Športna rekreacija in zdravje
Za dobro zdravstveno počutje, za ohranjanje delovne sposobnosti in razvoj celotne človekove osebnosti je pomembno, kako človek preživlja prosti čas. Razvoj tehnike nam je sicer olajšal delo in življenje, prinesel pa množico spremljajo-čih škodljivih pojavov od enostranskih fizičnih in psihičnih obremenitev do onesnaženega okolja. Ti vplivi načenjajo tudi zdravje, ki ga sodobno pojmujemo ne le kot odsotnost bolezni, ampak kot stanje popolne telesne, duševne in socialne blaginje.
Na poslabšano zdravstveno stanje kažejo objek-tivni znaki, kot so padec storilnosti in kakovosti dela, povečanje števila nesreč in obolenj. Na to kažejo tudi subjektivni znaki, kot so brezvoljnost, padec koncentracije, negativen odnos do dela in okolice ter utrujenost. Utrujenost preženemo s počitkom v prostem času pa tudi z odmori med delom. Samo po zelo napornem fizičnem delu je priporočljiv pasivni počitek, ki vkijučuje mirova-nje, ležanje, spanje. Sicer pa je bolj priporočljiv aktivni počitek, s katerim aktiviramo tiste mišice in organe, ki so med delom mirovali. Tako je med dolgotrajnim sedenjem priporočljivo večkrat vsta-ti, se razgibati, narediti nekaj počepov, sklec, gibov ali vežb.
V nekaterih delovnih organizacijah, zlasti tara, kjer hitrost dela narekujejo stroji, so že uvedli aktivne rekreativne odmore. Z njimi poizkušajo kompenzirati  enostranske  obremenitve,  ki jih
povzročajo ponavljajoči se gibi, prisilna drža in visoka stopnja pozornosti. Ti aktivni odmori pa ne izključujejo sodelovanja v drugih dnevnih, te-denskih in letnih programih rekreacije!
Športnorekreativne dejavnosti lahko potekajo individualno, po lastnem programu kot npr. tek, kolesarjenje, gimnastične vaje, lahko pa organizi-ramo v športnih društvih pod vodstvom vadite-Ijev. Pravilno je treba izbirati intenzivnost in tra-janje vadbe. Intenzivnost naj bo 50 do 70% od maksimalne aerobne sposobnosti. Obremenitev lahko ugotavljamo preko pulza, ki ga izmerimo na žili na zapestju. Za zdrave rekreativce velja orien-tacijsko pravilo za izračun maksimalne frekvence srčnega utripa; dobimo jo tako, da od 170 odšteje-mo leta starosti. So pa tudi bolezenska stanja, ki ne dovoljujejo tovrstnih fizičnih naprezanj.
Ob pričetku nove dejavnosti moramo vsekakor upoštevati pravilo, da je treba obremenitve pove-čevati postopoma tako, da ima organizem dovolj časa za prilagoditev. Vadba naj bo tudi redna, dva do trikrat tedensko, le tako bomo sposobni orga-nizem ohranjati na doseženi ravni in ]o še poveče-vali.
Razumna in pravilno usmerjena športno.rekre-acijska dejavnost krepi in ohranja zdravje. Ne-smotrno izbrane aktivnosti in pretirane obremeni-tve pa lahko zdravje ogrozijo in povzročijo po-škodbe.
F. V.
IzPD Šentjošt            -^
Po dveletnem delovanju so v planinskem dniJtvu Šenjožt lahko zadovoljni z aktivnostjo. Letos so organizirali vei izletov: med dnjgimi v avgustu in septembru na Triglav (ob 20. letnici prvcga pristopa Šentjoštčanov na naš najvišji vrh), Jalovec (v okvim mladinskega planinskega tabora Tamar 85, po lanskoletnem uspešnem laboru v Vradh), Vtf in Škrlatico (ob odrtju kiožne poti okoli Kriških podov) ter zaključni na Porezen.
Sedaj ko bo večina pospravila planinske čevlje. pa vabijo na predavanja z diapozitivi. Najprej bodo 20. oktobra svoje vtise z obiska francoskih alp stmili štirje člani društva s predavanjem OD MONT BLANCA do ECRINA. 17. novembra bo naš znani alpinist Tomo Česen predstavil odpravo na JALUNG KANG, v kateri je tragično preminil Borut Berganl. Pred koncem leta ko bodo organizirali planinsko silvestrovanje pa bo 15. decembra Andrej Gosar prikazal 5e diapozitive z ETNE.
JURIJ DRAGA