljišč in upravlja z vsemi zemljišči, ki pripadajo kmetijskemu gospodarstvu tako, da ni ogrožena vitalnost gospodarstva. Za ustrezno obdelavo zemljišč poskrbi tudi, ko je nezmožen za delo ali dlje časa odsoten. Pojem dober gospodar je zelo širok in kmetje se ob vložitvi zbirne vloge za neposredna plačila s podpisom zavežejo, da bodo ravnali kot dobri gospodarji. Vsak pa naj ob navedenem presodi, ali je res dober gospodar. ■ Lidija Diklič, kmet. inž. Topolšica Close Teniški turnir ob prazniku občine. V Topolšici so tudi letos, enajstič zapored, obarvali september z belimi teniškimi dresi. Tradicionalni turnir, ki ga v Topolšici prireja tamkajšnja KS s pokrovitelji Matilda in Mirko Andrejc in Samo-Sport Foto: Milojka Komprej Zakeršnik Topolšica, je tudi letos privabil precej domačinov. Sobota, 28. septembra, je bila kot naročena za turnir, v katerem so se po skupinah pomerili moški do 45 let in nad 45 let ter ženske posamezno. Drago Tamše, predstavnik KS Topolšica dose, je skrbel za izvedbo turnirja pa tudi za veselejši del, ki spada zraven. Važni pa so seveda rezultati, za katere so se udeleženci potili in borili na peščenih površinah, zato poglejmo, kdo je bil najboljši. V konkurenci moški do 45 let je bil prvi Uroš Potočnik ml., drugi Peter Lihtineker in tretji Uroš Potočnik st. Med tenisači nad 45 let pa je bil prvi Darko Lihtineker, drugi Janko Kugovnič ter tretji Stane Plešnik. Pri ženskah je prvo mesto odnesla Lea Sunarič, druga je bila Suzana Potočnik in tretja Vesna Andrejc. V finalnem delu turnirja sta se pomerila Darko Lihtineker in Uroš Potočnik ml. pri čemer je bil Uroš boljši in s tem postal skupni zmagovalec. ■ M.K. Sah V okviru dnevov rekreacije oz. športa je Šahovski klub Šoštanj v sodelovanju z Športno zvezo Šoštanj pripravil 16.10.2002 ekipno šahovsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo 8 ekip, med njimi tudi otroci osnovnih šol iz Šoštanja in Raven. Prvo mesto je osvojila ekipa Šahovskega kluba Šoštanj, druga je bila I. ekipa upokojencev Velenja, tretje mesto pa je zasedla ekipa TEŠ Šoštanj. Na kraju tekmovanja je mojstrski kandidat Franc Stropnik odigral simu-lantko z vsemi otroki in ostalimi, ki so želeli igrati z njim, hkrati pa jih je poučil o vseh lepotah te kraljevske igre. Dne 19.10.2002 se je v Radljah ob Dravi pričelo državno prvenstvo 3. lige vzhod. V 1. kolu so šahisti Šoštanja premagali ekipo Ponikve brez boja s 3,5 : 0, v 2. kolu ekipo Destrnika s 5 : 1, nato pas o v 3. kolu igrali z ekipo Črne neodločeno 3:3. Po treh kolih vodijo z 11,5 točkami ekipe Slovenske Bistrice, Mute, Griž, Šoštanja in Črne. Sodeluje 24 ekip. ■ Cregor Rupnik SPIN spet v akciji Mladi igralci SPINA ponovno tekmujejo v Ligi mladih, kjer so prvenstvo pričeli z zmago v Mariboru. Vrstnike so premagali s 6:4. Tekmovanje v navedeni ligi se bo nadaljevalo s tekmami Na Ravnah na Koroškem, Jesenicah in v Ljubljani. Ob prazniku Občine Šoštanj smo priredili tekmovanje osnovnošolcev, in sicer v dveh skupinah: otroci do 4. razreda in otroci od 5. do 8. razreda. Iz števila tekmovalcev je bilo razvidno, da je zanimanje za igro z belo žogico v Šaleški dolini veliko. V ospredju tekmovanja tokrat niso bili rezultati, ampak množičnost, zato končnih rezultatov ne objavljamo. Tudi člani ostajajo aktivni in tako nadaljujejo z igrami v ligi mest ob Savi in Savinji. V sezoni 2002/03 smo odigrali 1. kolo in upamo, da bomo ob koncu lahko poročali o ponovni zmagi, kot je bilo že 4. sezono zapored. Tekmovanja se bodo v tej sezoni odvijala po novem sistemu, kar se je pokazalo kot uspešno že v Muti, Radečah in Gomilskem. Ob koncu želimo vsem igralcem veliko športnih uspehov v novi sezoni. ■ __________________________________________________________SPIN Šoštanj Nočni turnir v malem nogometu med zaselki Gaberk 2002 V soboto, 7. septembra, se je na igrišču v Gaberkah dogajal tradicionalni turnir v malem nogometu med zaselki Gaberk, ki si ga vedno ogleda veliko navijačev. Ob hitri rasti naselja Gaberke so se formirali zaselki, ki so po svojih značilnostih dobili ime npr. Žabja vas zaradi bližine jezera in močnega regljanja žab, Cuckovo selo zaradi množične prisotnosti psov, Vrhi, ker je zaselek na gaberških vrhih, Brode zaradi zgodbe, ki kroži med ljudmi, da je bilo nekoč v Gaberkah jezero in je na območju tega zaselka živel brodar, ki je prevažal ljudi ter tovor po jezeru. Še vedno pa obstaja kmetija, ki se ji po domače reče pri Brodniku. Zaselek Velunja ima ime po potoku Velunja, Beverly Hills pa že samo ime pove, da je to območje bogatejših prebivalcev. V polni postavi so se na turnir prijavili zaselki: Žabja vas, Cuckovo selo, Vrhi, Brode in Velunja. Vsako leto je sodelovala tudi ekipa zaselka Beverly Hills, letošnje leto pa jim ni uspelo sestaviti ekipe zaradi "poslovnih obveznosti" članov. Turnir se je pričel ob 18. uri s kvalifikacijskimi srečanji. Vsaka tekma je imela dva polčasa po 12,5 minut. Največ golov (9) v kvalifikacijah so zabili strelci iz zaselkov Žabja vas in Brode. V polfinale se ni uspelo uvrstiti ekipi iz zaselka Velunja. V polfinalu sta bili najuspešnejši ekipi zaselkov Brode in Žabje vasi. Za tretje mesto sta se tako spopadli ekipi zaselkov Cuckovo selo in Vrhi, kjer so prvi pokazali veliko premoč, saj so slednje premagali z rezultatom 5 : 0. Finalna tekma ob polnoči je bila zelo napeta, saj sta bili ekipi Brode in Žabja vas zelo izenačeni. Na koncu je zmagala ekipa Brode. Rezultat je bil 3 : 2. S tem je bila prekinjena tradicija zmag ekipe zaselka Cuckovo selo, kar je botrovalo še večjemu veselju letošnjih zmagovalcev. Prve tri ekipe so dobile v hrambo prehodne pokale. Končna bera golov je bila kar velika. Največ, kar 17 golov na turnirju, je zabila ekipa zaselka Brode, sledita pa ekipi Cuckovo selo in Žabja vas s po 14 zabitimi goli. Po turnirju je sledilo družabno srečanje, kjer so se obujali spomini na prejšnja leta, ko so zmagovali "cucki" in celo noč vrteli svojo himno "Najlepše so kelnerce", ki jo sicer izvaja Brendi. Posebej naglas so zapeli ob verzih "Cucki lajali so name, ko ob plotu sem k ...". ■ Aleksander Grudnik, Zdenka Mazej 40 Kultura Slovenska pesem navdušila v Švici Pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Svoboda Šoštanj smo od 20. do 22. septembra 2002 gostovali v Švici na 34. srečanju naših zdomcev, ki je bilo hkrati 5. vseevropsko srečanje. Povabil nas je izseljenski duhovnik pater Robert Podgoršek, ki se po štirinajstih letih vrača v domovino in prepušča mesto mlademu duhovniku mag. Davidu Taljatu. Program je bil obširen in zahteven, za nas nov izziv, ki smo se ga lotili z vso resnostjo. Ze spomladi smo v odmaknjenosti in miru (ha, ha, ha ...) v koči na Loki pod Raduho tri dni intenzivno spoznavali nove pesmi, ponovili nekaj starih in sklenili, da se bomo v Švici predstavili v najboljši luči. V septembru smo se ob vse pogostejših vajah ukvarjali tudi s pripravami na potovanje. Iskali smo sponzorje, saj tako potovanje ni poceni. Do petka zvečer je bilo po zaslugi pridnih pevcev vse pripravljeno, v bunkerju avtobusa je bilo hrane in pijače dovolj za vse tri dni (malo smo pretiravali s količinami!) in ob 8. uri zvečer smo odrinili. Naprej naj govori dnevnik. 20.15 - Prvič slišimo pesem Nocoj je druga rekla mi, ki jo obvladajo trije pevci. 23.00 - Lakota je huda reč in na postajališču Rosenberg v Avstriji (na našo srečo cariniki niso gledali v bunker) dobi vsak svoj sendvič in ga z apetitom poje. Začnemo uničevati zalogo pijače. Pesem ponovimo že desetič, večina mrmra melodijo. 24.00 - Začne se filmska predstava, ob nežnih zvokih frajtonerice večina pevcev zaspi, nekateri na tleh avtobusa, drugi tako ali drugače zloženi na sedežih. 5.00 - Poskušamo spraviti kosti v normalno stanje. Pomagajo nam veseli zvoki iz ozadja, vsak od pevcev že obvlada kakšno besedo iz sedemintridesetič ponovljene pesmi. 8.00 - Obilen zajtrk na postajališču, tokrat že v Švici (namazi, salame, marmelada, domač kruh, kavica) nas dokončno prebudi. 9.00 - Občudujemo Renske slapove, se slikamo na vseh možnih lokacijah in v vseh mogočih "pozah". Zapojemo slovensko pesem. Japonci navdušeno ploskajo in če bi ostali z nami še nekaj časa, bi si že mrmrali refren: "Nocoj je druga rekla mi tiste tri besede ..." 12.00 - Nenačrtovana krožna vožnja po Zürichu (beri iskanje) nas pripelje do dveh mladih Slovenk, študentk, ki sta za naslednje tri ure naši vodički. Ogledamo si središče mesta, ki nas očara. Če sklepamo po urejenosti mestnega jedra, smo prišli v urejeno in kulturno deželo. 15.00 - Po kosilu na avtobusnem parkirišču se odpeljemo proti mladinskemu hotelu, ki se nam spretno izmika (šoferjema bi zemljevid vsekakor močno koristil). Vztrajnost se obrestuje. Sredi švicarskih travnikov, kjer stoji kmetija z lepo urejenim "youth hostlom", izstopi prva skupina, mladinci, ki že skoraj obvladajo besedilo pesmi, pa so odpeljani v nekaj km oddaljen študentski dom. Časa za tuširanje in urejanje je malo, ženske navalijo tudi na moške tuše. Nazadnje čakamo le še šoferja. 17.15 - Odhod proti kraju Rüti-Tann v cerkev sv. Trojice, kjer Slovensko društvo Slovenija praznuje 25-letnico delovanja. 18.00 - Vaja na koru, pričakovanje prvega nastopa. 19.00 - Slovesno bogoslužje vodi ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode. Petje je ubrano, na glasilkah se ne pozna ob ostalih pesmih že sto- 1 V v • ar + ft ? , JNV j?« ‘® M w * -** 'n r't- ¥r r> > ' ü H ! tretjič zapeta naša nova "himna". Po maši zapojemo še nekaj narodnih pesmi, navdušimo publiko, po večerji proslavimo rojstni dan glavnega natakarja ter pridno sledimo zvončku patra Roberta. "Šljuk, na zdravje!" 23.00 - Anko začenja skrbeti ločeno prenočevanje mladincev. Bodo noč prebedeli ali prespali, to je vprašanje. Bo en sam edini zrelejši pevec obvladal energijo petnajstih mladcev ali bo klonil tudi on? 24.00 - Še vedno ne spimo, Anki pomagamo pri "sekiranju". 00.30 - Razmišljamo o opoldanskem nastopu v Einsiedelnu. Se nas bo slišalo po celi cerkvi? 7.50 - Avtobus dostavi k zajtrku v naš hotel dobro razpoložene mladince. Ponoči so se naučili besedilo "himne", kar pripomore k njihovemu jutranjemu brezhibnemu nastopu. 9.00 - Šoferja prepričamo, da avtobus ne potrebuje 12-urnega postanka, in odpeljemo se v Einsiedeln. V izogib ponovnega iskanja prave poti vozimo za vodičem. Flimno ponovimo stosedeminpetdesetič, mladi podajo poročilo. Nič ekskluzivnega, najbrž nekaj tajijo. 10.00 - Prihod v dvorano Dorfzentrum, kratka vaja, preoblačenje (gneča!) in nekaj minutni sprehod v slavnostnih oblekah po dežju skozi mesto do cerkve. Vmes dobimo podatke o dobri akustiki v cerkvi, pomirjeni smo. 11.45 - Ob pogledu na mogočno pročelje svetišča nam zastane dih, baročna notranjost nas dobesedno očara. Ponosni smo, da lahko pojemo v takšni cerkvi, pred tolikšno množico Slovencev iz vse Evrope, pred najvišjimi predstavniki države in cerkve. Pesem ob spremljavi orgel in violine napolni zadnji kotiček cerkve, med mašo spremljamo obred birme, g. nadškof umesti novega izseljenskega duhovnika g. Davida Taljata, bogoslužje pa v Marijini kapeli zaključimo s petimi litanijami. Začutimo božjo bližino. Po maši se slikamo z nadškofom pred oltarjem in sprejemamo čestitke z vseh strani za ubrano petje. Res smo peli s srcem! 14.15 - Srečanje pevke Klementine z novim generalnim konzulom v Švici, malteškim vitezom Jožefom Cirajem pred cerkvijo. Vitez se iskreno razveseli znanega obraza ob nastopu nove službe (Klementina je dober mesec preživela skupaj z njegovo ženo v ljubljanski porodnišnici, ob prvem rojstnem dnevu otrok pa so Cirajevi organizirali piknik za vse družine, s katerimi so se spoznali na oddelku). 14.30 - Uradni začetek kosila, dooooooolgo čakanje nanj, tako da skoraj zamudimo popoldanski nastop v dvorani Dorfzentruma. 16.30 - Polna dvorana, blizu tisoč zdomcev. Slovenske pesmi navdušijo in privabijo solze v oči. Slovo p. Roberta, zahvale predstavnikov slovenskih izseljenskih organizacij, pozdrav konzula, ki ne pozabi omeniti srečanja s Klementino, simpatična predstavitev novega duhovnika, obdarovanje. Še pesem Prišel je čas slovesa, bratje in refren: A mi se bomo srečali, se videli še kdaj. Na svidenje, prav vsi vi bratje, na svidenje še kdaj. 19.30 - Odhod, dolgo mahanje v pozdrav, občutek velikega doživetja, tiha želja, da bi se še vrnili. Ko himno ponovimo tristodvanajstič, jo znamo vsi; lahko že improviziramo, repamo... Nočna vožnja skozi Lihtenštajn, Nemčijo, Avstrijo, spanje. 8.00 - Prihod v Velenje, pevci izstopajo, vsi smo srečno preživeli, zdravstvenega zavarovanja, urejenega zadnji hip pred odhodom, na srečo nismo potrebovali. Pa kaj, če nekateri nimajo več glasu, do petka, ko imamo spet vaje, se bo vse uredilo! Nekaj hrane ostane (še sreča, da imamo zamrzovalnike), začuda tudi pijače. In načrti? Anka reši situacijo: v soboto gremo na trgatev v Ormož. ■ Metka Atelšek, Zvonka Sevšek Ó. november Celje, Stari pisker, 14. decembra 1944 Velik dogodek sredi noči Anica Kos E! an, kot vsak drugi v zaporu. Hodim po tesni celici, da se mi že vrti v glavi. Obstanem pod majhnim zamreženim okencem visoko pod stropom in se zagledam v košček sivega decembrskega neba. Zaprem oči in mislim na dom, na tri otroke, ki so ostali pri mojih starših. 11-mesečna dela prve korake, kar vidim jo, kako lovi > fl ravnotežje, iztegnem roke, da bi jo ujela —^ ------— 1 ^ o i boKd' ÄV<^H.l/&i/C>' hip j rl>ž> )t£L Navzlic resnosti položaja mi je skoraj šlo Af _ „ _ ^ • *<■ , t ' > na smeh. Poln predal pisem in vsa so pre- —i7'0vu^<ž'' ---- vedli! To me bo precej bremenilo. Le zakaj kt, S'S Jutžb « jih nisem sežgala? Med takim razmišljanjem so prižgali luč in jo po skromni večerji tudi takoj ugasnili. Tako se je ponavljalo vsak večer. Ampak to noč je bilo drugače! Po nemirnem spanju me je sredi noči zbudil nejasen šum, ki je prihajal s skrajnega konca dolgega hodnika. Bližal se je h Aloj 'tuđa /tllcLstMjV "epaS Š dOtXAipcfeviZ , — ... . - ■/IjO- faz KOfM.________ postajal vedno izrazitejši. Slišali so se kora- ki, govorjenje, rožljanje s ključi. Dvignila ~z ' . ~tZ 4 " sem glavo, poslušala in strmela v temo. Kaj kHU i/nj 4jcCmUAQ pl4&Mje4*\/« je to? Kaj se dogaja zunaj? Ali se motim? Ne! Srce mi je divje utripalo. Kaj naj to pomeni? Razločno sem slišala, da nekdo odpira celice, jih pušča odprte, ponavlja ~ besede: "Aufstehen, Partisanen sind da!" Sinila sem kvišku in že v temi tipala za obleko. Medtem je prišel do naše celice, -prižgal luč, med odklepanjem ponovil iste besede, pustil vrata na stežaj odprta in naprej. Iz odprtih celic je bilo slišati vedno bolj razburjeno vpitje, pretrgane vzklike začudenja in nerazumevanja. Od nekod je zadonel jasen moški šel glas: "Vsi ven! Hitro!" Ženske iz posameznih sob so se klicale med seboj. Spet se je zaslišal zapovedujoč glas s hodnika: "Dajmo, dajmo! Hitreje! Odeje vzemite s seboj!" Z mrzlično naglico sem potegnila odejo s postel- visok moški s partizansko čepico na glavi. Zdaj se mi je posvetilo: Akcija! Pogumna in drzna partizanska akcija! Val sreče, ponosa in tople hvaležnosti mi je zagrnil srce in ustnice so neslišno šepetale: "HVALA vam, REŠITELJI!" Stali smo na dvorišču v nočni temi, tiho, skoraj tesno drug ob drugem, z odejami v naročju. Vsa sem drgetala od silnega čustva in razburjenja. Medla svetloba, ki je risala začudenih obrazih. A nad nami se je spet bočilo nebo in vrata jetnišnice so bila odprta... Ko je partizan pri vratih dal znak za odhod, smo se vsi pognali za njim in pred očmi nemškega upravnika in paznikov zapustili Stari pisker. Tekli smo po sedanjem tržnem prostoru in ATT. po Vodnikovi in Gregorčičevi ulici. Povsod je bilo vse mirno, tiho. Nihče nas ni ustavl-jal, le naši čevlji so topotali po kamnitem _____tlaku, da je odmevalo v noč. Ustavili smo se onkraj Glazije, ob savinjski železnici. Tu -----nas je eden od rešiteljev nagovoril in nam svetoval, da lahko gremo naprej, kakor kdo želi, le da se čim prej umaknemo iz Celja. Tako smo tudi storili. Pot na Kozjansko je bila naporna in tudi nevarna. A meni se je zdelo, ko da je posuta z biseri, saj je vodila domov, domov... ■ “VFNPRÄ” vladarica znamenja Tehtnice in Bika “Venera je planet naših vrednot in doživianja življenja kot smiselnega, lepega in vrednega samega sebe”. Mit in izvor: Mitološko je bila Venera Hathor v Egiptu, Inana v Sumeriji, Ištar v Babilonu, Afrodita v Grčiji in Venera v Rimu. Povsod pa ima pomen "svete hotnice" in predstavlja arhetip erotične ljubezni. To je ženska, ki je bila spočetka devica in je v svojo erotično doživljanje inicirala s tem, da je imela spolni odnos s tujcem, ki se je pri tem tudi hkrati iniciral v svojo moškost. Predstavljala je boginjo, ki je s tem, ko je inicirala moškega, tudi sebe inicirala v zrelost. Po spolnem aktu se niso zahtevale obveznosti, kot je poroka, čustvena navezanost... Pri tem je šlo izključno za erotične obrede; ničesar ni zahtevala za povračilo. Sveta hotnica je nasprotni pol Sončevega arhetipa, ki ga je na Zemlji v starih časih simbolizirala podoba kralja. To je bil Amon Ra v Egiptu in tudi kasneje so bili kralji kot neposredni predstavniki Sončeve moči. Sveta hotnica pa je na drugi strani ustrezno izražala moč ženskih boginj: Hathor, Inana, Ištar, Afrodita, Venera. Seveda gre v vseh primerih za isti arhetip, to je princip erotične moči, v začetku predvsem ženske erotične moči. Pri erotičnemu druženju ni bilo romantične ljubezni ali poroke. Od tod izhaja esenca "VENERA". Venera ni romantika, ni poroka, niso obveznosti ali obljube. Romantično ljubezen predstavlja planet Neptun, ki predstavlja naše sanje o vsestranski združenosti z drugim bitjem in kozmosom. Venera je torej ljubimka in to je tisto, kar Luna ne more biti. Je utelešenje Erosa. Iz tega sledi resnična narava spolnega akta in nasploh spolnosti. Venera pravi, da spolnost ni namenjena izključno reprodukciji, ampak da je spolnost lahko od tega ločena in služi nečemu drugemu. Astronomski podatki: Astronomsko je Venera drugi planet sončnega sistema. To je Zemlji najbližji planet. Prekrivajo jo gosti oblaki rumene barve. Sestavljeni so iz žveplovega dioksida, ki kroži v ozračju. Atmosfera je gosta in težka ter je sestavljena skoraj izključno iz ogljikovega dioksida, kar pomeni, da bi na tem planetu lahko potencialno obstajalo življenje, podobno temu na Zemlji, če bi uspeli ogljikov dioksid vključiti v tak asimilacijski krog, kot ga poznamo na Zemlji. Danes je Venera praktičen primer popolnega delovanja tople grede. Temperatura na površju je okrog 450 stopinj Celzija, saj ogljikov dioksid žarke prepušča le navznoter, ven pa ne. Zato tudi vsa voda, ki je na planetu, izpari v ozračje. Sonde, ki so na planetu pristale, so posnele površino, ki je danes popolna puščava. To je podoba, ki grozi tudi Zemlji, če se razvijanje in delovanje učinka tople grede ne bo ustavilo. Lega Venere v sončnem sistemu: Venera je Zemlji relativno blizu. Leži znotraj Zemljine orbite, zato je na nebu vedno vidna blizu Sonca. Največja razdalja od Sonca na Zemljinem nebu je 47 zodiakalnih stopinj, kar je v astronomskem jeziku njena maksimalna energija. Je vedno bodisi pred Soncem ali za njim. Je zelo jasno in močno vidna na zahodnem nebu kmalu po Sončnemu zahodu. Imenujemo jo večernica. Ko pa vzhaja pred Soncem, je Venera vidna na vzhodnem nebu pred Sončnim vzhodom. Takrat ji pravimo "zvezda danica". Iz večernice postane danica potem, ko se je po nebu gibala retrogradno in je v Zodiaku zdrknila za Sonce. Venera je v primerjavi z ostalimi planeti le malokrat retrogradna. To se zgodi vsako leto in pol. Sedaj v tem času (od začetka oktobra pa do sredine novembra 2002) je Venera ravno retrogradna. Retrogradnost gibanja traja 42 dni. “Venera” v rojstnem horoskopu: Venera sicer služi našemu Soncu, našemu razvoju, tistemu, v kar naj bi se razvili, vendar je, kot rečeno, lahko v življenju dotičnega bolj ali pa manj razvita. Na to, koliko je razvita in delujoča, nam bo rojstni horoskop le deloma odgovoril. Vedno moramo horoskop dotičnega postaviti v njegovo dejansko, realno življenje in objektivne okoliščine, ki se tu pojavljajo. Venera je v rojstnem horoskpu v določenem znamenju, v določeni hiši in v določenih aspektih z drugimi planeti. Vse to govori o naših vrednotah. Katere so te vrednote, ki so najbolj neposredno pisane na kožo in do katerih imamo najlažji dostop, najbolj naraven dostop? Je pa res, da bo Venera v različnih horoskopih različno močno poudarjena. So horoskopi z manj poudarjeno Venero in horoskopi, kjer je ljubimka in koketa vladarica vse dinamike. To pogosto sovpada s tem, kako se dotični odziva in na kakšen način postavlja svojo lastno individualnost. Venera v rojstnem horoskpu govori tudi o tem, nad čem smo vzhičeni, kar nas spontano navduši. Kaj je z našo Venero v horoskopu? Kje se nahaja in kaj je zanjo ključno? Vse to in še mnogo več je vidno iz izdelave natalne karte oz. horoskpa, ki nam da želene odgovore! Venero imamo položeno v določeni hiši in iz te hiše ona upravlja in vodi svojo vladavino, še posebno s hišama, kjer sta doma bik in tehtnica. Najmočneje deluje v 2.,5., 7. in 11. hiši ter na 27 stopinj Rib, v padu pa je na 27 stopinj Device. Venera v znamenjih: - Venera v Ovnu: daje strastno ljubezen, toda le kratkotrajno, hitro sklene zakonsko zvezo, potrebuje občutek, da je ljubljena,... - Venera v Biku: daje občutljivost, daje zvestobo v zakonu, rada ima denar in razkošje, vendar pridobljenega z lastnim delom,... - Venera v Dvojčkih: zaplove v številne ljubezenske zveze, ima mnogo prijateljev, v življenju sklene več zakonskih zvez, ljubitelj umetnosti, ... - Venera v Raku: je mehka in sentimentalna, pade v ljubezenske krize,... - Venera v Levu: nasprotnemu spolu je zelo zanimiva in privlačna, zna uživati, osvaja z lahkoto, željna ljubezni,... - Venera v Devici: je mirnega in tihega značaja, resna, misli na dom in družino, neodvisna od partnerja,... - Venera v Tehtnici: ljubezen v tem znamenju je čista in lepa, navdušuje se in je nadarjena za skoraj vse umetnosti,... - Venera v Škorpijonu: je svobodna in neodvisna, v ljubezni z njo ni umirjene lepote, pač pa mnogo skrivnih strasti, muči jo ljubosumje, ... - Venera v Strelcu: je privlačna, odkrita in uspešna v ljubezni, rada ima naravo in šport, - Venera v Kozorogu: je v ljubezni ambiciozna in diplomatska, dostikrat hladna,... - Venera v Vodnarju: je družabna in odprta, topla in človeška, brez ljubosumja, rada ima filozofijo, v čustvih nestabilna,... - Venera v Ribah: včasih deluje nezrelo, vendar je to zaradi sramežljivosti, sklepa številna poznanstva, večkrat se poroči,... Zaključek: "Venera na nebu sije in žari!" Človeku pa daje smisel za lepoto, estetiko in erotiko! In ne samo to! V naše življenje lahko prinaša veselje, lepe kontakte in čisto ljubezen. ■ Astrologinja "Spela" : Ust 2oo2 C. 'cvrrcr SVETLOBA Meditacija Je čas, ko človek živi v temi, je čas, ko živi v svetlobi, in je večnost, kjer biva onkraj obojega. Pot, ki vodi tja čez, je odkritje, je most od človeka do človeškega, do pokončnega. Prepusti se mehkobi gozdnega mahu, tik ob mogočnem drevesu, ki biva tu morda že leta dolgo. Sedi ob drevesu, ki s svojo pokončnostjo daje zavetje in se na svojstven način veseli tvoje prisotnosti, tvojega druženja z njim. Stik ustvari mir, tišino in radost, ki jo človek potem lahko deli z bližnjimi in daljnimi. Na nočnem nebu se pojavijo zvezde, ti pa se potopiš v meditacijo Svetlobe, medtem ko naš planet potuje skozi vesoljni prostor in čas. Privošči si duhovno potovanje, ki te popelje najprej na eno izmed visokih gora, s katere opazuješ čudovito pokrajino pod seboj in nebo nad njo. Na tej višinski točki se komaj da zaznati kakšno hišo ali človeka z njegovimi radostmi, žalostjo, z vsemi drobnimi stvarmi. Stojiš tu, kakor da bi bil nadčlovek vsega, in se zavedaš te videče majhnosti in nepomembnosti, ki nas delajo ujete, človeške, kadar živimo spodaj v mestih in nižinah. Tu zgoraj v višinah zadihajo naše misli osvobajajoče in poletno. Se bolj poživljajoči so občutki, ko se dvigneš še višje, prav v bližino meseca in zagledaš našo čudovito Zemljo, ki s svojo podobo spominja na okroglo žogo, vrženo v vesolje. Iz takšne oddaljenosti se ne da videti nobene stvari, ne človeka ne njegovih lepih stvaritev ne trenutno trajajoče vojne in ne državnih meja. Z malo truda lahko potuješ še naprej, milijone kilometrov daleč skozi vesoljne globine in se čudiš impresijam, ki te obdajajo. Celoten sončni sistem in svetovi izgledajo kot delčki prahu, razsuti v tej neskončnosti, le sonce se kaže kot rahlo utripajoča majhna zvezda. S tega gledišča veličastnega prostora brez dna izgledajo posvetne stvari, kot so zgodovina sveta, naš egoizem, naš ponos, užitek, sreča ali tragedija, prav klavrno. Vse predstavlja kvečjemu samo nevidni drobec lesketajočega se prahu in na večjih oddaljenostih morda niti to ne. Naša domišljavost, politične ambicije in drugačne vrste vzpenjanja se tu nekje dokončno porazgubijo. Ljudje, ki imajo željo po širjenju zavesti, se lahko s pomočjo meditacije dvignejo nad vse to in v mirnosti opazujejo dogajanje s točke neskončnosti. Človek se meri v trajanju časa, zato se neredko poskuša izogniti starosti in teka za mladostjo. Ostajamo ujetniki in sužnji mnogih neizpolnjenih dogodkov in situacij, katere je čas zvalil na človeka. Ko izpolnimo vse časovne dogodke, želje in poti, še vedno nekaj manjka, nekaj, kar visi nad nami. Nekaj skrivnostnega, neprepoznavnega in nedoumljivega. Za boljše odkrivanje in razumevanje bi morali vse opazovati s točke brezprostornosti v prostoru in brezčasnosti v času. Vse očem vidne stvari znotraj prostora in časa so končne in minljive. Kontinenti so v svojem času spreminjali podobo, se potopili v morje in kjer je bila prej zemlja, je zdaj kopno. Tisto, kar je bilo pomembno in je vladalo in se bohotilo pred deset tisoč leti, je zdaj nekam izginilo. Človekova čutila so do neke meje omejena, prav tako znanstveni instrumenti in njihova zmogljivost. Kaj je pravzaprav tisto skrivnostno, kar je vzvišeno nad minljivostjo in z njo tudi upravlja? Je morda to tisto, kar nam povzroča dihanje, ali pa je to morda zrak in njegova vitalna moč? Je morda to kaj nevidnega, kot na primer inteligenca. Ljudje pišemo, govorimo, delamo in znamo marsikaj - vse te aktivnosti so vidne. Sama inteligenca v procesu mišljenja pa je nevidna. Vprašajmo se, ali je morda človek, ki piše in govori, resnica in nosilec, ali je morda to kreativna inteligenca sama? Poskušajmo biti kreativni in si zamisliti, daje to inteligenca, ki ni vidna in otipljiva, je pa prisotna. Iz tega bi lahko sklepali, da nevidno vzdržuje vidno, ga vodi, mu določa začetek in konec v času in prostoru. Tebi ljubo drevo in mahovi, pri katerih sediš, rastejo, čeprav nam ni poznana esenca, ki je odgovorna za rast dreves, rastlin in človeka samega. Meditant se posveča tej nevidnosti, ki obsega in vzdržuje celotno vidno realnost v vesolju. Prav kmalu lahko tako ugotovimo, da tudi sama srž človeka zavzema mesto nevidnega, neminljivega in tako časovno kot prostorsko osvobojenega. Tisto, za kar mislimo, da smo, da smo naše telo, misli, dela in predmeti, s katerimi se istovetimo in smo na njih navezani, pripada vidnemu in minljivemu. S takšnim vedenjem in mišljenjem se vračamo na naš planet Zemljo. V vsakdanjem življenju pa sedaj poskušajmo z novimi očmi opazovati in živeti. To novo spoznanje nas sili k zavedanju, da se človek ne more zadovoljiti s povprečnim, minljivim in končnim, ker vse to tudi propade. Dvigniti se in usmeriti vse sile v neznano, skrivnostno in neomejeno, pomeni presegati človeško. V nadaljevanju spoznavanja prav kmalu pridemo do odkritja, da ljudje in rastline v naravi nismo enaki, imamo različne danosti, sposobnosti in tudi vsebine. Le osnova je vsem ista. Zunanje različnosti, ki nas delajo zanimive in pestre, so samo oblike pojavnosti, vse pa so odvisne od notranjega. V približevanju temu nevidnemu ugotovimo, da je nevidno in kreativno nad vsakršno moralo in nad njenimi zahtevami. Nevidno je tudi nad slabim, nad spoštovanim, nad skromnim, nad sočutnim, vdanim, zvitim, pridnim, lenim in obzirnim. Današnja ureditev sveta, gospodarstva, šolstva in verskih skupnosti je prav zaradi nepoznavanja in neukvarjanja z notranjostjo v stanju, v kakršnem pač je. Stanje je takšno, kot je povprečno zavedanje vseh posameznikov tega sveta. Zato je pomembno dvigovati zavest in ne samo polniti naše glave z danes edino pomembnim, minljivim. Preseči danes na prestol postavljeno učenost, moralo in svetost, pomeni, zavedati se Svetlobe in inteligence. Z zavestnim opazovanjem vseh malih nesmislov se lahko človek prebudi. Meditant je tako lahko na primer tudi hudoben, pokvarjen, v družbi izobčen, neprilagojen in v nobeni stranki. On je tisti, ki ne izbira in ocenjuje po posvetnih merilih. Zanj je pomembno le zavedanje, da je nad vsem tem. Vodi ga skrito in božansko. Sele v tem zavedanju resničnosti je možno, da odpade tudi hudobija in nastopi povezovanje ljudi v enotnost in celovitost. Prej tega ni možno. Vse slabe in boleče stvari sveta so narejene samo zaradi nezavednosti. Današnji navidezni gospodarji sveta, držav, mest in ljudi, ki se v tem času pojavljajo na plakatih in širijo gesla in svoje ideje ter vprašljive vsebine, bi morali razmisliti malo tudi o tem, kaj je tisto, kar je resnično pomembno. Ljudje, ki ne pridejo volit, ne pridejo zato, ker nočejo podpirati lažnega in minljivega, saj v notranjosti vedo in čutijo, kaj je prav. Nevidno mnogim ljudem šepeta, da dajejo svoj glas univerzalni stranki, polnemu življenju, užitku, radosti, plesu in meditaciji. Sele s tem notranjim zadovoljstvom, ki je pogoj, se potem lahko temeljito ukvarjamo z vidnim. Stati na vrhu gore, biti oddaljen milijone kilometrov proč od vseh nepomembnosti in prepoznavati bistvo, pomeni biti izvoljen, da voliš tistega, ki s tabo stoji na vrhu gore, ali pa tistega, ki vsaj poskuša s trudom priti na goro. Šele takrat obstaja možnost sodelovanja z inteligenco in upanje na prihod pravega, pokončnega Človeka. Pravi človek daje svoj glas vedno Nevidnemu in za tem tudi stoji. ■ Zen Aj A* v znamenju gasilcev Mesec varstva pred požari so gasilci iz naše občine pričeli z organizacijo okrogle mize, ki je nosila ime Kategorizacija in opremljanje gasilskih enot. Udeležili so se je predstavniki društev, štaba CZ, pomočnik poveljnika GZ Slovenije, župan Milan Kopušar in predstavniki medijev. Uvodno predavanje je pripadlo pomočniku poveljnika GZ Boris Lambizer in Milan Kopušar - bo zdaj dovolj denarja? Slovenije g. Matjažu Verbiču, ki je predstavil Merila o opremljanju gasilskih enot ter spregovoril o aktualnostih in težavah, ki spremljajo to področje. Po razpravi udeležencev je sledil podpis Pogodbe o opremljanju gasilskih enot Občine Šoštanj, ki sta jo slovesno podpisala poveljnik poveljstva Boris Lambizer in župan Milan Kopušar. In kaj prinaša podpisana pogodba? O njenem pomenu je spregovoril Danilo Čebul, ki je kot poveljnik CZ in odpoveljnik poveljstva sodeloval pri njeni izdelavi, ki je temeljila na enoletni izmenjavi mnenj in usklajevanju stališč. Podpisnice pogodbe so se odločile zgraditi sistem požarne varnosti, ki bo temeljil na medsebojni odvisnosti in sodelovanju med gasilskimi enotami. Osnova pogodbe je Uredba o opremljanju gasilskih enot in petletni plan zamenjav gasilske tehnike in opreme. Življenjska doba vozil tipa GV ( vozila brez vode) je podaljšana na 20 let, vozil tipa GVC ( vozila z vodo) pa 25 let. Pogodba določa tudi število operativnih članov posameznih enot, ki so razporejeni na dolžnost v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, določa način plačila zavarovanja za vozila in način izvajanja investicij. Najvišjo kategorijo III zasedajo gasilci PGD Šoštanj mesto, ki jim kot osrednji enoti pripada največ opreme in nalog. Topolški gasilci spadajo v II. kategorijo in bodo v prihodnosti dodatno namenjali več pozornosti intervencijam v odmaknjenih področjih, predvsem na gospodarskih objektih, kakor tudi v naravnem okolju po občini. V I. kategorijo spadajo gasilci iz Gaberk in Lokovice, ki bodo skrbeli za svoje požarne rajone ter po potrebi priskočili na pomoč tudi ostalim enotam. Program zamenjav tehnike predvideva prvo zamenjavo v letu 2003, ko bomo v Lokovici zamenjali zastarelo avtocisterno TAM 170 z vozilom tipa GVC 16/25. Vozilo bo namenjeno nalogam prevoza vode 2500 litrov in jo bo poganjala črpalka z zmogljivost-jol 600 l/min. V njem bo prostora za osem članov in pripadajočo opremo. Župan Milan Kopušar je ob podpisu pogodbe izrazil zadovoljstvo nad usklajenim dogovorom med gasilskimi društvi kot podpisniki pogodbe, kar je dodatno zagotovilo za uspešno opravljanje nalog na področju varstva pred požari. Prepričan je, da je pogodba o opremljanju dober dokument, ki ga bo potrebno izvajati ne glede na razvoj dogodkov v prihodnosti na nivoju lokalne skupnosti. ■ Danilo Čebul ml. Slušatelji okrogle mize kategorizacija in opremljanje gasilskih enot. Foto: Zdravko Kočevar Foto: Zdravko Kočevar NAGRADNA GASILSKA KRIŽANKA Pravilna rešitev prejšnje križanke se glasi: SADOVNJAK; OBIRANJE SADJA; NA ZDRAVJE Za pravilno rešitev križanke v 9. številki Lista, smo izžrebali naslednje nagrajence: Dve karti za predstave v SLG Celje po lastni izbiri prejme: Katja Kočevar, Cesta talcev 7, 3325 Šoštanj. Literarni almanah Hotenja prejmeta: Ivana Grudnik, Ravne 43 b, 3325 Šoštanj in Roman Brane, Naselje Slavka Černeta 29, 4280 Kranjska Gora. Po dve vstopnici za filmsko predstavo po lastni izbiri v Kinu Velenje prejmeta: Tilka Lešnik, Lajše 207b, 3325 Šoštanj in Alojzija Heindl, Metleče 18, 3325 Šoštanj. Izmed pravilnih rešitev GASILSKE KRIŽANKE bomo izžrebali sledeče nagrade, ki jih poklanja Gasilsko društvo Šoštanj: 1 gasilni aparat na prah 6kg, 1 avtomobilski gasilni aparat in 5 X razgled z avtomobilske gasilske lestve po pravilih z upravljanjem z lestvijo. SLOVARČEK: ATITUDA - stanje baletke na enem prstu; CANO - španski pomorščak, prvi obplul zemljo; CEARA - država v Braziliji; NJASA - afriško jezero (Malavi); TMARA - vas na avstrijskem Koroškem UVAC - reka na jugozahodu Srbije. ...Križanka 45 lobst 2oo2 Ò. november NASKOK, ATAKA GORA SAMOSTANOV V GRČIJI PILE ZA država v BRAZILU SKRAJŠANA MARGARETA KITAJSKA KEM. SIMBOL ZA SROM SPANSKI POMORŠČAK SELEKCIJA MIK VRSTA AZIJSKE PAIME SESTAVNI BEL ATOMA CERKOVNIK REKA V SRBIJI ZADNJI IN PRVI SAMOGLASNIK OSEB. ZAIMEK RIMSKA 2 ARIJA ZIMSKA PADAVINA AFRIŠKO JEZERO ANTIČNO IME ZA IMETNIK, VZRE-JITEU PSOV KERSNIK AMID ASPARA-GINSKE KISLINE DROGI IN PRVI SAMOGLASNIK OLDTIMER (POG.) ZACINJENA OBARA KEM. SIMBOL ZA ERBIJ MALA PRITOK KAME V SLAVILNA LIRSKA PESEM GORSKI MASIV V VZD. GOETHEJEVE MATERE TRIJE ENAKI SAMOGLASNIKI IZVAJALEC SELEKCIJ CRNOGORSKO ZDRAVILIŠČE ZNIZANA NOTA T AVT. OZN. IASCHENDORFA LJUBU. PRODAJNA GALERIJA OSEBNI PRAZNIK ŽEPIČ LUDVIK ZABAVA 'REJVERJEV' P1BIVALCIGORIJ JETIKA, SUŠICA SLAVNOSTNI POSLEDICA GUBANJA KEM. SIMBOL ZA . BOR PRBIVALEC REUSA GRŠKA ČRKA AMPER Gesla križanke: 3^1 3^> c§> 3=d Ime in priimek: Naslov: Izpolnjen kupon pošljite na naš naslov do 20. 11. 2002. GASILSKA" KRIŽANKA 4Ó Heodgovomo klikanje... KLIKt^ Stopil sem v čas, ki je tekel mimo mene. Od temena proti očem je prihajal številka 273, številka mojega "auscuga", na katerem visijo spomini in je visel kanu. Takrat sem ugotovil, da to ni več zafrkancija. KLIfc^ Kanu. Kanu. Kanu. Ja? Torej sem na dnu! "Voda je požrla Drevesa in zalila V hiši ognjišče. Med stoli ščuka Žrtve išče." KLIKt^ Provokacija ni provokacija ni provokacija. KLIK^ "Staršaht" je izpolnil vsa naša pričakovanja. Skozenj je moralo na delo toliko in toliko tisoč knapov, se tolikokrat in tolikokrat sleči do golega, zopet obleči, oditi tristo metrov pod zemljo, priti ven, se sleči do golega, oprati prah in znoj, oprati "pukl", obrisati in zopet obleči ter z mokro glavo planiti ven, na sonce ali mraz. Samo tam se je lahko zgodil GFEST. Pravzaprav je "Staršahat" od vsega začetka gledališče in GFEST je samo njegovo finale. Vse, kar se bo zgodilo sedaj, ko sem vstopil v čas in odtekam z njim, je brezveze. Zdaj lahko poderejo tudi "Staršaht". KL IKt^ Velenje ni razumelo. Velenje ne razume. Velenje ne bo razumelo. Kako naj notranji organi, tudi srce samo, kako naj razumejo, zakaj so. In čemu služijo. Zgodovine se ne da zanikati. Je Šaleška dolina, ni Velenjska kotlina. Šoštanj je bil. Šoštanj je. Šoštanj bo. Za večno je pa izginilo polovica Škal in celo Družimrje, da so nagnetene smrdljive kmetije sredi novih lepih ah in oh hišk. S sintetično, magično besedo Dolina se ne da prekriti Šoštanja, Velenja in Šaleške doline. Se ne da, kot bo elektrarniški pepel prekril Dolino. KLIK^ V nedeljo, 29. septembra, je cirkus GFEST pospravil šotor in odpeljal v časovno luknjo, ki so jo zvrtali pod "auscugom" št. 273. Na travniku je ostala velika lisa pobledele trave. Nad jezerom se boči hrib radioaktivnega pepela in E.kolog@si meri čistočo z drobnimi požirki vode iz Plevelovega "tajhta". Kadunja velenjskega lignita je vase posesala dve vasi. "To streho kmalu so Požgali in Vlado seje skril nazaj v Šiško. Duhovi prednikov so Nemi vsi ostali, na hribu čaka smrt še zadnjo Hiško." KLIK^ ... odgovornega urednika HOSPIC VABI Izobraževanje BLIZU V TEŽKEM ČASU se je sicer začelo 24. oktobra, vendar je še vedno čas, da se pridružite ob četrtkih oziroma pokličete za informacijo v ZD Velenje po telefonu 03 587 63 00 ob ponedeljkih od 17. do 9. ure in ob sredah od 8. do 10. ure. Izobraževanje je namenjeno tistim, ki bi želeli postati prostovoljci, ter tudi tistim, ki se pri svojem delu srečujejo z umirajočimi in žalujočimi. ŠOŠTANJSKI ŠPORTNI NAPOVEDNIK za november 2002 KDAJ PANOGA KAJ KJE ORGANIZATOR 2. november ob 16. uri nogomet Šoštanj : Središče štadion Šoštanj Nogometni klub Šoštanj 2. november ob 19. uri odbojka Šoštanj Topolšica : MB Stavbar IGM Športna dvorana Šoštanj Odbojkarski klub Šoštanj Topolšica 3. november nogomet Šoštanj : Kovinar Štore (mladi) štadion Šoštanj Nogometni klub Šoštanj 9. november ob 18. uri odbojka Kajuh Šoštanj : Savinja Celje telovadnica OŠ Topolšica Ženski odbojkarski klub Kajuh Šoštanj 16. november planinstvo Planinski izlet na Slavnik 1028m / Planinsko društvo Šoštanj 16. november ob 9. uri kegljanje Šoštanj II : Pivovarna II kegljišče TEŠ Kegljaški klub Šoštanj 16. november ob 16.30 uri kegljanje Šoštanj : Konjice II kegljišče TEŠ Kegljaški klub Šoštanj 16. november ob 19. uri odbojka Šoštanj Topolšica : Calcit Športna dvorana Šoštanj Odbojkarski klub Šoštanj Topolšica 23. november ob 18. uri odbojka Kajuh Šoštanj : Galeja Vega telovadnica OŠ Topolšica Ženski odbojkarski klub Kajuh Šoštanj 23. november ob 19. uri odbojka Šoštanj Topolšica : SIP Šempeter Športna dvorana Šoštanj Odbojkarski klub Šoštanj Topolšica 30. november ob 9. uri kegljanje Šoštanj II : Ljubno ob Savinji kegljišče TEŠ Kegljaški klub Šoštanj 30. november ob 16.30 uri kegljanje Šoštanj : Slovenj Gradec kegljišče TEŠ Kegljaški klub Šoštanj 30. november ob 18. uri odbojka Kajuh Šoštanj : Kerna Puconci telovadnica OŠ Topolšica Ženski odbojkarski klub Kajuh Šoštanj Športna društva, ki želijo svoje aktivnosti objavljati v napovedniku, naj podatke posredujejo po el. pošti na: info@sportna-zveza-sostanj.si ali jih pošljejo na naslov ŠZŠ, p.p. 26, 3325 Šoštanj. Seznam športnih dogodkov lahko najdete tudi na spletni strani Športne zveze Šoštanj http://www.SDortna-zveza-sostani.si/ ter na šoštanjski kabelski TV (C22). Tudi letos ŠOŠTANJSKI IZZIV. Ce ste mislili, da ga ne bo. ste se motili. Letos še boljši, še bogatejši. I Pridite v dvorano Kulturnega doma v Šoštanju 23. novembra ob 18.00 in sodelujte z domačimi obrtniki in podjetniki ter se pustite PRESENETITI. Vstopnice so v predprodaji v trgovini SAŠA na Prešernovem trgu v Šoštanju. Nagrajujemo dolgoročno varčevanje Pri vezavi tolarjev nad 1 letom vam bomo ob že tako ugodni obrestni meri podarili še +0,5 odstotne točke, pri vezavi tolarjev nad 2 letoma pa celo + 1 odstotno točko. Ponudba velja za novo sklenjene pogodbe do 20. novembra 2002. O možnostih varčevanja se posvetujte z našimi svetovalci v poslovalnicah po vsej Sloveniji. www.r-kb.si SKUPAJ USPEŠNI X Raiffeisen KREKOVA BANKA 1 o Doživite predbožični Dunaj! Izpolnjen kupon pošljite do petka, 13. 12. 2002, na naslov: Raiffeisen Krekova banka - marketing, Slomškov trg 18, 2000 Maribor, ali ga prinesite v našo najbližjo poslovalnico. Med vsemi, ki boste pravilno odgovorili na nagradno vprašanje, bomo 16. 12. 2002 izžrebali pet dobitnikov enodnevnega izleta na predbožični Dunaj za dve osebi. S praktičnimi darilnimi paketi bomo obdarili še 50 srečnežev. Kakšen je nov slogan Raiffeisen Krekove banke? (označite ustrezen odgovor) j Skupaj uspešni. QPo jutru se dan pozna. [^Nasmeh je pol zdravja. Ime in priimek: Naslov: Telefon: E-pošta: Dovoljujem, da me obveščate o novostih v banki. DA Sklenitev posla z Raiffeisen Krekovo banko ni pogoj za sodelovanje v nagradni igri. V igri lahko sodelujejo vsi, razen zaposleni v Raiffeisen Krekovi banki. Pravila in dodatne informacije: www.r-kb.si. Podpis: NLB d.d, Trg republike 2, Ljubljana; oblikovanje: O FUTURA DDB informacije o stanju na vašem računu plačilo položnic, plačilnih nalogov in prenos sredstev med računi prijava/odjava delovnega računa, povišanje limita,' vezava depozita sprememba bančnega PIN,, sprememba naziva računa pregled zadnjih štirih transakcij SMS opozorila o stanju vašega računa pod/nad določenim zneskom telefonska številka klicnega centra NLB Moba NLB je nov način bančnega poslovanja, ki omogoča opravljanje osnovnih bančnih storitev preko mobilnega telefona. S pomočjo Mobe NLB lahko z banko poslujete kjerkoli in kadarkoli - 24 ur na dan. Da bi postali uporabnik Mobe NLB, izpolnite vlogo v najbližji bančni poslovalnici ali spletni poslovalnici Klik NLB, v mobilnem telefonu pa zamenjajte svojo SIM kartico z novo, ki jo kupite v Mobitelovih centrih. Poslujte z banko v hitrem ritmu sodobnega življenja. Zaenkrat le za uporabnike Mobitel GSM. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Divizija Velenje KNJIŽNICA KULT CENTRA I NAPOTNIK «JELENJE