LETO XXXIV., ŠT. 1 Ptuj, 8. januarja 1981 CENA 6 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Utrjevati vodilno vlogo ZK (stran 3) Dogovor o temeljih družbenega plana (stran 5) Nove cene mleka (stran 7) Z vedrim korakom v novo leto (stran 8) Kraj poslednjega boja Pohorskega bataljona — pomnik, ki bo ostal za vedno zapisan v naši zgodovini. Novi del občinskega središča Slovenska Bistrica. OBČNASLOVENSKA BISTRICA VČmAJ, DANES iN JUTRI Praznik občine je trenutek in priložnost, da delovni ljudje v njej pregledajo prehojeno pot, dosežene delovne rezultate in kakšne naloge jih čakajo v prihodnjem obdobju. Občina Slovenska Bistrica je prav gotovo med prvimi v SR Sloveniji, ki ima svoj praznik že prve dni v letu. To je tudi vzrok, da ob svojem prazniku še ne morejo dati popolnih rezulta- tov poslovanja v preteklem letu, z dokaj natančnimi pa že lahko postrežejo. Območje občine Slovenske Bistrice pokriva 36.869 ha ali 369 k^m in predstavlja 1,82 odstotka celotnega slovenskega prostora. Po površini se uvršča med srednje slovenske občine in je med šestdesetimi občinami na 22. mestu. Tako ugodnega mesta pa ne zavzema na področju gospodarstva za kar je veliko objektivnih vzrokov, ob njih pa prav gotovo ne manjka takšnih, ki jih bo potrebno v naslednjem obdobju z gospodarnejšim poslo- vanjem. seveda ob ugodnejših zunanjih razmerah, uspešneje odpravljati. Nekaj več kot polovico občine pokrivajo gozdovi, zato je lesnopredelovalna industrija med najmočnejšimi panogami gospodarstva tega območja. Med neugodne pokazatelje uvrščajo tudi počasno naraščanje števila prebivalstva, saj ugotavljajo, da v veliki meri zaostaja za rastjo prebivalstva v SR Sloveniji. Medtem ko je v letu 1976 občina štela 31.270 prebivalcev, se je do leta 1980 to povečalo komaj za okoli tisoč. Za družbenoekonomski razvoj občine je značilno, da tako kot v republiki, beležijo zaostajanje pri konkretnem uveljavljanju družbenoekonomskih odnosov, še posebno pri povečanju produktivnosti dela in izboljša- nju učinkovitosti gospodarjenja, pri spremi- njanju strukture v materialni proizvodnji in doseganju skladnejših blagovnih in denarnih tokov v družbeni reprodukciji. Za obdobje 1976—1980 ugotavljajo, da ni bil dosežen načrt prestrukturiranja gospodarstva. Kljub neugodnim gospodarskim tokovom v posa- meznih letih minulega srednjeročnega obdob- ja. so v občini dosegli nekatere pomembne rezultate, ugodno rast gospodarskega razvoja in rast družbenega standarda. V prvih štirih letih minulega srednjeročnega razvojnega obdobja (1976—1979) je družbeni proizvod naraščal letno v povprečju za 22,4 odstotka nominalno, medtem ko je bila realna rast 7,1 odstotka. Fizični obseg industrijske proizvod- nje je v enakem obdobju naraščal letno po Stopnji 8,1, zaposlenost v združenem delu pa za okoli 3 odstotke. Pomembni uspehi so bili v zadnjem obdob- ju doseženi na področju izvoza, kije naraščal v povprečju za več kot 16 odstotkov, realno za okoli 9 odstotkov, to pa je hitreje od realne rasti družbenega proizvoda. Predvideni učin- ki pa niso bili v tem obdobju doseženi na področju investicijskih naložb, saj so bile odločitve v investicijske naložbe velikokrat podrejene trenutnim interesom in tako niso odražale dolgoročnih interesov delavcev v združenem delu. Nemalokrat je bila posledica neučinkovitejšega investiranja predolgo izva- janje posameznih investicij. Ob tem je potreb- no še povdariti da tudi negospodarske investi- cije niso rasle v skladu z materialnimi mož- nostmi, posledice se kažejo tudi danes na področju posameznih dejavnosti. V občini Slovenska Bistrica je bilo v letu 1980 zaposleno povprečno okoli 7500 delav- cev, od tega okoli 6600 v gospodarstvu. Povprečna stopnja rasti zaposlenosti je znaša- la blizu 3 odstotkov kar je bilo za republiškim povprečjem. Pomembneje bilo tudi gibanje zaposlenih pri zasebnih obrtnikih, ki je v začetku minulega srednjeročnega obdobja znašalo 310, konec leta 1980 pa že okoli 500. Neugodne rezultate beležijo v bistriški občini tudi na področju ustvarjanja narodnega dohodka, kjer kljub višji stopnji rasti družbe- nega proizvoda, kot je bil v srednjeročnem obdobju 1976—1980 v SR Sloveniji, zaostaja- jo. Če je bila ta občina po doseženem narod- nem dohodku na prebivalca v letu 1979 še na 51. mestu v SR Sloveniji, je sedaj še nižje. Dejavnost industrije predstavlja v zadnjih letih 50 odstotkov družbenega proizvoda. Najpomembnejša dejavnost je proizvodnja in predelava aluminija ter njegovih zlitin, pa tudi lesna industrija s prehodom na višje stopnje predelave surovine. Osnovna usmeri- tev na področju predelave aluminija je povečanje stopnje fmalizacije. razvoja tehno- logije in raziskovalne dejavnosti in nadaljnje povečanje izvoza, še posebno v dežele v razvoju in razvijanje višjih oblik mednarodne menjave. Druga najpomembnejša dejavnost, gozdarstvo in lesno predelovalna industrija načrtuje nadalnji razvoj v finalizaciji in razvoju takšnega proizvodnjega programa, ki bo vključeval tudi plastiko, steklo, papir in aluminij. Prav te surovine imajo v bistriški občini bogato zaledje. Kmetijstvo je v občini Slovenska Bistrica še vedno pod.očje, ki v veliki meri vpliva na rezultate poslovanja in gospodarjenja. Zato je tudi upravičeno pričakovanje, da bodo v prihodnjem srednjeročnem obdobju nadalje- vali naložbe v pridobivanje in usposabljanje novih kmetijskih zemljišč, povečano proiz- vodnjo poljščin, v obnovo vinogradov in sadovnjakov. Povečali bodo tudi število stojišč za pitno govedo, aktivnosti pri nadalj- njem preusmerjanju kmetij, razvoju kmečke- ga turizma in izpopolnjevanju kmetijske mehanizacije. Še dokaj neizkori.ščene so tudi možnosti in potrebe po organiziranem nadaljnjem vklju- čevanju gradbeništva v mednarodno menjavo dela, pocenitvi in prehodu na industrijski način gradnje. Velike naloge čakajo v srednje- ročnem obdobju tudi trgovino, saj je ta v občini slabo razvita, zato velika sredstva odhajajo v sosednje občine, predvsem Mari- bor, Ptuj in Slovenske Konjice. Delovna organizacija Preskrba, kot osnovni nosilec razvoja trgovine v občini, si bo morala priza- devati za razširitev prodajnih in skladiščnih prostorov, posodobitev prodajne mreže in tudi povečanje ponudbe. Predvsem v letu 1980 je drobno gospodar- stvo zabeležilo pomembni korak v razvoju, ki teži predvsem po izkoriščanju surovin, ki sijih lahko zagotavlja v okviru občine. Odločilno vlogo v srednjeročnem obdobju 1980—1985 v občini Slovenska Bistrica bo imel tudi izvoz, ki je bil že v preteklem sred- njeročnem obdobju večji od uvoza. Največji izvozniki so bili in ostajajo tudi v prihodnje organizacije združenega dela IMPOL Sloven- ska Bistrica, ki predstavlja nad 75 odstotkov vsega izvoza občine. Med izvozniki pa so vse uspešnejši tudi TOZD LIO Poljčane. DO Steklo Slovenska Bistrica, TOZD Releji Makole m EMI Poljčane. Še neizkoriščene možnosti so tudi v delovnih organizacijah MONTER Poljčane-reduktorji. TOZD Gra- nit Slovenska Bistrica. DO Granitna industri- ja Oplotnica in Kmetijski kombinat Sloven- ska Bistrica z izvozom vina in namiznega sadja. Besedilo in posnetka: Viktor Horvat KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ V SOZD EMONA LJUBLJANA Večje možnosti hitrejšega razvoja Ze dalj časa so tekli dogovori med predstavniki Kmetijskega kombi- nata Ptuj in sestavljene organizacije združenega dela EMONA Ljubljana. V skladu z družbenim interesom razvoja slovenskega kmetijstva in splo- šnih prizadevanj za več hrane so našli skupni jezik, dogovorili so se o oblikah najtesnejšega sodelovanja in povezovanja. O rezultatih dogovorov je razpravljal tudi delavski svet Kmetijskega kombinata Ptuj in sprejel sklep o razpisu referenduma, ki bo v vseh 16 TOZD KK Ptuj še v mesecu januarju 1981. Na referendumu se bodo delavci lahko izrekli za ali proti združitvi v sestavljeno organizacijo Emo- na Ljubljana. ,,Predvsem večje sovlaganje sredstev v agroživilstvo in s tem bistveno pospešitev njegovega razvoja, sovlaganje v razvoj našega gostinstva in tu- rizma, zlasti še Ptujskih toplic, zagotavljanje večjega izvoza in vrsto dru- gih prednosti. To obenem pomeni sovlaganje v razvoj kmetijstva v podra- vski regiji. Ob tem bomo razvijali in krepili dolgoročno sodelovanje s SOZD Tima Maribor v skladu s skupnimi temelji plana na območju sku- pnosti podravskih občin." Več o pripravah na referendum o združitvi prihodnjič. FF ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE OBČINSKI SVET PTUJ Na podlagi določil 123. člena Statuta Zveze sindikatov Slovenije in na podlagi določil Pravilnika o podeljevanju srebr- nega znaka sindikatov Slovenije (štev. 95—8—2/Grz z dne 28. 1. 1975) razpisuje Komisija za podelitev srebrnega znaka sindikatov Slovenije pri Občinskem svetu ZSS Ptuj rok in pogoje za predlaganje kandidatov za podelitev srebrnega znaka sindikatov Slovenije v letu 1981. Srebrni znaki sindikatov Slovenije bodo podeljeni ob 1. maju »PRAZNIKU DELA« posameznim članom sindikata in osnovnim organizacijam zveze sindikatov. 1. Srebrni znak se podeli članu sindikata za dolgoletno in požrtvovalno delo v sindikalni organizaciji, kije s svojim delom dal pomemben delež pri uresničevanju delavskih interesov ter veliko prispeval k uveljavljanju in razvoju, prav tako razredno opredeljenemu delovanju sindikalne organizacije. II. Srebrni znak se podeli osnovni organizaciji zveze sindikatov za večletno vzorno in učinkovito delovanje pri uresničevanju interesov članstva. III. Predlog za podelitev srebrnega znaka sindikatov Slovenije, poda: 1. za posamezne člane sindikata osnovna organizacija zveze sindikatov, občinski odbor sindikata dejavnosti ali občinski sin- dikalni svet: 2. za osnovno organizacijo zveze sindikatov Konferenca osnovnih organizacij zveze sindikatov, občinski odbor sindikata dejavnosti ali občinski sindikalni svet. Predlog pošljejo predlagatelji v pismeni obliki z obrazlo- žitvijo: Občinskemu svetu ZSS Ptuj — Komisija za podelitev srebrnega znaka sindikatov Slovenije, najpozneje do 25. marca 1981. Komisija bo upoštevala samo predloge, ki bodo dostavljeni do navedenega roka z ustreznimi obrazložitvami. OS ZSS Ptuj Odlikovanja zasluaiim delavcem Minulo leto je bilo za delavce in kooperante Perutnine Ptuj še po- .sebno pomembno, saj so prazno- vali dva visoka jubileja 30-letnico samoupravljanja in 75-letnico obstoja in razvoja te delovne or- ganizacije. O hitrem razvoju, ki je plod dobrega dela in dosledne pove- zanosti celotnega delovnega pro- cesa, smo precej pisali. Tudi o sedanjih uspehih in težavah, s ka- terimi se ta kolektiv spopada. Tokrat pa lahko zapišemo, da v Perutnini tudi na delavce niso pozabili, saj se zavedajo, da ima Perutnina največji kapital v mar- ljivem in delovnem kolektivu, ki je sposoben upravljati svojo or- ganizacijo na poti hitrega razvoja. Velika delovna prizadevanja ob primerni disciplini in dobri orga- nizaciji dela prinašajo delovni organizaciji prednosti, ki se ka- žejo v poslovni uspešnosti njiho- vega dela. Številni delavci in kooperanti so s svojim delom za vzor drugim, zato so v jubilejnem letu. na predlog .sindikalnih organizacij, predlagali več teh delavcev, da se jim podelijo zvezna odlikovanja. Predsedstvo SFRJ je odlikova- lo 36 delavcev in kooperantov ptujske Perutnine. Odlikovanjaje odlikovancem izročil predsednik SO Ptuj dr. Cveto Dop ihar na seji delavskega sveta Mesokombinata Perutnina Ptuj. 26. decembra 1980. Imena odlikovancev so bila objavljena v prejšnji. 51. številki Tednika. L. C- Pr*cU'edni|t ^up^čine občine Ptuj dr. Cvetko Doplibar izroča Red zasluge A-narod s^brno zvezdo Janezu Lipavšku. mizarju v TOZD Servis f- Foto: L. C. 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 8. januar 1981 — tednik TOZD ELEKTRONIKA PTUJ PRIPRAVLJAJO NOVE PROGRAME O tem. da seje elektronika »udomačila« tudi v ptujski občini, danes ni več nobenega dvoma. To potrjujejo tudi delovni uspehi v TGO Gorenje TOZD Elektronika Ptuj, saj je ta delovni kolektiv od skromnih začetkov po obsegu in velikih po željah in pripravljenosti že dosegel raven, ki je osnova za nadaljne delo. Vse to pa ni pri.i»lo samo od sebe temveč z veliko volje in želje po dokazovanju, da lahko tako zahtevno proizvodnjo obvladajo tudi naši delavci. V sodelovanju TGO Gorenje si je proizvodnja na področju elektronike postavila temelje. Minulo leto lahko za ptujsko elektroniko cKenimo kot uspešno, čeprav brez težav ni šlo. Še zlasti v okviru stabilizacijskih prizadevanj pri zmanjšanju uvozne odvisnosti. Tako so se delavci v TOZD Elektronika v drugi polovici leta večkrat srečali s pomanjkanjem reprodukcijskega materiala in to se bo poznalo pri končnem obračunu. Zahtevnega letnega programa ne bodo izpolnili, ostali bodo »kratki« za 5 odstotkov, reali- zacija bo torej 95 odstotna. Kljub boljši delovni disciplini, boljši orga- nizaciji dela in občutnem zmanjšanju dela prek polnega delovnega časa (kar za 75 % v primerjavi z letom 1979) več niso uspeli doseči. Razlogov za nezadovoljstvo pa vendarle ni. Poglejmo primerjavo med leti 1979 in 1980 in ugotovili bomo, da so bili v tem kolektivu še kako uspešni. Celotni prihodek bjo večji kar za 30 % in bo znašal okrog 400 milijonov dinarjev, dohodelq)a bo večji za 45 %. Vse to paje ustvarilo 300 zaposlenih v obeh delih temeljne organizacije — torej elektroniki in izdelavi kopirnih aparatov (biro tehnike). Temu ustrezno so večji tudi osebni dohodki, saj je poprečni OD sedaj že 7500 dinarjev. Zaposleni pa najbolje vedo kako je bilo še leto nazaj. Dosežek pa je rezultat tudi enakega števila zaposlenih kot leto nazaj! Vendar pa sedanje proizvodne usmeritve niso zagotovilo za uspešno prihodnost, še zlasti zaradi uvoznih omejitev. Zato v Gorenju in tudi v Ptuju že nekaj časa snujejo nove usmeritve, ki bodo tržno in dohodkovno bolj zanimive od sedanjih. Temu pa je podrejena tudi načrtovana preselitev v nove proizvodne prostore ob Ormoški cesti, ki so v zaključni fazi. Preselitev bo namreč odvisna od prihodnjih usmeritev, saj želijo pred selitvijo pripraviti vse potrebno za novo proizvodnjo. Nove razvojne usmeritve iščejo v okviru matične delovne organi- zacije na področju projekta elektronike, v katerem bodo sodelovale vse »elektronske« temeljne organizacije Gorenja. Osnovna usmeritev bo na področjih profesionalne elektronike, informatike in zabavne elektro- nike. Te usmeritve želijo uresničiti v enotnem konceptu razvoja in proizvodnje elektronike predvsem po načelu združevanja sredstev, de- itve dela in delitve dohodka po vloženem delu in rezultatih dela. Leto 1981, ki ga začenjamo, bo na tem področju prehodno — usklajevanje in uvajanje — nato pa sledi realizacija sprejetih usmeritev in nalog. Velja omeniti, daje v okviru Gorenja svoje mesto našla tudi biro tehnika (biro oprema, biro informatika in biro elektronika), nosilec pa bo TOZD Elektronika Ptuj. Perspektiva torej tudi na tem področju. Načrti ptujske elektronike so torej obsežni in zahtevni. Vendar ne brez osnove, da omenimo le sposobne delavce tudi za zahtevneo proizvodnjo in novi objekt, s katerim bodo v prvi fazi proizvodne površine povečali skoraj za trikrat. 1. kotar Gradnja novih prostorov je v zaključni fazi (foto: 1. kotar) O skupnosti za cene v občini Ptuj v dosedanji praksi je za proizvode in storitve, ki so bile v pristojnosti občine, dajal soglasje k cenam občinski izvršni svet, evidenco nad tem pa je vodil referent za cene. Podobno je bi- lo tudt v okviru republike in federacije, če je šlo za proizvode in storitve z njihove pristojno- sti. Da bi tudi na tem področju zagotovili kar največji družbeni vpliv, je treba v skladu z do- ločili zveznega zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen ter republiškega zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopoliti- čnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene — ustanoviti skup- nost za cene v vsaki občini. v skladu s tem je bil tudi pripravljen osnutek družbenega dogovora o skupnosti za cene obči- ne Ptuj. Njegovi podpisniki so; Izvršni svet SO Ptuj, medobčinska gospodarska zbornica za Podravje Maribor, občinski svet ZSS Ptuj, ob- činska konferenca SZDL Ptuj in občinska kon- ferenca svetov potrošnikov. Občinske skupnosti za cene namreč ni moč ustanoviti prej dokler ni sklenjen družbeni dogovor. Ta dogovor pa je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni predstav- niki udeležencev. Osnutek družbenega dogovora o skupnosti za cene v občini Ptuj je bil vsem udeležencem po- slan že 11. novembra 1980. Bistvenih pripomb k osnutku ni bilo. Občinski izvršni svet je predla- gal, da bi naj svet skupnosti imel 15 članov in to: Medobčinska gospodarska zbornica bi imenovala 8 članov in to iz vrst temeljnih in drugih organizacij združenega dela in skupno- sti, interesnih skupnosti materialne proizvodnje in obrtnega združenja, po 3 člane bi imenoval in razreševal občinski izvršni svet, po enega člana pa bi delegirale občinski svet ZSS Ptuj, občin- ska konferenca SZDL Ptuj, občinska konferen- ca svetov potrošnikov in skupnost socialnega varstva občine Ptuj. Mandatna doba naj bi bila enotna 4 leta. O predlogu družbenega dogovora o skupnosti za cene občine Ptuj je stekla obširna razprava tudi na seji predsedstva OK SZDL Ptuj, 25, decembra 1980. Člani so imeli nekaj konkretnih pripomb in dopolnitev, ki bi jih moral družbeni dogovor upoštevati, da bo na podlagi tega moč naloge kar najbolj konkretno opredeliti v samo- upravnem sporazumu. Sprejeli so sklep, da predsedstvo OK SZDL Ptuj pristopi k dogovo- ru, vendar je v njem treba upoštevati pripombe in dopolnitve, ki so bile dane na seji. Povezano s tem se je na seji predsedstva OK SZDL Ptuj razvila tudi širša razprava o politiki cen pri nas, o administrativnih posegih v cene, sprostitvah cen o nepravem času in podobno. Kritično so obravnavali tudi dejstvo, da se ob- činska konferenca svetov potrošnikov še vedno ni konstituirala, čeprav že 3 leta obstaja inicia- tivni odbor. Sklenili so, da je treba iniciativni odbor ponovno spodbuditi, da bo svojo nalogo izvedel do kraja. FF Kaj je to, klub samoupravljalcev Klub samoupravljalcev občine Ptuj je bil ustanovljen junija 1980, aktivnosti za ustanovitev kluba pa segajo že v leto 1978. Le- ta 1979 so dali v razpravo samo- upravni sporazum, ki je vseboval tudi finančne obveznosti podpisni- kov, vendar tega samoupravnega sporazuma v združenem delu niso sprejeli. Potrebno je bilo pripraviti novo vsebino samoupravnega spo- razuma o ustanovitvi kluba samo- upravljalcev, ta pa za razliko od prejšnjega ne vsebuje materialnih obveznosti in ga je podpisalo več kot 70 odstotkov vseh TOZD v ptujski občini. Na ustanovni skup- ščini, kjer je bila zelo dobra udele- žba, so izvolili samoupravne orga- ne kluba in delo je steklo. Klub deluje v okviru občinskega sveta zveze sindikatov Slovenije Ptuj, kot stalna oblika delovanja sindi- kata. Naloge kluba samoupravljalcev so opredeljene s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi in delo- vanju kluba. Pomeni stalno obliko izmenjave izkušenj iz samoupra- vljalske prakse, njegova naloga pa je tudi izobraževanje delavcev. Glavne naloge so torej naslednje: prispevati delež k hitrejšemu uve- ljavljanju samoupravnih socialisti- čnih odnosov in samoupravljalske prakse ter krepitvi samoupravljal- ske zavesti in odgovornosti, sode- lovanje pri proučevanju progra- mov in usmerjanju družbenopoli- tičnega izobraževanja ter usposa- bljanje samoupravljalcev. Nada- ljnja naloga je ugotavljanje potreb po praktičnem usposabljanju za potrebe združenega dela in posre- dovanju teh potreb izobraževal- nim institucijam. Ena glavnih na- log pa je že omenjena izmenjava izkušenj, ki jh delegati v organih samoupravljanja pridobivajo pri razvijanju samoupravljanja. Čeprav je od ustanovitve kluba poteklo šele šest mesecev, že lahko govorimo o uspehih, saj so pričeli z delom takoj po ustanovitvi. Najprej je bilo seveda potrebno urediti določene formalnosti v zve- zi z registracijo kluba. Predstavni- ki kluba so si ogledali nekatere klube samoupravljalcev v drugih občinah in se seznanili z njihovim delom in tudi z izkušnjami. Takoj so začeli tudi z izvajanjem spreje- tega programa. Opravili so anketo v sindikalnih organizacijah v zdru- ženem delu z namenom, da ugoto- vijo dejanske potrebe po tovrstnih aktivnostih. Odziv je bil precej- šenj, večina sindikalnih organiza- cij ima po podatkih ankete pribli- žno enake potrebe. Sindikat in delavce najbolj zanimajo izmenja- ve izkušenj med predsedniki de- lavskih svetov, predsedniki disci- plinskih komisij, delavskih kon- trol in drugih organov samoupra- vljanja. Drugo zanimivo področje so aktualne družbenoekonomske teme in področje splošnega ljud- skega odpora in družbene samoza- ščite ter delegatskega sistema. Na osnovi želja in potreb podpi- snikov samoupravnega sporazuma so v lanskem letu že izvedli nekaj samoupravljalskih tribun in pre- davanja za delavce, na primer v ptujski opekarni. Organizirali so tudi seminar za predsednike disci- plinskih komisij in opravili še ne- katere aktivnosti. Izvršni odbor je pripravil že tudi smernice za delo v tem letu, spre- jela pa ga bo skupščina kluba na prvi seji. Se v zimskih mesecih bo- do pripravili seminar za delavce TOZD Volneni izdelki in konuso- ve TOZD v Majšperku, seminar za predsednike samoupravnih delav- skih kontrol, tribuno izmenjave iz- kušenj s predsedniki delavskih sve- tov, ter predavanja za delavce podpisnic samoupravnega spora- zuma, ki so v anketi izrazile željo po tovrstnem izobraževanju delav- cev. Tudi na temo nagrajevanja po delu bodo organizirali širšo tri- buno, njen namen bo izmenjava izkušenj in usmeritve na tem po- dročju. S tem bodo poskušali ure- sničevati načilo kluba ,,iz prakse — za prakso". Nalog kluba samoupravljalcev je torej veliko, glavna je področje izobraževanja in osveščanja naših delovnih ljudi, samoupravljalcev, da bodo tako lažje opravljali po- membno vlogo v našem samo- upravnem sistemu. Za dosego teh ciljev se bo klub samoupravljalcev povezoval s sindikalnimi organiza- cijami, pa tudi z izobraževalnimi institucijami. Upajo, da bodo tako uspeli čim bolj ugoditi potrebam in željam združenega dela, da bi delali za delavce, kar je tudi os- novni namen kluba. JB Tone Čeh, predsednik kluba sa- moupravljalcev. Odlikovani delavci TOZD Gradnje Ptuj Ob 35. obletnici gradbenega industrijskega podjetja GRADIŠ, je Predsedstvo SFRJ z ukazom št. 85. z dne 7. novembra 1980 odli- kovalo 7 delavcev v temeljni or- ganizaciji- združenega dela GRADNJE Ptuj. Z REDOM ZASLUGE ZA NARODSSREBRNOZVEZDO je odlikovan Julij Gjurasek, di- rektor TOZD. Z REDOM DELA S SREBRNIM VENCEM so od- likovani Anton Cebek. zidar. Ivan Jurgec. gradbeni delovodja, Franc Petek, tehnični pomočnik direktorja. Ivan Ivanuša, strojni referent. Stanko Kramberger, skupinovodja in Janez Toš. tesar. Odlikovanja jim je na razširjeni .seji delavskega sveta izročil predsednik skupščine občine Ptuj, dr. Cvetko Doplihar. Odlikovancem iskreno čestita- mo in jim želimo mnogo novih uspehov pri nadaljnjem delu. FB Odlikovanci Gradisa TOZD Gradnje Ptuj Foto: Kosi Z ZASEDANJA ZBOROV SO ORMOŽ SMERNICE ZA NOVO SREDNJEROČNO OBDOBJE 26. decembra so se sestali najprej na skupni seji zbori občinske skupščine Ormož. Na dnevnem redu je bila razprava o predlogu dogovora o temeljih družbenega plana občine Ormož za obdobje 1981-85. Razprava o tem dokumentu je trajala precej časa, delegati so imeli kup pripomb, dopolnilnih ali spremenilnih predlogov. Največ vprašanj je bilo na račun planiranih aktivnosti v krajevnih skupnostih, ti plani pa niso usklajeni z občinskim. Čeprav je bilo nekaj pripomb upravičenih, je na koncu le prevladala zavest, da bo zaradi stabilizacijskih tokov moralo marsikaj, kar je bilo planirano v naslednjih petih le- tih, počakati na ugodnejše čase. Mnogi delegati so v razpravi povdarjali naloge in možnosti na področju kmetijstva in s tem potrdili, da se vse bolj zavedamo naše skupne naloge na tem področju, torej na podro- čju pridelave hrane. Tvdi za resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Ormož v letu 1981, delegatom je bila predložena v osnutku, je mogoče reči, da je stabiliza- cijsko naravnana, praJvsem, kar se tiče obsega inve- sticij, predvsem negospodarskih in pa prizadevanj za pospeševanje izvoza, ki bo v ormoški občini še bolj presegal uvoz. Osnutek resolucije je v javni razpravi, pismene oripombe pa sprejemajo do 12. januarja 1981. Predsednik SO Ormož, Mirko Novak se je ob koncu skupnega zasedanja zahvalil delegatom za vestno in požrtvovalno delo v letu 1980 in med dru- gim dejal: ,,Izteka se leto, ki ga bomo Jugoslovani dolgo pomnili. Izgubili smo tovariša Tita, manjkala nam bo njegova misel o jasno začrtani poti v prihodnost. Leto 1980 nam je prineslo veliko težav, gospodarskih, političnih, zagodlo nam je tudi vreme. Večina težav je posledica naših slabosti in apetitov v preteklosti. V letu 1980 smo se teh težav zavedli in zakorakali po poti stabilizacije. Pot ne bo lahka, bo pa tudi dolga. Živeti in gospodariti bomo morali v realnih okvirih. Takšna je naša usmeritev za leto 1981, pa tudi naša dolgoročna usmeritev. Ormoška občina je zaključila leto uspešno na vseh področjih, na kmetijskem, gospodarskem pa tudi na področju družbenih dejavnosti. V leto 1981 in v srednjeročno obdobje stopamo z usklajenimi dokumenti in spoznanjem, da je v tem več možnosti za dosego zastavljenih ciljev. Leto 1981 bo v marsi- čem prelomno. Kot država bomo v središču gibanja neuvrščenih, bratstvo naših narodov je garancija za našo svobodo in razvoj. Vsi bomo morali veliko delati in se osvoboditi mednarodnih spon ter doma- čih težav. Prepričan sem, da bomo uspešni tudi v prihod- njem letu, v svojem in v imenu predsedstva SO Or- mož se vam zahvaljujem za sodelovanje in vas va- bim, da tako nadaliujemo tudi v naprei. Vsem delegatom, vašim sodelavcem in najbližjim želim mnogo uspehov in osebne sreče v novem letu 1981!" IH Odločno in s samoodpovedovanji k novim uspehom Delovna organizacija Tovarna olja je bolj kot večina drugih pro- izvodnih organizacij odvisna od zunanjih dejavnikov, ko ocenjuje- jo ob koncu leta rezultate poslo- vanja. Dobava surovin je odvisna od kmetijske proizvodnje, s tem pa tudi vremenskih razmer in drugih dejavnikov, ki jih prav na podro- čju kmetijske proizvodnje ni malo in nanje do sedaj človek še ne mo- re v celoti vplivati. ,,Ko v našem delovnem kolekti- vu ob koncu leta ocenjujemo kako smo poslovali, lahko trdim, da kljub manjšim rezultatom kot smo se jih nadejali, smo bili uspešni, prav gotovo pa tudi prizadevnej- ši", je v svojem pregledu rezulta- tov poslovanja in okvirnih načrtih v prihodnjem obdobju, spregovoril direktor Tovarne olja, Leopold Turnšek. „V letu 1980 smo ob velikih te- žavah, ki so nas vseskozi spremlja- le, tako v zagotavljanju potrebnih surovin, oljne repice, bučnic in še nekaterih drugih, potrebnih za proizvodnjo jedilnih olj, uspeli prodati za 10 odstotkov več jedi- lnega olja kot v letu poprej. To smo dosegli predvsem z uvedbo tri in štiri izmenskega dela v najzahte- vnejših proizvodnih oddelkih, iz- boljšanjem kadrovske sestave zaposlenih, tehnologije proizvo- dnje in tudi osebne odgovornosti do rezultatov poslovanja" je pov- daril direktor Leopold Turnšek, ko je ocenjeval tako fizični obseg pro- izvodnje kot tudi poslovanje v ce- loti. Uspeh podjetja predstavlja tudi dobro poslovanje v oddelkih predelave surovin, v rafineriji in polnilnici, kjer so plan kljub teža- vam, ki so jih spremljale skozi vse leto.uspeti presegau. Ker bodo zaključni rezultati po- slovanja znani v naslednjih dneh, ti pa bodo prav gotovo dokaz pri- zadevnosti vsakega člana kolek- tiva, je Leopold Turnšek omenil še usmeritve kolektiva za prihodnje leto in srednjeročno obdobje, ko se bodo še intenzivneje usmerili v proizvodnjo jedilnih olj, prizade- vanja za zagotovitev lastnih suro- vin tako iz Slovenije kot tudi Vo- jvodine, Srema in Slavonije od ko- der že sedaj dobivajo surovine ter nadaljnja specializacija v predelavi jedilnih pa tudi nekaterih drugih olj. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Direktor Tovarne olja Leopold Turnšek tednik — 8. januar 1981 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 OBRAMBA DOMOVINE SKUPNA NALOGA JLA IN OBČANOV To je bila letošnja osrednja mi- sel na vseh svečanostih, kulturnih, špotnih pa tudi drugih manifesta- cijah v okviru praznovanja 22. de- cembra v občini Slovenska Bistrk;a in tudi v sosednji občini Slovenske Konjice, ki že vrsto let uspešno so- deluje z vojaki garnizije JLA Pohorski bataljon Slovenska Bi- strica. Z aktivnostmi so pričeli že več kot teden dni pred praznikom, ko so vojaki garnizije Pohorski bata- ljon Slovenska Bistrica obiskali nekatere delovne organizacije, kjer so se seznanili z delovnimi procesi in nadaljnimi razvojnimi načrti proi^odnje. Ob tem so se širše seznanili tudi z oblikami samo- upravljanja v teh sredinah. Učenci osnovnih Šol občine Slovenska Bi- strica so pisali spise na temo iz ži- vljenja in dela JLA v povezovanju z občani. Vojaki in starešine ga- rnizije Pohorski bataljon pa so v preteklih dneh obiskovali vse osnovne šole v občini, kjer so naj- mlajše seznanjali z življenjem in delom v JLA, istočasno pa pripra- vili tudi razstave sodobnega oro- žja. Tako v posameznih krajevnih skupnostih bistriSke občine kot tudi znotraj vojašnice so se v dneh pred praznikom odvijale številne športne prireditve in srečanja, naj- bolje uvrščenim pa so na zaključni prireditvi podelili pokale in pri- znanja. V domu JLA Slovenska Bistrica je odprta posebna razstava o razvoju JLA od njegovega rojst- va do danes. V domu kulture Crešnjevec je bilo v petek, 19. decembra tovari- ško srečanje članov teritorialnih enot in aktivnih starešin JLA. Sre- čanja pa so se udeležili tudi pred- stavniki družbenopolitičnega ži- vljenja bistriške občine, ZRVS in drugi. Predsednik občine Sloven- ska Bistica Mihael Spindlet je ob tej priložnosti podelil državna od- likovanja. Red zaslug za narod s srebrno zvezdo je sprejel Ferdinand Moho- rko, red dela s srebrnim vencem Mirko Gregorič in Ivan Oblonšek, red za vojaške zasluge s srebrnimi meči Jože Janežič, Ferdo Ključev- šek, Ivan Stukel, medaljo za voja- ške zasluge Janez Erker, Silvo Mikložič in Anton Strnad. Ob tej priložnosti so mnogi pripadniki TO in rezervne vojaške starešine sprejele napredovanje in prizna- nja. O pomenu in vlogi dneva JLA 22. decembru sta na svečanosti spregovorila tudi komandant TO občine Slovenska Bistrica Marjan Cretnik in komandant garnizije JLA Pohorski bataljon Lovro Djakovič. Tudi na predvečer praznika je bilo v Slovenski Bistrici svečano. Osrednji dogodek pa je bil v domu kulture Slovenska Bistrica v sobo- to, 20. decembra, kjer so na sveča- ni akademiji v pristotnosti velikega števila občanov in pripadnikov JLA podelili priznanja posamezni- kom in delovnim organizacijam, za posebne zasluge na področju SLO in družbene samozaščite. Le- tos so priznanja, katere podeljuje vsako leto republiški sekretariat za SLO in družbeno samozaščito sprejeli Adolf Klokočovnik, Anton Plaznik in TOZD Granit in DO Steklo Slovenska Bistrica. Tudi letos je komandant pripra- vil sprejem pionirjev, predstavni- kov vseh osnovnih šol bistriSke ob- čine v vojašnici, kjer so se na po- sebni svečanosti zbrali tudi najvi- dnejši predstavniki družbenopoliti- čnega in gospodarskega življenja občine Slovenska Bistrica. Številne svečanosti, srečanja, družabni večeri, skupne delovne akcije, vse to so dokaz o neločlji- vosti in tesni povezanosti pripa- dnikov garnizije JLA Pohorski ba- taljon na vsakem koraku in ob vsaki priložnosti, pa naj je delo- vnega, kulturnega, športnega, te- kmovalnega ali drugega značaja. Rezultati takšnega sodelovanja so velik prispevek k hitrejšem gospo- darskemu, kulturnemu in športne- mu življenju občine Slovenska Bi- strica. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Ena od številnih svečanosti v okviru 22. decembra v bistriški vojašnici Programsko volilna konferenca ZSMJ v Beogradu so se pred iztekom prejšnjega leta, 24. decembra, sestali delegati konference Zveze socialistične mladine Jugoslavije, le ta je med dvema kongresoma najvišji organ ZSMJ. Na program- sko volilni seji so delegati novega in dosedanjega sklica vsestransko ocenili smeri, vsebino in organizira- nost delovanja mladinske or- ganizacije Jugoslavije, ob tem pa so zlasti upoštevali aktualnost na- log, ki stoje pred mladino in našo družbo v cdoti, na jx)ti nadaljnjega razvijanja sistema socialističnega samoupravljanja, uresničevanja ustalitvenih nalog, razvoju ko- lektivnega dela in demokratizaciji družbenopolitičnih odnosov nas- ploh. V razpravi o programskih usmeritvah so delegati izpostavili preteklo obdobje, v katerem je Zveza socialistične mladine dosegla pomembne rezultate v ustvarjanju idejnopolitične enotnosti mlade ge- neracije in uveljavljanju potožaja ter vloge ZSM v fronti organizira- nih socialističnih sil. Ob tem pa so izpostavili nekatere naloge, ki jih je potrebno v času do naslednjega kongresa posvetiti posebno pozor- nost in s tem dosledno realizirati odločitve in stališča X. kongresa ZSMJ. Zveza socialistične mladine si mora v prihodnje prizadevati za krepitev enotnosti mlade generaci- je, za dosledno izvajanje ustavnih načel in odločitev XI. kongresa ZKJ za izvajanje nalog za ekonom- sko stabilizacijo, socialistično vzgojo mladih in za doseganje bolj- ših rezuhatov v delu. Pomembne naloge so tudi na področju splošne- ga ljudskega odpora in družbene samozaščite, samoupravni preo- brazbi telesne kulture in športa, širjenju in plemenitenju prosto- voljnega dela mladih, negovanju in razvijanju velikih pridobitev naše socialistične revolucije in uveljavlja- nju politike neuvrščenosti. Predsednik Zveze socialistične mladine Jugoslavije, dr. Vasil Tupurkovski je v svojem nastopu poudaril, da zaključujemo leto, v katerem smo izgubili tovariša Tita. „Njegovo delo, življenje in njegov boj, za nas predstavlja neusahljiv izvor navdiha, želja in pripravlje- nosti, da tudi mi damo svoj prispe- vek naši socialistični revoluciji. Vsi smo bili ponosni, da živimo z njim v času revolucionarnih sprememb, ki so vedno izhajale od človeka in imele za cilj njegovo sre- čo in human svet. Naša obveza je, da te spremembe teko naprej in ta- ko bo naš ponos postal pravica, da brez njega tudi v prihodnje, za ved- no ostanemo z njim..." V nadaljevanju svojega izvaja- nja, je tovariš Tupurkovski ocenil: ,,Nobenega dvoma ni, da je Zveza socialistične mladine in mlada ge- neracija v celoti, s svojim vključe- vanjem v tokove samoupravnega delovanja in odločanja, kakor tudi v vse oblike družbenopolitičnega organiziranja, prispevala pomem- ben delež in krepitvi družbe- noekonomskega položaja mladih, kakor tudi v vseh ostalih področjih življenja in dela mladih. Vendar je kljub temu potrebno odkrito reči, da je v našem delu niz slabosti. V veliko primerih, mladinska or- ganizacija nima potrebne avtorite- te, pogosto je ni slišati, njeno delo pa je brez pravega učinka v družbi. Organiziranost sicer temelji na de- legatskih načelih, vendar za delova- nje delegatskih odnosov znotraj or- ganizacije nismo našli naj- primernejše rešitve. Zato je v ZSM še . vedno prisotna nevarnost predstavniškega načina dela, neučinkovitega dogovarjanja in nedoslednega uresničevanja do- govorjenih nalog. S tega mesta moramo oditi pripravljeni na akcijo. Smo mladi, hrabri in odločni — rezultati, kijih moramo doseči pa naj bodo dokaz naše marljivosti in upravičenosti, da nosime ime ,.Titova mladina". Na seji konference Zveze socia- listične mladine Jugoslavije je 142 članov novega sklica, izvolilo 27- člansko predsedstvo, predsednike oblik delovanja konference in pred- sednika konference ZSMJ. Za predsednika konference Zve- ze socialistične mladine Jugoslavije z enoletnim mandatom, je bil izvoljen Miodrag Vukovič, diplomirani pravnik iz Črne gore. V svojem mladinskem delu je bil tovariš Vukovič ■ med ostalim prorektor — študent na univerzi ,,Veljko Vlahovič" v Titogradu, član predsedstva RK ZSM Črne gore in njen sekretar ter predsed- nik, član predsedstva konference ZSMJ, udeleženec več zveznih MDA... Predsedstvo konference ZSMJ pa je izvolilo Boža Jovanoviča iz Peči za sekretarja Konference. Fi M Besedilo in posnetek: Predsednik konference ZSMJ, Miodrag Vukovič Slovenski delegati na konferenci v Beogradu Poleg številnih društvenih in špt^rtnih prireditev, ki so se začele že v soboto 3. januarja, objavljamo program ostalih prireditev: Sreda. 7. januarja: ob 7. uri odhod partizanske patrole na bojišče Pohorskega bataljo- na — spomenik padlih borcev Slovenska Bistrica. ob 9. uri odprtje nove proizvodne dvorane Kovinar Vitanje—Og- Ijenšak. ob 10. uri odprtje novega obrata Rudarskega šolskega centra Velenje v Zgornji Polskavi. ob 12.30 odprtje nove dvorane hotela Planina—Grajska klet Slov. Bistrica. ob 15. uri občinsko pionirsko tekmovanje v namiznem tenisu v telovadnici TVD Partizan Poljčane. ob 16. uri ekipni turnir v kegljanju za pokal občinskega praznika — kegljišče hotela Planina Slov. Bistrica. ob 17. uri slavnostna seja skupščine in vodstev družbenopb 9. uri ženski (xibojkarski turnir za prehodni pokal 8. januar v telovadnici TVD Partizan Slov. Bistrica. ob 9. uri ekipni brzopotezni .šahovski turnir z udeležbo ekip republiškega ranga — v domu kulture Slov. Bistrica. OBČANE VABIJO. DA SE LTDELEZUO PRIREDITEV! SKLEPI SEJE GKZKS PTUJ Utrjevati vodilno vlogo ZK Poročali smo že. da je bila v sredo. 24. decembra 1980 redna seja občinske konference ZKS. ki je obravnavala naloge na področju idej- nopolitične. akcijske in kadrovske krepitve ZK v občini. Gradivo za sejo je pripravila komisija za organiziranost, razvoj in kadrovsko politiko pri OK ZKS. ki je na podlagi tez za razpravo in same razprave na seji oblikovala SKLEPE za nadaljnjo krepitev idejnopolitične in akcijske učinkovitosti in kadrovske politike v zvezi komunistov ptujske občine. V sklepih je poudarjeno, daje za sedanji družbeno ekonomski in politični trenutek najpomembnejše utrjevati avantgardno vlogo ZK v vseh samoupravnih organizacijah in skupnostih. Idejnopolitična eno- tnost pri razreševanju vseh problemov pomeni temeljno vsebino našega delovanja. Osnovne organizacije ZKS so dolžne obravnavati vsa tista vprašanja, ki bodo po temeljitih študijskih obravnavah prispevale k oblikovanju takih stali.šč in sklepov, ki bodo kar najbolj konkretizirali smer delovanja; s konkretnimi zadolžitvami in delitvijo dela v okviru sekretariata in ()() ZKS v celoti pa je treba krepiti kolektivno delo in odgovornost. Akcijsko povezovanje med osnovnimi organizacijami ZKS, enako s člani komiteja in člani občinske konference ZKS ter obratno mora postati stalna oblika dela, ki jo je treba zagotoviti z dopolnjevanjem poslovnikov in z doslednim izvajanjem določil statuta ZK. Kjer teh določil ne poznajo, naj znova preučijo statut ZKJ in ZKS. Organizacije ZK se morajo odločno spopasti s težnjami tistih posameznikov, ki so nosilci parcialnih interesov in usmerjati aktivnost v razreševanje najpomembnejših problemov časa. To pomeni, da se je treba obrniti k množicam, prisluhniti problemom delavcev, delovnih ljudi in občanov in skupaj z njimi najti odgovore na vsa odprta vprašanja v vseh institucijah političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Dogovor v osnovni organizaciji ZKS mora biti idejnopolitična osnova za delovanje vsakega člana ZK, povezana s splošnimi političnimi stališči in usmeritvami ZK. Če se hočejo komunisti aktivno vključevati v reševanje » vsakod- nevnih problemov in iskati najboljše rešitve, morajo nenehno spremljati vsa družbena dogajanja in se stalno individualno usposabljati. Skozi idejnopolitično usposabljanje bodo lahko pridobili teoretična izhodišča in znali njihovo vrednost uporabljati v praksi. Razvijati je treba vse vidike moralnega lika člana ZK, zlasti pa tovariške odnose, ustvarjalno kritiko in samokritiko. Namen izrekov v/.gojnopolitičnih ukrepov je v tem, da član odpravi napake, zato morajo osnovne organizacije ZKS najmanj enkrat letno oceniti aktivnost svojih članov, predvsem pa njihov odnos do uresničevanja sklepov in izpol- njevanja zadolžitev; predvsem paje treba oceniti, ali se član resnično bori v vseh okoljih za uresničevanje idej in politike ZK. Pozabljati tudi ne smemo najdelavnejših članov ZK, tem je treba izrekati priznanje za njihovo delo. Več skrbi morajoosnovneorganizacije posvečati sprejemanju novih članov v ZK. Treba je izostriti kriterije, vsak kandidat se mora osebno izjasniti, če sprejema statut in program ZKJ. Več skrbi je treba posvečati mladim, zlasti pa skrbeti za razredno sestavo članstva ZK. Imenovati je treba posebno frontno sestavljeno komisijo, ki bo načrtno delovala na področju sprejemanja kmetov v ZK. Stalni stiki z osnovnimi organizacijami ZKS mora postati metoda dela komiteja in konference ZKS, ki jo je treba dosledno uveljavljati. Članstvo je treba praktično usposabljati, da bo imelo več samopobude pri uresničevanju programov dela, tako lastnih kot OK ZKS in komiteja. Pred oblikovanjem stali.šč in sklepov v organih občinske organizacije ZKS o v+ieh bistvenih vprašanjihje treba organizirati razprave v osnovnih organizacijah. S tem bo omogočeno članstvu neposredno sodelovanje pri oblikovanju stališč, zagotovljeno poenotenje pogledov, akcijska učin- kovitost in enotnost pri uresničevanju. FF PREDSEDSTVO OKSZDL PTUJ Kadrovske dopolnitve Na seji predsedstva občinske konference SZDL Ptuj, pod pred- sedstvom Marice EAJT, .so zaradi nekaterih kadrovskih sprememb v občini, napravili tudi nekaj rošad in dopolnitev v organih predsedstva OK SZDL Ptuj. Tako bo koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja odslej vodila Marica Eajt. predsednica OK SZDL, kije bila tudi imenovana v koor- dinacijski odbor za urejanje odnosov med samoupravno družbo in v erskimi skupno.stmi in v programsko izdajateljski svet Radio-Tednika. Za predsednika sveta za varstvo okolja je bil imenovan Avgust Kokol: za predsednico sveta za spremljanje družbenoekonomskega in političnega položaja žensk je bila imenovana Lizika Lacko; Franc Po- točnik, dipl. pravnik iz »Perutnine« je bil imenovan za predsednika sveta za družbenopolitični sistem; Janez Vrečer paje bil imenovan za pred- sednika sveta za družbeno ekonomske odnose v kmetijstvu. Programsko izdajateljskemu .svetu Radio-Tednika bo odslej pred- sedoval I'ranc Tetičkovič. družbeni pravobranilec samoupravljanja, dosedanji predsednik Ivo Težak paje bil imenovan za predsednika sveta /a vzgojo in izobraževanje. Dopolnjen je bil tudi izvršni odbor, ki ga sestavljajo le člani pred- sedstva OK SZDL. predseduje pa mu Milan Čuček. sekretar OK SZDL Ptuj. FF Priznanje članom ZK Na svečani seji občinske konference ZKS Orrnož. ki je bila pred novim letom, je sekretar komiteja TONE L USKOVIČ izročil zlate znake ZKJ osmim članom ZK. ki so v letu 1980 imeli 30 let neprekinjenega staža v ZK in jim čestital. Svečane seje OK ZKS Ormož so se udeležili tudi vodilni predstavniki občinske skupščine in drugih družbenopoli- tičnih organizacij ormoške občine. -u Izmenjava knjig med pobratenima občinama v aktivnosti med pobratenima občinama Slovenska Bistrica in Svetozarevo iz SR Srbije seje uspešno vključila tudi Matična knjižnica Slov. Bistrica. Z namenom, da bi se prebivalci obeh pobratenihobčin kar najširše spoznali z literarnimi deli pisateljev obeh republik, bosta knjižnici obeh občinskih središč izmenjali po sto knjig domačih pisate- Ijcv. Izmenjava bo opravljena v počastitev 8. januarja — praznika občine Slovenska Bistrica. Izmenjane knjige bodo. tako v Svetozarevu kot v Slov. Bistrici, na voljo vsem bralcem, ki se bodo želeli seznaniti z literarnimi ustvarjanji v zadnjih letih v SR Srbiji in v SR Sloveniji. V. Horvat 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 8. januar 1981 - Sodelovanje z delavci na začasnem delu v tujini v četrtek, 25. deceinbra je bila šesta seia koordinacijskega odbora za vprašanje delavcev na začasnem delu v tujini pri predsedstvu občinske konference SZDL Ptuj. Beseda je bila o organizaciji novoletnih srečanj zdelavci na začasnem delu v tujini terodrugihaktualnih nalogahna tem področju. Po seji odbora nam je o sodelovanju z zdomci povedal pred- sednik koordinacijskega odbora Jože Vidovič nekaj značilnosti sodelo- vanja: »Organizirano smo začeli sodelovati z našimi delavci, /acasno zapo- slenimi v tujini, že leta 1977, po tem ko je OK SZDL Ptuj sprejela pokroviteljstvo nad kulturno-prosvetnim društvom Sava v F rankfurtu. Od takrat dalje in od takrat ko smo na svečan način izročili društvu prapor in listino o pokroviteljstvu, je to sodelovanje koordinirano in koordinirani so tudi programi: poskušamo sc vključevati v njihov pro- gram dela in prek kluba smo načrtovali njihovo delo tudi v program naše koordinacije. Z uradno delegacijo vsako leto dvakrat obiščemo to dru- štvo in smo udeleženci na njihovih zborih. Delegacija je vedno sesta- vljena tako. da lahko našim delavcem posreduje številne informacije.« Kakšna bodo priložnastna srečanja z delavci na začasnem delu v tujini, Jmena za kraj (elektrifikacija, vaški vodovod, modernizacija cest, urejanje okolja . . .) Prav skromen je ta oris njene bogate in pestre aktivnosti. MARTIN ŽUPAN je doma iz Cirkulan, sicer pa kdo ne pozna tega vsestransko aktiv- nega človeka. Avgusta mu bomo zaželeli ob 53-em rojstnem dnevu še mnogo zdravih in uspešnih let v družini, pa na vasi kjer živi. Včasih se njegova vsestranska aktivnost odraža tudi na kmetiji, ki ga včasih tudi kak dan sploh ne vidi, saj je Martin vodja regijske delegacije za zbor združenega dela SR Slove- nije, predsednik sveta krajevne skupnosti Cirkulane, podpredsednik izvršnega odbora kmetijske zemljiške skupnosti, član izvršnega odbora za štipendiranje SO Ptuj član izvršne- ga odbora za varstvo okolja SO Ptuj in član izvršnega odbora samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo Maribor. Kljub množičnim zadolžitvam, ki jih ima zaradi družbenopolitične aktivnosti, dosega s trdim delom na haloški zemlji dobre proizvodne rezultate. Ima še mnogo zaslug pri utrjevanju samoupravnih odnosov na področju zadruž- ništva, kot izkušen delavec v procesu zadruž- ništva pa je.mnogo prispeval pri preoblikova- nju obrata Kooperacija v KZ in prav zato mu je zaupana tudi funkcija podpredsednika zadružnega sveta kmetijske zadruge Ptuj. Ko človek ob tem pomisli na vsakodnevno delo, ki je na kmetiji le težko razume, kako Martin vse to zmore, vse te zahtevne naloge na področju kmetijstva in na področju druž- benopolitičnega življenja. Da pa jih zmore, ni potrebno posebej povdariti, le čestitamo mu lahko, njemu in njegovi družini. JANEZ ŽAMPA je trden kmet iz Levajnc, maja bo dopolnil 52 let. še vedno zdrav in zagnan. Tudi on je znan družbenopolitičen delavec, aktiven v samoupravnih organih zadruge, krajevne skupnosti, občine, v komi- sijah in odborih zadružne zveze Slovenije ter raznih samoupravnih interesnih skupnostih v občini in regiji ter republiki. Eno mandatno obdobje je bila Janezu zaupana tudi funkcija predsednika republiške skupnosti za starostno zavarovanje kmetov. Na njegovo pobudo smo pred leti pristo- pili k ustanavljanju melioracijskih skupnosti in projektu osposobitve 16()0 ha zasebnih zemljišč v Pesniški dolini. Na melioriranih površinah je v letu 1979 zasejal največ sladkorne pese v Severovzhod- ni Sloveniji, dosegel je zavidljive in zgledne uspehe. V desetih letih so pri Žampovih zredili v organizirani zadružni reji 17(X) telet s prirastom 211 ton mesa in se tudi uvrstili med rekorderje tržne prireje mleka za ptujsko mlekarno. VIKTOR PISLAK bo marca slavil 54- rojstni dan. Ne pznajo ga le prebivalci Lešja, kjer stanuje, ampak tudi drugi. Od 1963 do 1969 leta je bil poslanec republiškega zbora skup.ščine SRS. Tudi sedaj je Viktor Pislak še aktiven zadružni delavec saj je član upravne- ga odbora zadružne zveze Slovenije, član komisije za medsebojne odnose med republi- kami pri gospodarski zbornici, član sveta krajevne skupnosti Majšperk, član izvršnega odbora Kmetijske zemljiške skupnosti Ptuj, predsednik izvršnega odbora samoupravne interesne skupnosti za melioracije Pesniške doline in predsednik zadružnega sveta Kme- tijske zadruge Ptuj. Viktor Pislak je torej zgleden kmet s po- membno tržno proizvodnjo, predvsem prirejo govejega mesa in mleka in njegova kmetija velja za vzorčno... Je tudi pobudnik in organizator dela v proizvodnih skupnostih in služi kot vzgled na področju združevanja dela. zemlje in sredstev. Ker smo zakorakali v novo leto 1981 naj vsem odlikovancem zaželimo ob koncu mno- go uspešnih in zdravih let, pa mnogo zavidlji- vih uspehov pri proizvodnji hrane in v druž- beno-političnem življenju. N. Kotar Mimica Šegula foto: zk Martin Žuran foto: zk Janez Zampa foto: OM Viktor Pislak foto: OM Spremembe pravilnika - nove cene mleka... Zadnji torek v letu 1980 je bila seja koordinacijskega odbora za proizvodnjo in predelavo mleka pri ptujski mlekarni. Beseda je bila o ustanovitvi reprodukcijske skupnosti, o spremembi pravilni- ka o enotnih pogojih zbiranja in odkupa mleka na področju ptuj- ske mlekarne ter o planu TOZD Mlekarna za leto 1981 ter o akciji za izdajo dovolilnic za promet z mlekom. Z ustanovitvijo reprodukcijske skupnosti je začel veljati tudi nov samoupravni sporazum o ustano- vitvi skupnosti za medsebojno sodelovanje, katere najvišji sa- moupravni organ je svet repro- dukcijske skupnosti (za predsed- nika sveta reprodukcijske skup- nosti je bil izvoljen Janez Vrečar — direktor TOZD Mlekarna Ptuj), tvorijo pa ga vse podpisni- ce. Izvršni organ je poslovni odbor — za predsednika odbora je izvoljen Miran Glušič, direktor KZ Ptuj; poslovni odbor iz prejšnjega samoupravnega spo- razuma pa je sedaj v funkciji koordinacijskega odbora za proizvodnjo in predelavo mleka in ostaja v sedanji sestavi do izteka mandata, tako tudi pred- sednik koordinacijskega odbora ostaja Silvo Topolovec. Spremembe pravilnika o enot- nih pogojih zbiranja in odkupa svežega mleka prinašajo tudi nove odkupne cene mleka in mlečnih izdelkov. Spremembe pravilnika določajo odkupno ceno mleka 2.50 din po tolščobni enoti, odbitki pa so 0.25 odstot- kov za neohlajeno mleko, za prispevek živinorejski poslovni skupnosti in za prispevek k rizičnem fondu, če pa ne vzdrži reduktazaje odbitek en dinar po litru. Enoten prispevek na ob- močju ptujske mlekarne pa za zbiralce mleka znaša 10 par po litru oddanega mleka, mlekarske skupnosti pa imajo pristojnost, da ta znesek povečajo, če se sporazumejo, da bodo proizva- jalci prispevali za zbiralce mleka več sredstev. Tako bodo sedaj odkupne cene mleka normalne kvalitete in tolšče (3,6 odstotka) znašala 9 din oz. zmanjšana za odbitke. S pravilnikom o enotnih pogo- jih zbiranja in odkupa svežega mleka se predpisuje kakovost svežega mleka, ki ga proizvajalci dobavljajo TOZD Mlekarna pre- ko organizatorjev proizvodnje, načini in pogoji za ugotavljanje kakovosti, način oblikovanja cen in ukrepe, ki jih sme izvajati TOZD Mlekarna kadar proizva- jalci in organizatorji ne bi ravnali v skladu z določili tega pravilni- ka. Novost v pravilniku je tudi, da lahko oddajajo mleko samo pro- izvajalci z veljavno dovolilnico. Prav izdaji dovolilnic za promet z mlekom je bila posvečena ena izmed točk dnevnega reda. Vsi potencialni proizvajalci mleka se morajo prijaviti na lokalnih zbi- ralnicah mleka, na osnovi teh seznamov pa bodo kasneje opra- vljeni pregledi in izdane dovolil- nice. Za ureditev hlevov v kate- rih pridobivamo mleko za javno potrošnjo obstajajo namreč dolo- čila, katerim bi se moral vsak proizvajalec mleka pri urejanju hlevov čim bolj približati. Za- konsko določilo pravi, da morajo hlevi v katerih .se pridobiva mleko za promet ustrezati na- slednjim higienskim pogojem; — biti morajo svetli in zračni — jasli morajo biti take. da se dajo čistiti — tla in hodniki morajo biti iz nepropustnega materiala, stene pa ometane in pobeljene z bele- žem — odtok za gnojnico mora biti urejen tako. da lahko odteka v gnojnično jamo — hlevi morajo biti dnevno očiščeni ter vsaj enkrat letno razkuženi in pobeljeni — v. hlevih za molznice ne smejo biti perutnina, zajci, praši- či in drobnica ali pa so lahko le v posebnih pregradah. Lanskoletna akcija pridobiva- nja dovolilnic za promet z mle- kom je pokazala, da so razmere za pridobivanje higiensko neopo- rečnega mleka v mnogih pogle- dih neprimerne. Napake in slabosti, ki vplivajo na mikrobiološko oporečnost mleka se pojavljajo na raznih področjih; vime molznice, hlev- ski zrak. gnoj. gnojevka, prah. stelja. krma. molzač. stroji za molžo, posoda, voda.. . Prav iz tega razloga množice virov okuž- be mleka je potrebno mlečno proizvodnjo kontrolirati že pri proizvajalcu, pri živali v hlevu, ne pa .šele. ko je mleko prinešeno v zbiralnico. Pa zapišimo še nekaj o proiz- vodnih načrtih mlekarne v letu 1981. Predvidevajo, da bodo odkupili v letu, ki ga začenjamo 17,400.000 litrov mleka in tako po novih cenah ustvarili 220 milijonov dinarjev skupnega pri- hodka. Pri tem je strošek za mleko največji in bo znašal okrog 150 milijonov din. Ko govorimo o planskih koli- činah oddanega mleka velja zapisati še podatek, da .so sedanje oddane dnevne količine mleka z enakim lanskim obdobjem manj- še za 1000 litrov, pa tudi v celotni Sloveniji mleka primanjkuje. Tako sedaj ptujska Mlekarna oddaja mleko v druge mlekarne, celo v Kobarid, Maribor... Preveliko je povpraševanje po mlečnih izdelkih, o čemer govori- jo tudi podatki potrošnje mlečnih izdelkov v predprazničnih dneh; v Ptuju na primer dnevno proda- mo 50 kg masla, v predpraznič- nih dneh pa smo ga prodali 5 krat več, v Mariboru pa so ga porabili 15 ton. C ene so torej nove — vendar; ali so prišle pravočasno? N. Kotar SKUPŠČINA KMETIJSKE ZEMLJIŠKE SKUPNOSTI Tudi ^ sklepčnostjo-skupščini kmetijske zemljiške skupnosti občine PTuj' so bile težave, saj je hita le ta sklepčna komaj ob tretjem sklicu. Potrdili in sprejeli so vrsto samoupravnih sporazumov ter plansVaktov za naslednje srednjeročno obdobje ter se seznanili s poro^^-bm iniciativnega odbora za sklenitev SS SIS za melioracije v Polskavski dolini. N. Kotar Juršinsko trsničarstvo in drevesničarstvo N i odveč pt)noviti, daje bil začetek trsnega ceplarstva in trsničarstva v krajih okrog Juršinec, enako kot v ostalih predelih spodnje Štajerske, okrog leta 1900. Tako imamo že 80 letno tradicijo v trsnem ceplarstvu in trsničarstvu. V Juršincih (Hlaponcih) je bila že leta 1906 ustanovljena prva trsničarska zadruga z o. j. takratno spodnjo Štajersko, leta 1918 pa zopet prva trsničarska zadruga z o. j. za Slovenijo. Po osvoboditvi, t. j. po letu 1945 je bilo na tem področju več reorganizacij. Sedaj deluje SKU- PNOST TRSNICaRJEV in DREVESNICaRJEV JURŠINCI, prej pod okriljem KZ JurŠinci, sedaj KZ Ptuj. Skupnost si je že leta 1979 zadala nalogo, da bodo zgradili v vinogradniškem centru Juršinci svoj trsničarski in drevesničarski dom. Res so ta dom že začeli graditi v letu 1980. Žal je slabo in deževno vreme oviralo delo, delno pa so vplivali tudi stabilizacijski ukrepi glede kre- ditov, zato ni šlo vse tako kot je bilo načrtovano. Kljub temu so bili temelji, kletni prostori, pritličje in nadstropje, to se pravi do ostrešja, vseeno zazidani do novembra, potem je delo prekinila zima. Ta dom, ko bt) zgrajen, bo verjetno edini te vrste v Jugoslaviji ali vsaj v Sloveniji. Dom gradijo člani STDJ (skupnosti trsničarjev in drevesničarjev Juršinci) v lastni režiji, zato bodo graditelji tudi neposredni lastniki doma, ki jih bodo nasledili mladi trsničarji iz družin, ki se ukvarjajo s trsničarstvom. Dom članov STDJ bo imel posebno sobo s strokovno knjižnico in drugo literaturo s tega področja. V posebni omari pa bo vsak član imel .svoji zbirno mapo (kroniko), kjer bo spravljal vse gradivo, napisano in .slikovno, razna priznanja itd. Posebej bo dnevna ali sejna soba, kjer bodo seje odborov, sestanki članov STDJ, predavanja, pogostitve obiskoval- cev in podobno. Posebej bo urejena VINSKA KLET, v njej bodo vinogradniki — člani STDJ vsako leto shranili vzorce najkvahtetnejšihviri. vendar toliko, da bodo lahko to pristno vinsko kapljico ob raznih prireditvah tudi nudili gostom. Javne prireditve bodo člani STDJ prirejali v bližnjem lovskem domu. na vrhu Gomile in podobno. Nadaljnji pisarniški prostori v domu bodo obsegah manjšo sobo za athivo tajništva STDJ. svoj delovni prostor pa bo v domu imelo tudi društvo upokojencev J uršinci. ki je prispevalo svoj delež k gradnji doma. Okolje doma STDJ. kije sicer še vgradnji instoji v centru Juršinec, je že v glavnem urejeno. Z buldožerjem so spomladi teren splanirali, vrezali potrebno — široko vozno pot, na vsaki strani pa so zasadili vinsko trto in sadna drevesca ustreznih sort. Ob robu parcele pa so pustili še prostor, kjer bodo ob otvoritvi doma, upajmo da še letos, če ne spomladi pa vsaj v jeseni, zasadili spominske lipe. Ko bodo te lipe zrasle, bodo pod nje namestili kamnito (najbrž železobetonsko) mizo, okrog pa klopi. V m izo bodo vrezane letnice, tako začetka trsnega ceplarstva in trsničarstva ter letnico graditve doma STDJ. Miza bookrogla, ob njenem robu pa bodo vklesanaimenazaslužnih, že pokojnih pionirjev trsničarstva v letih 1900—1906 (Franc Matjašič, Anton Erhatič, Anton Slodnjak in drugi). Zaslužne delavce pri STDJ po osvoboditvi pa bodo nagradili s tem, da bodo njihove fotografije izobesiU v posebni sobi. kjer bo strokovna knjižnica. Naj za konec še zapišem, da so člani odbora s predsednikom Simonom Toplakom izbrali za lokacijo doma STDJ najlepši prostor v Juršincih. na gričku, ki se dviga kot panorama nad vasjo Juršinci. Franček Holc NAD POLOVICO KMETOV VKLJUČENIH V KOOPERACIJO Na območju občine Slov. Bistrica je vključenih v kooperantske odnose s kmetijsko zadrugo, kije osnovni nosilec kmetijske proizvodnje v občini, okoli 640 zasebnih kmetovalcev, od skupno nekaj nad tisoč, kolikor jih je na območju občine. To je prav gotovo pomembno za razvoj kmetijstva v občini, saj je v zasebnem sektorju še vedno okoli 85 od- stotkov vseh kmetijskih površin v občini. Ker okrog 75 odstotkov kmetijskih površin odpade na travnike in pašnike, to še zlasti pogojuje živinorejo, ki jo je v okviru kooperacijskih odnosov možno še bolj intenzivirati. Precej možnosti paje tudi v perutninarstvu v kooperaciji s »Perutnino« Ptuj. Nič kaj razveseljivo pa ni spoznanje, da se proces odhajanja mladih iz kmetij v industrijo in v druge nekmetijske poklice nadaljuje z enakim trendom. Marsikje to otežuje kooperanstko proizvodnjo, saj je veliko kmetij brez mladih kmetovalcev, dela opravljajo starejši ljudje, kijih vse težje zmorejo in ne obvladajo sodobnih ukrepov, zato je njihov razvoj ogrožen. Slabosti v kooperantski proizvodnji so predvsem v slabi oskrbi z reprodukcijskim materialom, v neurejenih, često neekonomskih cenah nekaterih kmetijskih pridelkov in podobno, kar ovira večji razvoj in pospešuje odhajanje mladih s kmetij v druge poklice. Zaradi neugodne starostne strukture kmetot v občini, saj je kar 60 odstotkov kmetovalcev starih nad 50 let, je vse več kmetij, ki proizvajajo na meji rentabilnosti. Viktor Horvat IZOBRAŽEVANJE MLADIH KMETOVALCEV Mladi kmetovalci na območju občine Slovenska Bistrica koris- tno izrabljajo zimski čas za svoje izobraževanje. Med drugim so v decembru končali seminar za člane aktivov mladih kmetoval- cev. Organizator seminarja je bil klub mladih kmetovalcev pri OK Zsms Slovenska Bistrica. Vsebi- no seminarja .so usmerili pred- vsem na družbeno-ekonomske usmeritve v kmetijstvo, družbeno ekonomske odnose in razvoj kmečkega turizma, posebej pa so obravnavali vlogo in pomen mladih kmetovalcev pri razvoju kmetijske proizvodnje v občini. Na območju občine Slov. Bi- strica trenutno delujejo štirje ak- tivi mladih kmetovalcev in sicer na Zg. Polskavi. Šmartnem na Pohorju, v Makolah in Studeni- cah. V fazi ustanavljanja pa so še aktivi mladih kmetovalcev v Ho- šnici. Laporju in Žabljek—Križ- nem vrhu. Viktor Horvat PRIZNANJA MLADIM Mladinci občine Slov. Bistrica so prejeli posebno pri7naiije za organiziranje mladin.skih delovnih brigad v letu 1980. ki jim ga je dala Republiška konferenca ZSMS. MDB Pohorski bataljon je osvojila vse trakove na akciji »Slovenske gorice 80«, na akciji »Suha krajina 79« pa je prejela tudi zvezno priznanje Veljka Vlahoviča za izredne delovne rezultate. — u 8-IZ NAŠIH KRAJEV 8. januar 1981- tednik Storo leto smo pokopali no v novega zajadrali. Mija z mojo Mico sma kur duma za pečjo počakala, ke sta se opulnoči cengara na vuri eden gor na drugega spravla. Zaželela sma si, da hi še eno por let zdrava no vesela našo prleško ilovico klačla. Jaz pa sen si v vlogi delegata zastava cilj, da bi se v toten leti manj s papirnatimi gradivi obmetavali no več nolog v konkretni praksi rešli. To ovokrot sen tudi v cajtngah šteja, da bi pri nas čez poletje cengare na vurah premeknoli zaeno vuro naprej, s ten boj izkoristili sunčno energijo no šparali z elektriko. Jaz sen v na.ien družinskem tozdi že ugotova, da s hišno vuro nede nihenih težov, ne ven pa kak mo na novi delovni cajt našega petelina navada, da hi nama z Mico v proven cajt i hudnico zaki- kirika. Mica mi je že dola pameten nasvet: Lujz, nesi kokota k vurmohari no mo naj kolca tak naštima, ke de prav. Naloža sen si našega peteliniča v rukzok no ga na Ptuj k urori nesa. Mojster me je najpret malo smešno gleda, kokota po popki počoha no reka naj jaz namesto njega kikirikan . . . Tak je zdaj zadeva, da de moj kokot še dale naprej po storen cajti klun odpira. Ker sen ba glih že na Ptuji, sen mojega kokota še k okulisti pela. Saj vete, to je tisti dohtar. ki oči vroči. »Dober den gospod, tovariš dohtar, moj kokot je tak slepi, ke v^e domoče no še sosidovekure pohodi«, sem mu reka. Boj kak kokota je dohtar mene gleda no si najbrž misla, toti pa je zrel za psihiatra. Nazodjo sma se le sporazmila tak, ke je dohtar namesto kokoti očoli, meni nekšne tablete predpisa, da bi lehko v noven leti tudi jaz poleg kokota prek krez plot k sosidovin jarkican skoka. Mici seveda toga nesen poveda, mogoče pa de kaj preštimala, če do mi tablete kaj hasnole. To sen van tak za hec po domočen poveda, saj vete kak provi tisti pregovor — boj je Lujzek stori — boj je nori. .. V noven leti van želin vse kaj si tudi sami najboj želite: zdrovje, srečo, zadosti dela no jela, vinskega Švica, mir na sveti, da nan stabilizacija ne bi z rok vujšla, da bi nan vsen lepo no zdravo bilo. VAŠ LUJZEK 50 let folklore v Cirkovcah V Cirkovcah na Dravskem polju so že stekle priprave na praznovanje pomembnega kulturnega jubileja 50-letnice delovanja tamkajšnje fol- klorne skupine Vinko Korže, ki si ji s trdim delom in pod dobrim stro- kovnim vodstvom uspešno utrla pot med najboljše tovrstne prenašalce bogate folklorne tradicije Dravskega polja. To potrjujejo številni nastopi doma in v tujini, pa tudi njena stalna prisotnost v domačem kulturnem življenju, ki si ga v Cirkovcah brez folklore in nekaterih posameznikov skorajda ne moremo zamisliti. Z novim domom krajanov so dani tudi boljši pogoji za delo pri katerem bodo gotovo Cirkovčani vztrajali še naprej z vzgtjanjem mlajših generacij plesalcev, ki se iz leta v leto uspešneje vključujejo med svoje starejše kolege. Za letošnji jubilej pripravljajo Cirkovčani veliko slovesnost, ki jo bodo združili še z vsakoletnim občinskim srečanjem folklornih skupin. mš BARVNA FOTOGRAFIJA V BLAGOVNICI ALFRED BRADAČ DRUGIČ RAZSTAVLJA Na stopnišču blagovnice Panonija, trgovske delovne organizacije MIP si lahko do 20. januarja ogledamo drugo razstavo barvnih fotografij dana fotokino kluba pri DPD Svoboda Ptuj Alfreda Bradača. Avtor se predstavlja z vsakodnevnimi motivi skozi prizmo umetniškega podaja- nja. Stopnišče je tako postalo običajno mesto predstavljanja del članov kluba širšemu krogu občanov. 1. k. Zimska idila v parku Foto: Alfred Bradač Zimska idila na polju Foto: Alfred Bradač Gostje iz Maribora so izvedli pester kulturno-zabavni program Foto: M. Ozmec Oskrbovanci doma in gostje v nabito polni obednici doma upokojencev Ptuj Foto: M. Ozmec Z vedrim korakom v novo leto v 49. in 51. številki Tednika, smo vam, dragi bralci opisali razmere in počutje v na.šem domu upokojencev v Ptuju. Ni tako, kot je v lepem, harmoničnem in razumevajo- čem domačem družinskem krogu. Če bi trdil nasprotno, bi varal samega sebe in tudi vas bralce. Tega pa ne želim, želim pa povedati, da tudi ni tako, kot nepoznavalci razmer, ne bi rekel starokopitneži, neprijazneži ali celo nergači, tolijiačijo in razglašajo. Če pa še se pri tem spomnimo na ostarele, onemogle, zapuščene člane naše družbe v pireteklosti in na njihove jesenske urice življenja, je tu razlika, kije tokrat ne bi razpredal. V presojo — kako se v domu imamo — vsem, ki ste prebrali omenjena članka, bi še dodal, da smo 29. decembra zaključili naše predpraznične dni z izredno prireditvijo: obiskali so nas: zastopniki občine, KS in soc. skrbstva. Prispeli so oskrbovanci doma upo- kojencev Danice Vogrinec iz Maribora. Vse pa je bilo osredotočeno na ekipo Radia Maribor, ki je pripeljala s seboj orkester ZARM, pevca: Marjano Zelko in Karla Arherja ter člane mariborskega gledališča: Mileno Muhičevo, Anico Sivec, Petra Trnov- ska in Volodja Peera. V nabito polni obednici, ki je bila za to priložnost primerno okrašena, je navzoče najprej pozdravil direktor doma upokojencev Danice Vogrinec iz Maribora; zaželel vsem srečno novo leto in prijetno počutje. Tudi predsednik odbora oskrbovancev Ptuj je pozdravil navzoče goste in oskrbovance ter jim želel vse dobro v letu 1981. Mariborčani so nam res pripravili in izvajali lep, veder, prisrčen in pester novoletni program, katerega smo navdušeni hvaležno sprejemali in nagrajevali z burnimi aplavzi. Tov. Zelkova in Arhar sta nam ob spremljavi orkestra doživeto in živo zapela nekaj nare- čnih popevk, vmes pa so člani mariborskega gledališča vpletali krajše posrečene skeče, ki so oskrbovance spravljali v dobro voljo, daje vesel smeh odmeval po dvorani. Razveseljevala sta nas tudi dva kitarista — predhodnika centra srednjega usmerjenega izobraževanja, ki misli v kratkem nastopiti skupinsko in o čemer bomo takrat obširneje poročali, kar pa že željno pričakujemo. Svoje točke so dodali tudi oskrbovanci sami. Gostje iz mariborskega doma so nam zapeli dve pesmi, godec z ustno harmoniko pa je še razvnel razpoloženje; domačini so s pesmijo in uspelimi recitacijami dopolnili program. Čeravno uspeh ni bil enak mladim, vendar nas vzpodbuja, da še smo in da želimo ob ponovnem obisku Radia Maribor biti kvalitetnejši. Po končanem programu, smo za zaključek, na pobudo tov. Arharja, ob spremljavi orke- stra, vsi skupaj zapeli nekaj narodnih in se nato zadovoljni in veselo razf>oloženi razšli. Nekaj po 18. uri smo se oskrbovanci, s prisotnim službenim osebjem, ponovno sešli v istem prostoru na skupno praznovanje novo- letnega večera, ker na silvestrovo noč imajo uslužbenci, kakor tudi oskrbovanci svoja zasebna pota in obveznosti. Pripravljen je bil imeniten in okusen menu. Ob veselih pesmih, p>olkah in valčkih so se tudi osivele glavice zavrtele. Tov. direktorica nam je zaželela vse dobro v novem 1981 letu, za kar se ji je predsednik odbora oskrbovan- cev lepo zahvalil, tudi njej želel vse najboljše v novem letu, s priporočilom, naj še nadalje potrpežljivo prenaša godrnjanje ostarelih; nato se je pridružila veselemu rajanju in marsikaterega, ki že dolgo več ni mislil na ples, dvignila s sedeža in se zavrtela z njim naokrog. Tudi naše vesele, mlade uslužbenke so prispevale svoj delež k prisrčnejšemu vzdušju. Kljub vsemu lepemu so sedeži postajali vse bolj prazni. Starejši se pač hitreje utrudijo in si zaželijo počitka. Po razpoloženju sodeč prijetnega, vzpod- budnega večera in ekipe Radia z njihovimi spremljevalci še dolgo ne bomo pozabili, zato bi njim najraje vzkliknili: »Pridite! Na hitro svidenje, po vaših možnostih!« Za domsko knjižnico, ki se snuje v enoti Ptuj, v enoti Muretinci jo že imajo, je KS Boris Ziherl poklonila knjige v vrednosti 5000.- din, a skupnost socialnega skrbstva občine Ptuj je prispevala za knjižno vitrino v vrednosti 16.000 din, za kar jim izrekamo prisrčno zahvalo. JM Turistična agencija tudi v Ptuju Zadnje dni preteklega leta so v Ptujuodprli turistično agencijo, ki joje v Miklošičevi ulici — nasproti prodajalne Konus uredila TOZD Potniški promet v okviru gostin- skega in prometnega podjetja Certus Maribor. Otvoritve so se udeležili številni gostje, naj poleg predstavnikov certusovih temelj- nih organizacij omenimo pred- stavnike občine Maribor in turi- stične zveze Maribor. Goste je pozdravil vodja TOZD Potniški promet Ptuj. Egon Vauda in dejal, da se jim z otvoritvijo turistične agencije uresničuje dolgoletna želja. Nedvomno se tako uresni- čuje tudi želja občanov, saj so morali doslej turistične usluge iskati v drugih mestih. V ureditev prostora in v opremo je bilo po- trebno vložiti nekaj manj kot 100 starih milijonov, 80 odstotkov teh sredstev pa so zbrali s krediti te- meljnih organizacij znotraj delo- vne organizacije. Turistična agencija je v Ptuju pomeni začetek tovrstne dejavnosti Certusa, za Ptuj pa je agencija pomembna zato, ker bo njena dejavnost usmerjena tudi v propagiranje lepot starega mesta ob Dravi. Turistična agencija v Ptuju bo poslovala dnevno od 8. do 12. in od 14. do 16.30 ure, ob sobotah pa do 12. ure. Posredovala bo poči- tniške pakete, organizirala izlete, potovanja in ekskurzije. Prav tako boste lahko preko njih uredili posebne prevoze, na voljo vam bo informativna služba, prodajali bodo letalske vozovnice, menja- vali tuje valute in tako dalje, skratka na enem mestu boste lahko uredili vse, kar vam je doslej vzelo precej časa. povzročalo višje stroške in nazadnje stalo precej živcev. JB Otvoritve turistične agencije so se udeležili številni gostje. foto: OM Amaterski kulturi še večji poudarek Za ljubiteljsko kulturno dejav- nost v katero je v ptujski občini vključenih prek 2500 članov v pevskih, glasbenih, gledaliških, plesnih, lutkovnih in drugih sekcijah, bomo v letošnjem letu namenili okrog 1.800 tisoč dinar- jev. od tega za delo društev 984 tisoč dinarjev kar je za 20 odstot- kov več kot leto poprej. Ob tem bo potrebno dosledno upoštevati temeljne naloge, ki si jih je na tem področju zadala občinska zveza kulturnih organizacij — to je stimuliranje in razvijanje vse- binsko še boptejšega kulturnega življenja. Pri tem je pomembna tudi kvalitetna rast kulturnega delovanja ter približevanje kul- turnih dosežkov najširšemu kro- gu delovnih ljudi in občanov. Ena izmed osnovnih nalog bo v tem letu nadaljne nudenje pomoči pri organizacijski krepi- tvi šolskih kulturnih društev, ki jih je potrebno vključevati v vse oblike najboljših kulturnih do- sežkov na področju ljubiteljskega kulturnega ustvarjanja. Tu {x) potrebno vključevati v vse oblike najboljših kulturnih dosežkov na področju ljubiteljskega kulturne- ga ustvarjanja. Tu bo potrebno v aktivno delo vključiti vse ustrez- ne komisije kot tudi lO pri občinski zvezi kulturnih organi- zacij. delovne ljudi, občasne strokovne sodelavce in mentorje. Pri večini sekcij ugotavljamo iz leta v leto, da primanjkuje stro- kovnih sodelavcev kar potrjuje nadaljne prizadevanje za vklju- čevanja v razne seminarje in druge oblike začetnega in nadalj- nega izobraževanja, kijih organi- zirata zveza kulturnih organizacij Slovenije in medobčinski svet ZKO. Istočasno s to nalogo pa se bomo v ptujski občini zavzemali tudi za nove oblike in vsebino kulturnega dela tam kjer so dani vsi pogoji za vsklajeno in vsebin- sko bogatejše delovanje. Tistim skupinam, ki dosegajo vidnejše uspehe pri svojem delu pa bo potrebno še nadalje omogočati sodelovanja na večjih prireditvah in srečanjih v okviru občine, regije in republike. Zveza kulturnih organiz.acij v Ptuju bo tudi v letošnjem letu organizator proslave ob sloven- skem kulturnem prazniku, ko bodo podeljena priznanja kultur- ne skupnosti — oljenke, organi- zirala pa bo še občinske revije gledaliških skupin, tamburaških orkestrov, odraslih in šolskih pevskih zborov ter sodelovala z ZKOS pri področnem srečanju gledaliških skupin, folklore, pes- nikov in pisateljev začetnikov ter pri delu novustanovljenega film- skega gledališča. mš SPREJEM ZA ZMAGOVALCE Predsednik SO Ptuj dr. Cveto Doplihar je v petek 26. decembra ob prisotnosti predstavnikov družbenopolitičnih organizacij občine in vojašnice Dušan Kveder sprejel zmagovalno ekipo repu- bliškega tekmovanja v kvizu znanja Mladost v pesmi, besedi in spretnosti. V znak priznanja za ta izjemen dosežek je članom ekipe, ki so jo .sestavljali vojaki ptuj.ske vojašnice in mladi iz Kluba mla- dih Ptuj. podelil knjigo Vide Rojic Dušan Kveder-Tomaž ter jim za- želel uspeh tudi na prihodnjem tekmovanju. V pogovoru so udeleženci izpostavili, da je so- delovanje med pripadniki naše armade in občani potrebno še okrepiti in razširiti zlasti v kraje- vne skupnosti. Program aktivno- sti na področju sodelovanja za leto 1981 je praktično že pripravljen. 1. kotar S sprejema (foto I. kotar) tednik KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (PETA IZJAVA) nT SCHAUB LORENZ RC 5500 (NAVODILO ZA UPORABO) »Napačno vložene baterije POVZROČIJO PO- KVAKIENOST VAŠEGA APARATA! OD- STRANITE IZ VTIČNICE 40 MOREBITNI PRIKIJUČEN KABtL. Pri snemanju aliposluša- niu se lahko tek traku s pritiskom na tipko PA USE19 kratkotrajno PREKINI BREZ, DA SE PRI TEM UPIJIVA NA PREDHODNO NASTAVLJENE funkcije. Števec traku SLUZI ZA HITREJŠE PONO- VNO NAJDENJE DOLOČENIH MEST na traku in z OBELEŽBO ISTIH . . . S tipko 21 ki se nahaja poleg ŠTEVCA SE števec postavi na 000. Pri snemanju oddaj na srednje in dolgovalovnem področju lahko NASTOPI — po pritisku tipk za snemanje in start — DO PISKANJA. MAGNE- TOFONSKA SNEMANJA se lahko VS PO RE- DNO poslušajo PREKO vzgrajenih ZVOČNIKOV ali zunanjih ZVOČNIKOV!« To je le nekaj zgledov iz »spisa«, ki obsega 7 Tipkanih strani (podčrtane so le glavne napake). Delovna organizacija ISKRE, ki prodaja izdelek, ga prilaga kot »navodilo za uporabo« — ime se sliši kakor posmeh, saj takšno besedilo ne more poma- gati, da bi kdo aparat prav uporabljal. Že na prvi pogled je očitno, da je tu nekdo, ki slabo zna slo- vensko. suženjsko togo in nerodno prevedel nemško besedilo. Tako je nastalo 'navodi o', ki se ne drži naših slovničnih in (pravo)pisnih Pravil. Stavki so narejeni po nemškem kopitu, z vsemi mogočimi napakami, zato niso razumljivi in seveda ne dose- gajo svojega namena. I ežko je razumeti, kako da so dali takšno besedilo prevajati nekomu, ki ne zna slovensko in ne zna prevajati. Ko paje tak prevod že nastal, je neodpustljiva malomarnost, da ga pri podjetju niso zavrgli, temveč ga prilagajo izdelku pri prodaji. To krši ne samo jezikovne, temveč tudi poslovne norme, ki terjajo, naj kupec dobi v roke uporabno navtniilo. Zato pričakujemo, da bo IS- KRA to navodilo takoj umaknila iz prometa in ga nadomestila z ustreznim. Člani Jezikovnega razsodišča: Janez Gradišnik, Matjaž Kmecl, Janko Moder, Janez Sršen, Janez Stanič. Jože Toporišič. Razsodišče vabi vse posameznike, društva, usta- nove in organizacije, ki jim skrb za slovenski jezik ni tuja. naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija »Sloven.ščina v javnosti«. Jezikovno raz- s(xlišče. RK SZDL Slovenije. 61(K)0 LJUBLJANA, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! ZGODOVINSKO DRUŠTVO V PTUJU Načrt akcij v letu 1981 Naloge, ki si jih je društvo zada- lo 3. oktobra 1978 na izrednem občnem zboru se počasi uresni- čujejo. V tem dveletnem obdobju je društvo delovalo predvsem na izobraževalnem področju s posebnim povdarkom na krajevni zgodovini in pomembnih jubilejih. Manj je društvo uspelo, da bi kakorkoli tvorno delovalo pri^j- bolj perečih problemih varova- nja kuhurne dediščine na našem področju od čisto materialnega varstva do zakonskih opredelitev. 13. decembra 1980 je društvo imelo prvi redni občni zbor odkar spet deluje. Občni zbor se je odvi- jal v stekleni dvorani nad vinsko kletjo v Ormožu. Pregledali smo delo nazaj in sprejeli plan aktiv- nosti za naprej — s posebnim povdarkom, da se naj delo Zgodo- vinskega društva odvija v širših strukturah, ne zgolj v sferah zado- voljevanja ljubitelskih teženj. Prvi korak navzven smo že naredili in sicer smo se odločili za občni zbor v Ormožu. Zanj smo se odločili iz večih razlogov. Zgodovinsko društvo pokriva obe občini, obe občini pokrivajo tudi iste kulturne institucije in pritegnil nas je sam Ormož, ki mu je uspelo po zaslugi domačinov, ki so doma in drugje, da je njihovo mesto urbanistično in v skladu z vrednotami naše preteklosti skladno ne le zamišlje- no ampak tudi urejeno in zgrajeno. Na občnem zboru smo nekoliko dopolnili načrt akcij za leto 1981 in splošne naloge. Sprejeli smo sklep, da bomo izdali Ptujsko Ormoški zbornik, ne pa samo Ptujskega kot smo prvotno predvidevali. Splošna naloga v pri- hodnjem obdobju pa naj bi bila oživljanja sodelovanja z vsemi, ki so soodgovorni za naše staro mesto. Društvo bi naj preko članov v časopisih, glasilih in s predavanji prikazovalo proble- matiko npr. starega mestnega jedra in na tak način vzbudilo zanimanje vseh, da se bodo lahko našla tudi finančna sredstva za ohranjanje naše kulturne dedešči- ne, ki že to je in tiste, ki se šele oblikuje. Zraven Zbornika, ki je srednje- ročna akcija si je društvo zadalo za leto 1981 naslednje naloge in sicer se bo s članki v domačem časopisu dotaknilo 300 letnice Vischerjeve Topografije. Serija člankov in posnetkov bakrotiskov bo predstavila naše kraje, kot jih je videl avtor pred 300 leti. Ob 40 letnici OF želimo javnosti predstaviti zbornik Skozi viharje v lepšo prihodnost. Podnaslov Narodnoobrambni, osvobodilni boj in ljudska revo- lucija ter povojni razvoj na ptujsko — ormoškem območju dovolj zgovorno prikazuje vse- binsko zasnovo zbornika. Ob predstavitvi Zbornika bo tudi sre- čanje vseh avtorjev in piscev spominov in okrogla miza o problematiki, nakazani že v Zborniku. Društvo bo sodelovalo pri tekmovanju mladih zgodo- vinarjev, ki bo na Ptuju. V planu imamo tudi dve ekskurziji in sicer v Beograd in Celje. Spomnili bi se tudi 20. obletnice neuvrščenih s predavanjem. Ob 140. obletnici Povodnovega muzeja bomo po- novno obudili znanje o antičnih spomenikih, ki so že pred 140. leti dobili svoje mesto na mestnem stolpu. Leto 1941-predavanje in ekskurzija na Kog in v Sladkorno tovarno. Na prvi redni seji novo izvolje- nega izvršnega odbora smo med ostalim sprejeli že prve sklepe v zvezi s Ptujsko—Ormoškim zbornikom in sicer, da bo v prvi polovici zbornika našla svoje mesto kulturna, gospodarska in politična zgodovina, argeologija, umetnostna zgodovina, etnologi- ja,. . . V drugi polovici zbornika pa bo prevladoval naš čas in sicer problematika migracij, demografs- ke spremembe in drugo nastalo na podlagi prebivalstva, stanje in dosežki na področju kmetijstva, industrije,. . . V zborniku bo našlo pomembno mesto gibanje, oz. dejavnost kmečkega prebivalstva v obdobju pred drugo svetovno vojno in med njo in ravno tako vloga žena v NOB. Nekaj avtorjev, oz. nosilcev tem smo že našli. Vsekakor si želimo, da bi do leta 1983 kljub zmanjšanim finančnim možnostim vseh prizadetih uspeli Zbornik izdati. Kristina Samperl PRISPEVEK IZ ORMOŽA Korenine skrbi za drugačno, popolnejšo in pravilnejšo rabo slovenščine so zasidrane v nedrih naše demokratične samoupravne družbe. V zgodovini Slovencev je bil boj za ohranitev slovenščine tu- di za našo narodno samopotrjeva- nje in samoobstoj. Boj za nadalj- njo demokratizacijo družbenega življenja, za samoupravljanje in s tem za osvoboditev človeka z vso težo sloni tudi na jeziku. Na sposobnosti, da se znamo izražati. Pravilna raba jezika ne more biti nekomu privilegij, drugemu pa ka- zen, ko molči, ker ne zna lepo povedati. Glede jezika, kot kulturne celo- te, pa so si jezikoslovci večkrat v laseh: ta dopušča to, drugi ono, nekdo je proti rabi kakršnihkoli provincializmov, lokalnih narečnih idiomov, eden se zapet zavzema za plastično ter svobodno izražanje, drugi dopušča germanizme, srbo- hrvatizme . . . Zdi se mi najprime- rnejša in tudi najsprejemljivejša misel tistih slovničarjev — jeziko- slovcev, ki poudarjajo, da mora knjižni jezik črpati posamezne la- stnosti na pristnem, živem jeziku — torej tistem, ki ga govorimo vsak dan, uporabljamo v komuni- ciranju. To pa ne pomeni, da bi zato morali preteklost negirati, za- vračati, marveč sintetično povezo- vati stare umetniške stvaritve z no- vimi, seveda na osnovi dialektičnih principov, ki zahtevajo, da se za- starele metode zamenjajo s kvali- tetnimi-novimi. Kvaliteten zbir vsega tega je pra- vopis, ,,posebna ustava", temeljni dokument vsakega posameznika, pa naj si bo to delavec (neposredni proizvajalec), učitelj, kmet . . . , sporazum za jezikovno sporazu- mevanje in razumevanje. Res, da smo Slovenci po vojni dobili v ro- ke dva pravopisa — leta 1950 in JEZIK NAŠ VSAKDAN 1962. Oba sta že močno zastarela, tako, da s težavo opravljata svoje poslanstvo, ali bolje rečeno, v za- dnjih letih smo se nemalokrat zna- šli v stiski zaradi očitne maloma- rnosti do jezika. V stiski zato, ker je pogovorna, ljudska raba sloven- ščine pogosto korakala mimo sprejetih in zapisanih pravopisnih načel. Vse bolj pa sem prepričan, da ne moremo in niti ne smemo v ospre- dje potiskati samo nezadovoljstva, ker ne znamo dobro in pravilno pisati; s tem pa tudi govoriti, am- pak je potrebno o jeziku, o tistem, ki ga uporabljamo v vsakodne- vnem govoru tudi kaj spregovoriti ter morebiti opozoriti na njegove karakteristične značilnosti in razli- kovanja v soodnosu na knjižni je- zik. Kot vemo, je slovenski jezik po številu ljudi, ki ga govore, med najmanjšimi med slovanskimi jezi- ki, saj ga za medsebojno sporazu- mevanje uporablja le okoli 2 mili- jona Slovencev. Vendar je v nare- čnem pogledu nedvomno najbolj razčlenjen med njimi (F. Ramovš je videl celo štirideset narečij). Pri oblikovanju določenega govora- govornega tipa pa sodeluje več dejavnikov. Seveda posamezni dejavniki niso enako — po količini — zastopani v vseh tipih govora; vedno prevladuje eden nad vsemi drugimi, torej ima le-ta največji vpliv pri snovanju govora. Vedno, kadar se učimo ali pa proučujemo — bolj razmišljamo o jeziku — moramo imeti v ospre- dju, da je jezik v službi ljudi, dru- žbe, ki ga uporablja kot svoje sredstvo za sporazumevanje, zato se mora hkrati z razvojem družbe razvijati tudi jezik. V njem lahko vidimo stopnjo razvoja družbe in mišljenja. Cim višji je razvoj mi- šljenja, tem večje naloge dobiva jezik in če le-ta more izraziti naj- zahtevnejše oblike mišljenja, ču- stvovanja, če ima na razpolago to- liko izraznih sredstev, da se je z njim mogoče ustrezno izraziti, na vseh področjih človekovega delo- vanja, pravimo, da je razvit in kultiviran." (J. Korošec.) Vedno pa moramo imeti v ospredju, da se tudi naš — pa naj bo mišljeno za širše ali pa ožje področje — slovenski jezik ne more bogatiti in oplajati izključno iz samega sebe, ampak je prisiljen, da jemlje tudi od drugod. Pri tem pa mora biti upoštevano načelo, da se posame- zno na novo sprejeti elementi pri- lagodijo že obstoječemu sistemu jezika; morajo se vanj čimbolje vključiti. Besede tujega izvora so lahko k nam prišle s knjigo (latin- ščina in grščina) ali pa z direktnim govorom, pri čemer poglavitno vlogo nosijo: radio, televizija, gla- sba in filmi (nemščina, še bolj pa angleščina). Res, da je današnji namen mojega poročanja, opozo- riti na ormoški govor toda nikakor nisem mogel -storiti tega brez prej navedenih pojasnil; ki so jih izrekli priznani slovničarji — ker vse te lastnosti lahko najdemo v ormo- škem pogovornem jeziku ter tudi zanj veljajo. In če naredimo bežen pogled v zgodovino vidimo, da so v 18. sto- letju govorili v vzhodnoštajerskem narečju (ohranjen obrazec meščan- ske prisege); kakor pa beremo v knjigi: Ormož skozi stoletja, so po 18. stoletju začeli pronicati v ta govor mnogi germanizmi. V najra- zličnejših spremenjenih sodobnej- ših oblikah so se ohranili vse do danes. Kar pa tudi naj ne pomeni, da pozneje, po II. svetovni vojni ni naš jezik sprejemal nemških besed. Naštel bi lahko mnogo primerov, ker je jezik, še zlasti jezik starejših meščanov s temi izrazi zelo sočen. Drugo skrajnost, če se lahko tako izrazim, pa zavzemajo anglizmi (razni trendi, bifteki, singli, beat muzika . ..) Ob tem naj poudarim, da je za te izraze še zlasti dojemlji- va najstniška mladina, ki se jim zdijo, kakor mi je eden od sre- dnješolcev rekel: „ekstravagan- tni." Seved? pa vsebuje ormoški go- vor mnoge imovacije, ki so imele ali pa še imajo žarišče nekje na sr- bohrvatskem področju. K temu pripomore sama lega mesta in to, da je v Ormožu zaposleno mnogo ljudi iz sosednje Hrvaške. V jeziku je čutiti tudi odsev bližnjega prle- škega narečja (Grem v mesto, ka- ruza, krampir, tudi, kupjo, bijo sem v bifeji, v kini . . .) Se in še bi lahko našteval prime- re, pa dejavnike opozarjal toda vse bo morda zastonj, ker je vse več ti- stih, ki pozabljajo na jezik in na njegovo čistočo, ker jim je on le nekvalitetno orodje za sporazume- vanje. Omenil bi še ormoški radio, ki si prizadeva širiti čisti jezik, a jim ni- kakor v celoti ne uspe. Tako smo lahko v nedeljo po pravljici slišali: ,,Dragi otroci, vaša oddaja je po- tekla." Ali pa še vedno imamo Ivajnkovce in Moškajnce, nikakor pa ne Ivanjkovci in Moškanjci . . . In, čisto na koncu še naj ome- nim jezikovno razsodišče. Mnogi morda še ne vedo zanj, zato naj poudarim, da smo le dočakali konkreten ukrep, ki gaje postavila SZDL-Slovenije. Ustanovila je po- sebno delovno skupino, ki ne bo samo opozarjala na napake, tem- več bo izrekala tudi ukrepe tako, da bodo povzročitelji morebitno površnost ali pa neznanje čutili tu- di gmotno. Morda se je za slovenski jezik le prižgala zelena luč? Upajmo. J. Skaza PREMALO DENARJA ZA KNJIGE Ko so v Matični knjižnici Slovenska Bi.strica. ki .s svojimi podružničnimi knjižnicami pokriva večji del občine, pred dnevi ra/pra\ Ijali o pianu dela za leto 1981. so prišli do zaključka, da pred\sem zaradi pomanjkanja potrebnihfinančnihsredstev tudi \ tem lelu ne bodo uspeli uresničiti v Sloveniji dogovorjenih normali\ ()\. da bi v enem letu kupili na v.sakih pet prebivalcev t)bčine \saj eno novo knjigo. I^ostavljajo celo vprašanje, če jim bo uspelo, ob dosedanjih ra/položlji\ ih sredstvih in porastu cen tudi na knjižnem trgu. v letu 1981 kupiti eno knjigo na de.set prebivalcev. V občini načrtujejo, da bodo lahko namesto 32()0 novih knjig, kar bi zagotovilo uresničitev dogovorjenega normativa v Sloveniji, kupili komaj okoli 2000 knjig. Polovico jih bodo pridobili s sredsi\i s\obodne menjave dela v okviru občinske kulturne skupnosti. Tudi v prihodnjem obdobju pa računajo na knjige in neposredne menjave dela po samoupravnem sporazumu z združenim delom, kot tudi darovanjem knjig od založb in vse bolj ti\eljavljeni obliki darovanja knjig posameznih obča- - Viktor Horvat Avgusta 1944 so ustanovili v Strnišču še tabori.šče za ženske posebne delovne obveznice in vanj pripeljali 33 jetnic iz celjskega taborišča. Konec marca ali v začetku aprila 1945 so tabori.šče za ženske kazenske posebne delovne obveznice preselili naTezno. Novembra 1943 so preselili iz Strni.šča 126 posebnih delovnih obveznikov v Studence pri Mariboru k podjetju Alpenelektrowerke. V Strni.ščujihje ostalo tedaj še 330. (63) Delovni pogoji v strniškem taborišču za posebne delovne obveznike so bili hujši kakor za svobodne delavce. Dobivali so bolj pičlo hrano in delali v poletnem času od 6. do 12. in od 13. do 18. ure. To je tri ure več kot svobodni delavci. Stražarji .so z njimi surovo postopali. Že za male irestopke proti zapovedanemu redu, so jih pretepali in zapirali v zaporu lunker. Dva so ustrelili, ker sta hotela zbežati. (64) To sta bila Franc Dvoršak. r. 1912, kmet iz Ciglenic v Slovenskih goricah in pomožni delavec Ivan Vodenik, ro. 1924 v občini Trbovlje. Dvoršakaje doletela smrt 29. novembra 1944, Vodenika pa 18. januarja 1945. Iz taborišča svobodnih delavcev so ustrelili Nemci 24. decembra 1944 Emerika Przewoziaka, r. 1921 v Zg Šleziji (Čelač), Vse tri .so pokopali na vojaško pokopališče iz L svetovne vojne v Strnišču. (65) V Strni.šču je prestalo posebno delovno obveznost od spoijiladi 1943 do o.svoboditve okrog 1400 moških in 500 žensk. Na koncu aprila .so pre.selili moške posebne delovne obveznike v tezensko taborišče. Cez nekaj dni je ptidjetje VAW ustavilo delo v Strnišču in razpustilo tudi taborišče svobodnih delavcev. Večino dobavljenih strojev za tovarno in drugega materiala so Nemci odpeljali s seboj, ko so morali zapustiti naše kraje. (66) Na vojaškem pokopališču iz I. svetovne vojne v Strnišču so pokopali poleg omenjenih treh žrtev nacističnega nasilja v delovnem taborišču še 15 umrlih v strniškem taborišču med II. svetovno vojno. Ti so bili: šest italijanskih vojnih ujetnikov, šest Slovencev in trije Nemci. Naj napišem nekaj več o umrlih. Bombni napad na Strnišče. L februarja 1944 ob 20. uri 15 minut je zahteval sedem žrtev: vermana Franca Robiča. čuvarja v taborišču za posebne delovne obveznike in šest italijanskih vojnih ujetnikov: Giovannija Baumgartnerja. r. 1911; Antonia Contija r. 1913. Agida Cavallinija. r. 1911. Alfonza di Martinija. r. 1924. Nella Menig- herija. r. 1922 in Emilija Barcotta. r. 1924. Vsi so bili kmečki sinovi, razen Contija. kije bil mehanik. Bombni napad na Strnišče. 3 lovembra 1944 ob 8. uri 15 minut, je terjal življenje Martina Kolarja. zidarskega delavca iz Mihovec na Drav.skem polju in delavke Klotilde Lenardon. r. Lavrenčič. Tri Slo- vence je pobrala bolezen: Franca Goričana. r. 1906 — 28. junija 1944, Alojza Slemenika r. 1895. sodnega uradnika iz okolice Celja — 4. januarja 1945 in kmeta Antona Lavrika. r. 1878 tudi iz okolice Celja — 29. marca 1945. Od treh umrlih Nemcev so bili: pomočnik lagerfirerja Erih Jiingling r. 1897. ki seje 16. decembra 1944 sam ustrelil. Smrtno seje pri delu ponesrečil 14.januarja 1945 zidar Franz Holzinger, r. 1896 v Veldenu na Bavarskem. Zaradi bolezni paje umrl 20. januarja 1945 otrok tajnice taborišča. Drugih imen v mrliških knjigah v strniškem tabori.šču med 11. svetovno vojno ni zabeleženih (67) GRADNJA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA po OSVOBO- DITVI Ko so jugoslovanski narodi izbojevali zmago nad fašističnim oku- patorjem in si začrtali pot v socializem, je bilo opravljeno v Strnišču pri tovarni glinice približno 70 odstotkov gradbenih del in je bilo pripra- vljeno približno 5 odstotkov opreme. Ob vsem tem pa ni bilo mogoče takoj organizirati nadaljevanje gradnje tovarne. Tabori.šče v Strnišču je prevzela uprava notranje varnosti in ga naselile s političnimi zaporniki in vojnimi ujetniki. Ze leta 1946 paje taborišče opustila. Barake so razstavili in odpeljali na avtocesto Za- greb—Beograd. ki sojo tedaj gradili. Služile so zap>oslenim pri gradnji. Še v negotovosti, ali bo nova država, gospodarsko hudo prizadeta zaradi vojnega opustošenja, zmogla zgraditi industrijskega velikana, ki bo zahteval še ogromno denarnih sredstev,je slovenska vlada imenovala v Strnišču vodstvo tovarne. To naj bi v danih pogojih sklenilo pogodbo o nadaljevanju gradnje in prevzelo v čuvanje tedanje gradbene objekte in opreme. Šele po dolgotrajnih preverjanjih o finančni možnosti dograditi tovarno in še o umestnosti njene lokacije v Strnišču — je sp zvezna vlada leta 1947 odločilen sklep o nadaljevanju gradnje tovarne glinice, ki jo je začel graditi okupator in še sklep o gradnji tovarne aluminija v Strnšču. Sprva je prevladovalo mnenje, da je v okviru nove Jugoslavije Strnišče preveč oddaljeno od glavnega surovinskega vira, to je od boksitnih nahajališč. To mnenje so strokovnjaki ovrgli, češ, da je za tovarno glinice in aluminija važnejša bližina elektrarne in premogo- vnikov. Leta 1947 je bil sklenjen biksitni sporazum z Madžarsko, ki je približal Strniščusurovinski vir. Tega leta je podjetje Gradiš iz Maribora prevzelo nadaljevanje gradnje tovarne. Na temeljih nemških barak v bivšem delovnem tabori.šču je Gradiš sezidal nove barake, ki so služile za naselje graditeljev tovarne in njenega stanovanjskega naselja. Za .šefa gradnje tovarne in naselja je uprava podjetja imenovala dipl. ing. Boruta Maistra iz Maribora. K odločitvi, da bodo gradili v Strnišču tovarno glinice in aluminija sta veliko prispevala slovenska pt)litika Boris Kidrič in Franc Lesko- šek-Luka. Pri gradnji tovarne je bilo redno zaposlenih okrog 600 Gradisovih delavcev. Pri cestnih delih pa .so jih zaposlili okrog 100. Zaradi jugoslovanskega spora z informbirojem leta 1948 je bil razveljavljen boksitni sporazum z Madžarsko, kar je graditelje tovarne hudo prizadelo. Vse pogodbe za dobavo opreme, sklenjene z vzhodnimi državami, so bile prav tako razveljavljene. Organizatorji gradnje so morali zato spremeniti načrte za opremo, spričo drugačne tehnologije v procesu take tovarne v zahodnih državah, kamor so morali preusmeriti nabavo opreme. Šlo je predvsem za elektrolizo. Zaradi teh vzrokov so lahko z gradnjo tovarne nadaljevali šele leta 1950. Leta 1952 je gradnjo in opremo tovarne kreditirala mednarodna banka za letno kapaciteto 45.(X)0 ton glinice in 15.(X)0 ton aluminija. TOVANA PRIČNE PROIZVAJATI Leta 1954 jc zapisano v zgodovini tovarne kot velik mejnik. Po- menilo je konec naporne gradnje, konec največjih investicij in pričetek proizvodnje in s tem gospodarske koristi. Do leta 1954 je bilo z.a gradnjo in opremo porabljenih devetnajst milijard dinarjev. Na Dravskem polju je tako sredi ^ozdov-zrasla iz tal_ mogočna tovarna ssvojimpvelil^i proizvodnimi halami, delavnicami m skladišči ter tovarniškim dimmkom, visokim l43:;metrov. NXena zmogljivost je bila 45.000 ton glinice in 15.000 ton aluminija letno, vendar je bila proizvodnja tudj manjša, če je primanjkovalo s surovin aH pa zaradi drugih vzrokov. ' Nadaljevanje prihodnjič 10-NAŠI DOPISNIKI 8. januar 1981- tednik PROSLAVA OBLETNICE ROJSTVA DR. ZAMEN- HOFA USTANOVITELJA ESPERANTA lisperantska sekcija pri Svobo- di Ptuj je nedavno praznovala obletnico rojstva ustanovitelja mednarodnega jezika esperanta. Spomnili smo se tudi dolgoletne- ga člana in predsednika sekcije Jožeta Domanjka, kije dolga leta vtHlil esperantsko sekcijo v Ptuju. Prek 200 članov in gostov je pri- sostvovalo tej proslavi, kije bila v veliki dvorani NarcKinega doma v Ptuju. Predsednik Franc Kosec je po- dal uspehe dela v zadnjem obdo- bju in naloge, ki nas čakajo v bo- doče. Orisal je zgodovino in ob- dobja v katerih je nastal medna- rtKini jezik esperanto. Z razvojem industrije v Evropi in drugod po svetu je nastala koncentracija de- lavstva iz raznih dežel sveta, ki se med seboj niso mogli sporazu- mevati, čeprav so jih trli isti pro- blemi. Za boljše pravice delavcev v nastajajoči industriji. To je dalo misliti dr. Zamen- hofu. Zidu poljskega rodu, da je napisal jezik za sporazumevanje med narodi, jezik bi naj bil lahek za učenje in dal vse možnosti razvoja, da bi se lahko uporabljal v znanosti, v kulturi in v svobod- nem pogovoru med delovnimi ljudmi in kmeti. Ta zamisel mu je v celoti uspela. Tovariš predsednik je dejal, da je naloga mladine in prosvetnih delavcev, da se učijo mednarod- nega jezika in s tem pripomorejo k boljšemu razumevanju med ljud- mi in miru v svetu. Na proslavi je nastopil tudi tambura.ški orkester Svobode Ptuj in pevski zbor OŠ Olge Meglič, Ptuj, kije zapel več pesmi v esperantskem jeziku. Proslavo .so pozdravili tudi espe- rantisti iz Maribora, še posebej predsednik mladinske sekcije. Zelja prisotnih je bila, da tečejo redno predavanja, začetni A tečaj in nadaljevalni B tečaj, vsak torek v prostorih Narcninega doma. Želja je. da se vključi čimveč mladine. Oveurni program je bil zaključen v prijetnem vzdušju z besedo DŽISREVIDO (nasvide- nje). C. Jurkovič Pevski zbor Olga Meglič je zapel več pesmi v esperantu Foto: Langerholc Dejavni ptujski ribiči že v zadnji številki smo obširno poročali o delu skupščine Ribiške družine Ptuj. Na seji so izvolili izvršni odbor RD Ptuj, ki skrbi za uresničevanje sklepov skupščine in vodi celotno dejavnost. Kakšni bodo rezultati dejavnosti pa je odvisno od vseh ribičev in tudi od vsakega posameznika. Izvršni odbor se sestaja redno in operativno rešuje naloge. Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč Živahna razprava o delu in nalogah se včasih nadaljuje še po seji izvršnega odbora RD Ptuj Ptujske toplice in avtobusni promet Dolga letasmočakali v Ptuju na primerno kopališče. Reka Drava že dalj časa ni bila več primerna za kopanje, zaradi umazanije, je tudi premrzla in nevarna za kopalce. Sedaj pa imamo na Ptuju res lepe moderne toplice s kristalno čisto vodo. red in snaga pa sta tudi na primerni višini. Res še včasih nismo zadovoljni: Za mlade in plavalce je prevroča voda, za starejše, katerim je glavni namen zdravljenje paje voda 32 stopinj primerna. Pri izdelavi načrtaje bila narejena napaka, da otroškega bazena niso razdelili na pol. Eno polovico za otroke, drugo polovico pa za starejše, bolane. seveda z vgrajenimi klopmi in toplo vodo, potem bi veliki bazen res lahko služil samo plavalcem. Tu mi.slim notranje bazene. Za nekatere izjemne kopalce so tudi slačilnice neprimerne, ker nimajo »oken«, zato so na pregradnih stenah zvrtali luknje, da »dalje vidijo«. So pa še nekateri zelo »nepismeni« in udarniško brišejo navodila v slačilnicah. katera opozarjajo kopalce na red in snago, zato pa se nekateri kopalci ne tuširajo pred vstopom v bazen. To so le malenkostne temne lise, katere pa ne morejo zamegliti Ptujskih toplic kot celote. Ne morem pa razumeti, da so Ptujčani tako maloštevilno poslužujemo naših toplic v zimskem času čeprav imamo popu.st. Delavci lahko dobijo vstopnice s popustom v svojih delovnih organizacijah, upokojenci pa pri društvu upokojencev. Kopalci iz Ma- ribora in pobratenih mest Varaždina. Cakovca. Krapine itd. pa so vse bolj številni gosti naših toplic. Čeprav ravno se še "kolektiv ptujskih toplic ubada s finančnimi težavami, sem prepričan, da bi se z dobovo voljo in širšo družbeno pomočjo dalo še veliko tega izboljšati brez težkih milijonov, le samo- iniciativeje treba malo več. V prvi vrsti mislim na prevoz kopalcev, na avtobusno progo: Ptuj- —toplice, kar bi gotovo povečalo številko kopalcev. Vem, da bodo nekateri presenečeni nad tem predlogom češ saj smo ja dve leti uvajali avtobusno j)ro^o s ptujskimi toplicami, pa ni bilo potnikov. Sem pa prepričan, ce bi se vse pravočasno organiziralo in predvsem če bi avtobus vozil redno. Upam. da ne bo v škodo, če kot občan predlagam nekaj predpriprav, katerih pomanjkanje smo stari kopalci opazili v prejšnjih Kot že zgoraj navedeno predlagam, da se uvede stalna avtobusna Kroga do ptujskih toplic, seveda prilagojeno toplicam in drugim potre- ani. kar pa le stvar dogovora strikovnjakov in krajevnih skupnosti. Na vseh pred^vidfenih postajališčih, tudi na železniški postaji in avtobusni postali namestili vozne rede. Večkrat objaviti in opozarjati občane na uvedno avtobusne proge Ptuj —toplice v ptujskem radiu in Tedniku. V Tedniku naj bi bila stalna rubrika, oziroma avtobusni vozni red Ptuj- —toplice. Ker sem krajan krajevne skupnosti »Franc Osojnik« predla- gam. naj bi bila med drugimi tudi postajališča na križišču Potrčeve in Trubarjeve ulice, ker tukaj je veliko Krambergerjevo in Trubarjevo naselje, drugo postajališče pa naj bi bilo pred bolnico, potem pa na avtobusni postaji. Upam, da bodo svoje predloge ali pripombe dali tudi krajani krajevne .skupnosti Rogoznica in drugi. Ker ptujska bolnišnica izvaja fizibterapijo tudi v toplicah, apeliram, da kolektiv bolnice podpre akcijo /a uvedbo avtobusne proge clo toplic, saj sem prepričan, dostajališča skrajšana tudi za četrt ure. Gradnjo TP Vintarovci načrtujejo v letu 1983. Telefonske priključke bodo lahko dobili v primeru, da se bodo združili z vasjo Vintarovci in s skupnimi močmi zgradili razdelilno omre- žje. V tem obdobju bodo imeli možnost priklju- čitve na vodovod, ki bo v tem obdobju zgrajen skozi njihovo vas, s tem pa bo dana možnost po priključitvi. S tem bo odpravljeno pomanjkanje vode v sušnih poletjih, ko jim studenci presa- hnejo. V tem obdobju jim bo posebno pozornost posvetil štab CZ v okviru razpoložljivih mo- žnosti. Seveda bodo vse akcije odvisne od odlo- čitve, sodelovanja in raznih prispevkov obča- nov, ki v vasi živijo. Svojo samoupravljanje bo- do morah še poglobiti, kajti dobro organizirani v delegatski bazi bodo svoje cilje lažje izpdjali. k. a. kBš ' mm si^iuimBEKG PRVENSTVO SLO Na sinuCiščih Archa na Pohurju m> pulckala lokniDvanja v rikvin: prvega smučarskega prvenstva spl(^šne ljudske obrambe in dru/bunv. samozaščite. Na prizDrišču lekmuvaajd so je zbralo okrog 130 tekmo- valcev v sedmih moških in -d^eh ženskih ekipah, pomerili so se \ štirih disciplinah in sicer: štafetncm teku 3 \ 6 km. biatlonu, veleslalomu in patrolnem teku. Boji so bili zelo zanimivi in dramatični. Škoda je le. da sta jih ovirala sneženje in gosta megla. Prvo mesto v ekipni konkurenci pri moških je osvojila ekipa TO Kranj, kije zbrala 442 točk. pri dekletih je prav tako zmagala ekipa TO Kranj s 122 točkami. Tekmovanje je doseglo svoj namen, .saj so tekmovali pokazali zelo dobro pripravljenost, pa tudi organizacija je bila na visoki ravni. Besedilo in posnetek: Danilo Klajnšek Gostilna ima patronat nad športnim društvom Gostilna Svenšek na Selah stoji v središču vasi, kjer pravzaprav utriplje vsa dejavnost vaščanov. Znana je zaradi svojih specialitet. V feolidno urejenih prostorih postrežejo z dobrim prigrizkom in pristno domačo kapljico. Družina je homogena celota. Ob raznih prireditvah, zabavah, družbenih večerih primejo vsi za delo. ,.Gostilna Svenšek se priporoča" je tudi reklama na majicah ŠD Sela, oziroma nogometnega kluba Sela, med katerim ima patronat gostilna Svenšek. Kot zasebnik se je vključil v društveno življenje Selčanov in s tem dokazal, da mu gre tudi za športno in kulturno dejavnost v kraju. Letos so tekmovali v medobčinski rekreacijski nogometni ligi Ptuj. Uspeh je bil bolj slab, pravijo pa, da se bodo v spomladanskem delu bolj potrudili. Tako mi je tudi dejal v pogovoru njihov predsednik Tona Svenšek, ki skrbi za delo športnega društva. Sicer pa je njihovo geslo ,,važno je sodelovati". Kot mlajdemu društvu zaželimo v prihodnje več športne sreče in še naprej tesno sodelovanje s krajani, kajti uspeh v taki skupnosti ne more izostati! Š. Knaus Patroini teki so zahtevali od tekmovalcev veliko napora. KONČALE žl OELMSiiE ŠPORTNE IGRE V OBČINI SLOVENSKA BISTRICA Na slovesnosti ob zaključku le- tošnjih 13. delavskih športnih ig- rah občine Slovenska Bistrica, ki je bila v petek, 19. decembra v Slo- venski Bistrici, so podelili najza- služnejšim ekipam in posamezni- kom v skupno enajstih športnih disciplinah, pokale priznanja in di- plome za dosežene uvrstitve. Smučarskega tekmovanja se je udeležilo skupno 13 ekip. Naj- uspešnejša je bila ekipa TOZD IMPOL Vzdrževanje 11, pred DO EMl I. Poljčane in TOZD Vzdrže- vanje 1, IMPOL. V posamezni konkurenci je bil najuspešnejši Gostenčnik Postaja milice Slovenska Bistrica pred Alojzem Mlakar IMPOl. Kegljanje moški: sodelovalo je 17 ekip 1. TOZD DSSS 1. IMPOL, 2. TOZD LIO Poljčane. Kegljanje ženske: Sodelovalo je sedem ekip, 1. TOZD DSSS Im- pol L; 2. EMl Poljčane 3. DSSS IMPOL 11. Namizni tenis: sodelovalo je 14 ekip, 1, T02;D Maloprodaja Preskrba Poljčane, 2. DO EMl Poljčane, 3. Elektro Slovenska Bistrica. Mali nogomet: sodelovalo 21 ekip. 1. TOZD Vzdrževanje IM- POL, 2. TOZD Momal Impol, 3. TOZD Valjarna IMPOL. Sah: sodelovalo je 9 ekip, 1. TOZD DSSS Impol, 2. Prosveta, 3. TOZD Granit, Slovenska Bistri- ca; .\tletika: Sodelovalo je 9 ekip — moški: \. TOZD Vzdrževanje IM- POL, 2,. TOZD Stiskalnica IM- POL. 3. Montal IMPOL, Atletika — ženske: IX) EMl 1. Poljčane. TOZD Iskra, 1. Makole, 3. Prosveta Slovenska Bistrica. Vlečenie vrvi: Sodelovalo je 5 ekip. 1. TOZD Stiskalnice Impol, 2. TOZD Emmi Slovenska Bistri- ca, 3. DO i:mi Poljčane. Rokomet — moški, sodelovalo je 5 ekip: 1. TOZD Vzdrževanje IM- POL, 2. TOZD Valjarna IM- POL, 3. TOZD Stiskalnice IM- POL. Odbojka — moški, sodelovalo je 7 ekip: 1. TOZD Vzdrževanje IM- POL, 2. Prosveta Slovenska Bi- strica. 3. TOZD Nontal IMPOL Slovenska Bistrica. V skupni uvrstitvi 1. DO EMl Poljčane. 2. TOZD DSSS IMPOL, 3. TOZD Vzdrževanje ImpoL 4. Prosveta Slovenska Bistrica. Skupno se je različnih tekmovanj udeležilo 42 ekip iz 31 osnovnih organizacij sindikata, sodelovale pa je v njih nad 600 delavcev — športnikov, kar je precej več kol leto poprej. Viktor Horvai Pri \ečerji so se poleg domačih zbrali še vsi, ki so pomagali pri kolinah. Zanimivost je tudi v tem, da danes na kolinah pivo že krepko spodriva vino Irena in Valerija — najmlajši na kolinah občudujeta veliko kašnato klobaso ČAS KOLIN - DOMAČI PRAZNIK Smo \ času. ki |c ludi najprimernejši za koline. Na našem podeželju skorajda ni dru/inc. ki si ne bi zredila \saj enega pujska, /aio ho \erjelno \ lem času ne- koliko zmanjšano p(.)v praše\anje po s\ injskcm mesu \ naših niesnicah. Takoje ludi pra\. saj \ boju za \ eč hrane pomeni prispcN ek ludi lo. če hrano pridelaš doma in s icm razbremenjuješ pritisk na naše blagin ne fonde, ki naj bodo namenjeni predvsem iistim. ki nimajo možnosti hra- ne pridelali doma. Ijiako kt)l pri mnogih družinah na podeželju, je bilo ludi pri Črešnikovih v Bukovcih pri Markovcih. Zredili so več- jega pujska, kije lehial čez 200 kg. zalo bo dt)\(,)lj mesa za domače potrebe in za te- žake pri raznih delih na polju v lelu 1981. Besedilo in posnetki: Konrad Zoreč Za Stanovanje je potrebno varčevati Skoraj ni družine, ki bi lahko z lastnimi sredstvi kupila stanovanje ali zgradila hišo, zato bi vas želeli seznaniti z možnostmi namenskega varčevanja za stanovanje pri temeljnih bankah združenih v Ljubljansko banko. Varčujete lahko z rednimi mesečnimi pologi ali z enkratnim pologom. Varčevati je potrebno vsaj dve leti. Pravico do posojila za stanovanje si lahko pridobite tudi s prodajo prihranjenih deviznih sredstev in vezavo njihove dinarske protivrednosti ali z vezavo dinarjev. Če se odločite varčevati za stanovanje ali hišo z rednimi mesečnimi pologi, dobite npr. po štirih letih na privarčevani znesek kar 200 % posojila in še 40 % za ohranjanje realne vrednosti hranilne vloge. Na vsa vprašanja o varčevanju vam bodo odgovorili v vaši banki. 50 let telesne vzgoje Zadnje dni leta 1980 jc TVD Parii/an Poljčane sla\ il sO. oble- tnico svtijcgii uspešnega dcio\a- nja na področju telesne vzgoje. V ičm ok\ iru so organizirali štcMlna športna srečanja. Na osrednji s\cOanosli na so naj/.asliižncj,šini članom pouclili pri/nanja za "dol- goletno po/rtNovalno delovanje ha področju telesne \/.goje v ok\ iru drusU a. \ . Horvat Razočarani zaradi negostoljubnosti Na obnn)Cju občine Lenart v Slov. goricah je nekaj nad 10 zaseb- nikov. ki se ukv arjajo z gostinsko dejavnostjo. Večina med njimi je zeio Ijuhc/njva do gostov in s sojidno postrežbo privabljajo goste od blizu in daleč. Zal na le nekaj tudi takih s katerimi so gostje niso zadovoljni. Največ pritožb jc zaradi cenikov, saj se često cene močno razlikuiejo od tistih na ceniku in onih. kijih dejansko zaračunajo gostu. Pritožbe .so tudi /aradi časa odpiranja m zapiranja lokalov in drugih kršitev predpisov. laki m zasebnim gostinskim lokalom bodo morale posvečati več pozornosti ustrezne inšpckcijskeslužbepa tudisvcti potrošnikov in drugi /a lo področje odgovorni dejavniki. Glavni deiavnik pa bodo prav goU>vo gostje, ki bodo raje zahajali v tiste lokale, kljer bodo vljudno in solidno"pos"trc/eni. Janez Lorber ŽIVAHNA DEJAVNOST Dramska sk.iipina pri K LT) Lmcstek (jolob-Peter JO upn/orila v nedeljo. 28. decembra komedijo v treh dcjanjili •>.kvični dokU)r-Pclclin.<' Ro/irali so kar igralci sami. skupni)..njihov mcnior paje bil Marjan Kovač, gledališki kritik i/ Maribora. V igri so so- dčku ali predvsem mlajši igralci, med njimi so tudi laki. ki so sc naodru /c večkrat predstavili občin- stvu. l o ki)nicdijo so našludirali v slabih dveh mesecih, kar ka/c, da jc bilo treba /elo intenzivno delati oz. V cidili. Prodstavoje občinslv-o. laki) kol vse prejšnje. mno/iOno obiskalo in bilo / uprizoritvijo nadvse zadovoljno. Med gledalci je bilo tudi veliko /dt)nicev. ki so ob novoletnih praznikih doma in so bili nad predstavo še pi)sebno nav dušeni. Z igro se bi)do igralci predstav ili šc občinstvu na drugih odrih na območju Icnarške občine. Mladinska organizacija v (iradišču je na svoji Icini m programski konferenci ocenila svoje delo in sprejela obširen program dela. ki ga želijo uresničili v lelu 1981. Posebno pozornost pa bodo namenili dru/benopoliiičncmu izobraževanju mladih, za kar bodoorganiziralidvodncvneseminarje. Mladi bodo organizirali ludi več delov nih akcij za ureditev kraja in njegovo lepše okolje. Prav tako bodo kar najte- sneje sodelovali / drugimi družbenopolitičnimi or- ganizacijami v krajevni skupnosti, s krajevno sa- moupravo in z društvi. Pred ledmje kino v (iradišču praznoval 25-letnico i)bsioja m aktivnega delovanja v okviru kulturno- prosveinega društva. Na svečanosti je oredsednik društva m vodja kinosekcije Slavko Šlefanec orisal delo in poslanstvo, ki gaje opravil kino. Med drugim se lahko pohvalijo, da so edini kino na območju občine Lenari, kjer ves čas nepretrgoma potekajo kino predstave in je tudi naj.sodobncje tehnično opremljen. \' 25 letih so imeli skupno okrog 2.4(X) kino predstav, ki si jih je ogledalo nad 180.000 ob- iskt)valcev. .lanez Lorber ZANIMIVOSTI IZ SLOVENSKE BISTRICE \a območju občine Slovenska Bistrica je redno /aposienih oki\)g 7.500 delavcev. Ob lem ugt)ta- vljajo. da zadnje mesece število nezaposlenih nara- šča. Pn /avodu za zaposlovanje, enoti Slov. Bistrica je prijavljenih okoli 350 delavcev, ki iščejo zaposli- tev. med njimi je velika večina žensk, saj je na območju bistriške občine že precej let problem de- lovnih mest za ženske. Najv ečja pridobitev v zaposlovanju žensk bo prav gotovo novi obrat pohištvenega okovja v Zgornji Polskav i. l a obral bodo odprli v začetku letošnjega 1981. leta. v njem bo dobilo zaposlitev okrog 40 /ensk. obrat pa spada pod Rudarski .šolski center Velenje. \ /podbudna je tudi ugotovitev, da v bistriški občini ras'ic izobrazbena struktura zaposlenih, predvsem s poklicno šolo(kvalit'ikacijska struktura) m s srednjo m višjo strokovno izobrazbo. Večina jih je kvalifikacijo oz. izobrazbo pridobila predvsem s študijem ob delu. Sindikalna organizacija l\1FX)L Slov. Bistrica organizira za svoje člane tudi letošnjo zimo smu- čarske tečaje. \'elja poudarili, dajc med zaposlenimi v tem kolektivu smučanje ena od najmasovnejših oblik športne rekreacije delavcev in je med njimi \ eliko zanimanje. \ /imsko športnem rekreacijskem središču pri I reh kraljih na bistriškem Pohorju se bo tako v več skupinah zvrstilo čez 270 delavcev iz delovne or- ganizacije IM POL in obiskovalo tečaje začetniškega smučanja, okoli 200 delavcev pa se bo udeležilo nadaljevalnih tečajev. Sredi decembra je izšla že osma številka Biltena, glasila OK ZKS Slov. Bistrica, (jlasilo ureja komi- sija /a int\)rmiranje pri OK ZKS m je namenjeno vsem članom ZK v občini m tudi drugim družbe- nopt)litičnim delavcem. Osma številka v letu 1980je izšla v 950 izvodih. Največ pozornosti posveča ugotovitvam, stališčem in sklepom sej komiteja in konference ZKS Slovenska Bistrica in drugim ak- tualnim nalogam na področju družbene aktivnosti. Viktor Horvat 12-NAŠI DOPISNIKI 8. januar 1981- fepmlk Pisma učencev iz osnovne šole za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih v Ptuju nam je poslalo nekaj spisov otrok l našega območja, ki se šolajo v osnovni šoli Zavoda za slepo in slabovidno mladino v LJubljani. Pisma v celoti objavljamo. Prispevkov na strani »mladi dopi- sniki« ne honoriramo. Moje delo v zavodu v zavodu nam je lepo. Radi se učimo. Imamo tudi veliko rekreacije. Med rekreacijo .se igramo, hodimo na sprehode in se sankamo. Najraje se igramo igrico »Lisice in kure«. Obiskujemo več krožkov. Sodelujem pri šahu, samourejanju, rdečem križu, PO in v čitalnici. Rad prepevam v pevskem zboru. Naučili smo se že več novih lepih pesmi. Igram tudi melodiko. Šah igram v skupini mlajših šahistov. Igranje šaha mi ne gre preveč dobro, čeprav se pri igri trudim. V našem zavodu imamo večkrat prireditve, na katerih tudi jaz sodelujem. Boris Prejac, 3. a razred Življenje V zavodu Sem Ksenija Vinkler in obiskujem 6.a razred osnovne šole v Zavodu za slepo in slabovidno mladino. Doma sem iz Ptuja. Preden sem pred tremi leti prišla v zavod, sem doma obiskovala redno osnovno šolo. Pouk pa mi je delal velike težave. Nisem videla brati iz knjig, še manj pa s šolske table. Snov sem morala vedno prepisovati od součencev. Tu v zavodu lahko sledim pouku in nimam več težav. Naučila sem se Braillovo pisavo in zdaj berem s tipom. V zavodu skrbijo tudi za slabovidne. Učenci imajo učbenike s povečanimi črkami. V zavodu se dobro počutim. Všeč mi je, da se lahko vse naučim že pri pouku in pri urah samostojnega učenja. Zelo rada obiskujem pouk strojepisja, kjer se veliko naučim. Rada pletem in zato sem se vpisala v krožek dekliških ročnih del; pletemo, šivamo in kvačkamo. To pa seveda ni edini krožek na naši šoli. Obiskujem tudi tkalski krožek, kjer prepletamo, delamo s stat- vami in izdelujemo tapiserije. Pri samourejanju se učimo kuhati, pa tudi šivati in opravljamo različna dela na vrtu. V čitalnici veliko beremo in se pogovarjamo o knjigah. Hodim tudi k pouku klavirja. Nekateri učenci se učijo igrati na kitaro, harmoniko in melodiko. Imamo pa tudi pevski zbor. Na šoli deluje še veliko krožkov, na primer šahovski, tehniški, dramatski, lutkovni, ritmični in še več drugih. Seveda pa mi zmanjkuje časa in se ne morem vključiti še v te krožke. Ksenija Vinkler, 6. a razred Moje življenje v zavodu v zavodu živim deset let. Hodim v osmi razred. V šoli se dobro učim. Vključena sem v šest prostočasnih aktivnosti. Ker sem slepa, imam tudi predmet orientacijo, kjer se učimo stvari, ki nam bodo v življenju vsaki dan zelo koristile. V zavodu imam veliko prijateljic. Od njih se bom zelo težko ločila. Ker živim v zavodu že toliko let, zato poznam življenje tukaj zelo dobro. Moj dom je daleč, zato grem domov za konec tedna le redkokdaj. Želim si, da bi šla vsaj enkrat na mesec. Želim si tudi to, da bi me domači večkrat obiskali. Ker bom letos končala osnovno šolo, že razmišljam o poklicu, za katerega sem .se odločila. Rada bi postala telefo- nistka. Upam, da se mi bo ta želja izpolnila. Za trud botn učiteljem vedno hvaležna. Marija Golob, 8. b razred Življenje v zavodu Zaradi okvare vida se šolam v Zavodu za slepo in slabo- vidno mladino v Ljubljani. Tu sem že osmo leto in se zelo dobro počutim. Delo v zavodu je pestro, zato mi ni nikoli dolgčas. Vključen sem tudi v šest prostočasnih aktivnosti; naučil sem .se že veliko. Učenje mi ne dela težav. Najbolj so mi všeč: tehnični, likovni in gospodinjski pouk. Pri teh predmetih veliko praktično delamo, kar bom kasneje v življenju predvsem v poklicu po- treboval. Sem zelo oddaljen od doma, zato ostanem velikokrat ob koncu tedna v zavodu. Tudi te dneve mi ni bilo nikoli dolgčas: hodimo na sprehode, berem knjige, poslušam glasbo in še marsikaj. Letos pa hodim pogosteje domov s študentko iz so- sednje vasi. ki študira v Ljubljani. Končujem osmi razred, zato sem že razmišljal o zaposlitvi; v zavodu so mi dali tudi veliko nasvetov. Lahko bi opravljal lažja montažna dela. če bi katera od tovarn dala delo na dom. V zavodu se trudijo, da bi pridobili čimveč ročnih spretnosti, da mi delo ne bi bilo težko. V letih šolanja v zavodu sem spoznal veliko prijateljev. Dobro smo se razumeli in si drug drugemu poma- gali. Težko mi bo. ko bom zapustil zavod, svoje učitelje in prijatelje. Marjan Toplak, 8. b razred w Športni dan Jutro je bilo pusto in megleno. Bali smo se. da ne bomo mogli na športni dan. Megla seje začela dvigati in mi smo ce podali na pot. Program tega dne je bil zelo bogat. Na poti smo obiskali tudi spomenike iz NOB. Najprej smo obiskali grobnico narodnih herojev. Prebrali smo vsa imena herojev, ki tam po- čivajo. Prižgali smo svečke in se poklonili njihovemu spominu. Obiskali smo tudi spomenik revolucije. Ta sfKimenik je dobila Ljubljana ob 30-letnici osvoboditve. Pot nas je vodila mimo spomenika Borisa Kidriča v Tivoli k muzeju revolucije. Tu smo se poveselili ob tankih in topovih, ki so nas spomnili na hude boje partizanov z Nemci. Od tam smo odšli v Mostec. Med potjo smo nabirali kostanj. V Mostecu smo se igrali. Najzanimivejše je bilo mlinsko kolo. Igrali smo se v kočah in v vlaku. Od tu smo odšli na Rožnik. Na Rožniku smo si ogledali spomenik Ivana Cankarja in veselo odkorakali v zavod. Ta dan je bil lep. Ivan Vinkler. 4. a razred MOJ IK)M Doma sem v Stanečki vasi. Moj dom stoji na hribu. Hiša je po- stavljena ob robu gozda, je zelo velika. Ima balkon in šest oken. Na strehi ima tri dimnike in anteno za televizor. Pod streho ima tudi podstrešje. V družini nas je samo pet, dva otroka in trije odrasli. Mamica ho- di v službo, jaz ji pa doma poma- gam pri delu. Ati ima žago in ma- mica mu pomaga delati. Jaz pa pomagam sestrici pri nalogi. Moj kotiček je sobica. V sobici pišem domačo nalogo. Moja soba je zelo velika. V sobi imam tudi obesek, ki sem ga sama izdelala. V kotičku imam tudi igrače. Igram se najraje zvečer. Imam tudi gramo- fon in nekaj plošč. Tatjana Varžič, 3/b, 0§ Majšperk BILI SMO V TUZLI V soboto 29^. novembra smo se odpeljali v Tuzlo. Vso pot sem bila zelo nestrpna, zato nisem mogla zaspati, čeprav sem bila utrujena. Ko smo se pripeljali v Tuzlo so nas bili sorodniki zelo veseli. Prvi dan obiska smo si ogledali mesto. Mesto je lepo in polno zanimivo- sti. Zanimive so tudi njihove noše, posebej ženske v dimijah. Čeprav smo ostali na obisku dva dni, je čas hitro mineval ob igri in klepe- tu. V ponedeljek ob pol devetih smo se vrnili domov. Vožnja domov je bila zelo naporna, ker so bile ceste snežene in ledene. Domov smo se vozili devet in pol ur. Dušanka Meglič, 2/c 0§ Tone Znidarič, Ptuj POTOVALA SEM Z VLAKOM Zjutraj smo prišli na železniško postajo. Kupila sem si vozovnico. Na peronu sem počakala vlak. Nenadoma je zapiskal vlak. Nekateri ljudje^ io vstopili in izstopili. Prometnik je dvignil loparček za odhod. Peljali smo se v Zagreb. Bila sem lačna in sem si kupila malico. Na vlaku se mora- mo lepo obnašati, in starejšim lju- dem odstopiti prostor. Prišli smo v Zagreb in izstopili. Na peronu nas je čakala teta. Bila je vesela. Melita Znidarič, 2/b, 0§ Olga Meglič, Ptuj ZGODNJI SNEG Letos je sneg zapadel prej, kot lani. Otroci smo se ga razveselili. Kmetje pa so bili zaskrbljeni. Sneg je pokril njive, s katerih še kmetje niso pospravili poljskih pridelkov. V sadovnjakih je ostalo mnogo sadja. Tudi moja mamica ni bila vesela snega, ker še ni pospravila solate iz vrta. Jaz pa sem bila zelo vesela. Iz podstrešja sem si prinesla sanke. Z njimi sem šla na hrib. Poskusila sem se sankati, ker pa še sneg ni bil dosti trd, se ni dalo. Z otroki smo se kepali. Naredili smo tudi sneženega moža. Kmalu nas je zazeblo v roke. Nato smo odšli do- mov, da bi se pogreli. ALI GA POZNATE? Temno rjave skoraj črne lase ima počesane na stran, nekaj jih ima tudi na čelo. Živahne oči, ki vese- lo, vendar včasih tudi malo žalo- stno gledajo v prihodnost, so te- mno rjavi in iz njih sije prijazen lesk. Živi s starši in je edinec. Navadno je oblečen v kavbojke. Kadar sneži ima h kavbojkam ze- leno jakno in škornje, drugače pa samo sivo pleteno jopico in adida- ske. Kape ne nosi. Hodi še v šolo. Zjutraj ko stopi skozi vhodna vrata se najprej stre- se, potem pa hrabro odhiti proti šoli. V šoli se dobro uči in sploh ni ,,šminker." Rad posluša pesmi. Najbolj všeč so mu popevke tujih izvajalcev, vendar tudi naše rad posluša. Vča- sih gre tudi v kino. S prijatelji se večkrat vozi s kole- som. Ima belega ponija. Najraje se vozi po pločniku, čeprav je bil nje- gov oče policaj. Zdaj, ko ste prebrah to o njem, ali ste ga morda spoznali? Tatjana Trafela, 7/a, 0§ Olga Meglič, Ptuj TFJINA STISKA Zapadel je prvi sneg. S smučmi in težkimi čevlji sem se odpravila v Znidaričevo jamo, ki so jo v kra- tkem času preplavili gorišniški smučarji. Bilo nas je kot mravelj na mravljišču. Priredili smo smu- čarsko olimpiado. Vozili smo tudi slalom, in to smučarji, ki smo na F^ohorju opravili smučarski tečaj. Čakala sem na startu. Naenkrat sem zaslišala: ,,Tanja!" Ozrla sem se in zagledala sošolko Tejo. ,,Teja, kje imaš smučke? Pridi, merila boš moj čas v slalomu," sem dejala. Teja je molčala in pod pazduho stiskala zvezek. Zaskrbelo me je, kaj je z njo. Stopila sem iz vrste in se zapeljala do nje. Teja je bila objokana. ,,Kaj je, Teja? Ti lahko poma- gam?" sem jo spraševala. ,,Matematika!" je počasi zaje- cljala. ,,Veš, že ves popoldan se- dim pri matematični knjigi. Nohte sem si že pogrizla in izločila naj- manj liter znoja, naloge pa še ni- sem rešila." Prekinila sem njeno jecljanje, rekoč: ,,Obriši solze. Greva." S Tejo sva odhiteli na moj dom, sedli za mizo in začeli delati. Teja je v dobri uri znala reševati vse na- loge, ki so ji tisti popoldan po- vzročile toliko skrbi in muk. V očeh so ji zaplavale solze sreče in zadovoljstva. Od veselja je posko- čila in rekla: ,,Tanja, nikoli te ne bom poza- bila ! Saj nisi huda, ker sem te zmotila pri smuku?" Prijela sem jo za roko in odvrni- la: ,,Zakaj bi bila huda? Bila si v stiski in rade volje sem ti pomaga- la." Medtem se je vrnil domov moj brat. Ko je zvedel, da sem Te- jo rešila hude stiske, me je zado- voljno pogledal in rekel: ,,Srečen sem, ker je moja sestra tako dober tovariš. Hočem jo posnemati." Tanja Bedenik, 6. b OŠ Franc Belšak Gorišnica SVOBODA Svoboda! Najlepša med vsemi besedami. Toda premalokrat se pomujamo ob njej in razmišljamo o njeni veličini. Ali je ,,svoboda" res samo beseda? Ne, v njej so de- janja, za katera so se žrtvovali naši dedje in očetje in s katerimi smo si izbojevali prostor pod soncem. Svoboda se je rodila v letu 1941, ko so tujci prečesali našo zemljo, svoboda je zaživela, ko so viharni- ki udarili po trinogu, svoboda je spremljala naše bojevnike na vseh krvavih in težkih poteh, svoboda je polnila srca vseh trpečih v pre- gnanstvu in taboriščih. Počasi si je utirala pot k življenju in dobila svojo polno podobo leta 1943 na II. zasedanju AVNOJ-a, kjer so bili postavljeni temelji no- ve, družbeno in narodno svobodne Jugoslavije. Majski dnevi leta 1945. Svoboda! Napolnila je ceste, ulice, mesta, vasi, polja, gozdove in gore, vse, kar je bilo na Balka- nu, v svetu političnih in družbenih navzkrižij v preteklosti. Porušena mesta, požgane vasi, uničena polja, to je bila prva do- movina naših staršev, ki so bili takrat otroci. Ljudje pa so segli po krampih in lopateh ter obnavljali in gradili. Rasla so lepa mesta, vasi so dobivale novo podobo, polja .so rodila žita in delila kruh, razvi- jala se je industrija, v kateri je za- gospodarilo delovno ljudstvo. Od Triglava do Vardarja je zaživela dežela svobodnih ljudi, ki jih je vodil tovariš Tito, največji in naj- pogumnejši vojskovodja, oče he- rojske ljudske armade. Tovariš Tito nam je s svojimi bo- jevniki priboril svobodo in danes je lepo živeti v svobodni deželi morja, gora in polja. Naša svobo- da se je rodila iz krvi in trpljenja, naša svoboda je delo 35 let, zato jo bomo očuvali sebi in zanamcem. Marinka Horvat, 8. b 0§ Franc Belšak Gorišnica NAŠ PTLI.I Živim v Ptuju. Ptuj je zelo lep. Ptuj je najstarejše slovensko me- sto. Leži ob reki Dravi in pod gra- dom. V starem delu mesta so hiše nizke, ulice pa ozke in tlakovane. V novem delu so ulice široke in as- faltirane. V Ptuju imamo muzeje in stari grad. Vsi moramo skrbeti za zelenice in park. Rada imam naš Ptuj. Samarkanda Grajžl, 0§ Olga Meglič, 2./b .NAŠE OKOUE Ozrimo se naokrog. Kaj vidimo? Ob cestah kupi smeti, na bregovih rek in potokov množica odpadkov. Tudi zrak je vse bolj onesnažen. Kdo je krivec za vse to? Mi vsi s svojim brezbrižnim odnosom do narave. Veliko govorimo o tem, da je treba naravo obvarovati pred onesnaženjem oziroma jo očistiti, toda zdaj je skrajni čas, da preide- mo od besed k dejanjem. Tudi pionirji lahko mnogo po- magamo v boju za čisto okolje. Na naši šoli se zberemo v skupine in pobiramo papirčke in druge smeti, ki so jih nevestneži odvrgli. Jeseni je na šoli tekla akcija zbiranja sta- rih steklenic. Učenci so bili zelo prizadevni in prav ta akcija je pri- pomogla, da ima naša okolica lepši videz. Tudi naše reke so vse bolj uma- zane. Donava je tako umazana, da bi lahko njeno vodo namesto ben- cina nalili v avtomobilske re- zervoarje. Vse prevečkrat se zgodi, da se kje na morju potopi tanker, ki je poln nafte, ki se razlije po morju. Valovi jo zanesejo tudi na obalo. Pri taki nesreči pogine ve- liko morskih prebivalcev in življe- nje se na takem mestu dolgo ne obnovi. V Italiji, kjer je veliko kemične industrije, se rodi vse več poha- bljenih otrok. Zastrupljen zrak, ki ga vdihavajo bodoče matere, zelo negativno vpliva na zarodek. No- seče matere se vse bolj bojijo za svoje še nerojene otroke in se s strahom sprašujejo, če bo njihov otrok zdrav ali pa zaznamovan za vse življenje. Zahteve Italijanov po čistem okolju so vse glasnejše. Poročila o onesnaženosti našega okolja so z vsakim dnem bolj za- strašujoča. Ce človek ne bo takoj posredoval, ,se bo sčasoma popol- noma uničil, kajti ne smemo poza- biti, da smo kljub velikanskemu napredku na v.seh področjih še vedno odvisni od narave in če bo- mo z njo mačehovsko ravnali, se nam bo to kmalu maščevalo. MATJAŽ HORVAT, 6. a 0§ Slovenjegoriške čete Juršinci NA ŠPORTNEM DNEVU Letos je sneg prehitro pobelil bregove. Zagodel jo je kmetom, ki še niso utegnili pospraviti polj- skih pridelkov, otroci pa smo se snega seveda zelo razveselili. V torek smo zvedeli prijetno no- vico. V okrožnici je pisalo, da bo- mo drugi dan imeli zimski športni dan. Tega smo se vsi zelo razvese- lili. V sredo smo se ob 9. uri zbrali pred šolo. Dobili smo toplo malico in se razporedili po razredih. Sku- paj s tovariši razredniki smo odšli na sankališče. Tam smo organi- zirali tekmovanje v sankanju. Marsikateri preveč vneti tekmova- lec je neslavno pristal na tleh, kar je pri ostalih seveda vzbudilo salve smeha. Jaz se tega tekmovanja ni- sem udeležila. Sankali smo se do 12. ure, nato pa smo — se razšli. Po poti domov smo se kepali in valjali po snegu, tako da sem pri- šla domov čisto mokra. Ta dan je hitro minil. Drugi dan je bilo treba zgodaj vstati in s tor- bo na rami pohiteti v šolo. Z vso resnostjo se je bilo treba lotiti uče- nja, saj se konec 1. polletja hitro bliža. LEA FRAS, 7. r. OŠ Slovenjegoriške čete Juršinci TOVARIŠI Otroci iz domače vasi smo dobri tovariši. Kadar je kdo v stiski, si vedno pomagamo. Bila je zima. Stanko, Mladen, Fricika in jaz smo se odšli sankat na zamušanski breg, ki je zapeljivo vabil mladež na zimsko veselje. Ko smo prispeli na vrh, smo vse štiri sanke povezali z vrvjo v eno vrsto in se spuščali po hribu. Bili smo razposajeni, da le kaj. Sanke so drvele po snežnem pobočju in se ustavile šele v dolini. Nenadoma je z nasprotnega hri- ba prismučal Peter in se po nerod- nosti zaletel v naše sanke. Sunek je bil tako močan, da je Fricika pa- dla v sneg in si močno poškodova- la nogo. Ker ni mogla več na noge, smo ji pomagali in jo položili na sanke. Fricika je stokala, ker jo je hudo bolelo. Razvezah smo sanke in na naj- večje previdno položili poškodova- no Friciko. Počasi smo se pomi- kali po hribu navzdol, da ji ne bi prizadejali prehudih bolečin. Frici- ka je tiho stokala, kajti vsak ne- previden sunek jo je močno zaske- lel. Srečno smo jo pripeljali domov. Zahvalila se nam je s toplim pogle- dom, mi pa smo se žalostni pora- zgubili po svojih domovih. Ko sem jo naslednji dan obiskala, mi je dejala: ,,Hvala za vaše tovarištvo!" Takrat sem spoznala, da tovari- štvo ni beseda, ampak dejanje. Danica Erženjak, 6. a OŠ Franc Belšak Gorišnica STARA TABLA JE SPREGOVO- RILA Brnenje šolskega zvonca je že zdavnaj zadnjič odjeknilo, se porazgubilo po hodnikih in stopni- ščih. Kakor tih vzdih olajšanja... Sola je zadihala mirno in spokoj- no, pogreznila se je v sladko dre- mavico. Tišino so motile le muhe, ki so neusmiljeno brenčale in se zaganjale v stekla, izza katerih je v razred kukalo poletno sonce... Stara tabla je škripajoč pretegni- la svoje ude in vzdihnila: ,,0, da samo še to doživeli!" V njeni sapi so zvalovile zavese, ki so žalostno visele z oken. ,,Oh, da, je stara ta- bla razvijala svoje spomine, čeprav so odšli, da zdaj pa mi je žal za njimi!" Zadovoljno se je zahvalje- vala: .,§e danes čutim žgečkanje Matjaževe pisave, ko je bil vprašan fiziko. Predeval je kredo iz roke v roko, še sama sem začela zardeva- ti. Pa pred kontrolko, uf, uf, to je bilo živčnega grizljanja nohtov, pi- sanja ,,plank cetlov", klepetanja in tresenja pa šklepetanja z zobmi, žvečenja svojih kit, da o vzdiho- vanju in stokanju sploh ne govo- rimo. Da, da, tudi ljubezni ni manjkalo! Se sedaj me greje na trebuhu veliko srce, ki ga je narisal Andrej za Brigito. Hihihi! Toda sredi smeha je nenadoma umolkni- la, bolestno zaječala in zasopihala: ,,Uh, ta moj išias!" Skremžila je obraz v nemogočo spako, potem pa se naslonila na opornike in z velikim ropotom zaprla oči. Skljock! ,,Kakor moja babica!" sem pomislila in se po prstih odplazila... Larisa Vovk, 8/a, OS Olga Meglič, Ptuj Moj športni dan Ob naši Soli imamo prostorno igrišče, na katerega ob prostem času zelo radi prihajamo. Na njem igramo rokomet, košarko, nogomet in .še veliko drugih iger. Ob igri.šču pa se šopiri velika nova stavba, ki nam učcncem služi kot telovadnica. Igrišče, telovadnica in šolski vrt pa .so v petek bili prizorišče našega prvega športnega dne v tem šolskem letu. Zjutraj ob pol osmih, smo se vsi, od prvega pa tja do zadnjega, zbrali na dvorišču pred šolo. Tam smo čakali na pričetek teka, v katerem naj bi sodelovali vsi, brez izjeme. Ker paje zunaj bilo .še zelo mrzlo, so se tovariši učitelji odločili, da najprej pričnemo z igrami v telovadnici. Učenci, ki naj bi nastopali v tenisu, so začeli pripravljati mize, tisti, ki pa smo se prijavili za šah. pa smo s tremi tovarišicami odšli v četrti razred. V igranju šaha sem sodelovala tudi sama. zato vam bom opisala potek igrer v tej disciplini. Najprej so z igranjem .šaha začeli učenci tretjega, četrtega, petega in šestega razreda. Takrat smo jih ostali samo gledali in včasih komu tudi kaj prišepnili. Ko smo dobili zmagovalca 3- 4 in 5-6 razreda smo z igranjem začeli še sedmerci in osmerci. Sama sem prvo partijo igrala s sošolko Marijo. Pred začetkom te igre sem bila zelo razburjena, no saj veste tako je to: trema, dvom ali bom zmagala ali zgubila, po vrhu pa so se mi tresle še roke. Kljub tem nevšečnostim pa sem jo le premagala. Potem me je čakalo še veliko težkih nasprotnikov, vendar sem jih brez težav odpravila. In nazadnje, v borbi za prvo mesto, mi je ostal še en nasprotnik: Vlado. Že pred igro sem vedela, da ga ne bom premagala, pa sem v.seeno poizkusila. In ne zastonj! Pomislite, premagala sem ga. Ne morem vam opisati veselja, ki se me je polastilo v tistem trenutku. Postala sem prvak v šahu. To sem takoj povedla tudi svojim sošolkam, ki so se z mano veselile uspeha. Vendar tekmovanje s tem še ni bilo končano. Čakala nas je še košarka. V njej smo se pomerili najprej s sošolkami iz A razreda in jih premagale. Nazadnje pa smo igrale še z ekipo sedmega razreda postala še prvak šole v košarki, naši sošolci pa prvaki v malem nogometu Iz športnega dne smo se vračali veseli, saj smo cninesli kar štiri prva mesta. V ponedeljek po malici pa nam je tovarišica Vesna p(xieli- la za naš trud še priznanja. Kot prva v šahu in kot kapetanka v košarki sem prejela kar dvojno. Prvo iz šaha, kije samo moje in sem nanj zelo ponosna, drugega pa smo dobile za trud vse, ki smo igrale košarko in ga imamo v svojem razredu za vzgled in t)onos drugim. žlatka Brglez 8/b, OŠ Cirkovce tednik — 8. januar 1981 TELESNA KULTURA IN SPORT - 13 Planine dvakrat prvi v nedeljo 28. decembra je občinska strelska zveza v strelišču pri telovadnici Mladika izvedla občinsko prvenstvo v streljanju s standar- dnim zračnim orožjem za leto 1981. Pl^rOLA — člani: ekipno ; 1 SD Jože Lacko 1369 krogov — posamezno: I. Slavko Ivano^ ič 364,2. Branko Skrt 345, 3. Martin Bedrač 332. 4. hrane Bedrač 328. 5. l.udvik Pšajd 328 (vsi Jože Lacko). 6. Jože Perko (Draženci) 324 itd. — mladinci: 1. Jelka Učakar (Jože Lacko) 307. 2. (lorazd Maloič (Kidričevo) 303. 3. Ibnči Planine (Turni.šče) 275 itd. iJ.ipno I. Jože Lacko 683 krogov. — članice: L Albina 1'šajd (Kidričevo) 314. 2. Jelka Učakar (Jože Lacko) 307; PUŠKA — člani: ekipno: 1. Jože l.acko 1282 — posamezno: I. Tonči Planine (Turnišče) 363, 2. Franc Simonič (Aeir.) 349. 3. David Ribič (Turnišče) 343, 4. Albin Vrbnjak (Turnišče) 340 itd. — mladinci: 1. Tonči Planine (Turnišče) 363. 2. Ciorazd Maloič (Kidričevo) 337. 3. Simon Simonič (Jože Lacko) 327; — ekipno: I. Jože Lacko 868 krogov. .. k. DRUGO KOLO OBČINSKE STRELSKE LIGE v soboto 27. decembra je bilo v strelišču Mladika drugo kolo občinske lige v streljanju z zračno puško. Tudi tokrat je nastopilo 20 ekip s lOOstrelci in strelkami. Preglejmo najprej ekipne rezultate: 1. Turnišče I 1321. 2. Kidričevo 1 1293. 3. Turnišče II 1292. 4. Jože Lacko 1285. 5. Agis I 1273. 6. MIP I 1267. 7. Olga Meglič 1254, 8. Turnišče 111 1220. 9. Opekar 1202.10. KidričevoII 1200itd.Podrugemkolujesedajvvodstvu prva ekipa SD Turnišče z 2608 krogi pred njihovo drugo ekipo (ta je vodila po prvem kolu) 2588 krogov, tretja je ekipa Jože Lacko 2554 itd. Posamezno: 1. Zdenka Matjašič 272.2. Tonči Planine 272,3. David Ribič 270. 4. Štefan Skok 268. 5. Slavko Gole 266 itd. V vodstvu je Zdenka Matjašič (538) pred Slavkom Golcem (532). Tončijem Planincem (531), Štefanom Skokom (530) in Marjanom Gajzerjem (530). 1. k. ŠE DOVOLJ PROSTIH MEST v .soboto bo Zveza telesnokulturnih organizacij občine Ptuj za- ključila s sprejemanjem prijav za letošnji smučarski tečaj za otroke od 6. do 14. leta starosti, ki bo od 12. do 17. januarja pri Arehu na Pohorju. Sekretar zveze Ivo Klarič nas je obvestil, daje na voljo še dovolj prostih mest. svoje otroke pa lahko prijavite vsak dan med 8. in 10. uro ter od 14. do 17. ure v pisarni ZTKO v telovadnici Mladika. Cenaje 1400 dinarjev, ta znesek pa vplačate pred prijavo in sicer na žiro račun št. 52400 — 678 — 80209. V ceni tečaja je zajeto: prevoz z avtobusom, 4 urni tečaj dnevno, topla malica, karta za vlečnico, spremstvo in tekmovanje s podelitvijo priznanj. 1. k. Zanesljiva zmaga Telovadnica Mladika, gledalcev 50, sodnika Majer in Fras (Maribor). Drava: llovšek, Komik 2, Horvat 8, T. Ostrman, D. Vogrinec 19, Pajenk 11, Kukovec 10, Z. Vogrirec, S. Ostrman, Korpar, Dobrijevič 13, Petro- vič 1, Libela: Koželj 6, Franko, Djordjevič 2, Božič 12, Jančar 1, Cerjak 13, Benkovič, Aleksič 14, Milojevič, Knez 2, Cencelj 8, Centrih; Igralke Drave so v srečanju s celjsko Libelo zabeležile tretjo zmago v tekmovanju v enotni republiški košarkarski ligi. Zmagale so popolnoma zasluženo, saj so bile boljši nasprotnik, čeprav so nastopile brez Sirčeve. Po prikazani igri bi si Ptujčanke zaslužile višjo zmago, vendar so zgrešile precej čistih priložnosti. V začetku srečanja so pobudo takoj prevzele domačinke in do 12. mi- nute stalno vodile tudi s sedmimi točkami prednosti. Vendar so jih gostje ujele in prešle v vodstvo (22:23). Drave to ni zmedlo in je do konca polča- sa kljub precejšnjemu številu neuspešnih metov povedla s petimi točkami razlike. V sredini drugega polčasa so si Ptujčanke priigrale že deset točk pre- dnosti (52:42). Sledilo je obdobje slabšega zadevanja obeh ekip, dobrih pet minut pred koncem pa je domača ekipa zabeležila najvišjo razliko — 11 točk. Do konca srečanja, zlasti ko so v igro vstopile mlajše domače ig- ralke, so igralke Libele razliko močno znižale, celo na samo štiri točke (62:58). Vendar so izkušene domače igralke, ki so v zadnji minuti morale nazaj v igro, znale obdržati vodstvo in zasluženo zmago. Po tem kolu je Drava s šestimi točkami, vse so dosežene na domačem igrišču, še vedno sedma, do četrtega mesta pa jo ločita le dve točki. Ven- dar ni pričakovati, da bi se Ptujčanke v nadaljevanju prvenstva povzpele v zgornji del lestvice. Kvaliteta njihove igre jim tega sedaj še ne omogoča. Zato od novink v ligi lahko v tej tekmovalni sezoni pričakujemo zanesljiv obstanek v ligi, v naslednjih sezonah pa ob zavzetem delu prodor proti vrhu republiške lige. Včeraj je bilo na sporedu redno kolo. Ptujčanke so gostovale v Mari- boru, vendar izida žal ne moremo objaviti, ker redakcijo za Tednik za- ključujemo v torek opoldan. 1. kotar Končan je prvi turnir v skupini A Ekipe mladih košarkarjev in košarkaric, ki nastopajo v letošnjem zimskem občinskem prvenstvu, so razdeljene v dve skupini, tekmovanje pa poteka po turnirskem sistemu in ne več ligaškem kot je to bilo prej. Takšen način je lažje izvedljiv in primernejši tako za organizatorje (KK Drava) kot tudi sodelujoče ekipe osnovnih šol ptujske občine. Prvi turnir v skupini A je bil v soboto 27. decembra v telovadnici Mladika. Pri fantih so bili doseženi naslednji izidi: Franc Osojnik—Olga Meglič 36:19, Kidričevo—Podlehnik 42:22, Franc Osojnik—Podlehnik 40:12, Olga Meglič—Kidričevo 32:24, Olga Meglič—Podlehnik 26:23 in Franc Osojnik—Kidričevo 43:17. Vrstni red je naslednji: 1. Franc Osojnik 6, 2. Olga Meglič 4, 3. Kidričevo 2 in 4. Podlehnik brez točke. Dekleta: Franc Osojnik—Olga Meglič 27:20, Franc Osojnik—Podlehnik 33:22 in Olga Meglič—Podlehnik 12:21. Prva je tako ekipa OS Franc Osojnik s štirimi točkami pred 0§ Podlehnik 2 in OS Olga Meglič brez točke. Prvi turnir v skupini B pa bo na sporedu to soboto v telovadnici Mla- dika. 1. k. Žrebanje novoletne nagradne križanke Emona Merkur Ptuj v soboto 3. januarja 1981 je bilo v prostorih delovne organizacije Emona — Merkur v Ptuju žreba- nje nagrad za vse tiste, ki so do 31. decembra 1980 poslali na naš zavod ali na sedež te delovne orga- nizacije pravilno izpolnjena gesla novoletne nagradne križanke Emona — Merkur Ptuj — ta je bi- la objavljena v četrtek 25. decem- bra lani v Tedniku. Tokrat je bil odziv med bralci re- korden, saj je prispelo 541 rešitev in kar 493 reševalcev je napisalo pravilno geslo, ki glasi: NAKUP PRI MERKURJU — VASE ZA- DOVOLJSTVO. Pet članska komisija, sestavljena iz predstavnikov Emone — Mer- kurja in Zavoda Radio — Tednik Ptuj, je izžrebalo tele pravilne re- šitve: sedem majic z emblemom EMONA MERKUR PTUJ prej- mejo: Marija Kopše iz Ziherlove ploščadi^ 11 v Ptuju, Angela Petek iz Tomšičeve ulice 17 v Ptuju, Zofka Heber iz Zagrebške 82, He- lena Vajsbaher iz Cufarjeve 28, Cvetka Kušar iz Krajgerjeve 24, Branko Repič iz Prečne poti 15, ter Franc Duh iz Kicarja 121/a pri Ptuju. Tretjo nagrado v znesku 300 din prejme Janez Krajnčič iz Bukove 128 pri Markovcih. Drugo nagrado v znesku 500 din prejme Jožica Kuharič iz Lešnice 33, občina Or- mož. Prvo nagrado v znesku 700 din pa je žreb določil Milanu Ku- merju iz Destrnika 40. Vsem nagrajencem iskrene čestit- ke in pojasnilo, da bodo o nagra- dah obveščeni še po pošti. Vsem ostalim, ki ste rešitev.poslali, pa nagrade niste prejeli pa prav lepa hvala za sodelovanje v imenu de- lovne organizacije Emona — Mer- kur Ptuj in našega zavoda. — OM Pet članska komisija med žrebanjem v prostorih Emone — Merkur Ptuj. (Foto JB) 50 let delovanja TVD Partizan Društvo za rekreacijo in telesno vzgojo TVD Partizan Poljčane slavi te dni zlati jubilej — 50. obletnico delovanja. Sklenili so, da bodo ta pomemben dogodek obeležili tudi z razvitjem prapora. Razvitje je bilo na osrednji sveča- nosti v prostorih 0§V Edvard Ka- rdelj Poljčane. Pokioviteljstvo je prevzela delo- vna organizacija EMl Poljčane, saj imajo njihovi delavci velike za- sluge za hiter razvoj TVD Parti- zan, predvsem še v zadnjih letih. Za prapor je prispevalo spominske trakove kar 27 delovnih in družbe- nopolitičnih organizacij, društev in posameznikov, ne samo z območja krajevne skupnosti, temveč tudi s širšega območja občine. Skupno 128 krajanov je prispevalo zlate in 186 srebrne žebljičke. Med njimi je bilo tudi precej takih, ki živijo v drugih krajih, vendar še vedno ču- tijo pripadnost TVD Partizan Poljčane. ZGODOVINA DRUŠTVA Na pobudo takratnih napre- dnjakov, predvsem učiteljev in že- lezničarjev, je v okviru Čitalnice v Poljčanah pred 50 leti vznik la po- buda po ustanovitvi telovadnega društva. Na dan 26. decembra 1930 je bil ustanovni občni zbor v takratnem hotelu Mahorič v Polj- čanah, danes knjižnica KUD Jan- ko Zivko. Na zbor je prišlo toliko krajanov, da za vse niti ni bilo se- dežev. Med glavnimi organizatorji je bilo 11 družin, ki jim je uspelo pritegniti še večje število dijakov in druge mladine iz vrst delavcev in kmetov, takratnih članov Sokola. Društvo so takrat imenovali Te- lovadno društvo Sokol, njihova osnovna dejavnost je bila gojitev gimnastike. Svoj prvi telovadni nastop so imeli že leta 1938 na prostem v Poljčanah. Med drugim so si zadali tudi nalogo, da bodo zgradili svoj dom in telovadne prostore, kar jim je uspelo šele leta 1940. Kmalu je prišla okupacija in mnogo članov iz telovadnega dru- štva se je vključilo v narodno osvobodilni boj in kar 13 jih je žr- tvovalo svoja življenja za svobodo. Poleg osnovne telovadbe so v društvu gojili tudi odbojko, smu- čanje, plavanje, kolesarjenje, namizni tenis in nogomet. Leta 1932 pa so že ustanovili samostojni nogometni klub Boč. Kot nasle- dniki Čitalnice so skrbeli tudi za knlturpo življenje, imeli so moški pcvbM zbor, knjižnico in gledali- ško skupino. Dokler si niso zgradi- li lastnega doma, se je večina kjl- turnega življenja odvijala na pro- stem. PO OSVOBODITVI JK BILO TREBA ZAČETI ZNOVA Mnogi od tistih, ki so preživeli vojno so odšli na druge dolžnosti, zato je ostalo doma le malo akti- vnih. Kljub temu so se lotili obno- ve in leta 1948 ustanovili društvo, ki so ga kmalu za tem poimenovali TVD Partizan. V telesno kulturo so vnesli novo vsebino dela in množičnost. Predvsem so razvijali splošno telesno vzgojo, gimnasti- ko, smučanje, tenis, namizni tenis, košarko in šah. V zadnjem obdo- bju pa posvečajo veliko pozornosti tudi športni rekreaciji. V okviru TVD Partizan je v za- četku delovala sekcija kegljanja, ki pa se je pred desetimi leti osamo- svojila v kegljaški klub Dravinja. TVD Partizan tudi tesno sodeluje z 0?5 Edvarda Kardelja, kjer so us- tanovili šolsko športno društvo Bogdan Kranjc, ki že deseto leto uspešno deluje. Njihovi tekmovalci med najboljšimi v občini Slov. Bistrica, v letu 1980 pa so v okviru republike zasedli 5. mesto. 'Lansko leto so v Poljčanah ponovno oživili — nekoč popula- rni partizanski mnogoboj in v teh disciplinah osvojili že 4 zlate, 8 srebrnih in 16 bronastih medalj. Mladinci Poljčan so leta 1964, mladine pa v letu 1967 postali republiški prvaki v partizanskem mnogoboju. Tudi v letu 1980. se TVD Par- tizan Poljčane v svojem jubi- lejnem letu lahko pohvah s števi- lnimi uspehi. V otroškem vrtcu so ustanovili vrsto cicibanov športni- kov, organizirali so gimnastično in teniško pokalno prvenstvo občine Slov. Bistrica, košarkarski, nami- zno teniški in šahovski spominski turnir ter spomladanski in jesenski kros. V košarki, namiznem tenisu in v mnogoboju so vodilni v obči- ni. Poleg tega, da društvo uspešno vključuje mlade člane, ugotavlja- jo, da se zadnja leta vračajo v nji- hove vrste tudi tak.šni, ki so pred leti že prenehah z aktivno telova- dbo. Tako TVD Partizan Poljčane danes šteje že okoli 300 mlajših in 150 starejših članov. To je prav gotovo trdno zagotovilo za uspe- šen nadaljnji razvoj. Viktor Horvat NAJVEČ PRVIH MEST DOMAČEMU IMPOLU V počastitev praznika občine Slovenska Bistrica je judo klub Impol izvedel tradicionalno memorialno tekmovanje za prehodni pokal Po- horskega bataljona. F\) pričakovanju so bili najuspešnejši domači tek- movalci. še zlasti v članskih kategorijah. Med 136 tekmovalci so nastopili ludi judoisti Drave iz Ptuja, ki v zadnjem času zavzeto vadijo in se pripravljajo na prihodnje nastope. Vidne uvrstitve so dosegli pionirji Drave. Tako so tretja mesta osvojili Žnidarič. Vidovič in Šumenjak. Na tekmovanju so zmagali: — pionirji: Kanižar (Maribor). Verdjuka(Murska Sobota), Zorenc (Maribor). Blažič (Maribor). Horvat (Branik). Očko (Impol) in Hadžič (Jesenice): — člani: C"uk (Celje). Babič (Koper). Očko (Impol), Leščak (JLA), I eskovar (Impol). Krančič (Murska Sobota) in Mihalič (JLA). i. k. \ DRAVA-SAVA Košarkarice Drave bodo v soboto zvečer v telovadnici Mladika izgrale pomembno srečanje v enotni republiški ligi. Ne gre toliko za rezultat kot za igro. saj jim v goste prihaja trenutno vodilna ekipa Sava iz Kranja. Pravgotovo so gostje favorit srečanja. To pa bo spodbuda domačim igralkam, da z borbeno igro poskušajo nuditi čimvečji odpor in morda pripraviti tudi pre.senečenje. Srečanje se bo pričelo ob 18. uri. I. k. Sitar in Štumberger viceprvaka Jugoslavije Zadnje dni decembra so v Imotskem karateisti iz Ptuja nastopili oziroma se pomerili v semi contact športu za rang listo SFRJ. Na tem turnirju je v muha kategoriji zmagal Vladimir Sitar iz Ptuja, drugi je bil (ialič izjmotske. V pero kategoriji je bil prvi Stojanovič iz Splita, drugi pa naš Štumberger iz Ptuja. Končna rang lista je sledeča: V muha kat. je prvi Misimovič iz Bos. Cjradiške. drugi je Sitar iz Ptuja. V pero kat. je prvi Stojanovič m Splita, drugi pa Štumberger iz Ptuja, medtem ko je v lahki kategoriji Arnuš iz Ptuja zasedel deveto mesto. V srednji kat. pa je Čerimovič iz Ptuja osvojil četrto mesto. , Če torej zaključimo, lahko z zadovoljstvom zapišemo, da je bil budokai karate klub iz Ptuja v preteklem letu zelo uspešeri. Imamo torej dva viceprvaka Jugoslavije in sicer Sitarja in Gorazda Štumbergerja. Nastopalo je sedem tekmovalcev. Ptujski karateisti pa so se že naslednji dan v Sinju pomerili tudi za rang listo v full contact športu. V tej" športni veščini nastopa žal samo Vladimir Sitar, ki paje bil zato toliko bolj uspešen,saj je vsvoji kategoriji zasedel prvo mesto. Tako za nas drugi rezultati niso tako pomembni. Pri tem še naj omenimo, daje Vladimir Sitar iz Ptuja, sicer domav Vidmu, v lanskem letu nastopal za reprezentanco Jugoslavije dvakrat in sicer v Londonu kjer je zasedel 7. mestoin v Torinu v Italiji, kjerje zasedel častno 3. mesto in si tako priboril tudi posebno nagrado. K doseženim uspehom mu čestita tudi uredništvo Tednika! Besedilo in posnetek: Franjo Hovnik Štumberger (levo) in Sitar (desno) v akciji. KARATE TURNIR MLADIH PTUJČANOV Ob zaključku lanskega leta so kot je običaj v športu, tudi mladi karateisti iz Ptuja polagali svoje obračune in sicer tako. da so se na turnirju, tretjem po vrsti pomerili med seboj. Tekmovanje seje odvijalo v petih disciplinah. Tekmovalo paje blizu 40 tekmovalcev. S tem smo dobili nekakšno rang listo najuspešnejših. Pri tem je razveseljivo, da imamo v karate športu tudi vse več mladih deklet. I\)glejmq rezultate. Člani: L Štumberger, 2. Mujanovič. 3. Krajnc. Semi contact šport — člani: 1 Štumberger. 2. Šegula. 3. Rihtarič. Kot smo že omenili, so nastopale tudi dekleta. Poglejmo, kako.so se uvrstile: Prva je bila Slavica Božič, druga Marjanca Arbajter in tretja Albina Šmit. Pionirji pa so se uvrstili takole: 1 ull contact šport 1 Milan Stater. 2. Srečko Stater. 3. Dani Krapša. \ budi>kaiju pasosledeči rezultati. Prvi je Srečko Stater, 2. Dani Krapša m 3. Gorazd (iavez. Kot vidimo, nekateri mladi člani karate kluba Ptuj mnogo obetajo. T ekmovanje je vodil Vladimir Sitar ob pomoči Maksa Bračiča m Draga Rusa. Vsem. ki so se uvrstili na najvišje stopnice iskreno čestitamo. Franjo Hovnik 14 - ZA RAZVEDRILO 8. januar 1981 — tednik humor Slišite vi, če sem naročil svinjsko pečenko, s tem nisem mislil, da mora biti tudi svinjsko majhna ... Žene nikakor nisem mogel prepričati, da je to kožuh od stekle lisice ... Se ti ne zdi Francelj, da bi literarna priloga Kluba mladih v 50. številki Tednika sodila kvečjemu na humoristično stran. A veš sine, kaj je to: Luknja pri luknji pa vodo drži? — Vem, to je vendar slamnata streha. — Ni res, to je bilo nekoč, danes so to naše ceste ... — Kaj nisi ti Milan? — Ne, jaz sem vendar pravi dedek mraz AELITA = Tolstojev fantastični roman ARENAL = starejši španski publicist in kriminolog znan iz- ven meja po delih iiz krimino- logije (Concepcion, 1820—1893) ARENAS = rt na vzhodu Og- njene zemlje AVELINE = francoski pisatelj, avtor mnogih del za otroke (CIaude »Baba Dijen in Košček sladkorja«, »Drevo Tik-Tak«; rojen 1901) JARA = avstrijski nogometaš, član državne reprezentance (Kurt) KAPELI = sladkovodna riba iz družine glavačev z veliko glavo in kožo brez lusk (Cottus obio) MINOTAUROS = mitološka pošast s človeškim telesom in bikovo glavo, ki jo je Minos dal zapreti v labirint OGAREV = ruski pesnik in publicist, revolucionarni de- mokrat (Nikolaj Platonovič, 1813—1877) TENAKEL = držalo za rokopise pri tiskarskem stavnem stroju REŠITEV PREJŠNJE KRI- ŽANKE VODOkAViMU. i. r\oledar, apatiki, renegat, Akak, Ade, Ba, mem, Jure, Am, far, KS, LLIj, KA, PR, rimesa, klobučar, les, Ala- bama, ažur, La, Antena, OM, none, aras, Terek, gnetivo, slastj Otero, rinitis, etike, Naso, KT, Gad, dar. tednik — 8. januar 1981 OGLASI IN OBJAVE - 15 s PORODNEGA ODDELKA PTUJSKE BOLNIŠNICE PRVI JE BIL DEČEK ludi na porodnem oddelku ptujske bolnišnice je bilo na sil- vestrski večer in prvi dan letoš- njega leta precej živahno, saj je I. januarja 1981 privekalo na svet kar šest občanov Ormoža in Ptuja. Dežurno ekipo .so sestavljali dr. Branku Kristan — predsu-jmk ginekološki) porodnega oddelka, Tere/ija Ri/man-babica, .Magda Zerak-babica. de/urna pt)rodni st)bi. Anica Horvat paje bila de- žurna \ otroški sobi skupaj /. P.o/iko 1 odorovič. Ko smojih obiskai. nam je bila na voljo babica Terezija Rizman. ki opravlja tt) delo že več deset let. zait)ji ni bik;- težko povedati: ->Ze na silestrovo noč je kazalo, da bo precej dela. saj smo imeli večsprcjemov porodnic. Pasmosi malce oddahnili, ko seje vse sku- paj nekoliko pomirilo. Polnoč smo dočakali v veselem razpolo- ženju in še nazdravili smo lahko. Prvi porod smo imeli šele I. ja- nuarja ob 6. uri. koje Ana Horvat (24) i/ Nove vasi 119 pri Ptuju rodila 3450 g težkega in 55 cm dolgega sinčka. Ostale pa so rodile čez dan. Ob 9.20 je Anica Zorjan (22) IZ Školibrove 8 v Ormožu rodila 3(X)0g težko in.50cm dolgo dekletce. Ob I0.45je Alojzija Kosi (20) iz Huma pri Ormožu rodila dečka, l ežek je bil 3150 g. dolg pa pol metra. Potem smo si do po- poldneva oddahnili. Ob 16.15 je i Ji/abeta Bobnjar iz Hermancev 23 iz Miklavža pri Ormožu rodila kar 36(X) g težko in 53 cm dolgo dekletce. Zvečer ob 19.30 je Kri- stina Simonič iz Dornave 137 ro- dila deklico. 3150 gje imela, dolga paje bila 49 cm. Zadnji porod 1. lanuarja letos pa smo imeli nekaj minut pozneje, ko je ob 19.55 ■iožica Kosi iz Runeča 5 pri Kanjkovcih rodila deklico 3 kg težko in pol metra dolgo.« Vsi pt)rodi so potekali normal- no. brez posebnih komplikacij, pa tudi vse mamice in novorojenčki sc dobro počutijo. Prvega janu- arja 1981 smo tako postali boga- tejši za štiri deklet in dva fanta, upamo. pa. da se bo to razmerje čez leto uravnovesilo. M. Ozmec Prve tri mamice s svojimi štručkami v naročju, od leve: Ana Horvat, Anica Zorjan in Alojzija Kosi. lerezija Rizman jc bila dežurna hahiea zadnji dan lanskeg in pr>i dan letošnjega leta. ODLIKOVANJA ZA PTUJSKE OBRTNIKE v skupščinski dvorani ptujskega magistrata je bila v ponedeljek, 29. decembra 1980 slovesnost na kateri je Marica Fajt predsednica občinske konference SZDL v Ptuju izročila šestim članom obrtnega združenja ob- čine Ptuj odlikovanja predsedstva SFRJ. Po tem, ko je Stanko Kosi, predsednik združenja v krajšem predgovo- ru orisal pomen obrtnega združenja in vključevanja obrtnikov v družbe- nopolitično življenje ptujske občine, so slovesnost prijetno popestrili pi- onirji osnovne šole Franc Osojnik z bogatim kulturnim programom. Za tem so podelili državna odlikovanja. Z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo je odlikovan Jože Vrbnjak — strojni ključavničar. Z redom dela s srebrnim vencem pa so odlikovani Andrej Hernja — lončar, Franc Drevenšek — upokojeni slikopleskarski mojster Franc Langerholc — fotograf, Franc Muzek — ključavničar in Alojz Smigoc — klepar. — OM Odlikovani člani obrtnega združenja občine Ptuj po podelitvi odlikovanj. Odlikovanja ob 60-letnici DPD Svoboda Ptuj Ob 60 letnici DPD Svoboda Ptuj je predsedstvo SFRJ odlikovalo tri člane ptujske Svobode. Na slovesnosti, ki je bila v sredo 24. decembra v dvorani Narodnega doma v Ptuju je predsednik SO Ptuj dr. Cveto Do- plihar izročil odlikovanji Red dela s srebrnim vencem Aleksandru Glatzu iz Ptuja in Tomislavu Benkoviču iz Rogoznice. Hkrati je izročil odlikova- nje tudi Andreju Fekonji, ki je bil odlikovan že lani spomladi. Vsi trije so prejeli odlikovanja za izredne zasluge in posebne uspehe dosežene na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti ter za aktivno družbenopoliti- čno delo. — OM Aleksander Glatz, Andrej Fekonja in Tomislav Benkovič skupaj z dr. Cvetom Dopliharjem po prejemu odlikovanj. Na postaji milice v Ptuju smo zvedeli, da so novoletni prazniki minili razmeroma mirno. Vozne razmere na območju ptujske in ormoške obči- ne so bile zelo ugodne, zato tudi ni bilo težjih prometnih nezgod. V dneh od 23. decembra 1980 do vključno 5. januarja 1981 so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali le v petih prometnih nesrečah in pri tem zabeležili eno hujšo in kar sedem lažjih poškodb. Miličniki opozarjajo na prometno gnečo 31. decembra lani, saj se je Žal tudi tokrat večina Ptujčanov odločila za nakupe z osebnimi avtomobi- li, tako, da občani iz okoliških krajev niso imeli prostora za morebitno parkiranje svojega vozila. Na Silvestrovo so zabeležili le eno prometno nezgodo z eno hujšo in eno lažjo poškodbo. Drugo večjo nezgodo pa so zabeležili 1. januarja letos, ko so se trije mladoletni in vinjeni mladeniči podali na pot vsi na enem motornem kolesu, brez vozniškega izpita. Med prazniki miličniki niso zabeležili hujših kršitev javnega reda in miru, saj je v prostoru za istreznitev silvestroval le en občan — pa še ta je pri tem trdno vzstrajal. Zlati par s Koga pri Ormožu V krogu svojih najdražjih sta v soboto. 20. decembra 1980 v poročni dvorani \ Ormožu, bila proglašena za zlatoporočenca MARTIN in VI:R0N1KA ŠTAMPAR.doma na Kogu št. 99. Oba zlatoporočenca sta bila rojena leta 1907. Bavita se predv.sem s poljedelstvom. Ob zlati poroki jim zaželimo .še mnogo zdravih in zadovoljnih let življenja. Besedilo in posnetek: J. Sever Zlatoporočenca Štampar med svojimi najdražjimi v poročni dvorani skupščine občine Ormož O DELU GLEDALIŠČA BO POTREBNO RAZMIŠUATI Samo zagnanost posameznikov, ki v zadnjih letih tudi že nekoliko upada, je premalo za nadaljnje uspešno vključevanje ptujskih gledaliških amaterjev v kulturno življenje mesta in občine, ugotavljajo ne le v gleda- hški sekciji in komisiji za gledališko dejavnost, temveč tudi pri oh»Činski zvezi kulturnih organizacij. Zadnja seja izvršnega odbora je o tem spre- govorila dokaj podrobno in nakazala možne rešitve. Do leta 1985 jih se- veda še ne bo mogoče realizirati, je pa dovolj časa, da v tem obdobju pripravimo celovit program, ki mora zajeti vse — od ureditve gledališke dvorane in primernih delovnih pogojev do noveea organiziranja dela v gledališču, ki bi moralo zaživeti vsaj tako in poa takimi pogoji kot Pre- šernovo gledališče v Kraniu. mš RODU i; SO: Danica Debelak. Ptujska gora 68 — Aleša; Jožica Horvat. Irntivska vas — Sebastijana; Lilijana Pisar, (iregorčičev dre- Nored 2 — Roberta; Marica Čuš. I I. B. Kraigherja 26 — Mitja; Ksenija Ličen. Velika Nedelja 12 — Mitja: Alojzija Horvat. Mala \as 27 — .Anito; Danica Žuran. Pestike 5 — deklico; Darja Radi- čevič. Rogaška 4 — deklico; Slavica Kuzma. Pavlovski vrh 60 — dečka; l'lizabeta Golob. Mo- škanjci 53 — dečka; Frančiška Perger. Kidričevo 40— Polonco; Jelka Polanec. Cirajenščak 25/c — deklico; Zdenka Gregorič. Osluševci 47 — Roka; Slavica Skaza. Pavlovci 35 — Mitja; Jožefa Duh. Placar37— Branka; Olga Mikulec. Podvinci 99/a — deklico: Marija Sakelšek. Kidri- čevo 14 — Tanjo: Ana Murko. Barislovci 8 — Andreja: Angela Žgeč. Dornava 50 — Igora; Ana Šegula. Dragovič 16 — dečka; Štefanija Šalamija. Tomaž 20 — Uroša; Liljana Lah. Nova vas 14 — Janjo; Ivanka Fuks. Biš 50 — deklico; Katarina Skrbiš. Dra- vinjski vrh 28 — dečka; Marta Babosek. Ziherlova ploščad 8 — Simono; Neža Čuš. Bresnica 18 — deklico; Elizabeta Rajšp. Vito- marci 33 — deklico; Elizabeta Čuš. Dornava 49 — dečka; Vera Krajnc. Kidričevo 15 — dečka; Marjeta Cvetko. Mezgovci 71 — deklico: Majda Sok. Nova vas 6 — deklico; Ida Zupanič. Kidriče- vo 81/b — dečka; Danica Kolar. Poljčane 108 — Nino; Ana Rihtarič. Hrastovec 3 — dečka; Marjana Božičko. Dravinjski vrh II — dečka; Ana Križan. Gaber- nik 52 — dečka; Irena Ivančič. Lovrenc 120 — deklico; Marjeta Majcen. Potrčeva 20 — dečka; Jožefa Bezjak. Majšperk 85 — Katjo; Elizabeta Klemenčič. Pre- šernova 10. Ljutomer — Toma- ža; Dragica Vtič. Kidričevo 85 — dečka; Veronika Tomažič. Cesta Olge Meglič 4 — deklico; Nežka Lenart. Mestni vrh 12 — dečka; Terezija Zagoranski. Skorba 16 — dečka. POROKE 27. decembra 1980. Franc Skrbinšek. Strelci 6 in Sonja Ozmec. Placerovci 4; An- ton Korez, Jelovice 32 in Milena_ Ferčič, Bukovci 123; Alojz VršiČ, Sakušak 35 in Luca Mršič, Donji Proložac; Branko Stopajnik. Be- rinjak 6 in Elizabeta Cafuta. Belavšek I; Boris Lacko. Nova vas pri Ptuju 90 in Albina Te- meni. Spuhlja 91; Janez Plohi. Stojnci 115 in Danica Jakopovič, Muretinci 36/a; Janez Mlinarič. Markovci 6 in Jožefa Zemljak. Dravjnjski vrh 63; Milan Kolet- nik. Štrafelova 3 in Ivica Golob. Belšakova 53; Martin Sagadin, Slovenja vas 57 in Terezija Koderman. Ziherlova ploščad 13; Mirko Kumer. Desternik 33 in Ana Fras, Ločki vrh 54; Ivan Mikša. Prvenci 28 in Ivanka Tomažič, Mala vas 28/a; Stanko Milošič._ Draženska cesta 3 in Majda Černezel. Ziherlova pl. 5; Marijan Zemljarič. Dornava 59 in Jelka Zebec. Ormoška I; Branko Godec. Krčevina pri Vurberku 24 in Slavica Ciglar, Podvinci 131; Milan Petrovič, Belski vrh 94 in Silva Špurej, Maribor. Maroltova 20; Marko Danilovič. Gorišnica 55 in Maj- da Kokol. Dornava 84/a; Franc Peršoh. Mihovci 31 in Jožica Osenjak. Draženci 77; Eweda Abu Sajem. Maribor. Kopitarje- va I in Štefanija Furman. Ceršak 69; Franc Pulko. Haidoše 3 in Alenka Zaje, Slovenja vas 6V; Boris Žgeč, Žamenci 4 in Ivanka Bezjak. Strelci 8; Štefan Lozin- šek. Lancova vas 7/a in Jožica Ilijevec. Pobrežje 43; Radivoj Nedeljko. Bukovci 37 in Terezija Soštarič. Hlaponci 6; Stjepan Hemetek. Cirkulane I in Marija Kolednik. Vel. vrh 1; Vincenc Lončarič. Jelovice 16 in Matilda Zakelšek. Dol pri Stopercah II; Martin Slodnjak. Bodkovci 47 in Angela Nedeljko. Bodkovci 47; Ivan Pukšič. Ločič 1 in Jožica Polanec, Levajnci 9; Vladimir Lešnik, Miklavž, Nad izviri 24 in Marija Peršoh, Pleterje 39; Zdravko Ivanuša, Peršonova 1 in Dragica Bliš, Miklošičeva 2; Rajko Pignar. Zamušani 16 in Marta Sok. Zamušani 55; Andri- ja Hiržin. Gornja Višnjica 14 in Marija Kolednik, Mali Okič 51. POROKE 31. decembra 1980. Ivan Petrovič, Bukovci 85 in Olga Golob, Prerad 20; Srečko Selinšek. Mariborska 50 in Ljilja- na Hičič, Muzejski trg 2/a; Mla- den Raca, Ob Dravi 3 in Jožefa Mlakar. Ob Dravi 3; Janez Janžekovič, Zabovci 55 in Marija Štrafela. Markovci 71; Franc Bratuša, Korenjak 3 in Jožica Rihtarič, Pestike 3;. POROKE 3. januarja 1981. Franc Štubej, Prelasko 16 in Jožefa Butolen. Sedlašek 70; Boris Cmrečnjak, Desenci 9 in Terezija Kosec, Desenci 9; Albin Druzovič, Drbetinci 47 in Marta Dolinar, Vitomarci 5; Albin Pod- hostnik, Stritarjeva pot 3 in Daniela Bračič, Ul. 1. maja 8. UMRLI SO: Roza Bohak, Moškanjci 94, roj. 1904. umrla 19. decembra 1980; Karel Paušner, Hardek 30, roj. 1916. umrl 20. decembra 1980; Ana Miško, Mah Brebrov- nik 3, roj. 1905, umrla 22. decem- bra 1980; Albin Lebar, Ul. B. Kraigherja 17. roj. 1894, umrl 22. decembra 1980; Ana Verzel, Kajuhova 3, roj. 1900, umrla 22. decembra 1980; Jožef Lozinšek. Vareja 17, roj. 1909, umrl 22. decembra 1980; Drago Podgore- lec, Lešnica 15. roj. 1909. umrl 24. decembra 1980; Jožef Janže- kovič. Ul. B. Kraigherja 16. roj. 1909, umrl 24. decembra 1980; Terezija Kocjan. Središče, Breg 21. roj. 1902. umrla 25. decembra 1980; Elizabeta Zemljarič. Stojn- ci 54. roj. 1888. umr a 25. decem- bra 1980; Oskar Lovrec. Središče, Slovenska 4. roj. 1900. umrl 26. decembra 1980; Antonija Jeza. Ormož. Školibrova 7. roj. 1889. umrla 27. decembra I98(); Janez Janžekovič. Polenšak 2. roj. 1911. umrl 28. decembra 1980; Ana Belšak. Pobrežje 140/a, roj. 1918. umrla 30. decembra 1980; Jožefa Štumberger. Ziosova pot 10, roj. 1894. umrla 29. decembra 1980; Simon Bezjak, Markovci 47. roj. 1902. umrl 30. dec. 80. Alfonz Mazlu. Trubarjeva 4, roj. 1897, umrl 30. decembra 1980; Janko Podgajski. Podgaj Petrovski 35, roj. 1921. umrl 31. decembra 1980; Jožef Čeh. Kicar 116. roj. 1906. umrl 21. decembra 1980; Štefan Kralj. Spuhlja 70, roj. 1905, umrl 28. decembra 1980; Neža Korez, Kočice 57. roj. 1911, umrla 3. januarja 1981. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO — TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUŠNIK, Uredništvo in uprava Radio — Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna, naročnina znaša 300 dinarjev, za tujino 550 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proiz- vode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proiz- vodov. NAMESTO FOTOGRAFIJE MESECA Namesto redne fotografije meseca objavljamo SONČNI ZATON, posnetek Alfreda Bradača, člana FKKPtuj 2 - LITERARNA PRILOGA TEDNIKA 5. marec 1981 — tedmik Srečno novo leto v nekem mestu seje nekoč ■prav na dan Novega leta zakonskemu paru Mariji in Antonu rodila deklica. Bila je tako majhna, daje oče Anton sploh ni upal prijeti v roke. Počasi pa se je tega navadil. Mati Marija je bila še izmu- čena od težkega poroda, zato je očka Anton z velikim veseljem otroka kopal, previ- jal in mu s svojim prijatenim glasom pel uspavanko: »Ni- na, nana cocolo del papa, cocolo del mama!« Oče je hotel, da bi dete dobilo ime Zlatka; mati pa je hotela otroka klicati s preprostim, lepim imenom. Deklica je dobila dve imeni: Lizika- Zlatka. Anton je bil presre- čen, pripravil je veliko slavje in povabil mnogo gostov. Zabava je bila res odlično pripravljena. Gostje so celo noč plesali in prepevali. Na- zadnje so se poljubovali in drug drugemu zaželeli mno- go sreče v življenju. Marsikdo se sprašuje, kaj je sploh sreča? Nekdo je srečen, če ima dobro službo in veliko denarja. Zaljubljeno dekle je srečno, če dobi lepo pismo od svojega dragega, ki je nekje daleč"pri vojak^ih. Zakonci so srečni, če imajo zdrave, pri- dne otroke. Siromak je sre- čen, če mu kdo v hudi zimi podari star plašč. Dober zdravnik je srečen, če mu uspe ozdraviti človeka, ki mu je že grozila smrt. Pregovor pravi, da vsak človek nosi svojo srečo v sebi, da je vsakdo svoje sreče kovač. Vedno pa le ni tako! Na praznovanje so povabi- li tudi Hermino, sestrično otrokove matere. Izbrali sojo za otrokovo botro. Hermina je bila lepo osemnajstletno dekle, vitkega stasa, modrih oči in svetlih las. Bila je veselo dekle, kije rado prepe- valo in plesalo. Ni bila samo lepa, bila je tudi delavna, zaposlena v pisarni pri neke- mu notarju. Že po dveh mesecih Liziki- nega rojstva je Hermina spre- jela žalostno novico, da sta se roditelja male deklice smrtno ponesrečila. Oče Anton je bil veseljak, rad je pogledal pre- globoko v kozarec in se je v vinjenem stanju z avtom zale- tel v drevo. Anton je bil takoj mrtev, mati Marija pa je drugi dan umrla v bolnišnici. Otročiček je ostal sam na svetu. Razen Hermine je imel samo daljne sorodnike. Her- mina je bila usmiljenega srca, zato se je odločila, da bo malo deklico vzela za svojo. Takoj je odšla po otroka. Deklico je seveda pripeljala k svoji materi, ki je bila vdova. Njena mati je bila velika ljubiteljica otrok. Sklenili sta, da bosta s skupnimi močmi skrbeli za Liziko. Hermina je' morala ponoči večkrat vstaja- ti in Liziko, gugati, ker je veUkokrat jokala. Drugače pa se je dete lepo razvijalo. Kmalu je pričelo Hermino klicati: »Mina, Mina, moja Mina!« Lizika je Hermino tako vzljubila, da je težko prenašala njeno odstotnost. Herminina matije bila lastni- ca majhne restavracije. Ni imela dovolj časa, da bi pazila na otroka. Zato je vzela Lizijo večkrat kar s seboj v restavracijo. V kuhinji je nekaj časa gledala, kako kuharica mesi testo, kako se lupi krompir, kako nastajajo izpod spretnih rok najboljše slaščice. Včasih je dobila skodelico kreme, ki jo je kar s prstki polizala. Vendar kuha- rice in njene pomočnice niso imele časa, da bi ga posvetile otroku. Večkrat je slišala besede: »Dete, pojdi se igrat, tukaj si v napoto!« Hermini- na matije dostikrat sedela ob mizah; pogovarjala se je s svojimi gosti. Lizika je sedla k njenim nogam in prisluško- vala različnim pogovorom. Možje so govorili o politiki, pa tudi o ljubezni. Slišala je besede: »Ali vam je znano, da ima žena sodnika Petka lju- bimca?« — »Seveda, kdo bi ji zameril, ko pa je njen mož tak pijaned!« Neka žena je pripovedovala: »Nekoč sem bila velika dama; v Beogradu sem jezdila oficirske konje! Sedaj sem se poročila in konec je lepega življenja!« Neki odvetnik je vedno govo- ril: »Moja bodoča žena mora biti postavna; nočem take, ki nima spredaj nič in zadaj nič!« Nekega dne pa se je poročil s čisto drobnim dekle- tom. Lizika je ob teh pogovorih seveda zaspala pod mizo. Pozno ponoči so jo gospo- dinjske pomočnice nosile v Herminino stanovanje, da bi jo položile v posteljo. Mnogo- krat jo je kakšna nevestna služkinja zaklenila v stanova- nje in odšla po svojih poteh. Večkrat se je otrok prebudil, zelo je jokal in se pokrival z odejo čez glavo. Bilo ga je strah »bau-baua«. Saj so ga vsi strašili. Govorili so: »Lizir ka, če ne boš pridna, bo prišel pote bau, bau!« Lizika paje rastla in vedno bolj se je navezovala na Hermino. Ta navezanost je bila tako veli- ka, da je komaj petletna deklica pričela uhajati od doma. Ure in ure je presede- la, in to ob vsakem vremenu na stopnicah zgradbe, v kate- ri je delala Hermina. Če je deževalo, je sedla na cement- na tla pod železniškim mo- stom in potrpežljivo čakala na svojo Hermino. Hermina pa ni imela več časa za Lizi- ko. Zaljubila se je v nekega Milana in se kmalu poročila. Odselila se je v drugo veliko stanovanje, otroka pa je pu- stila pri svoji materi. Hermi- na in njen mož sta hodila na izlete in na sprehode. Včasih -sta prihajala tudi k Hermini- ni materi na obisk. Ob takih prilikah je Hermina tolkla Liziko po hrbtu in ji šepetala: »Pozdravi lepo »klanjam se« in poprosi: »Gospod Milan, prosim lepo, če smem iti s Hermino in vami na spre- hod?« Lizika je v svoji duši čutila, da je Milan ne mara. Vedno jo je tako grdo gledal. Bilo mu je žal, da je njegova žena skrbela za Liziko. Zato ga Lizika ni hotela za nič prositi, niti za to ceno ne, da bi lahko bila ob svoji ljubljeni Hermini. Raje je iz kakega kota opazovala Hermino, kako na zabavi sedi pri mizi kot prava dama med Mila- nom in njegovimi prijatelji. Prijatelji so pripeljali s seboj svoje otroke. Otroci so vsi razigrani sedeli" pri svojih starših in radovedno opazo- vali ljudsko rajanje. Starši so jim kupovali sendviče, slašči- ce in sokove. Hermina je zagledala Liziko, ki se je skrivala za drevesom. Preveč se je bala svojega moža, zato ni upala pripeljati Lizike k mizi. Vseeno pa je vstala od mize in prinesla Liziki slašči- co, ta pa jo je vrgla v reko. Potem je odšla v^-bližnji gozd, se sedla v jarek in bridko zajokala. Premišljevala je, zakaj nima Hermina nobene volje in moči, da bi se uprla temu hudobnemu Milanu. Čas je hitel. Lizika je rastla in pričela hoditi v šolo. V tretjem razredu osnovne šole je v šolski nalogi »Kaj si želim v Novem letu« napisa- la: »Želim si, da bi imela svojo mamico in očeta. Vpra- šala bi mamico: »Kaj je sreča, mamica!« Mamica bi mi odgovorila: »Sreča je to, ot- rok moj. da sva vsak dan skupaj, da ti lahko obrišem solze, kadar ti je hudo! Sreča je to. če te ima kdo rad, pa čeprav živiš kot cigan v ilovnati koči in uživaš name- sto slaščic vsak dan samo črni kruh!« Da, tako bi mi odgo- vorila moja prava mamica. na žalost, pa je že dolgo mrtva. Hermina v svojem novem življenju ni bila preveč sre- čan. Njen mož Milan je bil čudak. V novo življenje in v novo stanovanje je pripeljal svojo mamo. Niti slišati ni hotel, da bi z ženo živela sama. V tistem stanovanju je bilo več lepih sob. Njegova mati si je izbrala sobo zraven spalnice zakonskega para. Herminina tašča je trpela za bolestno ljubosumnostjo. Če je Milan pred svojo materjo svojo ženo objel ali poljubil, seje tašča zaprla v svojo sobo in točila grenke solze. Včasih je celo skozi ključavnico ku- kala v Herminino in Milano- vo spalnico. Na stranišču je kadila cigarete, potem pa je sinu rekla, daje kadila njego- va žena. Hermina je hodila domov k svoji materi in Liziki, kjer se je izjokala in potožila, kako hudo ji je. Lizika je bila seveda žalostna, dopolnila je že 14 let in je že marsikaj razumela. Strašno je bila jezna na Milana. Sedaj se je pričel brigati tudi zanjo in je Hermini ukazal, da Lizika v počitnicah ne sme ostati v mestu. Na Milanov ukaz je deklica morala oditi s Hermi- nino materjo na deželo na počitnice. Lizika je sicer rada hodila na deželo, takrat pa bi raje ostala v mestu. Nekega dne v mesecu avgustu pa seje pred hišo, kjer sta stanovali dekli- ca in stara žena, ustavil avto. Nekdo je prinesel novico, da je Milan nenadoma umrl. Ko ga je Lizika zagledala, kako mirno spi tam v tisti črni krsti med rožami in svečami, se ji je močno zasmilil. Čeprav je ni imel rad, mu je vse odpu- stila. Vsi so bili zelo žalostni. Hermina se je v svoji žalosti še bolj navezala na Liziko. Lizika je dopolnila svojo dvajseto leto. Tudi ona se je zaljubila. Kmalu se je tudi poročila. S Hermino sta si stanovanje razdelili. Lizika je rodila svojega prvega otroka, dobila je punčko temnih las in svetlih oči. Vsi v hiši, tudi Hermina in njen mož, so bili zaljubljeni v tega otroka. Hermina je otroku kupovala igračke, pleničke, kupila mu je tudi voziček. Nagovarjala je Liziko naj ji da otroka v posvojitev. Seveda Lizika tega ni hotela storiti. Dejala je: »Dokler živim, ne dam svojega otroka nikomur!« Hermina je v istem letu kot Lizika rodila sina. Vsi v hiši so bili srečni in zadovoljni. Lizika je dobila še tretjega otroka, deklico. Otroci so se skupaj igrali, se učili, vsi so se počutili kot velika srečna družina. Hermina je Liziki pomagala pri gospodinjskih opravilih in je včasih tudi varovala njene otroke. Lizika je namreč nekoč težko zbole- la in je bila sedaj še vedno bolehna, vseeno pa se je žrtvovala za svoje otroke. Nikoli jih ni zapirala v stano- vanje. Spominjala seje, kako strah jo je bilo, ko so njo puščali samo. Hermina je izgubila tudi svojega drugega moža. Umrl je, ko je njen sin dopolnil komaj petnajst let. Hermina je bila vedno žalostna in zagrenjena. Postala paje tudi osorna in napadalna. Nena- doma je začela Liziko napa- dati z besedami: »Ti misliš, da si najlepša na svetu, ti misliš, da so tvoji otroci najlepši in najbolj pametni.« Če jo je srečala na cesti, ji je dejala: »Ta obleka ti ne pristaja, ali ne vidiš, kako si grda, predebela si v njej. Kadar je Lizika imela na glavi belo čepico, ji je govori- la: »Alt misliš, da si mlada in lepa? Stara in grda si, da veš!« Vse to je Lizika prena- šala 20 let. Včasih je pomisli- la, da se je Hermini omračil um, ker je v življenju in v izgnanstvu doživela dosti hu- dega. Lizika ni mogla razu- meti, da se človek lahko tako spremeni. Največ pa je Her- mina trpela sedaj na stara leta, in to zaradi otroka, ki si ga je tako želela. Prihajala je k Liziki in ji pripovedovala, da človek pač nič nima od otrok. Njen sinje vedno slabe volje, na splošno se z njim ne da živeti. Nič, prav nič mu ni prav, nobeno kosilo mu ne prija in vedno godrnja in napada Hermino, češ da nima pospravljenega stano- vanja. Tudi Liziko je metal iz stanovanja, ki ga je s tako velikim veseljem pripravila za Hermino. Vedno je govo- ril, da so mu Lizika in njeni otroci uničili življenje. To življenje, pa ni bilo uničeno, nasprotno, bilo je precej za- bavno. Herminin sinje hodil na plesne zabave in na dolge izlete z letalom. Vedno, ko je kam odpotoval, je Hermina prižgala svečo devici Mariji na čast, da bi obvarovala njenega sina nesreče. Ko pa je nekoč Lizikina najmlajša hči hudo zbolela, je Hermina dejala: »En »froc« gor ali dol, saj ti lahko rodiš, imaš še lahko deset otrok. Liziki je bilo zelo hudo, ko je posluša- la take stvari. Ni mogla razumeti, zakaj jo je Hermina tako sovražila. Nekoč ji je Lizika z morja napfšala karti- co: »Pozdravlja te tvoja Lizi- ka-Zlatka.« Ko je Lizika prišla domov, jo je Hermina sprejela z besedami: »Ti nisi nobena Zlatka, ti si Liza!« Iskala je tolažbo na grobu svojih staršev. Zdelo se ji je, da ji starša govorita: »Potrpi, Lizika, prišel bo čas, ko boš tudi ti srečna. Na žalost pa Lizika ni bila rojena za srečo. Prav na dan novega leta, na svoj rojstni dan je Lizika šla na podstrešje in skočila skoz okno. Mogoče je še zadnjič pomislila na svoje otroke. Niti misel na žalost njenih otrok je ni mogla zadržati, zaprla je oči in skočila v globino. Ni mogla več prena- šati Herminine okrutnosti. Hermina ni šla na Lizikin pogreb. Bila je tenkočutna oseba in na pogrebe ni hodi- la. Potočila je nekaj solzic in rekla: »Kako neumna je bila naša Lizika, sama si je vzela življenje, ko pa smrt tako in tako prerano pride.« Kmečko dvorišče — linorez Črtomir Rosič 6. c 0§ Tone Žnidarič DRAGO SELINŠEK Sejmovanje Križem se željno prebira na sejmu. Se kramar mudi, .se krošnjar ponuja, sodar zvoni. Se rimar prebija, prebere zase. Krušno pričakovanje v hrame se vaške, objete v p h) t. rež no privija kopitji topol. Se lesa odpira, .se zrno. po zrno v skednje ponuja povsod. tednik - 5. marec 1981 LITERARNA PRILOGA TEDNIKA - 3 28. nadaljevanje Pozdravljal je vsevprek, bližnje, pa tudi holj oddaljene sosede, samo da hi vzbujal pozor- nost, češ, poglejte me, sam ženem štiri rogače na pašo. Travnik v Lazah je segel prav do ogrske meje. kjer plitki potoček zajema skrajne zahodne dele mhdimurskega pobočja. Na paši je bilo veselo, kakor vedno. Pastircev je bilo mnogo, igrali so različne igre in se skrivali po obrobnih gozdičih. Pekli so krompir in koruzo. Igor je bil že.zmiraj bolj zasanjan fantiček in rad je skoval tudi kako pesmico po vzorcu tistih, ki se jih je naučil v šoU. Počasi se jih je nabralo za poln zvezek, ki ga je skrbno .skrival v skritem kotu viničarije. Tam je ostal do druge svetovne vojne, koje fronta uničila domačijo in tudi v.ST, kar Je bilo hranjeno i' njej. Posebno nekatere dneve ga je zamišljena sanjavost premagala mnogo močneje in tako tudi danes niti opazil ni, da se je že zmračilo. Pastirci z leve strani njihovega travnika so odgnali živim) navzdol ob potoku, on pa je moral navzgor po strmem klancu skozi gozd. Pod bukovi,ni krošnjami je bila že trda tema. da se je globoko v zemljo zajedeni klanec komaj še malo odražal od okolice. September Je že tisti letni čas. ko se .sence proti večeru naglo podaljšujejo in mrak se skoraj neopazno zgosti v temo. Domači so bili že v skrbeh, ko ga tako dolgo ni bilo domov. Lenčka je hitro odprla hlev. Igor pa je takoj stekel v hišo. Ko je Lenčka privezovala krave k jaslim, je opazila, da je Brezina staja ostala, prazna. Iskali so jo in klicali po dvorišču in klancu in povsod, toda Breze ni bilo nikjer. Naslednji dan so preiskali celo dolino v Lazah, pa še obrobne njive in gozdove. Vse je bilo zaman. Breze ni bilo nikjer, kakor da bi .se bila pogreznila v zemljo^ Zgodba se je hitro raz vede I a tod in onstran meje in ko so v nedeljo Stanetinčarji prišli k maši in obenem v trgovino, so vedeli povedati, da je madžarska nočna patrulja prišla v zadre- go in celo strah, ko so okrog polnoči zaslišali sumljivo šelestenje sredi koruzne njive, ki se je razstezala na vzhodni strani obmejnega poto- ka. ' Fina neurja sta mislila, da imata opraviti s kontrabantarji. ki so na tistem mestu redno tihotapili čez mejo. Eden je ostal na straži, drugi pa je pohitel po pomoč. Obkolili so njivo in mesto tihotapcev našli Potpkarjevo Brezo. Za- plenili so jo in jo spravili na svojo komando. Živino spravljati čez mejo ni bilo kar tako eiwstavno. Nastal je dolg uradni postopek. Z različnimi zasHševariji in dokazili so končno spravili Brezo v pravi hlev: Igor jih je slišal smešnih in ostrih. Sam ni smel nikdar več na pašo. Najljubši ttjegov prijatelj je bil Vogrinčev Štefek. sin revne viničarke. Ki je težko preži- vljala svojo družinico z dvema otrokoma, ker jim je očeta že kmalu prve dni vzela vojna. Stanovali so v cigansketn klancu na vzhodnem pobočju roškega grebena blizu pod cerkvijo. Z njim sta prerokodelčila vse proste ure. Bil je iznajdljiv in izrednih ročnih spretnosti. Kadar sta se naveličala dela v njegovi majhni delavnici, kije bila i' nadzemni kleli ob hlevih, je Štefek odložil orodje in prijel v roke harmoniko. aH pa gosli, ki so mu brez posebnega uka enako dobro služile. Poleg ročnih spretnosti je imel še zelo dober posluh za melodije, vsako je znal kmalu ponoviti in je celo dodajal svoje domislice. N ikdar jima ni bilo dolgočasno. Med njegovimi najboljšimi prijatelji, če je mogoče v raki starostni razliki govorili o pri- jateljstvu. je bil vsekakor tudi tedaj že priletni Matija Škorc. ki je premogel lastno kočarijo komaj dober streljaj od Potokarjeve viničarije na visoki vzpetini med obema klancema na tistem mestu, kjer se kolovoz odcepi navzdol v dolino proti zahodu. Škorc je bil zelo zanimiv nu)žak. suhljatega telesa, na bal i no pristrižene glave in redkih ter sršečih m roža s tih brkov pod orlovsko pripo- gnjenim nosom. Oči so nitt bile rumenkasto zelene pravtake. kakršnih se lovci bojijo pri svojih štiriiwžnih tovariših. Pomenijo namreč roparske nagibe, ubijanje divjadi in skrivanje divjačine. Škorčevo življenje je povsem potrje- valo take domneve. Bil je redkobeseden človek in hodil je bolj počasi s potegnjenimi koraki. Na podkolcnjuje imel hude k rtiče, ki so bile ponekod modrikasto izbočene za orehovo debelino. Zaradi lega je imel velike rane odprtih nog. Izpiral si jih je arnikinem čaju. Čimbolj se mu je izcejalo iz ran. tembolj je bil zadovoljen. \ 'erjel je. da se tako izceja bolezen iz n/egovega telesa. Redkokdaj ga je-bilo videti, ker je večino dneva prespal. Poleti na senu nad skednjem, pozimi pa na široki od starosii že zelo obrabljeni klopi ob vedno toplo zakurjeni veliki kmečki peči. kije bila postavljena i' mrtvem kotu v hiši. kakor so sosedovi imenovali svojo največjo izbo. Delal ni pravzaprav skoro nikdar ničesar. Priskočil je le v najhujši stiski pri spravljanju sena in želvi, ako so grozili nevarni oblaki, ali pri spravljanju nažeiih snopov pred mlačvo. ki jo je prizna val tudi ko! svoje delo. C 'elo pri gašenju požara je prikrevsal med zadnjimi, koje nekoč zagorelo pri Žitnikovih na nasprotni strani klanca. I sagospodarska dela so vglavneni opravljali ostali štirje, visoka koščena žena Magdalena in prav taka hčerka ter srednji Matjažek in na- jmlajši sin. ()bi ženski sta bili tako suhi. da so se sosedje spotikali, češ laki sta kakor da bi oblekel leseno klop. Saj res ni bilo videti kaj prida, razen dolgih in suhih n.-g in rok. Pri njihovi hiši jedli zrlo skronuio. Redno vsako jutro pre- žgan ko. zaradi štcdnje brez vlitega jajca, opol- dne pa skoraj vsak dan nekakšno obaro iz di- vjačini'-in zvečer ostanke z rumenim in trdim kruhom, ki je bil sicer stalno na mizi s prilože- nim ostril)! nožem. I sak dan. ko se je zmračilo, je drugič vstajal, mesto da bi legal spat. I prizemni kaščije imel v stari tram izdolben skrit podolgovat predalček, ki je bit še zametan s slamnatimi snopi. \' njem je bila skrbno skrita i' naoljene krpe zavita dvocevka nabijača. Škorc je bil namreč strasten, lahko hi rekli divji lovec po poklicu. Hit je itverjen. da je njegova glavna in skoroda edina naloga oskrbovati hišo z mesom, ki bi bito sicer za njihove prilike mnogo predrago. Tako je skušal tolažiti in opravičevati svojo vrojeno strast. Rcdkokatero zimsko noč. kadar je brila ne- prodirna snežna vijavica. seje usmilil samega sebe in ostat doma v zapečku^ Sleherni dan je sicer odhajat zdaj r to. zdaj v drugo smer. J edno sam in vselej po drugi poti. nikdar pa ne po tisti, po kateri so hoditi drugi ljudje. Hodit je takorekoč čez drn in strn. četudi je imet pohabljene noge. samo da ne bi srečat žive duše. .\ jegova puška je imela skrajšane prižgane cevi. Bita je starinska citindrovka. pa je tako posip ostal podoben, te daljava strela je hita zalo skrajšana in udar milejši. Tako prirejeno jo je vedno razloženo na dve polovici, posebej kopito, posebej cevi. obešeni čez zatilje na posebni močni iz konoplje spleteni vrvici, da sta obe polovici viseti izpod ramen pod suknjičem do pasu. Njegova suknja Je bita zato prikrojena mimo mode. segata mu Je do polovice beder in Je hita zelo ohlapna. Nil vrvici Je bita posebna patentna zadrga, ki si Jo Je tudi umistit in izdelat sam. Čim hi nastopila nevarnost. Je sponko trenutno raz- klenil in odvrgel puško kamorkoli, a vselej tako. da je temi nihče ne hi mogel najti. Preden pa se je drugo Jutro zdanilo. Je puško že odnesel Bita je JakorekočJavna tajnost, daje Škorc divji lovec. Toda nihče mu ni nu>get do živega. Njegova donosna obrt se mu Je posebno raz- cveieta v letih vojne, od katere Je on edini imet veliko in dvojno korist. Posebno proti koncu Vijne so dobesedno pogtahrjati v.vt' moške, te posiunezni hotehavci. starci in doraščajoči mladeniči so še čuvati domači prag. Mobilizacija je pobrala tudi vse lovske pa- znike in lovce. Na velikem z divjadjo bogatem terenu je tako Škorc ostat siun. f• goščavju. na zarasti njivi, na- jvečkrat pa v kupu šihja. kakršnih je bito nuu>go nitmetanih po razsežnih gozdovih. Škorčevi so tovorili vse z dvema vprežnima kravama. Za- prcgetje in se odpeljat na njivo, ki Je hita blizu graščinskih gozdov. Na voz Je naložit različno orodje, kakor da gre po opravkih. I časiti je naložit ouivo. včasih seno. mnogokrat zeleno travo, mi spomlad rdečo deteljo, kakor Je pač hito za tisti čiis primerno. Ne zgolj iz potrebe, glavno da Je hito toliko, da Je lahko divjačino prikril. Kadar pa ni imet ničesar naložiti na polju, je nato vorit šihja. k i so si ga revnejši ljudje jemati brez posebnega dovoljenja po potrebi. Manjšo divjačino Je skrit pod ohlapnim suk- njičem in okrilju noči sproti odnesel. Mno- gokrat se mu Je primerilo, da so mu lisice in potepuški psi raztrgati divjačino na skrivališču, preden jo je utegnil pospraviti nenasilno malho. i rojena lovska žilica Je /gorja pohtiže spo- pri/ti tel j i ta z neutrudnim divjim lovcem. Mnogo jc presedel pri njem in poslušat njegrne zgodbe in nezgode. A ajhujšaje bita tista, ko gaje nekoč stari paznik vendarle zasačit in pozval obstati, on pa se je raje odločil za beg. \ a datjevo mu je nasipcd nekaj ^vlnčenih znu v zadnji; plat. Obtičale mu v podkožju. Hudo ga Je skelelo in htdel',. ;>n pa se ni pritožit, niti k zdravniku ni šel. da se ne hi izdat. Pustil Jih Je vnemar, rane so se zacelile in Škorc Jih je odnesel s seboj i' grob. I prvi svetovni vojni je hit svinec dragocena kovina. Škorc je daleč naokoli pobral uteži starih neuporabnih stenskih ur. Z. Igorjem sta pretaknila vsejuknje i' stolpu domače cerkve, in pobrala. Var je biJo uporabnega. Svinec sta raztopila in iznajdljivi Škorc Je razlH-tJenega vlival na kovinasto mrežo rešeta. ki Je hito po- loženo nad škafom z mrzlo vodo. Strdile so se različno velike krogtjice. z likalnim železom Jih je skrbno raZvatjat na gladki kamniti stopnici, da so se ugtadite in lepše oblikovale. Tako sije nadomestit šibre. kijih tedaj niti za drag denar ni hito mogoče dohiti. Največje težave je imet Škorc z netilkami. Stara puška nabijača Je hita na vžig skozi cilin- dre. Ponuigalsijezžveptenkami. populit jim je glavice in jih natlačil v vdolhinici na petelinih. Da hi hito še zanestiveje Je r prah zdrobljene glavice nasipat i' zgornji l>Igor. zelo sem te pogrešat in bit sem vsisrbeh zate. Prinesel sem ti dve koži. da te prihodnjič ne ho zeblo.« Igor Je bil obiska starega Škorca vesel in pokramljata sta o lem in onem. Sosed mu Je podrobno pripovedovat, kako je bito medtem na nočnih pohodih. Tudi o strahu, ki ga Je prestal, ko Je na štoru sedeč malo zadremat in so ga predramite sove. ki so iznenada glasno zasko- vikale tik nad njegovo glavo krošnji goste smreke. Zgodbe o nočnem lovu na lisice so žeto zanimive in imajo včasih prizvok nečesa ta- jansivenega. »NastaloJe mnogo novih lisičin, ki jih do letos 1' bližnjem gozdu ni bito toliko. Lisice so letos prišle pod naš hrib veijeno tudi iz drugih krajev. Celo pod vašimi tremi starimi kostanji so sveže vrline in mnogo sledov okrog njih. Le- tošnja ostra zima Jih Je pritisnila čez hrib na južna pobočja. Naša dolina je odprta protijugu in severne vetrove zapira venec gomitskih goric. Pustil Jih bom pri miru in ko boš dobro ozdravel, jih greva počakat. Te nama ne bodo ušle in časa je tudi še dovolj, da bodo kože ostale goste in trdne.« Je sosed Škorc zaključit svoj obisk. Srečanje s Škorcem Je bilo za Igorja pravo zdravilo. Ne samo zdravilne zeti. ki naj bi okrepite telesne odpornosti, tudi po duhovni plati je potrebno človeka podpreti. Veselo pri- čakovanje v bodočnosti Je kakor najboljši kre- pit ni napitek. Odvrne misli tudi od težke telesne bolezni in Jih usmeri veselo razpoloženje. Satn po sebi odjenja neprijetni občutek svinčenosti v zatežanih nogah. Misel, da bi bit še preslab za vstajanje hitro skopni in okrepljena volja dvigne bolnika iz postelje. Tudi Igor je vsak dan bolj podaljševal pose- danje v toplem naslonjaču in ob prijetnem pra- sketanju ognja v peči Je zrl skozi okno čez klanec na zasneženi nasprotni breg. Tu in tam so pricingljate mimo sani s konjsko vprego, kadar se je botjar iz bližnjega trga prisankat v svojo klet. da napolni prazne čutare, ki se po januarskih kolinah tako hitro sušijo. Njegove misli so begate od šole do Ježe po običajnih opravkih in se ustavljale na lovskih pohodkih ob lisičinah. Obledela lica so mu znova začeta pordevati v rožnati barvi, te malo Je .še poležavat. Ob dobri negi so se mu kmalu vrnite zgubljene moči. Koje neko Jutro sonce že zgodaj predrto gosto meglo in so se zaiskriti snežni kristali na drugem bregu, ni hito več mogoče bolnika zadržati v hiši. I stat Je. oblekel stari kožušček, ki mu je bil že pretesen in oguljen. Prvi koraki so ga voditi v' hlev h konjičku. Od veselja Je zahrzat. ko ga je ugledal na pragu. Igor mu je poplačal pozornost z dragoceno kocko sladkorja, ki si ga Je tako- rekoč od ust odtrgat in ga prihranit pri bezgovem čaju. Konjiči so namreč stadkosnednipravtako. kakor otroci. . . Duševno življenje Je i' mladosti mnogo bolj umirjeno in stalno, kakor pa v poznih letih. Je brezbrižno, predano samemu sebi. Nič ne raz- mišlja o težavah in nevarnostih. .Je nekako pr- votno in premočrtno naravnano k zamišljenemu cilju in je zato popolnoma naravno, takorekoč do dna izenačeno z neznano usodo. Življenje mladega človeka je lahko, mnogokrat celo podzavestno. Mlad človek se ne hoji zase. ne plaši ga snvi. saj se v normalnem življenju niti ne spomni nanjo. Misli mladega bitja niso v bo- lezni drugačne. kakor one v zdravju. Mlademu človeku niti vera ni potrebna, ne zato. ker bi jo s premislekom zavračat, temveč zalo. ker ne čuti potrebe razmišljali o njej. Ko človek začuti življenjske skrbi in sreča prvi strah pred nadaljnjim življenjem in smrtjo, hikrat je to znak. da Jc že prekoračit mejo naravnega življenja. Takrat se instinktivno ži- vtjiiije sprevrže i' zavestno. Razumljiv je stari pregovor: -Kogar bogovi ljubijo, umre mlad.« NadalJetvanje prihodnjič DOMAČA RAST je literarna priloga TEDNIKA m jo izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Radio—Tednik Ruj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. DOMAČO RAST ureia uredniški odbor: Nataša Belšak, Branka Bezeljak-Glazer, Viktorija Dabič, Drago Šuligoj m Darja Križančič. ludek p^leda ker so se mu rodile oči ve vse kar mora vedeti nad srcem m.u sijejo pljuča on je eden izmed ljudi ker se je z usti rodil povori lunine sfence ga iščejo ampak on tep-a ne sme spleza na drevo kjer nič ne opazi ker se mu je rodila pamet v šolo gre ampak on raje ne razmišlja da se sam sebe ne poje kje bi začel ne ve pa to ni potrebno ni važen obraz " - imeti moraš izkaz zopet se je rodil komet videti je ogromno luči moji možgani tega ne bodo vzdržali on sam sebe že ne bo muči] on je raje sit drugim ne bo dovolil nemira raje se bo šel napit človeka ni to živi to se rodi. to je eden izmed ljudi gleda ker so se mu rodile oči ve vse kar mora vedeti nad srcem mu sijejo pljuča to je eden izmed ljudi ŽIVI ZA r:ASLEDIJJI TREITUTEK UGODJA ESTETIKE LEPIH SimiNCV NIKOLI NI LEPO PRAV ZDAJ . ALI PRVIČ SLi:',!!^ :^.GJA USTA VOT^JAČ IV-OJ NAS.VEH iv:ODRli;C BISEROV V CČEII? TVOJA PE3E.Y ZATO TUDI aCJA stekleno jutro v ogledalu si ti starec na poti čak:aš me z majhnimi pomiki potem bova skupaj zrasla še više stekleno stekleno jutro beli dan ploščata noč brez vsega ni strahu ker še ne veš kako bo to streh sploh ne obstaja čeprav veš da te bo tiščalo v trebuhu in boš vseeno lahko rekel mame čeprav mame ne bo in si ne boš skuhal kamilic ker Jih ne bo in ti boš vseeno lahko rekel mama in ti bo lažje še te bo tiščalo v trebuhu in boš lačen ampak tebe ni nič strah ker veš da bo grozno ker še ne veš kako bo to in ti bo strašno tiščalo te bo v trebuhu in boš preživel in zopet te ne bo nič streh vidim človeka bežati ekoEi vodo voda Je mrsla in on beii ▼ode Je umazane in sveti se človek na vodi Je resničen njegova eencs beži ob obali MAcTHMO , DROBCENO BITJE, rvl NOČE POSTATI kOJE. iv.INI,xAJP.KA Iv:iSEL. KI NOČE VSTRAN. iV.RZLO IN :v.RZLO DA LED IN SIv.RT JE REKLA iy-OJA STARA iV-AIv^A LE XRED S^.RTJO •vpNarTAi;; oa OPT^A ^VAV^IHSA •3SA 5V5VM3M O^TTG i^vnen rvwz • ommviim oy{vi •OTIT^I OXV.T, • 'viz HIA I:^ooAV^J